1 
GOSPODARSTVO čSSR LETA 1960 
češkoslovaški statistični urad · navaja za Ieto 196Q, da do-
. mača industrijska pr.oizvodnja hitro ~wprcduJc. Zlasti . težka 
• in'dustrija je dosegla velik napr.edek zaradi v·elikih količin 
dobrega črnega premoga in želewve rude. Samo antracita 
so nakopali prel;;o 26 milijonov, rjavega premoga 55 in . 
lignita tri ilrilijo:rte · ton. Produkcij•a j.ekla se je povzpela 
na 6,8 milijonov in litega železa na 4,7 milijonov ton. 
Nakopali so več kot tri milijone ton ·želewve rude. 
NAčRTI GOSPODARSTVA SZ 
Načrt Sovjetsk·e zveze predvicleva (do l.et'a .1965) močan 
por.as.t indnstr!jske p.r.oizvodnj·e. L(lni je napred\JVala za 
10 !Odstotkov, čeprav so sl~rajšali dn·evni delov1ii čas ,na 
se'd~mn ozir·otna na šest ur. 
Izkop premoga naj bi povečali' od sedanjih (leta 1960) 
513 na 600· milijonov ton ' v ' letu 1965. v .cliko večjj bo 
por,a&t proizvodnje 11aHe. Leta 1958 so načrpali 113, le ta 
1959 130 in leta 1960 •pa 148 milijono\• ton nafte, čez pet 
let pa jo namcr,avajo . 230 milijonov ton. Produkcija elek-
trične energije se naJ •poveča na .500 milijard kil'ovat11ih 
~·n· . To je ·napr·edek glede a1a leto 1960, lw j e znaša.Ja 292 
~nil:iofard ldlovatnih ur. Surovega jekla bodo napravili okoli 
90 milijonov tOI}. Leta 1960 so ga 65 in Icta 195Q ·pa 
59 milijonov ton. 
PRIDELEK . PšENICE V SVETU 
Svetovna .pro'dukcija pšenice od leta do leta ne raste 
enakomerno, l<'er je nekj·e dobra letina, drugje pa izred\10 
sla.ba. če bi lahko .:agrikulttv·.na tehnika zagotoVila m~ksi­
malne d·onose, bi se pr.oizy:odnja bolj en,akomerno ve.čala. 
Predelov, kjer je letina dobra, je vedno več. Zato tudi ni 
upadanja svctJOYil'e pr.oiz\•odnje. V .lestvici procjucentov za 
let10 1960, ~o prve še vedno ZDA, ki so pridelale tega leta 
;372,360.000. ton pšenice. Produkcija ,od leta. do leta , precej 
koleba. Druga Je Kanada s 128,600.000 tonami. Njena 
prod'ttkcija stalno narašča. Sledi Francija· (107,000.000. ton), 
ki je imela !.eto dni pr·eje v·eČji ,pridelek. Ha.zmere v I11diji 
. se . polagoma . boljšajo (spomnimo se na .razmejitev, ko so 
pšcnična polja pripadla PtJldstam~) in pridelek sta)no na-
rašča. Leta 195.8 so priddalt 78 milij~nov, leta 1~59 98 
milijonov in leta 1960 . blizu ·100 1;nilijonov ton pšenice. 
Drugod, v Turčiji, Argentini, Italiji, pridelek mo/ino ko-
leba. V stalnem ,por.astu je pridelek ~amo v. Ka,nadi, Av-
straliji in Z~hodni Nemčiji, deloma 'še v Angliji, Indiji in 
. Pakistanu. Svetovna produkcija, pšenice leta 1960 znaša 
1.17.8,960.000, feta 1959 pa 1.l35,710.00p ton. 
