Stranj 10
Naše-
NOVINE 21. maj 1979.
Slovenska stran
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
^ V

Kar po domače
Intervju, ki ga je imel prejšnji teden naš rojak g. Lojze Košorok, etnični in socialni delavec, zg. Danico petrič, radio napovedovalko pri slovenski oddaji, je izzval tako veliko zanimanje, da kot sourednica te naše strani smatram za
potreno, da ga, če g. Košorok, ki je skromen človek, na to pristane ali ne, objavimo v celoti brez nadeljnjega komentarja.
Pavla Gruden.

Ponoči, ko vse spi
Anna P. Krasna
Ponoči, ko vse spi in sveti ščip,
zalaja pes v medlo mesečino poletne noči.
V bližnjem logu zapoje slavec in cesta je tiha, brez brnečih vozil.
Tedaj se pomakne kazalec časa nazaj, nazaj v domovino moje mladosti:
Na travnikih polnih cvetja zapojo koše ob zori. Vse poti do vasi so obraščene z zelenim,
v maju belo-cvetočim trnjevim grmovjem.
Zora dneva g i ne —
brhke grabljice hitijo na polje
sušit seno,
ki ga počasni pari volov in čvrstejših vrancev vozijo v bele vasi mojih mladih dni...
E|E]E]E]E]E]E]E]E]Q]E]E]E]G]E]G]E]E
Janez Menart
Semafori življenja
Iz raja otroštva, z nalitim bencinom, z izključenim števcem poti in hitrosti, ob kamnih bežečih spomenikov mladosti, v predmestje življenja, z nezmanjšanim plinom;
vse ožje cestišče, razmišljena glava in prvo križišče in stoj! semafori, strah, zdrznjena misel, podplat na zavori in smerni kazalec in nižja prestava;
s križišča v križišče in s ceste na cesto, na levo, na desno, počasi, hitreje in sonce slepeče, ki greje in greje, in v mdro napora razlezeno mesto;
hrumenje motorjev, parkirni prostori, obvezne smeri in možgani na vzvodih in trudne rokš in drget na prehodih' in, kakor zaspane oči, semafori;
še zarja na steklu, še mrak brez obetov, megla na asfaltu, še lučka, ki kaže poslednji bencin, in že ost žarometov, ki tiplje po poti do mirne garaže.
V	današnji oddaji van želim predstaviti saj bi kar lahko rekla znanca Lojzeta Košorok. Čeravno vas veliko naših poslušalcev osebno pozna, mnogi vsaj na videz, bi nas vseeno še zanimalo nekaj osebnih podatkov. Predsavite se nam prosim!
Hvala, predstavili ste me že sami. Sam sebi ne bom delal reklame. V tujini sem že več polovico mojega življenja, potem lahko sklepate da nisem več rosno mlad. Ker sem poročen, nisem več zanimiv za mlada in neporočena dekleta, zato bom pač skušal ostati zvest moji Marički. Končno kdor me ne pozna lahko vidi mojo sliko vsak ponedeljek, če kupi časopis NAŠE NOVINE za 30c in pogleda stran devet.
Že kmalu po prihodu v Avstralijo ste postali ena gonilnih sil pri SDS, pozneje vas srečamo pri delu za slovenstvo skupaj s soprogo na Triglavu. Zakaj ste toliko delali pri društvih?
Moja slabost mogoče - ali ne? MisEm, da sam si kot ljudje dolžni pomagati drug drugemu, posebno to v turini. Človek je družabno bitlje in zato teži k družbi. Slovenci smo pač družabni ljudje in smo radi skupaj. Cilj je bil vsekakor, da tudi v novi domovini nadaljujemo z našo kulturo, tradicijami in običaji in da se kot taki uveljavimo med Avstralci, da bi nas spoštovali in da s tem doprineserno svoj delež novi domovini in družbi v kateri bomo živeli. To bi bila dolžnost slehernega Slovenca - posebno pa moralna dolžnost vsakega izobraženca.
