Iz poročila predsednika krajevne konference SZDL
V naši krajevni skupnosti nimamo nekih večjih podjetij,zatopa skoraj polovica naših krajanov dela v drugih podjetjih in so zato zelo zainteresirani na kakšni stopnji rentabilnosti delajota podjet-ja. Kar se tiče gospodarske stabilizacije v občini Grosuplje lahko rečenio, da je stanje še kar zadovoljivo, da vsa podjetja delajo do sedaj brez izgub, da je nekaj podjetij uspelo povečaii izvoz, da so vložene investicije rentabilne.
Naša krajevna skupnost ima močno zastopan privatni sektor prcko obrtnih delavnic, a večji del v kmetijslvu. Naši kmetje so v glavnem oz. večji del njih že prešti na intenzivno strojno obdelavo zemlje, a imamo pa še tudi take, ki zetnljo obdelujejo še na stari način.
Večji del naših kmetov je včlanjenih v zadruge inse odkup viškov vrši preko teh zadrug. Naša konlerenca v svojem dosedanjem delu ni posvečala dovolj pozornosti ravno razvoju kmetijstva, karbisev bodočc bilotreba bolj povezati s predstavniki. kisoodgovorni za to panogov občiniinse večkratdobiti skupajs kmetiinseposvetovati po raznih vprašanjih za še bolj intenzivni napredek v kmetijstvu. Naloga. ki stoji pred /adrugami in kmeti v občini, ki je po planu za 1984Teto, da odkupijo 1000 lon pšenice, kar je 50' r več kotletosje velikain važna. Planse boizpolnil lahkole,česebomovsizaintere-sirali in delali na tem.
Delo v SZDL v Krajevni skupnosti je o/ko povezano z vsemi dejavniki, kot so družbeno politične organizacije in društva, sku-pščina krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, šola, trgovine in drugo, zato bi v kratkem rekel to, da je dosedanja povezava z vsemi temi organizacijami in SZ bilo delo usklajeno in zaradi sku-pnih dogovorov in skupnega pristopanja k izvedbi posameznih na-log v KS smo tudi uspešno izvedli več akcij. Te naloge niso bile majhrie. čepogledamo,dasmo vtemčasuuspešnoizpeljalivolitvev občipskc organc, saj danes zastopa od strani krajanovvobčinskih mefilih preko 90'f izvoljenih delcgatov, volitve vorgane Krajevnc skupnosti. nanovo smo izvolili vaškc odbore, razne konference v družbeno polit. organizacijah in društvih, izveden je četrti referen-dum samoprispcvka.
Tukaj jc bilo vključenih nekaj sto ljudi da smo to izvedli in mo-ramo ugotoviti, da smo zelo uspešno izvedli, žal moram takoj ugotoviti to. da nekateri delegati niso pokazali dovolj aktivnosti, tako. da kot celoiajebilprvisestavnašihdelegatovboljaktiven.kot je sedanji. čeravno smo sklicevali sestanke zaradi večje aktivnosti, nakazovali vodjem delegacij njihove nalogepasobilivseenoprime-ri, da še polovica vabljenih ni prišla na pogovor. Žc pri predlaganju kandidatov smo vsakemu povedali: kolikor ne misli delati.naj ne podpiše izjave, a sedaj ko je delegat izvoljen bi moral biti toliko zaveden in odgovoren, da v crkviru svojih možnosti opraviči poverenje volilcev.
Kot sem že omenil. da je sodelovanjc z ostalimi organizacijami bilo zadovoljivo se vidi tudi preko aktivnosti tch organizacij. OsnovnaorganizacijaZKjeskupaj zostalimiorganizacijamiprav-očasno informirala svoje člane o dogodkih doma in v svetu, kakor tudiovseh nalogah. kistojijopred KS kotceloto,tako,dasotičlani aktivno sodelo vali pri sprovajanju programov. Ceravno je večji del članstva že starejši in nesposoben za fizično deloje vendar ta orga-nizacija dosti aktivna in uspešna posebno v borbi proti raznimap-olitičnim in religioznim mišljenjem. Ker je v naši KS preko 100 članov ZK, ki sočlani osnovnih organizacij ZK v podjetjih, bi bilo potrebno v bodoče te člane bolj pritegniti v naše delo. ker bni mo-rajo bili ravno tako, kot ostali zainteresirani za delo in komunalno ureditev kraja v katerem živijo.