Stanc Košnik 
K ..nj ,iževnost 
LJliBLJANA ,IN N.JENO tURISTičNO ZALEDJE 
. V izda.ji 'in ·zalo>;hi TZS '' je letos i~šel ' vodnil( po 
Lj'ubljani in ~1j e11i olmlici . . Praktična mala žq)na izdaja 
(160 ~ ttani) je · skrb'no in lepo opremljena' z okusi1im'i in 
vsebinsko dobro izbranili1i fotogritfijami, 'pr·Cdvscin pa s~ 
naz.orne ter ·esLctsko in vsebi11sko ,;r.edJ{c· 'vitljetc izi)od pe~ 
resa slikarjev ·. Dor.eta Klc'menčiča-l\1aja · i:t~ ·Dorb P1cste-
njalmvc. · · ' 
Knjiga ·j e radeljen(\ v' tri dele. Prvi, zgodovinski in 
lcultm:no-zgodovinski 'del pod n aslovom Og!edi Ljubljane 
je napisal pnof. Nace ·sumi. V osnrih shbiw obdelanih 
sestavkih j€ prikazan in raztolmačen zgodovinski in umct-
~o~tno-zgodovi111ski razvoj Ljubljm1c, vse kar bi utegnilo 
zanimati turista in 'clomaČ'~n,(l s tega podw.čja. Sppznavanjh 
Ljubljane j·e še dodano poglavj e Razgled po mestu, nekak 
a(h:esar orgmwv državne upr.av.e, političnih iri r;inclikalnil1 
· organizacij, Irultumih usta!llov, turističnih in gostinsldh . 
organizacij, podjetij in · objektov ter špor~nih naprav; 
Avtor ostalil1 dveh delov Je Viktor Soštarič. V drugem 
del'u j•e opisal dele Gorcnjsl<!e, Zasavja, . Dolenjske, Zahodne 
Dolenjsk•e in Notranjske, ki spadajo v Ijubljtulsld okraj. Po 
večjih naseljih je nakazal' 'V leksikografskem stilu položaj; 
osnov~Ie pokrajinske, zgodovinske in ·družbene značilnosti, 
nato pa prometne zvcz·e; razne zanimivosti, izide, gostin-
stvo in informacijsko sJužho. Tretji del . je nmncnjen avto-
mobilskemu turizmu. Navaj(l dvajse t možnosti ·cnoclnevnih 
avtomobilskil1 izletov iz Ljubljane, priložene so tudi ori-
entacijske ~?ldce, 
Vodnik Ljubljana in njeno ttiristično zaledje je vse-
kakQr nov, potwben. doprinos naši turistični vodniški ,pri-
. ročni literaturi. Gcografa s icer moti v drugem in ' tretj-em 
delu izključna dC~?kripCija, ki . bi· se je ·pisec mogel izogniti 
, vsaj . pri .najbolj ,značilnih pojav.ih in pokuajinskih ,potezah, 
kot jih lepo nakazuje Vatovec v uvodu. Morda, bi bilo 
·. potrebno tudi Ljubljani do,deliti .mest10 ·V drugem splošnem 
. .clcl'u in. tako · kot . pri ostalih: w\seljih . ·opowriti ;na !1jene 
.prirod ne in družbene značilnosti, lo.: ]ih je . vsekakor mnogo. 
DeJ.o Ljubljana in a1j·eno turistično zaledje ·ISe drži 
o'Iuajnih meja, čeprav sltttimo, da ·vodijo glavne silnice 
tako izlctniš],ega, enodnevnega kakor tttdi stacionarQ.ega 
turizma v il\ilubljansko zaledje, ki sega na severu ali zahodu 
daleč prd<'o teh .meja, medtem ko neprimerno bolj šibki 
tokovi turistov komaj 'dosdejo juž~.e meje okraja. Geografi 
moremo v te1i1 shititi ogowrilo, da je- ·turistično-geografska 
rajoni10acija Slovenije dntžbeno aktualen problem. 
. Kpjigi ·je prilože;1a še prometn~ kat; ta ' širšega 'ljubljan-
. s kega zaledju, kjer so oztiaiieni tudi 1:azni turistični ~bjekti. 
če ndmtcre naše pripombe razmn~mo le . kot sugestijc,· 
smo prepričani, da bo delo s pridom koristilo. in j~ lep 
dar turistom, turističniln vodnikom in šolskim eksmurzijam. 
M. žagat• 
Dr. AntoQ. Hamovš, ZE!VILJA SKOZI MILIJONE LET, 
Knjižnica Prir.oda in ljudje, 'iz ·sv.cta kamenin. Izdala .Mla-
dinska knjiga, Ljubljana 1960. 161 strani, 28 ,skic in 
profilov, 90 fo~ogr.afij. 
68 
... 