No in danes vas najdemo pri prosvetnem in socialnem delu v Jugoslovansko-Avstralskem Centru v Newtownu. Kako, da vas je ži vljenska pot zapeljala tja? Morda kako naključje ali potreba?
V	Jugoslovansko-Avstralskem socialnem Centru je bistveno drugačno, kto pri večini drugih «ničnih društvih. Pri društvih katera sva omenila, semoral ledino. Delo, za katero smo jim prvi prišleci ugladili pot, so prevzeli mlajši. Izkazalo se je, da je potreba za duhovno izživljanje pri teh dveh društvih minimalna. Odšel sem tja, kjer je potreba bila še večja in kjer se ljudje zavedajo duhovne revščine in se je ne sramujejo - ampak segajo po pravih vrednotah, vedo da je notranja vzgoja človeka najvažnejša. Da bi zadovoljil tudi svoje težnje, sem se pridružil ljudem ki imajo iste dlje. Najprimernejše mesto za tako delovanje je brezdvomno Etnična šola v Newtownu, ki jo obiskuje 500otrok.
Razen tega, je okolica Newtowna središče številnih etničkih skupin, kjer se iz dneva v dan pojavljajo težki socialni problemi. In ker imam rtagnenje do ljudi katerim sem potreben sem tu našel izraz svolji ljubezni do človeštva. Ljudje kot posamezniki me zanimajo, skušam jih razumeti in jim biti na uslugo. Razen šole, ki sem jo omenil, obstaja v Newtownu Socialni center kamor se zatekajo potrebni: nasvetov, pomoči in utehe. Smatram, da sem tu našel
odmev svojemu notranjemu klicu.
Ali nam lahko na splošno kaj poveste o tem Centru v Newtownu, kako dolgo obstoja, in kaj vse tam imajo in da Slovenci ta Center nekako ignoriramo?
Potreba za Jugoslovanski center za socialno delo in našo etnično šolo v Newtownu, je odkrila socialna delavka ga. Jovanka noussair rodom iz Srbije, katera se je oprijela predloga insitrstva za socialno zaščito, da se izven mestnega središča velikega Sydneya nujno organizira tako središče. Kar je seveda ga. Jovanka Noussair sprovedla v življenje leta 1975 v Newtownu. Naš Jugoslovanski Centar je žal edini v NSW in eden najrazvitejših v Avstraliji.
bi kakšno delo vi opravljate tam?
Ko se je ga. Jovanka Noussair lani v septembru vrnila v domovino, nekako 'hočeš-noče?, sem bil imenovan da stopim na njeno mesto in da prevzamem njeno delo. Naš, Centar se ne bavi izključno s socialno--kulturnimi problemi, ampak je vi ožjem stiku in sodelovanju s Komisij za etnične zadeve. Preko njir posredujemo našim klijentom vse informacije s pomočjo katerih bi se novodošli imigranti mogli vključiti s čim manjšimi težavami v življenski način tukajšne družbe, da bi se spoznali s svojimi dolžnostmi do države in do svojih pravic. Na nas je tudi borba za zaščito naših pravic kot etična skupina in dosego vseh privilegijev, ki jih imamo kot avstralski državljani. Razen tega preprečujemo vsako diskriminacijo in iščemo čim tesnejšo povezavo z ostalimi etničnimi dobronamernimi skupinami, ker smo vsi člani družine narodov Avstralije. Nacionalni šovinizem, strankarsstvo, klikarstvo, klubske patriotizme, kulte osebnosti, vsa negativna gibanja, ki rušijo solidarnost človeške družbe mi
direktna! V skd pomanjkanje angleščine s strani naših klijentov za njih vršimo telefonske pogovore, pišemo prošnje, izpolnujemo formularje, posredujemo tolmače in jim dajemo vsesplošna navodila ter nasvete. Če je potrebno rade volje posredujemo osebno. Razen tega tudi posredujemo prevozna sredstva, začasna stanovanja, varstvo otrok, zaposlitve, nego in pomoč bolnim in ostarelim. Obiskujemo rojake v umobolnicah ter zaporih. Večkrat se zgodi, da klijentu s kupom problemov njegovega zavoženega življenja, nihče več ne more pomagati: vendar ga potrpežljivo poslušaš, da se spove svojih "grehov", skušaš ga potolažiti, mu daš kak nasvet ali ga pomiluješ. S tem je dobil vsaj do nekle takozvano "duševno terapijo" in od tebe je odšel potolažen kot spokomik iz spovednice. Vsekakor pa ne moremo utajiti dejstva, da čestokrat s slučaji, ki so vse drugo kot prijetni, zahajamo z našimi klijenti naj
Jugoslovanski Center^ finančno pdpira, ali ne? Ali je podp zadostna in koko jo uporabite? m.
