Narodni Gospodar glasilo zadružne zveze. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; | vračajo. Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone mi leto. T večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216 V Ljubljani, 11. maja 1908. C. Kr. poštne hran. št, 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.648 Veehina : Osma glavna skupščina .Zadružne Zveze., Načrt novega zadružnega zakona. Kmetiškemu stanu več izobrazbe. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Računski zaključki. Vabila. Inserati. Osma glavna skupščina »Zadružne Zveze«. (Konec) t K poročilu načelstvenega ravnatelja dr. Pegana pripomni predsednik dr. Krek, da varčevanje po ,.domači hranilnici11 morda zato tako ne napreduje, ker so uvedne marsikje „Čebelice11. Izraža željo, da se potom „Čebelic11 uvedejo „domače hranilnice11 („spa-rovčki11) in se ljudstvu pojasni ta naprava. — Strojne zadruge se razvijajo počasi, toda neobbodno potrebno je, da se z njimi resno bavimo. Zlasti bo treba skrbeti za živinorejske in pašniške zadruge. Na Kranjskem imamo 156.000 hektarov pašnikov, v Dalmaciji celo 500.000 hektarov, in to je svet, ki se zanj nihče ne briga. Vrednost svojih pašnikov moramo povzdigniti. Tu nas čaka delo, h kateremu nas kliče čas, nas pozivlje vlada. S pomočjo dežele in vlade bi se dalo dobiti iz tega sveta milijone in milijone dohodkov, toda le zadružnim potom. — Nadalje še omenja, da pridejo letos k nam proučevat zadružništvo rusinski bogoslovci ter glede poučnih tečajev predlaga, da naj se prirejajo po posameznih okrajih tudi za odbornike in nadzornike. Do sedaj so se namreč vršili samo za tajnike, oziroma blagajnike, ker je pa premalo. Vsak odbornik mora poznati svoje pravice in vedeti za svoje dolžnosti, in ravno tako člani nadzorstva. Drug njegov predlog se glasi, da se Zvezinemu načelstvu naroča, da skliče vsako leto, in sicer vselej v drugi deželi, zadružni shod, na katerem bi se obravnavala vsa za zadružništvo važna vprašanja, ki se ne morejo obravnavati na Zveznem občnem zboru. Končno še želi, da bi se k zadružnemu delu zlasti po mlekarnah pritegnile tudi ženske. Razprave se udeležita gg. Fr. Pengov o strojnih zadrugah in dr. Korošec, ki izraža želje štajerskih zadružnih krogov, da se z ozirom na veliko število p$i Zvezi včlanjenih štajerskih zadrug izvede decentralizacija na tak način, da se za spodnještajerske zadruge napravi poseben pododbor oziroma podružnica v Mariboru. Poročilo načelstva se odobri, istotako dr. Krekovi resoluciji glede prirejanja poučnih tečajev za odbornike in nadzornike ter glede zadružnih shodov. O denarnem poslovanju in članstvu Zveze poroča Zvezin 'uradni vodja g. Gjuro Rašica. Zveza je v minulem letu dosegla mnogo lepih uspehov. Po lastni moči in samopomoči smo dosegli poslovnega dobička v skupnem znesku K 20.209-02. Državna podpora je bila sicer obljubljena tudi za 1. 1907, vendar bo izplačana šele letos in se letos izkaže v bilanci. Ta uspeh je zlasti pomemben, če se vpošteva draginja, ki je lansko leto vladala na svetovnem denarnem trgu in neugodno uplivala tudi na nekatere zadružne organizacije. Vkljub temu pa naša Zveza ni dvignila obrestne mere za kredit. S tem poslovnim dobičkom izgine bilančni primanjkljaj prejšnjih let v znesku K 4.391'52, in ko se odpiše nekaj drugih terjatev, ostane občnemu zboru na razpolago čistega dobička K 11.265T5. Vloge članic v tekočem računu so 1. 1907 znašale K 9,183.036-09 ter so se proti 1. 1906 zvišale za K 2,260.339-10. Kredit članicam je koncem 1. 1907 znašal K 9,031.659-69, ter je bil proti prejšnjemu letu večji za K 2,173.870-33. V letu 1907 se je na deležih vplačalo K 50.030, izplačalo pa 11.306 kron, tako da seje stanje deležev zvišalo za 38.724 K ter je znašalo koncem leta K 197 740. Jamstveni znesek seje pomnožil za 395.400 kron, ter je znašal koncem upravnega leta 1,355.600 kron. Pripisanih in sprejetih obresti za kredite čla- nicam v tekočem računu je Zveza dobila v 1. 1907 K 388.698*25, nasproti prejšnjem letu več za kron 95.659*96. Za obresti od naloženega denarja pri raznih zavodih, predujmov, posojil in za diskont je Zveza dobila K 32.150*03. Vseh obresti je bilo leta 1907, več kot leta 1906. sprejetih K 102.782*64. Izplačalo odnosno pripisalo seje obresti vlogam članic v tekočem računu leta 1907 K 365.579, 1. 1906 K 289.553*15, torej leta 1907. več K 76.025*85. Vseh obresti seje sprejelo in pripisalo za kredite za preteklo leto kron 420.848*28, izplačalo pa oziroma pripisalo vlogam K 365.579, torej je bilo iz naslova obresti dobička K 55.269*28, leta 1906. je pa bilo iz tega naslova dobička K 28.512*49, torej leta 1907. več K 26.756*79. Vsi uradni izdatki z odpisom inventarja vred so znašali 1. 1907 K 59.155*19. Odštevši uradne sprejemke iz raznih naslovov K 24.094*93, ostane izdatkov v pokritje K 35.060*26, leta 1906. pa jih je bilo kron 32.594*54, torej večji le za K 2.465*72. če dobičku iz računa obrestih v znesku K 55.269*28 pripišemo še ostale sprejemke v znesku K 24.094*93, dobimo iz teh naslovov dobička K 79.364*21, odštevši izdatke v znesku K 59.155*19, ostane poslovnega dobička za leto 1907 K 20.209*02. Promet je v preteklem letu znašal K 52,657.673*34 inje proti letu 1906 večji za K 8,880.276*70. B. Članstvo. Koncem leta 1906. je bilo v „Zvezi11 včlanjenih 341 zadrug. Tekom leta 1907. je pristopilo na novo 94 zadrug, in sicer 73 hranilnic in posojilnic, 8 mlekarskih, 6 gospodarsko-konsumnih, 1 kmetijska, 4 obrtne zadruge, 1 delavsko-stavbena in 1 zveza. Od novih članic pripada na Kranjsko 29 zadrug (16 hranilnic in posojilnic, 7 mlekarskih zadrug, 1 kon-sumna, 1 kmetijska, 1 delavsko-stavbena, 1 sitarsko-žimarska, 1 slamnikarska zadruga in 1 zveza); na Dalmacijo 26 zadrug (24 hranilnic in posojilnic, 1 konsumna in 1 obrtna); na Štajersko 25 zadrug (vse hranilnice in posojilnice); na Istro 11 zadrug (6 hranilnic in posojilnic, 4 gospodarsko-konsumne in 1 mlekarska zadruga); na Trst 2 zadrugi (1 hranilnica in posojilnica in 1 obrtna); na Koroško 1 zadruga (hranilnica in posojilnica). Izstopili sta 2 zadrugi na Štajerskem (1 hranilnica in posojilnica in 1 vinarska zadruga), na Kranjskem pa je bila 1 hranilnica in posojilnica izključena. Koncem leta 1907. je bilo začlanjenih v „Zvezi11 433 zadrug in sicer: Hranilnic in posojilnic...................254 Kmetijskih, gospodarskih in konsumnih zadrug 95 Mlekarskih zadrug.........................54 Vinarskih zadrug...........................6 Oljarski zadrugi...........................2 Žrebljarski in železo-obrtni zadrugi .... 2 odnos . . .413 prenos . . .413 Delavske stavbene zadruge........................3 Kamenoklesarski zadrugi..........................2 Mizarska zadruga............................... 1 Mlinarska zadruga................................1 Mostovna zadruga............................... 1 Sadjarska zadruga................................1 Sitarska in žimarska zadruga................... 1 Slamnikarska zadruga........................... 1 Sodarska zadruga ................................1 Sodovičarska zadruga........................... 1 Sirovinsko-črevljarska zadruga..................1 Tiskarska zadruga.............................. 1 Zeljarska zadruga ............................. 1 Živinorejska zadruga........................... 1 Zveze ...........................................3 Skupaj . . .433 Po deželah „Zvezinega11 okoliša se delijo zadruge sledeče: Dalmacija: 45 hranilnic in posojilnic, 5 kmetijskih in konsumnih zadrug, 3 obrtne zadruge; skupno 53. Goriško: 4 hranilnice in posojilnice, 2 kmetijski in konsumni zadrugi, 2 mlekarski zadrugi, 3 obrtne zadruge; skupno 11. Istra: 36 hranilnic in posojilnic, 37 kmetijskih in konsumnih zadrug, 3 mlekarske zadruge, 2 ohrtni zadrugi, 1 zveza; skupno 79. Koroško: 2 hranilnici in posojilnici, 1 kmetijska in konsumna zadruga, 1 mlekarska zadruga ; skupno 4. Kranjsko: 126 hranilnic in posojilnic, 35 kmetijskih in konsumnih zadrug, 48 mlekarskih zadrug, 17 obrtnih zadrug, 2 zvezi; skupno 228. Štajersko: 38 hranilnic in posojilnic, 10 kmetijskih in konsumnih zadrug, 1 obrtna zadruga; skupno 49. Trst: 3 hranilnice in posojilnice, 5 kmetijskih in konsumnih zadrug, 1 obrtna zadruga; skupno 9. Skupaj: 254 hranilnic in posojilnic, 95 kmetijskih in konsumnih zadrug, 54 mlekarskih zadrug, 27 obrtnih zadrug, 3 zveze; skupno 433. Po nekaterih pojasnilih predsednika dr. Kreka poroča predsednik nadzorstva dekan Lavrenčič, da je nadzorstvo našlo vse knjige, inventar in bilanco v redu, in zato predlaga, da se računi odobre in se izreče načelstvu zahvala. Poleg tega nasvetuje, da naj se pazi, da se kreditna mera ne prekorači, in priporoča, da naj se izvršuje stroga revizija vseh zadrug, zlasti onih, ki imajo pri Zvezi kredit. Dr. Krek pripomni, da se bodo vpeljale nadre-vizije, kar bo zdaj mogoče, ker je število revizorjev zadostno. Zadruge naj sporočajo morebitne želje in pritožbe naravnost načelstvu, in ne posameznim uradnikom v pisarni. Letni račun in bilanca za 1. 