"' 
~ 
1, 
"' 
u 
Xnjiga 1~ ;;~~enjena ~itateiju, ·td SI ~eli pridobtrl 
osnoViJlo .znanje iz geologije in njenih pomožnih panog, 
Odlikuje jo .lahko razumljiv jezik, ki preprosto razlaga 
tudi ;najbolj :zapletene pojme in pojave. Kadar uporablja 
tujke, jim dosledno razlaga pomen in izvbr besed. Od 
sorodnih poljudnih opisov se odlikuj.c po množici · fotogra-
fij, Ici ponazmjajo .teks;t s pdme:ri iz )JaŠe domovi~1e . Med 
njimi ~e največ takih, ki so geomorfološke nnr.ave. 
N . •V R ) v 1 .. b d VI 1 aJnoveJsa amovseva m]Iga o ne vomno nas a 1Va-
ležne čitatelje mcd mladinci, šolniki in vsemi, ki jih za-
nima zgradba zemlj·e in . procesi, ki jo preoblikujejo. 
ADLEšič! V BELI KRAJINI ob stoletnici zgraditve 
šole. Izdal . odbor za pr~slavo stoletnice šole v Adlešičih. 
Ljubljana 1960. 64 strani, broširano. 
Da bi prikazali lmlturno-p1·osvet110 življenje v Adle-
šičllJ, ob Kolpi razloženi belokranjski vasi, ki je pro-
svetno Žarišče bližnje okolice, so Belokranjci izdali lmjižico, 
iz, katere izvemo . marsikaj , kar zanima ntdi · gcografa. Pri 
tem !lllislim zlasti na članke Jožeta Dularja , Iri se pri zgo-
govinskem opisu ustavlja .zlasti pri novejši dobi in posega 
tudi v .štiršo rkplioo, tu in tam v vso' Belo Krajino. K11jižico 
pripori)Čamo zlasti geografom, . Iri nameravajo . popeljati 
dijake 111a ekslmrzijo v Adl.ešiče, kraj z bogallO zgodovinsko 
in lmltumo dediščino, in bližnje obkolpsko naselje Marindol, 
kjer stavbe, navade in še marsikaj drugega priča o usko-
škem poreklu prebivalcev. 
GEOGRAFSKI VESTNIK. časopis zn geografijo in 
t>orodne vede. Melikov zbomik. XXXII, Ljubljana 1960. 
304 strani. Broširano. 
Vsebina: S. Ilešič, Ob sedemdesetletnici profesorja An-
tona MeHka. D. Meze, Bibliografija pwf. Antona Mclikn. 
F. Bernot, Spremi)1janje temperatur.e morja pri Kopru v 
o'dvisnosti od jakosti vetra. P. Blaznik, Odkod priimek 
Tavčar? S. Brodar, Periglacialni pojavi v sedime11tih slo-
venskih jam. D. Furlan, Klimatska razmejitev Slovenije. 
I. Gams, O višinski meji ~Jaseljcnosti, ozimi.ne, gozda in 
snega v slovenskih gorah. R. Gradnik, Klimatske potez<; 
Bleda. F. Habe, Ponor Slivje na Nikšičkem polju. S. Ilešič, 
H geografiji ap·arne pokrajine na prekml!-rskem Goričkem. 
V. Klemenčič, Problemi gospodarsko-geografske klasifikacije 
slovenslcih naselij. M. Kos, O nekaterih planinah v Bohinju 
in rkoli -Bleda. S. Krmtj.ec, Geogi .. afija v slovcnslci srednji 
šoli v razdobju 1918- 1958. c: Malovrh, Razisk~'vah(a 
zasnova splošne ekonomske geografije. D. Meze, Nekaj o 
hribovslcih kmetijah v Gornji Savinjski dolini. L. Ol~s, 
Tl'Ujne migracije iz Sebeborce (Prekmurje). S. Polajnar, 
Agrarnogeografske značilnosti. Cerkljanskega hribovja. I. 
Rakovec, o oogracijah pleistocenskih sesalcev juŽjlO od Alp. 
I. Rubic, Značcnje previje Klisa za Split. H. Saw1ik, Hi-
drografsko zaledJe Planinskega polja. A. Sore, Nova velika 
dela v šalešlci dolini. M. šifrer- M. žagar, Geografski 
učinki [11eurja med Konjicaoo in Kršlcim. I. Vrišer. Dose-
ljevanJe v Zagorje. 