ikšne ii um	..........
Prvenstveno je treba povdariti daje . laburistična vlada prva kot pobudnik takih etničnih centrov priskočila na pomoč s skromno finančno podporo. Uspeli smo dobiti razumevanje vlade premiera g. Wrana. V veselje nam je da smo po tri letni borbi z birokracijo uspeli, da nam je izdatno priskočila na pomoč federalna vlada za naslednja tri leta. Kar dokazuje da Camberra priznava veliko vrednost mašega Centra v korist družbe. Sredstva so vedno minimalna, denar uporabimo, da vzdržujemo svoj urad, ki ga imamo v Tov/nu Hallu v Newtownu. In seveda da s tem plačemo dva uslužbenca, v naslednjih 3 letih, pa s pomočjo omenjene pomoči bomo zaposlili trtjo osebo, ki bo socialni delavec z univerziteno izobrazbo.
absolutno odklanjamo. Vse delo 1 /Tvli je morda še kak drug Slovenec našega Centra temelji strogo na^ /»vezan z vami delu v človekoljubju. Mi ne priznavamo Jugoslovanskem centru in sli Slovenci
nikakršne rasne, politične, verske in razredne diskriminacije.
Kot socialni delavec se srečujete z vse mogočimi problemi naših priseljencev. Kateri njihovi problemi so najbolj pereči?
Vefiko število problemov se pojavlja vsled pomanjkanja znanja angleščine in nerazumevanja avstralskega družbenega sistema. Skoraj vsi problemi so bazirani na pomanjkanju čustvene uravnovešenosti, katere posledice so slabi zakonski odnosi, problematični otroci, živčne bolezni, občutek manjvrednosti in osamljenost. Pogosto se srečujemo s problemi ki imajo izvor v finančnih težavah radi trenutne ekonomske krize. Velike borbe vodimo v interesu ponesrečenih, ki imajo zakonsko pravico do določene denarne
pridejo na kulturne prireditve vašega Centra oz. ali se poslužujejo socialne pomoči ki jo nudite?
samo dejstvo da se ta ustanova oz. organizacija imenuje YUGOSLAV-AUSTRALIAN INFORMATION AND WELFARE CENTRE, priča, da se pri njemu udejstvujejo posamezniki vseh narodov iz Jugoslavije. Posebno zanimivo je to, da z nami sodelujejo starejši in mlajši Avstralca iz različnih profesij (precej mladih intelektualcev) in člani drugih etničkih skupin, yfln še eno čisto konkretno vprašanje. Ker smo ravno pred materinskim dnem naj vas vprašam kako bi na primer pomagali materi srednjih let, ki se zateče k vam, z dvema nedoraslima otrokoma. Mož alkoholik jih je zapodil na grob način.
odškodnine. Iz tega je razvidno, da / Ostali so brez strehe in brez denarja,
imamo opravka s socialnimi, pravnimi, zdravstvenimi in finančnimi ustanovami. In kako jih pomagate reševati? Naša pomoč je bolj posredna kot
niti mati niti otroka se v dem kjer razgraja alkoholičar se ne žele vrniti nazaj niti za eno noč. Kako bi tej
materi in otrokoma pomagali?