1907. se nato odobrita. Glede razdelitve Čistega dobička predlaga dr. Krek, da naj se 10.000 kron porabi za rezervni zaklad, ostalo pa naj se dene v poseben likvidacijski zaklad. G. I. Kramberger upa, da se bo dobiček od sedaj naprej vedno ponavljal. Predlaga, da bi se napravil poseben zaklad za podporo malih posojilnic in zadružništva sploh v obmejnih krajih. — Dr. Krek izjavi, da bi tak sklep bil po pravilih nedopusten. /upnik Hladnik predlaga, da naj se polovica čistega dobička odkaže rezervnemu zakladu, polovica pa posebnemu penzijskemu zakladu za Zvezine uradnike. Temu predlogu ugovarja dekan Lavrenčič, češ da bodo od novega leta naprej tako vsi uradniki morali biti zavarovani. G. Vrečko iz Ponikve na Spod. Štajerskem se pridružuje predlogu g. Krambergarja s pristavkom, da bi „Zveza11 takim posojilnicam, ki imajo več hranilnih vlog nego posojil, zlasti v prvem času njihovega obstoja zvišala obrestno mero. Dr. Krek povdarja, da je obrestna mera pri nas splošno previsoka. Toda Zadružna Zveza ni banka in J1 v taki obliki, kakor je osnovana sedaj, ni mogoče denarja dražje nalagati. Vendar bi bila morda Zveza pripravljena za take vsote, ki se nalože stalno proti najmanj enoletni odpovedi, obresti nekoliko zvišati. S tem bi takim posojilnicam, ki imajo preveč denarja, bilo že nekoliko pomagano. /upnik Hladnik zagovarja še enkrat svoj predlog Slede pukojninskega zaklada za Zvezine uradnike, ker po novem zavarovalnem zakonu bo pokojnina prav malenkostim. S tem bi Zveza le pridobila, ker bi se uradniki potem ne menjavali vedno. Dr. Korošec stavi k temu predlogu izpreminje valni predlog, da naj se načelstvu naroči, da razmišlja 0 tej stvari. Vri glasovanju se sprejme predlog načelstva glede porabe čistega dobička iz leta liN>7. Istotako obvelja dodatni predlog dr. Korošca. Volitev načelstva se izvrši „per. accalamati-onem11 in so bili izvoljeni: Janislav Vrsalovie, veleposestnik in župan v Selcih na Braču, Dalmacija; Hanibal 'Škerl, Trst; dr. I. Alfirevič, Dalmacija; drž. posl. dr. Benkovič, Brežice; dež. posl. Mandelj; drž. poslanci Fr. Demšar, Fr. Grafenauer, dr. Ant. borošec. — V nadzorstvo se izvolijo prejšnji člani, Unmreč: dekan Iv. Lavrenčič, dr. Fr. Dolšak, dr. Ant. 'lanežič, župnik Iv. Hladnik, knjigovodja in posestnik •v. Podlesnik, odvet. koncip. dr. Lovro Pogačnik, Nadučitelj Matija Rant, župnik Konrad Texter in na n°vo kaplan J. Zabret. Zatem je podal dež. odb. dr. E v g. Lampe pre-£ledno sliko o razvoju zadružništva na avstrijskem ■luSu. Naše zadružništvo vedno in redno narašča, toda zadruge se ne umnože samo po številu, ampak rastejo *n se krepe tudi po svoji notranji moči. Stalno na- rašča tudi število članov. Stanje hranilnih vlog se je pomnožilo od K 16,779.019,72 v letu 1904 na kron 130,051.9.r)7*20 v letu 190(i. Napredek opazujemo tudi pri čistem dobičku zadrug, ki je 1. 190f> znašal že K 278.520T3. Zadružna misel sega vedno bolj v družabno življenje. Vsled zadružnega dela so se odprli ljudstvu novi viri dohodkov. Nastali so novi obrti, ki vstvarjajo nove vrednosti v naši deželi Skraja so se snovala konsumna društva, ki so skrbela le za male potrebščine. Take zadruge, ki niso imele v sebi živ-Ijenske sile, so zaspale. Število zadrug je 1. 1904 in 1905 padalo, 1. 1906 pa se je zopet začelo dvigati. Zadruge so prestale prve težave, in ko so jih prebile, se zdaj zopet razvijajo. Tista zadružna podjetja, ki se pečajo z blagovnim prometom, so imela 1. 1904 članov 13.681, 12.920 1. 1905 in 13.988 vi. 1906. Iz teh številk je razvidno, da je bila 1. 1905 prišla kriza, katero so pa zadruge prebolele. Zdaj nastajajo produktivne zadruge, kar kaže, da narašča v ljudstvu duh podjetnosti. Vendar se je prav za prav v tem oziru še malo storilo. Treba nam je pred vsem več produktivnih živinorejskih in sadjarskih zadrug, od katerih bi ljudstvo dobilo lahko največ dobička. Tu je za nas glavno polje za zadružno delo in tukaj bo treba še mnogo storiti, da se odstranijo razne zapreke, ki ovirajo zadružni razvoj. Pred vsem bo treba poskrbeti za boljšo strokovno izobrazbo, kmetijski pouk v šoli se mora povzdigniti. Dolžnost države, dežele in drugih faktorjev je delati na to, da se v tem pogledu izboljšajo razmere. V imenu deželne uprave obeta, da se bo od strani dežele storilo vse, da se dvigne med ljudstvom smisel za zadružništvo in strokovna izobrazba našega kmeta. Govornik želi, da bi zadružništvo med Jugoslovani vedno tako napredovalo kakor do sedaj in se držalo gesla: Zdravo ohraniti, slabo odstraniti. Nadrevizor in potovalni učitelj g. Vladimir Pušenjak poroča nato o revizijah, ki jih je izvršila Zadružna Zveza. Revizij je bilo 152 v 1. 1906 in 179 v 1. 1907; za letos je rešiti nekaj zaostankov, na novo je projektiranih 240 revizij. L. 1907 se je opravilo na Kranjskem 120 revizij, na Primorskem 24, na Štajerskem 22, na Koroškem 3 in v Dalmaciji 10. Število revizij se bo letos pomnožilo, ker je na razpolago večje število uradništva. Pri reyizijah se je v obče opažalo, da je posebno delovanje nadzorstev pomankljivo in nezadostno. Opozarja člane nadzorstev, da vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Tudi zadolžnice pri mnogih zadružnih zavodih niso v takem redu kakor bi morale biti. Pomankljive so dostikrat tudi pristopnice. Redne seje načelstva so precej redke pri nekaterih zadrugah. Veliko važnost je polagati na nenapovedane revizije, ki dado pravi vpogled v poslovanje zadrug. Istotako je velikega pomena, da bi se vsaj denarne zadruge revidirale vsako leto. Vpeljale se bodo najbrže nad-revizije. Revizorji so bili dostikrat pri svojem poslu ovirani s deli, ki ne spadajo v njihov delokrog: dostikrat so morali delati izpiske, napravljati računske zaključke i. t. d. Da se bo odpravil ta ne-dostatek, uredila bo Zveza poseben revizijski oddelek, kjer se bodo poslovne knjige točka za točko pregledale in se sestavljale bilance onim zadrugam, ki nimajo v ta namen na razpolago zadostno izurjenih močij. Potrebne so tudi generalne revizije. Da se bo pri revizijah postopalo enotno, imeli bodo revizorji mesečne konference, na katerih se bodo obravnavala tozadevna vprašanja. — Knjigovodstvo pri mlekarnah je se precej zanemarjeno. Tukaj bo treba napraviti red, kajti natančno knjigovodstvo in redno poslovanje sta neobhodna predpogoja za nadaljno delovanje in sicer ne samo pri mlekarnah ampak pri vseh zadrugah. Končno omenja še poučne tečaje, katere je priredila Zveza in ki so gotovo mnogo koristili. Ti tečaji so bili prirejeni za upravnike in poslovodje zadrug. Treba bi pa bilo pouka tudi članom načelstev in nadzorstev, za katere naj bi se prirejali posebni poučni shodi po posameznih okrajih. Z ozirom na to poročilo opozarja dr. Krek na okrožnico, ki jo je Zveza poslala vsem nadzorstvom svojih zadrug s pozivom, da naj strogo izvršujejo svoje dolžnosti. Pri slučajnostih se vname daljša debata o predlogu štajerskih delegatov, da naj Zadružna Zveza osnuje za Spodnje Štajersko posebno podružnico s sedežem v Mariboru. V debato posežejo gg. Gomilšek, dr. Hohnjec, dr. Korošec, ki se toplo potegujejo za tako napravo. Za dalmatinske zadruge želi o. Rono Sarič, načelnik seoske blagajne v Kruševu, da se nastavi lasten revizor. Tudi želi, da se za dalmatinske zadruge napravi s posredovanjem Gospodarske Zveze posebno skladišče. — Dr. Krek odgovori, da bo Zveza za Dalmacijo nastavila stalnega revizorja. — Dr, Lampe poj as n uje težkoče, ki ovirajo Gospodarsko Zvezo, da ne more napraviti posebnega skladišča za Dalmacijo. O predlogu štajerskih zastopnikov glede podružnice v Mariboru govore še dr. Pegan, dr. Hohnjec in dr. Krek, na kar se sklene, da naj to zadevo reši po svoji previdnosti glavni odbor. S tem je dnevni red izčrpan. Predsednik dr. Krek se zahvali za obilno udeležbo na glavni skupščini ter sklene občni zbor. Načrt novega zadružnega zakona. Določila postave iz leta 1873. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah niso več primerna sedanjim potrebam zadružništva, ki je zelo napredovalo. Pra- vosodno ministrstvo je izdalo zato načrt za nov zadružni zakon. O tem načrtu se vrši na Dunaju en-keta zadružnih strokovnjakov, katere sta se udele-ležila izmed Slovencev predsednik Zadružne Zveze v Ljubljani, dr. J. E Krek, in ravnatelj celjske Zveze, Frančišek Jošt. Posvetovanje je otvoril justični minister Klein z velepomembnim govorom. Minister je izvajal sledeče: Nova zadružna postava mora rešiti drugo nalogo, kakor jo je imela postavodaja, ki je izdala sedanji zakon. Boji o zadružnem načelu so končani. O vrednosti in koristi združitve za skupne koristi imajo zdaj povsod enako mnenje. Procvitanje avstrijskega zadružništva nam dokazuje, da je bila zdrava in prava organizacija, ki so jo dobile zadruge po postavi iz leta 1873. Tega leta je bilo v naši državi 1550 zadrug, leta 1906 pa 11.683. Kreditne zadruge so se pomnožile od 943 na 7886. Veliko ulogo igrajo rajfajznovke. Poskočilo je število konsumnih društev od 540 na 965. Registrirane kreditne zadruge so imele 1. 1878 članov 299.867, koncem 1. 1903 pa 1,634.375 članov. Kreditne zadruge so kreditirale koncem 1. 1885 okoli 469,000.000 kron, koncem leta 1903 pa že 1.284,000.000 kron. Hranilne vloge in vloge v tekočem računu so se pa pomnožile od 384 na 1453 milijonov kron. Aktiva in pasiva vseh kreditnih zadrug so pa izkazale bilanca 487 milijonov kron koncem leta 1885, koncem leta 1903 pa 1822 milijonov kron. Zadružništvo se je torej vkoreninilo, njegovi temelji so se izkazali za prave. Postavodaja ima nalogo ohraniti, kar že obstoji in kar se je tekom let izkazalo za dobro; zato bi bilo napačno v tem oziru izvršiti kakšne bistvene izpremembe. Zadružno pravo je treba le v toliko izpremeniti, v kolikor so se vsled narastka in intenzivne udeležbe zadrug pri prometu pokazale v postavi vrzeli in je vsled tega potrebna izpopolnitev. V ospredju vseh izpremerab je preosnova jamstvene dolžnosti. Načrt hoče v tem oziru tako pre-uredbo, da postavi namesto neomejene jamstvene dolžnosti neomejeno dodatno odgovornost in zadru-žniške upnike napoti na reparticijsko postopanje, katero bo tudi treba izboljšati. Zgodi se lahko, da kakšna zadruga pride začas v zadrego, ne da bi s tem bil v nevarnosti njen na-daljni obstoj. S pomočjo takojšnje izredne pomoči bi se jo lahko rešilo, kar bi večkrat bilo v interesu zadruge in upnikov. Načrt namerava zadrugam za tak slučaj dovoliti, da razpišejo dodatna vplačila na poslovne dežele in s tem povečati poslovno glavnico. Na ta način bi bilo konec vsem pravnim dvomom in negotovostim v tem oziru. Velik nedostatek sedanjega pravnega položaja, ki je za marsikatero zadrugo bil poguben, je ta, da članki registri ne nuja jo zanesljive informacije glede na stanje članov. Treba bo tozadevnih zakonskih naredb. Tudi predpisi glede na obligatorično revizijo se morejo izpopolniti. Nadalje vsebuje načrt za kreditne zadruge in konsumna društva posebna določila glede na njihov delokrog in njegovo posebnost. Važna so določile, ki izkušajo doseči izravnavo interesov med konsumnirai društvi in trgovstvom. Nato se je začela podrobna enketa, v kateri se bodo točko za točko obravnavale posamezna določila. Zakonski načrt se skoraj v polnem obsegu naslanja na zadružni zakon, kakršnega imajo v Nemčiji. V smislu sklepov te enkete bo vlada izpreme-nila svoj prvotni načrt ter ga še le potem predložila državnemu zboru. Kmetiškemu stanu več izobrazbe! Težko se mora dandanašnji boriti za vsakdanji kruh, kdor pripada kmetiškemu stanu. Resnica je sicer, da se od vseh strani oglašajo pritožbe, da vedno rastejo cene živežu in vsem življenjskim potrebščinam, ali tega ni kriv kmčtiški stan. Tudi njemu se namreč množe bremena, zlasti zemljiški dolgovi prihajajo od leta do leta večji in s tem postaja kmetov položaj zmirom obupnejši. Ce se kako ne obrne na boljše, je poguba kmetiškega stanu neizogibna. Merodajni krogi se trudijo, da bi čim preje preosnovali našo domovino v industrijsko državo, kakor da bi ne bilo pogojev, da more ostati Avstrija v prvi vrsti poljedelska država. Vse zahteva cenejšega kruha, žito naj pride od koder hoče. Malokdo se pa vpraša, kako se godi domačemu kmetu. Kmetiški stan tvori do sedaj 52 odstotkov vsega prebivalstva v Avstriji, in ravno industrija je vendar v prvi vrsti odvisna od kupovalne moči domačega ljudstva, če to prebivalstvo uboža, trpela bo tudi industrija in trgovina. Resnica je, da daje kmčtiški stan tudi dandanes vsemu ljudstvu živež in moč. Brez njega bi mesta ne mogla rasti, ampak bi se število njihovih prebivalcev kmalu začelo krčiti, ako ne bi vedno izuova dobivala z dežele pritoka svežih, zdravih sil. Kako pa je to, da se tako številen kmetiški stan ne postavi po robu tem pogubnim strujam ? Zakaj je kmečki stan takorekoč brez moči ? Bo naših mislih zato, ker mu manjka primerne izobrazbe, kakršne terja sedanja nova doba. Sicer je dobiti poljedelcev, ki so se znali prilagoditi sedanjim razmeram in si pridobiti za gospodarstvo potrebnih vednosti, ali teh je razmerno malo. Voditelji kmečkega gibanja pa so celo dostikrat zapuščeni od lastnih vrstnikov. Kmetijskih šol je sicer obilo, imamo visoke šole, srednje šole, akademije, nižje gospodarske šole in celo vrsto zimskih nadaljevalnih šol. Uspeha pa le ni pravega. Višje poljedelske šole morejo pohajati samo sinovi premožnih starišev, ubožni morejo obiskovati samo zimske šole. In prav obisk poljedelskih šol je razmerno slab. Na Moravskem je bilo n. pr. v teku 30 let na 6 kmetijskih šolah vsega skupaj samo 2000 učencev, torej zelo malo; kajti povprečno je prišlo na vsako šolo vsako leto samo 11 učencev. Da kmetje ne žele pouka, tega ne bo nihče trdil; vzroki tako nezadostnega obiskovanja strokovnih šol so drugi. Na deželi se namreč živo čuti pomanjkanje delavcev in če pošlje kmet svojega sina v poljedelsko šolo v drug kraj, stane to denar. Na delavce pa se ni mnogo zanašati, ker jim dostikrat manjka vestnosti. Zato je kmet navezan sam na se in željno čaka, da mu dorastejo otroci, da bi mu pomagali nositi breme gospodarstva. To so vzroki, zakaj kmet ne more tako lahko pogrešati sina doma in ga poslati v šole. Zato bi se morala dati kmetu prilika, da bi se izobrazil, na tak način, da ne bi izgubil niti časa niti denarja uiti delavnih domačih moči. To pa se da edino doseči s tem, da se osnujejo poljedelske nadaljevalne šole, ki naj bi bile v zvezi z ljudsko šolo. Na Pruskem je bilo leta 1902 ustanovljenih za kmetiško mladino 1427 takih nadaljevalnih šol, ki so bile spojene z ljudskimi šolami, in vseh učencev na teh šolah je bilo 20.755. Ravno tako so podobne šole osnovali v drugih državah, kakor v ;Belgiji, Švici in na Danskem. V nekaterih državah je obisk kmetijskih nadaljevalnih šol zasilen. Povsod se priznava, da mora imeti kmet dandanes skrbnejšo izobrazbo nego prej, ko se nanj ni stavilo toliko zahtev. Pri nas bi mogli deželni zbori preskrbeti, da bi se učiteljstvo izobrazilo v kmetijskih stvareh na višjih poljedelskih šolah v posebnih, za to prirejenih tečajih. Deželni šolski sveti pa bi morali gledati, da bi se takšne nadaljevalne šole ustanovile posebno tam, kjer je kmetijska šola preveč oddaljena. Učitelji, ki bi obiskovali take učne tečaje, bi morali napraviti izpit, da bi se na ta način dobilo jamstvo, da morejo v nadaljevalni šoli s pridom poučevati. Tiste učitelje, ki bi napravili izpit, bi morali takoj pridelki nadaljevalnim šolam, katerih obisk bi moral biti zasilen. Take nadaljevalne šole bi bilo tekom 20 let mogoče osnovati po vsej Avstriji. V mnogih deželnih