P.od rubriko Razgledi so uvrščeni prispevlci o koroških 
geografskih imenih, o wiirmski polcdenitvi v Celovški ko-
dini, o ~c;ial'Ji ."agr.arni" geografij:i, o ;mednarodnem tednu 
geografij•e v :'Bmsljru leta 195.8, o mednarodni konferenci za 
metode proučevanja izrabe tal na Poljskem, o mednarod-
nem simpoziju za morfogenezo agra1111e .poluajinc. o karto-
grafskem posvetovanju. Nadaljuj e se disl~usija o ~1astanku 
in ohranitvi snežišč in lcdenikov v gorah. Sledita rubriki 
Književuost in Kronika. 
Geografstd vcsh~ic, lcatcrega gJavni urecbrlk Je S. 
Ilešič, se naroča pri Državni založbi Slov·enije, Ljubljana, 
Mestni trg. ' 
~ .. - ,) 
. ::.r'.r 
GEOGRAFSKI ZBORNIK VI. Slovenska akademija 
znanosti ;in. umetnosti, Institut za g•eogr.afijo. Ljubljana 
_1961. 362 strani. 
Vsebina: Danilo Furlan, Padavine v Sloveniji. Borut 
BcJ.ec, Morfologija Bal oz. Ivan 'Gams, H geomorfologiji 
Bele Krajine. Ivan Gams, Snežišča v Julijskih Alpah. Milan 
Sifrer, Snežišča v Kamniških Alpah. Anton Melik, Vitranc, 
. Zel<enci in Bovško (Goomorfuloške študije iz zah. Julijskih 
Alp). Anton Melik, Fluviatilni elementi v krasu. 
(Geografi imajo pri nalmpu Geogra-fskega zbor1Jika in 
drugih geografskih publikacijah SAZU, pri biblioteki Slo-
vensloe akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Novi, . 
trg ·3, 60 Ofo popusta.) 
NASE · JAME. Glasilo Društva za raziskavanje jam 
Slovenij-e. Štev. 1 in 2, Ljubljana 1959. 
Doslej sta izšli 'dve številki, ob'e z zmm;do. V prvi, ki 
obsega 40 strani, so med geografsko pomembnejšimi članici 
naslednji: I. Gams, O legi in nastanku n~jdalj ših jam na 
Slovenskem. H. Savnik, Slovensko speleološko izrazoslovJe. 
M. Mamssig i n F. Velkovrh, Gra'clišnica.' F. Hribar, Naj-
globlja prezna v Jugoslaviji. R. Sav;tilk, Izviri Vipav.e. 
V' drugi števillci je omc)Jiti: R. Gospodarič, O pretrtem 
apnencu in podw meljskih prostorih. A. Hrovat; Kraško 
polje pri žai!Ji. F. Hribar in P. Habič, Jazben , F. Tamas, 
Pomem))lu · uspehi madžarske speleologij.e. 
"Naše jame" se nat,očajo pri "Društvu za raziskovanje 
jam SloveJJij•e'', -Ljubljana, poštni predal 179. Celoletna 
· naročnina 200 dinarjev. 
PRIKAZI IN S'FuDIJE. Zavod Lll Slovenije za stati-
stiko. Ljubljana. 
Gcografi p'ogos to potrebujemo statistične podatke, bo-
disi za cliplomske naloge dijakov, za strolwvne izpite, za 
samostojne študij·c itd. žhl' so publikacije Statističneg.a za-
voda LRS v javnosti slabo poznane in jih tudi geografi 
, včasih prezr.emo pri strok'o,'nem delu. 
69 
Serija "Prikazi in študij~J" , v kateri pri tem zavodu 
mesečno izide na kakih 18 do . 30 straneh po dve, tri 
študije, je za nas še pomemlmejša, ke1: nove s tatistične 
poda~:kc ne Ic nevede, ampak jih· tudi teritmialno osvetli, 
včasih bolj , včasih manj geografsko. ' 
V naslednjem je navcdCJJih nekaj geOgrafsko pomemb-
nih študij v Jet~1:iku VI, to j.c ~La let-o 1960, in 'V letniku VII. 
Letnik VI, štev. (i: ing. A. Vadnal, Volumen kme tijske 
proizvodnje 1959. B. Mlinar, Avtobusni li.JJijski promet 
19y9. V. Zajšek-Virant, Varstve~Je vzgojne ustanove 
19~6--1959. . 
številka 5: I. Korošec, Proizvodnja ko~Jservue industrije 
1955-1959. 
Dr. ž. šifrer, Znanje j ezikov po srednjih šolah 1959/60. 
številka 9: M. Berič, Selit-v.e v slovenska obmorska m esta 
boin, Koper in Piran 1956- 1960. 