/
l V takem slučaju če mati ni gmotno

preskrbljena jo pošljemo začasno v zavetišče. Med tem je posredujemo socialno pomoč v obliki pokojnine. Napotimo jo v tozadevno zakonsko posvetovalnico, obvestimo tozadevno oblast za zaščito otrok - YOUTH AND COMMUNITY SERVICE in sodišče. Ter po potrebi socialnega delavca v šoli. Žrtve pijanstva pošljemo v zavode za zdravljenje alkoholizma, če oseba želi na to pristati. V nasprotnem slučaju postane žrtev usode in kar je najslabše, slej ko prej postane breme družbe - ki ima vse manj in manj razumevanja za človeške žaloigre.
In zdaj naj vas vprašam, še čisto nekaj drugega. Z go. Pavlo Gruden urejata slovensko stran NAŠE NOVINE, ali je namen te strani nekako "razčiščevanje" slovenskih razmer oz. kritiziranje naših izseljenskih napak.
Zek» lepo vprašanje. Na najini strani želiva izpopolniti tisto veliko vrzel v našem lajičnem tisku, ki zek) pomanjkljivo skrbi za nego in dvihanjeduhovnih vrednot; preprečiti hiranje narodne zavesti, v upanju -proti upanju, da bi nekoč postali složn etnična skupina v vrsti bolj kulturno produktivnih-med narodi Avstralije!
Kaj se vam zdi, bi Slovenci v Avstraliji lahko izdajali svoj časopis tedensko?
Da, - ako bi se mi vsi zavedali, da smo kot narod v tujuni dolžni obdržati svojo indentiteto neokrnjeno!
No in da nebo spremembe, naj pa še vas vprašam, ste poslušalec naših slovenskih radijskih oddaj in kako so vam všeč, ali vam niso všeč?
Kolikor jih morem, jih rad poslušam, sem zek) ponosen, da radio sploh imamo, vendar bi dal eno pripombo.
Nič ni tako dobro, da bi ne moglo bid boljše! V uteho vsem, ki se trudite pri naših oddajah, lahko rečem le to, da vsem ne boste nikdar ustregli.
Vendar vi vsi opravljate pomembno kulturno poslanstvo, za kar vam bi poslušalci lahko bili le hvaležni! Zato z moje strani - iskrena hvala!
Bi morda na koncu najinega kar pestregapogovora želeli še kaj povedati?
^ Bi imel eno misel, ki bi joželel povdariti. Strinjam se z mislecem, ki je zapisal: THERE IS NO INDEPENDENT MAN. Po naše bi rkli: DA NI ČLOVEKA, Ki JE NEODVISEN OD ČLOVEKA. S tem hočemo povdariti, da neodvisnih ljudi ni, da smo vsi odvisni drug od drugega in da smo po naravne
zakonu dolžni pomagati drug drugemu.
-G. Košorok iskrena hvala za ljubeznive odgovore in ker vem da se vam za vaše delo, ki ste ga opravili pri društvih za Slovence in za delo, ki p opravljate danes v Jugosl. Centru ni nihče razumejo in ga zahvaljujem danes jaz v imenu vseh tistih poslušalcev, ki vaš trud razumejo in ga znajo ceniti. Vama s soprogo je za zahvalo namenjena sledeča pesem.