Ravno tako kot z osnovnoorganizacijoZK jesodelovanjetudi z organizacijo ZK in ZRVS. Organizacija ZB ima okrog 80 svojih članov. a organizacija Rezervnih vojaških starešin pa okrog 50 članov. To sta dosti močni organizaciji, a žal moram tudi tukaj ugoloviti. da so člani ZB že slari in bolni. pa so kljub temu še zelo aktivni. karsevidi v tem.daso imeli nekaj zelouspešnihizletov, da smo lansko leto na predlog te organizacije začeli praznovati svoj praznik Krajevne skupnosti. da smo ponravili in uredili spomenik pri šoli, a sedaj se dcla na iem. da se uredi grobišče na pokopališču. Redno se vzdržujejo in čistijo vsa spominska obeležja. Od strani KS je izvoljen odbor za.ohranjevanje tradicij NOB. No ta odbor-še ni popolnoma zaživel. V glavnem pa so njegove naloge. da se redno vzdržujejo spominska obeležja v KS. a po drugi strani. da ta odbor prenaša inorganizira razna prcdavanja na mlajše natemoNOBin narodne revolucije. Kar pasetičesodelovanjazorganizacijoZRVS ne morcmo biti popolnoma zadovoljni, ker so tukaj člani veliko mlajši in bi lahko fizično in umsko veliko več prispevali skupnim akcijam.
Mladinska organizacija v naši KS je številčno zelo močna. ali je žal zaresaktivnih mladincev zelomalo.čeravnosmo veliko govori-li in delali na tem. da aktiviramo večji del kmečke mladine dosedaj
nismo popolnoma uspeli. Nekaj je vseeno na tem narejenega, am-pak v bodoče se moramo še bolj angažirati. Največkrat starejši rečemo, da mladina nične dela. Tukajse zelo motimo, resje namreč, dapri mladini ni takega poletapridelu kotjebilo vvojniintakojpo vojni. Dancs so ludi drugačni časi. naša mladina ima več raznih drugih možnosti, bogaiejši so. bolj razvajeni. ali to smo omogočili mi starejši. da je mladina takšna. Ce pa pogledamo aktivnost mla-dine v šoli. ki ima svoje delo organi/irano v dvajsetih raznih kro-žkih. odborih in aktivih lahko rečemo, da ta mladina žanje lepe uspehe nesarno na našišoliin KSampak tudivobčinskihinrepubli-ških mcrilih. Žal moramoreči.da ta aktivrtosi mladih poodhodui/ osriovncšole upadeinse samodeltisuhmladincevaktivnovključiv nadaljnje delo mladinske organizacije v KS. Aktivnost mladinese vidi pa v ru/nili drušivih. kt>l je npr. okoli 40 mladincev in mladink vkl>Učenih v gasilsko društvo, v društvo prijateljev mladine, kul-turnoumetniškodruštvo.športnodruštvo.strelstvo.doberdelmla-dine je vključen v delo pri SLO itd.
To se pravi, da ni Uelo samo pnhajanje nasestanke inda vidimo mladino samo tam, ampak da jo vidimo konkretno pri delu, saj lahko rečemo. da se pri ra/nih proslavah. prircditvah^ veselicah vključi dclte mladine vaktivnodeloskupaj sstarejšimi.Cebiimela mladina dobrega in aktivnegastarejšega voditelja bi pa imela šc večji uspeh. Moramo ugotoviti tudi to, da je dober del mladine po razaih šolah in mora tudi tatn pokazati svojoaktivnosl.da mladi gredo na služenje vojaškega roka in dase veliko mladih poročiinko ima svoje otroke se posveti le svoji družini.