številka 10: F. Lunder, Stalne statistič)le teritorialne enote. 
številka 11: B. Mlinar, časovne oddaljenosti od Ljubljane 
v ):;e)ezniškem p1·omeru 1960. 
š tev;ilka ·12: K. Berič, Razvoj obrti po osvoboclitvi do 
leta 1959. 
Lefnii, vii: (i9·6i), h'e,~i1m i: ~. 1\ači~, 'furlstiČ)ti p~omel: 
1949- 1959. 
številka 2: M. Michier , Industrija motomih vozil v FLRJ 
do leta 1959. 
' Številka 4: B. Keršmanee, Usposqbljanje mladine v šolah 
1956f57 do 1959/60. 
Pxilmze in študije izdaja in tiska Zavod ljudske repu-
blike Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12, 
kjer se tudi naročijo. 
KRONIKA. časopis za slovensko krajevno zgodovino. 
Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija 
za kraj evno zgodovino. Uredništvo in uprava v Ljubljani, 
Mestni trg 27 j ii. 
Poglejmo si geografsko pomembne prispevke v letnikih , 
VIII, .in v prvi Številki letnika IX. 
Letnik VIII (1960), številka 1 : J . Gašperšič, O nekdanjem 
žebljarstvu na bivšem Kranj skem. B .. · Kovič, M. Pahor, 
O zgodovinskem in arhitektunskem razvoju Ta~tini­
jevega trga v Piranu .. · L. Mrzel, O židovskem trgu 
v Piranu. 
Številka 2: M. Britovšek, Razkroj fevdalne strukture in 
prehod na individualizirano kmetijstvo na Kranjskem. 
R. Savnik, Iz zgodovine Postojnske jame. · 
številka 3: ' M. Britovsek, Razkroj fevdalne agrarne struk-
ture in pr.ehod na individualizirano kmetijstvo na 
K·ranjskem Il. N. š umi, Pregled baročne arhit!(kture 
v Sloveniji. J. J enko, 90-letni jubilej gorenjske proge. 
Letnik IX ' (1961), številka 1: J. J enko, 90-'Ietni · jubilej; 
gorenjsl<!e proge II. lVI. Mušič, Ferdo Seidl o svojem 
življ enju in delu. 
Dr. Il:ude P.etrovic, J UGOSLAVIJA. Prvi zvezek: FNR 
J UGOSLAVIJA KAO C.JELINA. Drugi zvew k : NR HR-
VATSKA. 'Tretji zv.ezek: NB SRBIJA. četrti zveze!~ : NR 
SLOVENIJA, NR BOSNA I H ERCEGOVINA. Peti zvezek: 
NR MAKEDONIJA I CRNA . GORA. Prosvj etna knjižica, 
V. kolo, . Zagreb 1959 - 85, 106, 79, 78 in 67 strani. 
Broširano, mali format. 
To je Jugoslavija v mali, žepni izdaji, namenjena, kot 
pravijo izdajatelji na ovitku, seminarskemu delu, .ljudskim 
in delavskim univerzam, dopolnilnim dveletnim šolam za 
vaško :q~.ladino, kot priročnik osemletni šoli, vsem splošno-
izobraževalnim tečajem in poedincem, ki si želijo povečati 
svoje znanje . 
Znani jugoslovanski geograf Rude Petrovic skuša v 
tem delu prikazati Jugoslavij-o z vseh geografskih vidikov, 
vendar ekonomski prevladuje. V pt:vem zvezku, ki opis.uje 
Jugoslavijo lmt .celoto, je treba pohvaliti številne kartice 
ekon~msl()e vsebine. Pd prikawvmtju ljudskih republik 'je 
težišče na opisu manjših geografskih enot. Avtorju se pozna, 
da ima rutino v opisovanju Jugoslavije in da jo tudi 
·pozna. Po števihrih napakah, J,i smo jih našli v op~sih 
Slovenije v srbohrvat~ki geografski l~teraturi, vzamemo s 
skepso v r.oke tudi Petrovicev opis naše. domovine. Ko pa 
ga po prečitanju odložimo, moramo priznati, da je po-
ljudnoznanstveni opis uspel in da je brez večjih spo-
·drsljajev. 
Drago Paulic, PLITVIčKA JEZERA. 
žarsko poduze6e. Mladost. Zagreb 1960 .. 
format, broširano. 