Strana za čitaoce
-Naše
21.nuy1979. NOVINE
Stan
9
Telefonski razgovor
sa Didom
TRIBINACITALACA
Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu'
Aforizmi
Halo... Halo... Jeli to moje rodno selo?... Jeste!... Oooo, baš fino, a ko je tamo?... Dido! Ti si Dido, staro moniče! Pa kako si?... Šta, zar imaš problema? ...Uh, uh, uh, žao mi Te ali Ti ne mogu pomoči, vjeruj mi... Šta, fali Ti lova? E vidiš, to i meni fali. Svega imam, ali toga ni za lijek!... Jeste, znam da sam ovdije več. godinu dana, ali zato vrijeme nišam stigao ništa skupiti sem tri kredita koji iznose pet stoja mesečno, a pored toga platim "Flet", po naški rečeno stan, onda struja, plin, "Medibank", te nek, "Union" i šta Ti ja znam... Jeste, svašta mi utrapili, ali kako da ne prihvatim, kada neznam šta mi nudi... Ma jok, neznam ni beknuti engleski, pa ne da imam ja problema radi toga, več svi oko mene... Na poslu! Ta lako se snalazim. Imam dobrog predradnika, sve mi objašnjava, a kada vidi da ne ide, onda šta hoče da kaže on načrta... Jeste, sada je donio neke flomastere u boji i vjeruj mi da dobro črta, pa mislim da če postati slavan likovni umjet, Nik prije nego ja englez... Plata! Nije loša. Imam hiljadarku nedeljno bez osam stoja, to ti je lova, po vašem dva miliona bez jednog i šest stoja...
... A, za ovaj razgovor? Tane pitaj, koštače me ko pantu pita, ali ajde, obečao sam da ču Ti se javiti, pa za staru momčinu, sve se može... Jeste, jeste imam i ovdije prijatelja i engleza i naših i grkljana, ali nisu kao Vi tamo... Ta da, puno prijatelja, puno problema i dogadaja. Baš neki dan su se englezi čudili jednom mom objašnjenju u kojem sam se i Tebe sjetio, a u vezi tetečeg tanjira što se ovdije spustio.... Ma ne Dido, nišam se sjetio Tebe kao pitata toga tanjira, več sam englezima rekao, da leteči tanjiri nisu ništa čudno, da je to u mome rodnom selu normalna pojava, jer kad se moj prijatelj napije, Dido, onda ne da su leteči tanjiri, več i lonci i šerpe i vangte i viljuške (i to za dvanaest osoba) leteč... Jeste, baš tako sam im ispričao, a onda su o tome pisale i ovdašnje novine... Kako znam? Pa drugi su mi pričali, jer ja se ne razumem u ovu Štampu poŠto oni jedno pgu, a drugo čitaju... Da, da, pa sam se u vezi toga sjetio i jednog velikog čovjeka iz našega kraja...
... Ta ne, ne velikog, viso kog Čaplju, več velikog po nauku, znanju, velikog
Vuka... Ma jok Dido, ne vuka koji ti je lanjske godine, dok si pijan spavao, poklao četrnaest ovaca, pet jaganjaca i rasplodnog ovna, več Vuka, Vuka Karadiča sam se sjetio što nam napravi tako divnu azbuku sa kojom se lijeop i lako sporazum evamo preko papira... Neznam, neznam zašto nisu, kada su več odlučili kao useljenike primati samo učene ljude u Australiju, zašto nisu doveli prvo njega dok je bio živ (pokoj mu duši) pa da im napravi azbuku... e pa da, šta im sada možemo, ne možemo im pomoči baš kao što ni ja tebi ne mogu pomoči i poslati koji cent.