zborih so bili že stavljeni tozadevni predlogi, toda do sedaj načrt za kmetijske nadaljevalne šole ni bil še nikjer uresničen. Kako te načrte dejansko izvesti, to bi bila naloga in dolžnost deželnih zborov. Književnost. Zakoni o javnih knjigah. Delo s tern naslovom, ki je je uredil dr. Ed. Volrič v Novem mestu, a izdalo društvo „Pravnik", katero smo omenili pri oceni „Poljudne pravne knjižnice" v 1. letošnji številki našega lista, je ravnokar izšlo. V tej knjigi so zbrani popolni predpisi o zemljiški knjigi, tudi vzorci prošenj za razne knjižne vpise (intabula-cije), in pa njih kolkovanje, dalje predpisi o železniških in rudniških knjigah, o zasilnih potih, o konverziji (premenitvi) intabuliranih terjatev in dotičnih olajšavah, o zastavnih listih, o radiciranih obrtih, cerkvenih posestvih, o melioraciji (zboljšavi) zemlje, o delitvi de dine pri sudnjih kmetijah o razdelbi skupnih zemljišč in o zložbi (komasaciji) zemljišč, o zaokroženju gozdnih mej. Vsem predpisom so dodana pojasnila iz sodeb najvišjega sodišča ter stvarna kazala po abecednem redu, tako, da tudi priprost človek lahko v knjigi hitro najde željenega pouka. Knjiga ima skupno 618 strani in stanc popolno v platno vezana le 6 K. Te knjige bi pač ne smelo manjkati v nobeni posojilnici niti v drugih naših gospodarskih zavodih. Razun drugih knj g istega pisatelja, ki so razvidne v inseratu na drugem mestu našega lista, je posebno še priporočali stensko tabelo o kulkovini m vpisnini pri zemljiškoknjižnih prošnjah, katera tabela stane samo 60 vin. — Pogoji naročil so razvidni v omenjenem in sera t našega lista. Zadružni pregled. Nove zadruge. Meseca aprila t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče slovenske in hrvaške zadruge. Na Kranjskem: Vrh (Črnomelj; okr. sod. Rudolfovo), Kmetska hranilnica in posojilnica, reg. zadr. z neom. zavezo na Vrhu (Bela krajina). Spodnja Šiška (dež. sod. Ljubljana), Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški, reg. zadr. z om. zavezo.. Vič (dež. sod. Ljubljana), Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču, reg. zadr. z neom. zavezo. Gorenja vas (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica v Gorenji vasi, reg. zadr. z neom zavezo. Postojna (dež. sod. Ljubljana), Kmečka gospodarska zadruga, reg. zadr z om. zavezo. Dražgoše (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica v Dražgošah, reg. zadr. z neom. zavezo. Gorje (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Gorjah, reg. za gr. z om. poroštvom. Ljubljana (dež. sod. Ljubljana), Osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr z om. zavezo. Ljube v č pri Idriji (dež. sod. Ljubljana), Perutninarstvo za Idrijo in okolico, reg. zadr. z om. zavezo. Na Štajerskem: Ljutomer (Maribor), Trsničarska zadruga v Ljutomeru, vpisana zadr. z om. poroštvom. Št. Jurij ob južni železnici, (Celje), Mlekarska zadruga v Št. Jurju ob južni železnici, reg zadr. z om. zavezo. Šmartno v Rožni dolini (Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v likvidaciji. Konjice (Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah, reg. zadr. z neom. zavezo. Na Koroškem: Pliberk (Celovec), Posojilnica v Pliberku, reg. zadr. z neom. zavezo. Slov. Plajberg (Celovec), Posojilnica v Slov. Plaj-bergu, reg. zadr. z neom. za v. v likvidaciji. Na Primorske m : Višnja n (Rovinj), Gospodarsko trgovačko društvo, reg. zadr. na ograničeno jamčenje. Št. Ferjan (Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Ferjanu, reg. zadr. z neom. zavezo. Prvačina (Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Prvačini, reg. zadr. z neom. zavezo. Prvačina (Gorica), Kmečka posojilnica v Prvačini. Vipolže (Gorica), Kmetijsko društvo v Vipolžah, reg. zadr. z om. zavezo. V Dalmaciji: Split (Split) Kovinarski konsorcij s ograničenim jamstvom. Kri vodol (Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje. G d i n j (Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje. Kučiće (Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove u Kučićim je premenila tvrdko v: Seoska blagajna za štednju i zajmove u Kučićim-Svinišćim. Stobreć (Split), Pučka blagajna za štednju i zajmove, zadr. uknjižena na neograničeno jamčenje u Stobreču-Kamenu. Žegar (Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje u Žegaru. Iz zadružnega registra sta bili izbrisani: Radovljica (Ljubljana), Stavbinska družba reg. zadr. z om. zavezo v Radovljici v likvidaciji — vsled končne likvidacije. Spodnje Dane (Ljubljana), Mlekarska zadruga v Sp. Danah, reg. zadr. z om. poroštvom — vsled končne likvidacije. Mlekarski tečaj na Vrhniki. Vodstvo mlekarskega poučnega tečaja na Vrhnike je od kmetijske družbe kranjske prešlo na poseben kuratorij. Ta zadeva je bila svoj čas vzbudila precej pozornosti v naši javnosti. Obstanek je tečaju sedaj zagotovljen. Kuratorij obstoji iz zastopnikov deželnega odbora kranjskega, deželne vlad^, „Mlekarske zveze" in kmetijske družbe. Osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani. Perutninarstvo donaša kranjski deželi nad 2 milijona kron. Vendar bi sc pa doliodki iz te kmetijske panoge lahko potrojili. Pri nas je v perotninarstvu še veliko zboljšati in to se zgodi najložje zadružnim potom. Pomanjkanje jajc in perutnine je vedno večje in ta stroka donaša pri umnem ravnanju obilo dohodkov. Za povzdigo perutninarstva se je osnovala pred kratkim v Ljubljani osrednja zadruga, ki ne bode delovala samo na Kranjskem, ampak na celem Slo- venskem. Na čelu tej zadrugi je znani ekonom in vodja „Marijanišča* gospod kanonik Kalan. „Marijanišče* razpolaga z velikim in najmodernejše urejenim perutninarskim zavodom, na katerem se preizkušajo za naše razmere pripravna plemena, zbirajo najbolje vrste in delijo po deželi jajca za valenje in plemenske živali. Po vsej deželi naj bi se osnovale podružnice in perutninarski zavodi. Tam, kjer se oglasi 20 udov, se osnuje lahko podružnica. Zadruga kupčuje potom »Mlekarske zveze" v Ljubljani z jajci, ki se nabirajo s posebnimi zaboji. Sedež osrednje perotninarske zadruge je pri „Mlekarski zvezi" v Ljubljani, Dunajska cesta 6, kjer se dobe vsa pojasnila o perotninarstvu. Zadruga ima na razpolago strokovnjake za predavanja in nasvete, načrte za hleve, spise za pobiranje jajc in ravnanje s kokoši. Želeli bi bilo, da se gospodje, ki imajo zanimanje za perotninarstvo in zadružništvo, delovanja v tej panogi kmetijstva poprimejo, da pristopijo zadrugi in nabirajo naročnike. Delež znaša 2 K, pristopnina pa 1 K za vedno. Cim več udov bo imela zadruga, tem bolj bode uspešno delovala. Kakor smo v drugih kmetijskih strokah napredovali, tako moramo ludi v perotninarstvu. Podpora. Hranilnici in posojilnici v Boljunu v Istri je poljedelsko ministrstvo na posredovanje Zadružne Zveze v Ljubljani dovolilo podporo v znesku 500 kron v pokritje ustanovnih stroškov. Mlekarska zadruga na Prestranku je dobila 2000 kron državne podpore. Osrednja jeduota gospodarskih zadrug v kraljestvu Češkem. Ta češka zadružna zveza je najmočnejša v Avstriji, kajti sedaj šteje že okoli 1500 zadrug. Na Nemškem jo prekaša edina bavarska zveza. Zveza ima svoj dom v Pragi, ki se po velikosti in krasoti lahko meri z drugimi krasnimi palačami praškega mesta. Na občnem zboru jed-nole, ki se je vršil 20. aprila t. I., je bilo zbranih okoli 700 zastopnikov zadružništva, pač lepo število, katero bi tud pri nas lahko služilo v zgled, kako se je treba zanimali za zadružno delo. Pred desetimi leti je bila zveza še v povojih, in nasprotniki so s pomilovalnim posmehom gledali njeno delo. Danes pa je zveza postala važen gospodarski činitelj, ki uživa ugled in ima veljavo povsod po širnem češkem kraljevstvu. In po pravici! Kajti njeni uspehi kažejo, da zveza izborno rešuje svojo nalogo. Njen denarni promet je v letu 1907 znašal nad 139 milijonov kron, v letu 1906 pa 101 milijon, torej je promet v tej panogi napredoval za 38 milijonov kron. Zveza deluje tudi kot centrala za nakup in prodajo kmetijskih potrebščin in pridelkov. V tem oddelku je imela prometa na izdatkih za blago 5,373.422 kron, na prejemkih za blago z zalogami vred pa 5,456.402 K. Od posameznih vrst zadrug, ki pripadajo zvezi, omenili je v prvi