Izdav.ačlw Knji-
,74 strani, mali 
~-
70 
fi., i 1 l :i. [ i ~·· \,; 't 1 ' 1 . t 
To Je fur1stičm ,op1s l'litviclci 1 Jezer, Id una po eg 
standardnih turistično .. gostinskih navedb še dosti geograf-
skega gradiva in skic, kar pride izletniku toliko bolj prav, 
ker je poljudnoznanstvene literatur.e o lelmjakovih slapovih 
nn. Korani tako malo. · 
I. Gams 
Alntonio Nunez Jimenez, Asi es mi pais (Geografija 
Kube za otroke). Havana 1930. Strmti 171. Iz podnaslova 
in uvoda vidimo, da je lmjiga namenjena mlademu bralcu. 
Seznanja ga z vsemi glavnimi pridobitvami kubanske revo-
lucije, z raznimi elementi pokrajine in ga uvaja v posa-
mezne regije Kub_e. Ze splošen pregled knjige in številne 
ilustracije (barvane in nebarvmte) povedo, qa bo knjiga 
dobro služila tudi našemu šolnilru. 
Ze ;uv.o'd v knjigo prinaša mnogo novega k načelnosti 
v geografiji. Pisec ~e mnenja, da je geografij.a nekaj , kar 
je treba realizirati pa terenu. V naravi se dobe globoka in 
nepozabljiva· spoznanja. Treba je opazov.ati fenomene v 
naravi. Vse preveč pa se ___: po drugi strani - učimo pri-
rodnih pojavov, a premalo sprememb v družbi. Preveč 
govoiimo ~ pozitivnih pojavih v \:lružbi, a premalo o ue-
gativnih; Sploh prinaša knjiga mnogo revolucionarnega \:luha. 
Po zanimivem uvodu sledi o~ičajen fizično-regionalni 
popis otoka, ki ga podpirajo zelo nazorne karte in slike. 
Morda so še najbolj zanimive skice obale. V svoji lmjigi je 
avtor - kapetan revolucionarne vojske - posebno podčrtal 
zgodovinsko vlogo svoje zemlj~. Imperialiw m je bil njen 
stol~tni riasprotJrik. Kapital je pod senco bajonetov in do-
larjev izrabljal kubansko bogastvo in narod prepričeval , da 
so svobod1ri in neodvisni državljani. Tej demagogiji je 
naredila konec revolucija. še danes se mora boriti s ,sta-
rimi koncepcijmni, 'da Kuba že po svoji t eritorialni bližini 
pripada ZDA. Monopolis ti so hoteli na vsak način razbiti 
čut po llvobodi ali vsaj spraviti Kubanec na konforniistična 
tla. Vendar se ~ti kubanska armada niti za meter umaknila 
~id svojih geografskih in re'volucionarnih pozicij . Zato 
postaja zgled za mngge latillSko-ameriške državljane. Avtor 
nas nato uv,aja v r,azne fizično-geografske, probleme in nam 
s krasnimi posnetki prikazuje delo in življenje kubanskega 
Elov.eka. · 
Zadnje poglavje je posvečeno gospodarskim momentom 
(prh·od1rim rezervam, Kmetijstvu in nidustriji), v katerih se 
zrcali r evolucionarni proces. Kot je znano, opravlja ag·rarna 
reforma velik,o delo: likvidacijo monokulturnega poljedel-
·stva in čim večji razvoj. mešanega kmetijstva. Latifundijskll 
oblast je naredila Kubi veliko škode. 
Nastajajo nove socialistične organizacije in ustanove, 
ki jih v glavnem vodi ili r~vija INRA (nacionalni institut 
za agrmmo reformo). Nastajajo zelo številne kooperacije 
1·azličnih dejavnosti. 
Od industrij omenja nasledpje : sladkorno, tobačno, 
mesno, industrijo ribjih konzerv, rudarsko, tekstilno nt ke-
mično. Za nadaljnji razvoj vseh teh skrbe razni instituti, 
~d 'delajo v tesni povezavi z drugimi socialističnimi dda-
vami. Tovarne so last ;naroda, kar daj e Kubancem . moralo 
za nadalj~tjo borbo :i:n obs~oj . 
P. Oblak 
""'' 
~ · ~ !. ....... · .. . ~·"t·"'J"" :~~':1. . .. ·:· ~.~ .. ·"f'1 ":1' ' 
(