... Ta znam da si Ti
i-
snalažljiv i da češ se i bez mene snači. Nego, reci mi da li si zaposlen, dali pijuckaš pomalo onu dobru "Šljivu"?... Šta! Znači stara priča. Opet si sepočeo direktoru mještati u samoupravljanje, pa Te najurio!... A pičeL. Šta? u Tvojoj kuči seljačka buna?... EDido, kada nemaš granice u piču, a pored toga voliš da vredaš i mogu zamisliti kako si prošao kraj Tvojih jedanaestoro djece, a svi su Ti pametni na majku a jaki na oca... Ta ajde, šalim se, nemoj se ljutiti, nego, reci mi kako tamo život, kako cjene, ima li mesa?... Jeli! Pa i ovdije su skočile cjene, samo tu ima raznog mesa, ima i mnogo konzervi za kerove i mačke, pa jedan čovjek što voli mačetinu, videči naslikanu mačku na konzervi, mislio da je to od nje meso, kuno i pojeo dve konzerve, pa tri dana se derao i grebao zidove, htijuči se popet na krov kao mačor u veljači (Februaru)... Jeste, istina je, a jedan opet pogrešno pojeo keks za kerove i sada nikako da ide u toalet, pa ga komšija tužio sudu što mu od vlage trune ograda... Jeste Dido, ima i športa ovdije, a najpopularnije su konjske i pseče trke, samo to ne idem gledati. Ima i pored toga razonode. Uglavnom, dobro je i lijepo u ovoj našoj novoj domovini, samo nije to kao tamo. Vjeruj mi da bih vol» biti tamo, sa Tobom, pa da mi ispričaš koju masnu... O, jeste, idem, idem i na pecanje i u lov, samo slabo se dolazi do mesa, ali ja doiazim na lagan način do zečeva, imam uspjena u lovu na njih... Ee, jeli! Htio bi da znaš kako hm?... Dobro, rečiču Ti, samo, nemoj to nikome reč jer češ »mati konkurenciju... Da, da... Evo,
slušaj kako ih hvatam; kada rasadujem kupus, ja odmah kraj svake rasade-korena stavim jedan poveči kamen... ta zanm, znam da zec neče glabati kamen, ali čuj zašto ja stavljam kamen kraj svake glavic; zec kada dode, onako izjutra dok je još rosa da se najede kupusa on onda, kada se najeo, da bi otresao rosu sa brkova, on trzo klima glavom lijevo-desno, a pošto nevidiu stranu, samo napre, on lupi glavom o kamen i pada mrtav, a ja onda oko podneva doiazim sa vrečom i samo
pokupim zečeve i mesa ko balta... Šta? Lažem? Ajde nemoj me vredati, znaš da ja i sam ne trpim lažove... ne, ne, ta istina je kad ti kažem... znaš šta?!... Da se mi vebi prepirali oko svega toga i da mi još nebi ispričao koju laž što bi me uzrujalo, bolje da prekinemo ovaj razgovor... Da, jeste... u redu, ali prije svega želim pozdraviti sve Tvoje, Tebe lično, stari druže, sve naše prijatelje, da si mi živ, zdrav i veseo, mnogo Te pozdravljam i dovidenja.
Andrej Gustov Marčok
NeobičanDan
Juče,
celi božji dan
sam spavao
i celi dan
sebudio.
Zamišljaosamte
negdeu Beogradu
pored Kalemengdana
kakolutaš
po nekim ulicama
poznatim i nepoznatim,
kako držiš
kišobranuruci
ikakokiša
pljuštipotebi.
A ti neodustaješ
od tvoje šetnje.
Juče,
celi božji dan sam spavao ibudiose. Biosamspreman iustanju davati sedam ostalih dana samo da bi te mafogledao makarnebta ni minuta cela, iakobisveto
bilo malo, jerjasetvogalika nikada,nikada nagledati se ne mogu. Juče,
bila je nedelja sasvim neobična k'onijednaprenje. A ja, zamisli ceo dan sam spavao iceodan sebudio, jer lakše mi je sve to bilo spavati i buditi se
nego da zamislim da te nema pored mene, i ta te celi dan videti neču. Juče,
pored svega sam saznao da nišam smeo ni slučajno da naviknem da te vidim svakogdana, da te gledam svakogdana, i mnogo toga svakog dana. Juče mi je dan biodugačak kao jedan vek jerjuče,
ceo dan sam bio bez tebe i ceo dan sam spavao i ceo dan sam se budio.