vrsti rajfajznovke, katerih je bilo koncem mi-nolega leta 1143, drugih gospodarskih zadrug je bilo 276. Med njimi zavzemajo prvo mesto strojne zadruge, katerih je bila_koncem I. 1907 že 108. In pri nas? Dalje je zveza imela včlanjenih 17 živinorejskih, 12 lanarskih in 6 zadrug za porabo sadja, 2 zadružna mlina, 3 žitna skladišča z valčnimi mlini in 40 mlekarskih in sirarskih zadrug. — Število članov v vseh zadrugah je znašalo 126.763, med njimi največ pri rajfajznovkah, 99.994, pri drugih gospodarskih zadrugah pa 26.769, — V letu 1907 je „Jednota" narastla za 108 rajfajznovk in 63 gospodarskih društev. Izstopila ni nobena zadruga, 'likvidiralo jih je šest. — Kakor razvidno, se češko zadružništvo še vedno širi, in sicer z vedno večjo hitrostjo. Zanimanje je zlasti veliko za strojne zadruge. Češkemu kmetu je postala organizacija v zadrugah že ne-obhodno potrebna. Slovansko trgovsko podjetje v Trstu. Koncem meseca aprila so ustanovili v Trstu nekateri podvzetni trgovci veliko spedicijsko komisijonalno družbo „Balkan", ki namerava voditi in organizirati trgovino v slovanskih rokah. Družba je ustanovljena kot zadruga. Žitna banka v Avstriji. Kakor poročajo češki listi, posvetujejo se merodajni kmetijski krogi prav živahno o ustanovitvi „žitne banke". Ta načrt hoče podpirati, kakor se sliši, tudi poljedelsko ministrstvo. Imenovana banka bi se naslanjala na tako zvane skladiščne zadruge, ki kupujejo od kmetov žito in jim tako omogočijo, da morejo svoje pridelke spraviti v denar kadar sami hočejo, a ne kadar hoče trgovec. Na ta način bi bilo banki mogoče naravnost uplivati na ceno poljskih pridelkov na svetovnem trgu ter bi se dalo omejiti oderuštvo in prekupčevanje v žitni trgovini, zlasti pa ogrska blanko-terminska kupčija. S to banko bi bila tudi v zvezi osrednja zadružna blagajna, katere ustanovitvi pa se stavijo tako različne zapreke, da je vsaj za sedaj več kot dvomljivo, da bi se osnovala v doglednem času. Zavarovalna zadruga ogrskih poljedelcev obstoji že sedem let. Iz letnega poročila, ki ga je v imenu odbora podal na letošnjem občnem zboru predsednik grof Zelenski, je povzeli, da je zadruga tudi v letu 1907 lepo uspevala, čeprav so se ji stavile razne ovire in zapreke. Dohodki na premijah v oddelku zoper ogenj so znašali 1,335.618 kron, v oddelku zoper točo 549.750 kron. Zavarovana vrednost je znašala v oddelku zoper ogenj 375,122.899 kron in v oddelku zoper točo 23,489.932. Upravni dobiček iz navadnih poslov znaša 41.877 kron in se je od te vsote dovoliio 5odstotne obresti za ustanovno glavnico znašajočo 677.500 kron, ostanek v znesku 8002 kroni se je prepisal na novi račun. Rezerva znaša 243 705. Za uradništvo zadruge se je napravil poseben zaklad za starostno preskrbo. Korist prodaje živine zadružnim potom. Glasilo kmetijskega društva za Bavarsko piše o koristi, ki jo imajo kmetje, če prodajajo svojo živino s posredovanjem zadrug: Kdor ve, da se na Bavarskem vsak dan trudi 5000 — 6000 prekupcev, da kujejo iz nokupovanja živine dobičke, kdor ima priliko, da si malo bližje ogleda, kako ravnajo ljudje pri svoji kupčiji, ta ve predobro, kako zelo je kmečki stan ravno v tem pogledu izkoriščan in koliko bi bili kmetje na boljšem, če bi odstranili to prekupčevanje. Ge bi naravnost prodajali svojo klavno živino, mogli bi jo prodati ob ugodni priliki, kadar bi jim najbolj kazilo ter bi ne bili kakor zdaj na milost in nemilost izročeni prekupcu, ki kupi živino takrat, kadar se njemu zdi prav. Resničnost te trditve izprevidi vsakdo. Toda ne govori samo ta ugodnost za to, da se izkjuči taka posredovalna kupčija, ampak tudi drugi oziri, ki jih mora imeti kmet pri živinoreji. Čc kmet naravnost prodaja svojo živino, izve, da ima boljše blago višjo ceno nego manj vredno. Dočim znaša na deželi razlika med dobrim in manj dobrim blagom samo 2 — 3 pfenige (2 4 vinarje), znaša razloček v cenah v klav- nicah in sejmih v Monakovem 8 — 10 in tudi 15 pfenigov (10 — 12 oziroma 18 vinarjev) pri funtu žive teže, To bo kmete napeljalo, da bodo obračali večjo pozornost na krmljenje in rejo živine; teleta bodo puščali dalj časa pri kravi, prašiče bodo redili z boljšo pičo, in to bo le ugodno vplivalo na živinorejo. Tudi je treba opozoriti, da je proti razširjanju nalezljivih bolezni in živinske kuge težko dobiti bolj izdatno sredstvo, kakor je odprava opisane posredovalne — 148 kupčije. Že večkrat se je dokazalo, da okoli potujoči pre-kupci in mešetarji zanašajo kugo na parkljih in gobčno kugo iz občine v občino, iz hleva v hlev, in lako prekrižajo vse odredbe, ki se izdado proti tem boleznim. Ti važni vzroki bi morali vsakega razumnega kmeta prepričati o potrebi, da naj se uredi prodaja klavne živine tako, da se bo prodajalo naravnost mesarjem brez vseh nepotrebnih prekupcev. Gospodarske drobtine. Vinarski in kletarski tečaj. V torek, dne 19 t. m. priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalick^ v Podbrjah pri Št. Vidu na Vipavskem teoretičen in praktičen pouk in sicer najpro „o obrambi proti peronospori* in potem „o filtriranju in čiščenju vin in o ravnanju z vinom, ki je nastavljeno (načeto)". Pri tej priliki bode praktično razkazoval najnovejše stroje za pokončavanje peronospore, kakor tudi nov, velik, azbestni filter. Po predavanju se bo vršila pokušnja vin iz državne kleti v Podbrjah, pridelek državne trtnice na Slapu iz leta 1907. Želeti bi bilo obilne udeležbe zlasti od strani večjih posestnikov, gostilničarjev vinskih trgovcev itd. Prepoved goldinnrske veljave. Dunajski uradni list je prinesel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldi-narske veljave v poslovanju trgovcev in obrtnikov z občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2—200 K oziroma zaporom od 6 ur do 14 dni. Odredba stopi s 1. julijem v veljavo. Revizija železniških prometnih predpisov. Pod-odsek državnega železniškega sveta za revizijo železniških prometnih predpisov je končal svoje posvetovanje o načrtu novega prometnega pravilnika, ki ga je izdelalo železniško ministrstvo. Vladni zastopnik je izjavil, da se morajo posvetovanja o vladnem načrtu pospešiti. Nato je odsek izrazil željo, da bi različne strokovne in stanovske korporacije podale svoje želje in mnenja. Osrednji zavod za varstvo poljedelskih in gozdarstvenih koristi je sklical prizadete zastopnike k skupnemu pogovoru o novem prometnem pravilniku. Tudi trgovske in obrtne zbornice so se do posameznih tvrdk obrnile s pozivom, da izrazijo svoje morebitne želje. Zadružna Zveza v Ljubljani je zlasti priporočila, da bi železniško ministrstvo vplivalo, da se pri vseh vlakih državne in južne železnice vpeljejo tako zvani hladilni vozovi za prevoz mleka. Za transport mleka je bilo dosedaj preskrbljeno silno slabo. Za kranjsko mlekarstvo je velikega pomena, da se prometne razmere izboljšajo v tem pogledu, ker gre veliko našega mleka v Trst, Pulj in na Reko. Tudi je priporočala, da bi vsi vlaki — zlasti še brzovlaki — vzprejemali pošiljatve mleka, kar bi zelo pospeševalo njega izvoz. Kdo preskrbuje Dunaj z mesom l Marsikdo bi gotovo na to vprašanje rekel: „Najbrž žid", in prav bi odgovoril. Dvamilijonsko mesto Dunaj je glede dobave mesa skoro popolnoma v roki enega samega Žida, ki je seveda večkratni milijonar. Sicer ima lepo doneči naslov „cesarski svetnik" — toda žid je žid. Skoro neverjetno je, da mora dva milijona dunajskega prebivalstva biti v oblasti enega samega človeka in da se mora toliko tisočev in tisočev kmetov srdito z njim boriti, da si osvoje dunajski živinski trg. Kako se „cesarski svetnik" čuti močnega, dokazujefo njegove lastne besede: „Ge hočem, pa en edin moj telegram ustavi dovoz živine, poslane na Dunaj, in jutri ne bo na Dunaju dobiti mesa*. Kakor obvladuje on dunajski trg, tako ima njegov brat največji upliv na živinsko kupčijo v Budapešti. Stari oče teh dveh bratov je še barantal z zajčjimi kožami, njegov sin je bil že dvorni zalagatelj, vnuka pa sta zaupni osebi visokih gospodov in gospodarita tisočerim mesarjem in neštetim poljedelcem. Zakaj ? Ne kmetje, ne mesarji niso organizovani. Brez organizacije pa morajo kmetje mirno gledati, kako vleče naj večji dobiček od njihovega truda kapitalist