Kulturno ži\ Ijenje našega kraja se v glavnem odvija preko ak-tivnosti društev. ki so ustanovljena v KS in v Osnovni šoli. KUD poskrbi vsako leto zadokajdobroizvedenadramskadela.GasiLsko društvo za razne zabavne prireditve, šola za pesmi, recitacije in Društvo prijateljev mladine za razne izložbe, razstave insvečane prireditve posvečene jubilejnim praznikom in proslavam. Cese vsc lo sešteje in ugotovi. da je bilo \se izpeljano tudi kakovostno na višini smo lahko zelo zadovoljni. lo kaže na to. da je kulturho in prosvetnodclo inživljenje zelorazgibanoin tuditukajlahkougoto-vimo. da jevselobilospeljanoorganiziranoinvskupnemsodelova-nju vseh poljtičnih organizacij in društev. Zato se lahko v imenu krajevnc konferenceSZDL najtoplejezahvalimo za vestrud indelo društev inšole.šeposebej pa njihovimpredsednikomin vodstvenim občanom.
Načrti komunalne in gospodarske ureditve naše KS so bili v preteklosti /clo obširni in lahko rečemo, da smo tudi uspeli veliko izgraditi indograditi. Da jesvet KS uspel vselorealiziratisovveliki mcri k temu pripomogli vaški odbori in DPO in društva.
Zato tudi v bodoče, kerso planirani zelo važni in za našekrajanc zclo pomembni objekti kot je razširitev šole. nova telovadnica, ure-janje kanalizacije in cestišča od Vel. Vrha doCikave, ureditevpoti po vaseh. ulične razsvetljave. telefona, nova pošta itd. Toso velike investicije katere pa ne bo mogoče vse izpeljati, temveč tiste za katerebomo imelisredstva. Že prejsem omenil, da botrebatevnite investicij zmanjševati oziroma iti z njimi nadaljši rok.takobi seta sredstva lažje zbrala in čim boljše porabila. Ža realizacijo tako obširncga programa ni zainteresirana sarao skupščina KS in Svet KS temveč vse DPO, društva, vsi naši vaški odbori in vsi krajani. Kersoludiodslraniobčinesredstva minitnalna, bomoprisiljenida sedaj ne samo z denarjcm ampak tudi s fizičnim delom vseh skupaj doprincsemo k realizaciji teh planov. Najboljši dokaz, da smo sposobni kaj takegaje pokazalaakcija kopanjakanalovzatelefon, dve zelo uspešni proslavi praznika naše KS, kjerje poleg ostalega tudi vclikofizičnegadela.obnovospomenika indrugo. Vsetogovo-ri. da je (reba tako kot dosedaj tudi v bodoče skupaj sodelovati z vsemi laktorji v KS se dogovarjati in i/vajati. Zato bi se bilo treba najiopleje zahvaliti vsem, ki so v teh akcijah aktivno sodelovali.
Krajevna konferenca SZDL je skupaj s Svetom KS naj-odgovornejša zadelo in aktivnost komitetazaSLOinDSvkrajevni skupnosti. Tukaj lahko rečemo, da so dosedanje akcije katere je komite izvajal bile uspešne, kot vaje ..NIČ NAS NE SME PRESENETITI", tako tudi razna predavanja za vse krajane in vodstv a DPO so bila uspešna in preko H0'7( poklicanih se je vključilo v predavanja. Na vajah pajesodelovalopreko90% poklicanih. Ko-mite ima napravljene in situacijam prilagojene načrte in plane za delo komiteja in ostalih organizacij. Švet KS in ostale DPO imajo ravno tako svoje programe prilagojene tem nalogam. Treba je ve-deti. da to delo čeravno je zagotovljeno, ne more stati in čakati, ampak tukaj je stalno delo ker te plane in načrte realizirajo naši Ijudje kateri se stalno menjajo, zato je potrebno tudi na teh do-kumentih stalno bdeti in jih aktualizirati.
Predsednik,KKSZDL
Šmarje-Sap
LEOPOLD MARINŠEK