CaadorValentino
Vreme je jedina stvarnost koja ne stari.
Kada bi duh bio materijalan; glavonje bi bile najpametnije.
U pogledu znanja ima četiri vrste ljudi: Oni koji neznaju da neznaju; oni koji znaju da neznaju; oni koji neznaju da znaju; i oni	koji	znaju	da	znaju.
Da bi čovekov duh bio uzvišen, treba imati odgovarajuču: dubinu.
Mudri su oni koji uvidaju svoje budalaštine.
Kada bi se životinjama za trenutak zaiskrio tračak svesti; zamislile bi boga kao biče slično sebi.
Ljubav bez ljubomore ti je poput bogalja kome se zagubile štake.
TiiJa
Tvoja daljina je sasvim blizu I krade moj duboki mir
Dono si tvoju neodiučnost Kao vjctar kad' luta
Da od nje pravim pjesmu o ljubavi Kojoj neče biti ni kraja ni puta.
Katarajn - Capari Štefica
Aforizmi
"Žena je daleko sposobnija od muškarca da moralno sroza neku drugu ženu, ona poseduje virtuozne, prefinjene manire za to..."
"Danas, moderna psihijatrija postiže izuzetne uspehe u ostobadanju kriminalaca krivične odgovornosti, istini za volju ona ponekad nekoga leči pa čak i izleči..."
"Dok se na nečijoj trpezi nalazi izobilje svega (Npr. specijalitet -doručak od jezika retkih afričkih ptica), drugi bi bili zadovoljni koricom hleba ili šakom obične riže..."
SrdanČičuBč
Poroči
su
nasušni
hleb
vrlina.
Ko se boji smrti, neka ne ide u crkvu.
Hrabrost se sastoji u znanju u kojoj prilici treba da se stane na "Belegu"	_
Šta je istina? Istina je kombinacija prostora i vremena; koja se izražava	kao	inkarnacija	večnosti.
Filozofiju glupaci preziru, lukavi je ni podaštivaju, a mudraci se njome	Milovanovič Slobodan	koriste.
Pisah pesme u slomljenim papirima, olovkom mozga bezsmislene monotonije
prstima utopljenim u svoje ruke zalutalim praznim mislima ljudskog zaborava.
Pisah pesme ujednom listu bez krila na tek izniknutoj grani zelenog hlorofila
ka struju penušavsi vala umiručih talasa, u dubini sunca i njegove zaspale duše. Pisah pesme u pogledu jednog dana.
Zoran Brkič
Ako si Čovek, Ako si Brat.
Ako si čovek, ako si brat, otvori svoje srce, u ovaj čas, u ovaj sat. Brada i sestre tvoju pomoč čekaju, dok ruševinama jadni lutaju.
Šta si po naciji, to nije važno, pruži ruke i brata ucvejjenog zagrli snažno. Ako si razliku ikada pravio, zauvek prestani, nikada neznaš šta nose noči, šta nose dani
Črnogorsko primorje, naš plavi cvet, b3o je naša dika, za njeg' je znao ceo svet. AT u trenu sve se sruši, ode sva lepota, ostaše nam ruševine, pustoš i strahota.
MiB brate, dali čuješ decu, mrtvu roditelje zovu? Dai vidiš majke, mrtvu decu traže u smšenom rovu? DaE osečaš njine boli, daB vidiš suze? Za rodenima, nepobediva priroda što im uze.
Dafi čuješ ranjenika, kako botoo ječi? Tvoja pomoč njemu može rane da žaleči DaT vidg zcmljaka med' ruševinami rove? On uzalud svoje drage uzagrlfajzove.
Oni tamo tvoju pomoč tYemu,zaborari ko sL
Neznaš Štaitebe čeka, šta ti vreme nosi
Koliko imaš pomozi, uteši, spasi,
imaj na mu; ČOVEK I BRAT VAŽNO JE DA SI.
Vera Sto jadaiovič.