žid. Brez organizacije je kmetu najboljši trg nedostopen, in zato mora sebičnosti nekoliko oderuhov žrtvovati uspeh svojega dela, od katerega mu je edino še mogoče dobiti nekaj dohodkov. Brez organizacije se mora znojiti za Žida in si z lastno roko kopati grob. Kmetijska centrala za prodajo živine na Dunaju je od svoje ustanovitve dne 21. oktobra do 31. decembra 1907 prodala 612 glav živine za 182.729 kron, od 1. januarja do 27. aprila 1908 pa že 3328 glav za 1,042.632 kron. Število se je zato tako povzdignilo, ker je centrala prevzela v razprodajo tudi vso živino, ki je bila razstavljena na razstavi pitane živine na Dunaju. S te razstave se je prodalo 1092 glav živine za 333 574 kron. Največ živine je do sedaj centrala prodala iz Nižje (1294 živinčet) in Gornje Avstrije (1190) in Galicije (846); dalje sledijo Štajersko (213), Bukovina (108), Koroško (103), Moravsko (98), Češko (98) in Salcburško (3). Mednarodni poljedelski zavod v Itimu. Dogovor, katerega so sklenili 7. junija 1905 med seboj različne države glede osnovanja mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu, potrdil je sedaj tudi naš cesar. Ta zavod se ima baviti — kolikor se je to zaznalo po dosedaj objavljenih izvestjih — v prvi vrsti s sledečimi posli: 1. Zbirati v kolikor mogoče hitro objavljati novice o pridelovanju žita in žitni trgovini in kakšne da so cene na merodajnih proizvojalnih in trgovinskih središčih; 2. zbirati in objavljati statistične podatke o gibanju poljedelskih delavcev, o izseljevanju in vseljevanju in po mogočnosti podatke o plačah kmečkih delavcev; 3. obveščati o pojavih in razširjenju rastlinskih bolezni in rastlinskih škodljivcev in o sredstvih, s katerimi bi se jih dalo zatirati; 4. opazovati razvoj kreditnih, zadružnih in društvenih razmer in zavarovalnic in izdajati poročila o teh razmerah. — Delovanje zavoda ne bo drugo, nego da bo zbiral, urejeval in razširjal statistične podatke, posebno sc ne bo pečal s posredovanjem. Slavnostna otvoritvena seja stalnega odbora zavodovega se bo vršila 23. maja. Zastopano bo tudi avstrijsko poljedelsko ministrstvo po posebnem odposlancu. Šole na kmetih. Uradnj ]jst naznanja postavo, da se na kmetih preosnujejo šole tako, da se bodo učenci in učenke v višjih razredih učili praktičnega kmetijstva. Pri vsaki šoli bo tri in pol ha zemlje, katero bodo obdeloval' šolarji po navodilih učiteljevih. Ta odlok izdan od mini-sterstva pa je priobčil uradni list — v Rumuniji. Kedaj pa pri nas? Ali se smejo jajca, katera damo valiti, umivati? Gospodinje si dostikrat domišljujejo, da postanejo jajca za valitev nesposobna, če jih umijejo. Vendar to ni res. Ako so jajca umazana, jim umivanje le koristi. Celo potrebno je, da položimo jajca pred valitvijo za malo časa v vlažno vodo, ker potem piščeta trdo skorjo jajec lažje prebijejo. Namakanje, parjenje, kuhanje krme. Ti načini nam služijo v to, da dosežemo razne namene. Navadno hočemo ž njimi napraviti krmo bolj primerno, laže prebavno in bolj okusno. Če živino najprej suho krmimo in potem napojimo, dosežemo s tem, da živina bolj počasi je, da bolje prežveči, krmo bolj oslini, da s e šoki pri prebavi ne razredčijo z vodo in da ješa bolj počasi zapusti želodcečr in eva. Če torej krmimo samo suho, živina bolje prebavlja, ne glede, da ta način krmljenja nekaterim živalim bolje prija kakor mokra piča. Pri poskusu s suho krmo pri kravah se je pokazalo, da so krave rajše imele suho krmo, da so suhih otrobov pojedle še enkrat toliko kakor namočenih, da so ob mokrih otrobih manj pile in zato dajale tudi manj mleka kakor pri suhih otrobih. Zdi se mi potrebno, da to poudarjam, ker sem večkrat slišal, trditi ravno naspiotno. Vsi poskusi, ki so se doslej delali s kuhanjem, parjenjem, namakanjem zrnja, so jasno pokazali, da se redilne snovi, ki so sicer neprebavne, tudi na ta način ne naredijo prebavne. Torej nam teh načinov ni treba rabiti pri piči, ki je sicer lahko prebavna; pač pa moramo na ta način obdelovati krmo, ki se sicer slabo porabi ali pa ki bi sicer živini surova škodovala (plesniva krma). Pri krompirju je dobro, da ga kuhamo, oziroma parimo, ker ga tako bolje porabimo. če hočemo pripravili krmo, ki ima slab okus ali je skvarjena, ki bi je živina zaradi slabega okusa ne jedla, jo damo, da prevre, ali jo pa vložimo, da se v svoji vročini spari. Pri tem načinu pa izgubi krma večkrat zelo mnogo snovi, ki so lahko prebavne. Prcbavnost se na ta način nikakor ne zviša. Krma, na tak način pripravljena, je primerna samo za odrasla goveda, ki jih ne mislimo rabiti za pleme. pl. Naredi v „Gosp. Glasniku*. Pepel ima v sebi 2 odstotka fosforove kisline in 6—10 odstotkov kalija. Čim trši je les, tem več ima kalija v sebi. Pepel iglastega drevja ima 6 odstotkov kalija v sebi. Pepel je torej v prvi vrsti kalijevo gnojilo in se more prav dobro rabiti namesto kajnila ali kalijeve soli ter pred porabo mešati s Tomasovo žlindro. Z ozirom na dobroto pepela je vzeti na 100 kg Tomasove žlindre 300—500 kg pepela. Ob k«j pripravijo kmeta muhe ? Marsikdo bi utegnil začudeno vprašati, če se sme lako vprašanje smatrati za resno. In vendar napravljajo muhe kmetu veliko škodo. Muhe ne vznemirjajo in zbadajo samo domače živine, ampak oškodujejo tudi kmetov žep. Če molzno kravo nadlegujejo in pikajo muhe, tedaj živ inče manj je in daje tudi manj mleka. To je bilo dokazano z mnogoštevilnimi poizkusi. Molzna krava, ki je imela v hlevu dosti prestati vsled muh, ni imela miru in počitka; ko so jo prepeljali v drug hlev, kjer ni bilo toliko muh, dajala je takoj več mleka in sicer v 7 dneh za 3 litre več. Ta poizkus uči, da mora kmet resno nastopiti zoper ta mrčes, in sicer takoj spočetka, ko se pokažejo muhe, kajti mušja samica izleže kakšnih 120 jajčkov, iz katerih nastanejo v 3 tednih nove muhe. Na ta način je mogoče, da se mušji roji tako silno namnože. Proti mušji nadlogi se priporoča, hlevove stene in strop pobeliti z apneno vodo, kateri se primeša nekohko raztopline sestoječe iz klorovega apna in belega galuna. Tudi je dobro, da se tudi tu in tam v stene vtakne s klejem namazane palčice. Namakanje, parjenje, kuhanje krme. Ti načini nam služijo v to, da dosežemo razne namene. Navadno hočemo ž njimi napraviti krmo bolj primerno, laže prebavno in bolj okusno. Če živino najprej suho krmimo in potem napojimo, dosežemo s tem, da živina bolj počasi je, da bolje prežveči, krmo bolj oslini, da se šoki pri prebavi ne razredčijo z vodo in da ješa bolj počasi zapusti želodec in čreva, če torej krmimo samo suho, živina bolje prebavlja, ne glede, da ta način krmljenja nekaterim živalim bolje prija kakor mokra piča. Pri poskusu s suho krmo pri kravah se je pokazalo, da so krave rajše imele suho krmo, da so suhih otrobov pojedle še enkrat toliko kakor namočenih, da so ob mokrih otrobih manj pile in zato dajale tudi manj mleka kakor pri suhih otrobih. To je treba povdarjati, ker sem večkrat slišal trditi ravno nasprotno. Vsi poskusi, ki so se doslej delali s kuhanjem, parjenjem, namakanjem zrnja, so jasno pokazali, da se redilne snovi, ki so sicer neprebavne, tudi na ta način ne naredijo prebavne. Torej nam teh načinov ni treba rabiti pri piči, ki je sicer lahko prebavna; pač pa moramo na ta način obdelovati krmo, ki se sicer slabo porabi ali pa ki bi sicer živini surova škodovala (plesniva krma). Pri krompirju je dobro, da ga kuhamo, oziroma parimo, ker ga tako bolje porabimo. Če hočemo pripraviti krmo, ki ima slab okus ali je skvarjena, ki bi je živina zaradi slabega okusa ne jedla, jo damo, da prevre, ali jo pa vložimo, da se v svoji vročini spari. Pri tem načinu pa izgubi krma večkrat zelo mnogo snovi, ki so lahko prebavne. Prebavnost se na ta način nikakor ne zviša. Krma, na tak način pripravljena, je primerna samo za odrasla goveda, ki jih ne mislimo rabiti za pleme. llazstava surovega masla na Vrhniki. „Mlekarska zveza* v Ljubljani priredi 31. t. m. in 1. rožnika v mlekarni na Vrhniki razstavo surovega masla. Namen razstave je, preskušati in primerjati surovo maslo, odstraniti morebitne napake in seznaniti občinstvo z našimi izdelki. Obisk razstave je brezplačen in vabljen je k tej vsak, ki se zanjo zanima. Poučni mlekarski tečaj priredi „Mlekarska zveza* v mlekarni na Vrhniki 2. in 3. rožnika t. I. za načelnike, oziroma one, ki imajo nadzorstvo nad mlekarnami. Tečaj ima informacijski značaj in se bode razpravljalo o tem, česa je treba znati vsakemu načelniku mlekarske zadruge. Vabljeni so zastopniki vseh mlekarn. Udeležitev je naznaniti do 20. t. m. „Mlekarski zvezi* v Ljubljani, katera preskrbi na željo tudi stanovanje. Po en zastopnik vsake pri „Mlekarski zvezi* včlanjene zadruge dobi za čas tečaja primerno odškodnino. Opozarjamo, da se bode v zvezi s to razstavo vršil občni zbor „Mlekarske zveze* dne 1. rožnika, kakor je razvidno iz inserata. Vabilo k OBČNEMU ZBORU Mlekarske zveze v Ljubljani, regislrovane zedruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil 1. rožnika t. I. ob 11. uri dopoludne v prostorih mlekarske zadruge na Vrhniki. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev enega odbornika. 3. Volitev razsodišča. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Sv. Vidu pri Zaludni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 412, v upravnem letu pristopilo 27, iztopilo 20, koncem leta 1907 419 Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron Deleži — vplačani . . 54 — Deleži — izplačani . 40 — Hran. vloge s kap. obr. 274.756-95 Vzdignj. hran vloge 137.114-96 Vrnjena posojila . . . 32 666-20 Obr. hran. vlog izplač. 1.121-91 Tekoči račun z zvezo . 108 78 Obr bran vlog kapit. 19.253-83 Obresti tekočega računa 6 516-36 Dana posojila . . . 91.923 33 Plačane obr. od posojil 9.957-08 Tekoči račun z zvezo 94 000 — Upravni in urad. prisp. 142-46 Obresti tekočega računa 6 516-36 Pristopnine . . . . 10-80 Obresti pos povrnjene 100-89 Vrnjen naložen denar 8.171 83 Uprav, in urad. stroški 1.464-25 Gotov, začet, leta 1907 14.610 94 Rent. dav. in neposred. pristojbina . . . . 251 98 Naložen denar s kapita- lizovanimi obrestmi . 28.171-83 Gotovina 31. dec. 1907 7.066 06 387 025 40 387 025-40 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 231.192 43 Deleži 838-— Tekoči račun z zvezo . 182 670-— Hran. vloge s kapit. Inventar premični . . 152-53 obrestmi 602.770 57 Delež pri „Zadr. zvezi" 1.000- — Rezervni zaklad z obr. 12 684-55 Naložen denar . . . 196.312 99 čisti dobiček : . . . 2.100.89 Gotovina 31. dec. 1907 7.06606 618.394 01 618.39401 Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Škofjoloko, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno eto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 415, v upravnem letu pristopilo 15, izstopilo 3, koncem leta 1907 427. Prejemki Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 30 — Deleži 1— izplačani . 6'— Hranilne vloge s kap. Vzdignj. hranilne vloge 110-315-05 obrestmi 289.788 75 Obr. bran. vlog izplač. 890-31 Vrnjena posojila . . . 36.938-46 Obr. bran. vlog kapit. 30.297-29 Tekoči račun z zvezo . 27.109-99 Dana posojila .... 74.527 — Obresti tekočega računa 12 595 99 Tekoči račun z zvezo . 173 549-68 Prodano zemljišče . . 3.971-36 inventar premični . . 8-- Plačane obresti od pos 21.940-04 Nakup zemljišča . . 3.798 — Uprav, in urad. prisp. 292-24 Uprav, in urad stroški 1 391.84 Tekoči rač. s člani (mle- Rentni davek in nepo- karna) 23.78019 sredna pristojbina . 37410 Plačana najemnina . . 638-65 Hišni davek 16-79 Gotov, začet, leta 1907 4.38406 Tek. račun s člani (mle- karna) 20.600-— Gotovina 31. dec. 1907 5 695-65 421.469 73 421.469-73 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 461 058 10 Deleži 854 — Tekoči račun z zvezo . 360 780-— Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 552 51 obrestmi .... 853.056 18 Invantar nepremični 20.49097 Predplačane obr pos. 667 50 Zaostale obresti posojil 10.323-72 Rezerv, zaklad z obr. 5.546.70 Vrednost tiskovin 300'— Čisli dobiček . . . . 2.675 58 Vrednost kolekov 30’—■ Delež pri „Zadr. zvezi" 1.000 - Tek. rač. s člani (mle- karna) 1.934-53 Delež pri „Ljud pos." 4 — Zamudne obresti . . 630-48 Gotovina 31. dec. 1907 5 695 65 . 862.799 96 862.79996 Hranilnica in posojilnica v Vodicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za III upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 85, v upravnem letu pristopilo 36, izstopilo 2, koncem leta 1907 119. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron. Deleži — vplačani . . 72 — Deleži izplačani . . 4' — Hranilne vloge s kap. Vzdignj. hranilne vloge 52.088 64 obrestmi 99.323-43 Obresti hranilnih vlog Vrnjena posojila . . . 14.415 29 izplačane . . . . 382 06 Tekoči račun z zvezo . 39.821 28 Obresti hranilnih vlog Obr. tekočega računa 3.690 85 kapitalizovane . . . 5 849-78 Plačane obr. od posojil 3 279-91 Dana posojila .... 34.868-10 Upravni in urad. prisp. 105-94 Tekoči račun z zvezo . 69 890-85 Pristopnine . . . . 36-— Obresti pos povrnjene 22-46 Umetno gnojilo . . 268-80 Uprav, in urad. stroški 511 20 Gotov, začet, leta 1907 4 113 35 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina . 54-21 Darila . . , . . 98-— Gotovina 31. dec. 1907 1.357-85 165.126 85 165.126 85 Imetje. Bilancu. Dolgovi. Kron Kron Posojila 65.621 81 Deleži 238-— Tekoči račun z zvezo . 102.150 — Hranilne vloge s kap. Inventar nepremični 184-80 obrestmi .... 169.391-80 Zaostale obresti posojil 188-19 Predplač. obresti posojil 266 53 Delež pri Zadružni zvezi 1.000 — Rezervni zaklad z obr. 31703 Terjatev za gnojilo . 35-20 Cisti dobiček .... 32419 Gotovina 31. dec. 1907 1.357-55 170.537-55 170.537-55 Hnuiilnicii in posojilnica na Ign, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno | 1 Člani: stanje začetkom e ta 1907 284, v upravnem letu pristopilo 44, izstopilo 13, koncem leta 1907 315. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 220 — Deleži — izplačani . . 65 — Hranilne vloge s kap Vzdignjene hran. vloge 66.486-32 obrestmi 145 015 85 Obresti hranilnih vlog Vrnjena posojila . . . 48 06107 izplačane .... 122 63 Tekoči račun z zvezo . 10 160-74 Obresti hranilnih vlog Obresti tekočega računa 179-02 kapitalizovane . . . 9 201-52 Plačane obr od posojil 12 566-12 Dana posojila .... 97.812 — Uprav, in urad. prisp. 148-63 Tekoči račun s člani . 5.850— Pristopnine .... 22'— Delež „Zvezi" .... 400-— Tekoči račun z Zvezo . 48.196 34 Obr. posojil povrnjene 32-99 Gotov, začet, leta 1907 4.015-52 Uprav, in urad. stroški 824-99 Rentni davek In nepo- sredna pristojbina . 10012 Tekoči račun z Zvezo . 82.717-14 Obresti tekočega računa 160-74 Gotovina 31 dec. 1907 4.811 84 208.585 29 268 585 29 Imetje, Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 235-482-53 Deleži 1.575 - Tekoči račun z zvezo . 34.352 — Hranilne vloge s kupit. Inventar premični . . 109-90 obrestmi 262.276-86 Zaostale obresti posojil 131 45 Tekoči račun s člani . 4 310 74 Delež pri „Zadr zvezi" I.000- — Predplačane obr. posoj. 1.837 17 Delež pri „Ljudski pos " 4 — Rezervni zaklad . . . 4508 18 Delnica „Union* . . . 500 — Čisti dobiček .... 1.883-77 Gotovina 31. dec. 1907 4811 84 276 391-72 276.391-72 - 151 Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vlil. upravno leto 1907. člani : stanje začetkom leta 1907 243, v upravnem letu pristopilo 34, izstopila 4, koncem leta 1907 273. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . 170-— Deleži — izplačani . . 20-— Hran. vloge s kap. obr. 111.43114 Vzdignjene hran. vloge 34.567 11 Vrnjena posojila . . 23.731-58 Obr. bran. vlog izplač. 89-63 Tekoči račun z zvezo . 11.114-53 Obr. hran. vlog kapit. 5.692-21 Obresti tekočega računa 1.669-85 Dana posojila .... 33.520 18 Plačane obresti od pos. 4.729 58 Tek. račun z zvezo . . 76.017-45 Uprav, in urad. pr sp. 166.90 Obr. posojil povrnjene 4-28 Pristopnine 34-— Uprav, in urad. stroški 12917 Zamudne obresti . . 48-52 Rent. dav. in nep prist 61-63 Uotov. začet, leta 1907 1 146 31 Darila .... 329 36 Gotovina 31. dec 1907 3 511 42 151.24244 154.242 44 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 91.875-25 Deleži 1 365-— Tekoči račun z zvezo . 85.400 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 128 37 obrestmi 179.273-83 Zaostale obr. posojil . 853-90 Predplač. obresti posojil 170-94 Delež pri „Zadr. zvezi.* 1.000 — Rezervni zaklad z obr. 1.400 99 Delež pri „Ljud. pos.* 4 — Cisti dobiček .... 562 18 Gotovina 31. dec. 1907 3.511-42 182.772-94 182.772-94 Kmetijsko društvo v Žireh, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 350, v upravnem letu pristopilo 1, izstopilo 20, koncem leta 1907 331. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Blagajniški preostanek Izplačani deleži . . . 20- leta 1906 .... 866-74 Vrnjena izposojila . . 7.978 24 Vplačani deleži . . . 10 — Izdatki za blago . . . 49.952-52 Prejemki za blago . . 69.082-72 Voznina 2 170-32 Vrnene potnine . . . 20-10 Užitnina 165 02 Vrneni delež Zadr. zv. 190 — Inventar premični 64 — Pridobninski davek 50 — Upravni stroški . . . 2.91412 Obresti izposoj il . 3 216-63 Ročna blagajna . . . 100 — Gotovina konec 1. 1907 3.538-71 70.169-56 70.169-56 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga . . 36.693-58 Deleži Terjatve na blagu pri Izposojila 57.140 — zadružnikih .... 17.570-15 Dolg na blagu nezadruž. 6.022-90 Terjatve na blagu pri Dolg na obr. od izpos. 20-39 nezadružnikih . . . 14.728 52 Rezervni zaklad z obr. 4.625 52 Vred. prem. inventarja Delež pri „Zadr. zvezi* 640-76 čisti dobiček .... 558-91 10- Delež pri „Gosp. zvezi* 220 — Ročna blagajna . . . 100-— Gotov, koncem 1. 1907 3.538-71 73.501-72 73.501-72 Hranilnica in posojilnica za blejski kot na Bledu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 166, v upravnem letu pristopilo 19, izstopilo 2, koncem leta 1907 183. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Deleži — vplačani . . 38 — Hranilne vloge s kap. obrestmi............. 125 8s6 09 Vrnjena posojila . . . 56.157 05 Pekoči račun z zvezo , 58 563'DI Obresti tekočega računa 1.4ž3'85 Plačane obr. od posojil 16.322 85 Uprav, in uradni prisp. 597'32 Pristopnine .... 19"— Obresti poštne hran. . 6-— Gotov, začet, leta 1907 2 687 29 261.70 P36 Kron Deleži — izplačani . . 4 — Vzdignene hran vloge 72 054 91 Obresti hranilnih vlog izplačane .... 440-49 Obresti hranilnih vlog kapitalizovane . . . 13.397-71 Dana posojila .... 120 947-82 Tekoči račun z zvezo . 52 653-20 Obresti pos povrnjene 3-21 Uprav, in urad. stroški 366 66 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina 176 08 Tiskovine 3405 Gotovina 31. dec. 1907 1.623-23 261.701-36 imetji Bilanca. Dolgovi. Kron posojila..... 320.870 94 lekoči račun z zvezo . 23 220' — Inventar premični . . 458-46 zaostale obresti posojil 3.916 52 'rednost tiskovin . . 40-— Oeiež pri „Zadr. zv* 1.000 — Oelež pri „Kmet. zadr.“ 50’— °štna hranilnica . . 149-60 Gotovina 31. dec. 1907 1.623-23 351.334 75 Kron Deleži................. 366 — Hranilne vloge s kapit. obrestmi............ 342 187 73 Predplač. obresti posojil 532-70 Rezervni zaklad z obr 5.534 81 Čisti dobiček . . , . 2.713 51 351.334-75 Krščansko gospodarsko društvo v Idriji, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 517, v upravnem letu pristopilo 45, izstopilo 21, koncem leta 1907 541. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Blagajniški preostanek Izplačani deleži . , . 843 — 1. 1906 1.106-76 Vplač. delež Gospodar. Vplačani deleži . . . 798- — zvezi v Ljubljani . . 320 — Pristopnine .... 90-— Izdatki za blago . . . 105.714-64 Izposojila začasna . . 4.500- - Voznina 4.875-41 Prejemki za blago . . 114 165-12 Užitnina .... 2.416-42 V X >1 • • 6.031 25 Inventar premični . 76-43 Dar neimenovanega 100 — Davki 1.420-71 Vzdig. delež pri Zadr. Neposredne pristojbine 6-10 zvezi v Ljubljani . . 190 — Upravni stroški . . . 3.435-— Iz Ljudske hranilnice v Razno poprav, pri hiši 63 24 Idriji vzdignjen nalo- Vzajemni zavarovalnici ženi denar .... 6.144 53 v Ljubljani zavaroval- Obresti nalož. denarja 132-51 nina za blago . . . 2015 Neizplačana dividenda Obresti deležev in izpos. 748 07 za 1. 1906 . . . . 341-24 Izposojilo pri Ljudski Tekoči račun z Zvezo . 3 — hranilnici v Idriji 4 500 — V Ljudsko hranil, vlož. 2.132-51 Dividenda za 1. 1906 . 6.031 25 Neizplačana dividenda 1. 1906 341-24 Razni stroški .... 20-10 Gotovina konec 1. 1907 638 14 133.602 41 313.602-41 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga . . . 36.274-36 Vredn. premič. invent. V Ljud. hran. v Idriji 2.045-10 naložen denar . . . 138-54 Delež pri „Zadr. zvezi* 10 — Delež pri „Gosp. zvezi* Delež pri Ljudski hran. 340 — v Idriji 2 — Gotovina konc. 1. 1907 63v 14 39.448-14 Deleži.................. 16.080 — Dolg na blagu nezadr. 2 703 86 Tekoči račun z zvezo . 3"— Rezervni zaklad z obr. ll.458"44 čisti dobiček .... 9'202-8't 39.448 14 VABILO na OSMI REDNI OBČNI ZBOR Zadružne tiskarne v Ljubljani, r*egi!5>tr*ovane z a, dnu. ge z omejeno zavezo v torek dne 26. maja 1908 ob 6. uri zvečer v posvetovalnici „Ljudske posojilnice11 v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Potrjenje letnih računov in bilance zal. 1907. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. V Ljubljani, dne 8. maja 1908. 4. Dopolnilna volitev treh članov uprav, sveta.*) 5. Volitev nadzorstva petero članov. (i. Slučajnosti. Josip Šuman. Upravni svet: Franc Leskovic. Gjuro Rašica. *) Po § 16 pravil so izstopili sledeči gospodje iz upravnega sveta, katerih triletna doba je potekla: Anton Belec. Ivan ROger ml. in Franc Peterca. VABILO na in uinar$l naznanja cene in daje pojasnila Društvo za štednju i zajmove Kaštelir — Istra. 4—3 Superfosfati rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste. Množina fosforove 'kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, naj večji pridelek, neobhodno potrebno za spomladno setev! Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih. ig—5 MAVEC (gips) za gnojenje. Izvrstno gnojilo za deteljo, lucerno, grah, fižol, lečo, travo in koruzo. 7—0 Samoborska tovarna mavca M. Bernstein, v Samoboru pri Kolodvoru. Naročila sprejema poslovnica v Zagrebu, Meduličeva ulica 24. ©: &■ immmmsm®® asmmmmssm. Za odpravo goršice, ter peresnih bolezni pri krompirju in repi se z uspehom uporablja edino le Ph. Mayfarth & dingov saiuodelujoča škropilnica „Syplioniau lazliene velikosti, 7__y ki se lahko nosi ali vozi. Dobivajo se se samodelu-joče škropilnice za vinograde, sadna drevesa, hmeljne nasade itd. itd. ki se tudi lahko vozijo ali nosijo, ter so delane po preizkušenem načinu: PH. MATFARTH & drug. tovarne za poljedelske stroje, specijalna tvornica za vinske stiskalnice, vodovodne stiskalnice in stroje za izkoriščanje sadja. Dunaj II/l, Taborstrasse 71. Obširni ilustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. p Kaj škriplje 7 voz, stroj, čevelj ■ Kaj pomagat Kolomaz, od navadnega do najfinejšega. Olje za stroje. Vazelinova maža za usnje. Kje se dobit Najboljše in najceneje pri M. J. Prajnik^u cti ^3 s k v Dobriivasi na Koroškem. Cenile zastonj! 1 C/2 «2. <2. B !=; g <2* Sr t=3 i IcccccccccccccBcEcci O C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne ser blagajne -ms prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerslliigel založnik Raiffeisno vi h posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai St. 27. o 247 24-9 ro U CCC,CCC33<^M33a^3| 13330030033303 dWW^ Pozor! Pozor! Slamnikarska zadruga v Jrtengšu priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čimpreje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrirani ceniki franko in zastonj. 6—6 Skroji Zfc stt o j I zm. I I IX a j boljša i 11 najslgu.T*n oj š a Stanje vlog 31. decembra 1907: pnililt it čez 13 milijonov kron za »tedenje! Denarni promet 31. decemb. 1907: čez 64 milijonov kron Ljud$I^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje de-ure 4,|2°|q brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak lavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88l'08 — Denarni promet v letu 1907: 64,812.603'92 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilmčne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907. ‘žtii, x—9 Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, predsednik. Od-Toomllcl: Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd. Anton Kobi, Karol Kanscliegg, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Wildonu podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Ivan Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni n rednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.