List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Demokratičen tisk je mogočno orožje delovnega ljudstva. Zato je naša dolžnost, da ga podpiramo, čitamo in širimo
(R OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 253
TRST -SOBOTA, S. SEPTEMBRA 1953
CENA 20 LIR
TITO IN FELLA HOČETA ZASE VSE SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
ai prikrile njihove manevre za razkosanje S T 0
Izmenjava protestnih not med Titovo in Pellovo vlado - Ojačenje italijanskih čet na jugoslovanski meji, kjer je baje prišlo do nekaterih incidentov - Ameriški listi pravijo, da se bosta morali obe vladi pogoditi, če hočeta še dobivati ameriško pomoč
Od obstoja slovenske šole
je odvisen naš narodni obstoj
V premislek vsem Slovencem ob vpisu v šolo
'iv j a kampanja okrog trža-ga vprašanja se je ta teden arno zaostrila. V petek išnjega tedna je poluradna Vska agencija «Jugopress» tla posebno obvestilo, ki je ddno navdihnjeno z najod-Ornejšega mesta in v ka-!m kritizira stališče rimske le glede rešitve tržaškega »sanja na podlagi trojne iz leta 1948. «Novi dokaz Hremenjenega negativnega išča Italije do rešitve trža-Sa vprašanja, izražen v sopredsednika italijanske le, je dokončno prepričal tge osebnosti v Beogradu, je potrebno stališče Jugo-'ije do tržaškega vprašanja Ovno resno preučiti. Splo-mišljenje je, da bo ta pre-ev dala tak rezultat, ki se iuje glede na okolnosti, Urjene v tržaškem vpra-iu, kakor tudi na okolnosti, so nastale s procesom h-lad-»neksije Trsta s strani Ita-
_____
lije».
Temu poročilu je sledila v Rimu poluradna nota zunanjega ministrstva, v kateri se zagotavlja, da nima nobenega potrdila o «namenih jugoslovanske vlade, da si anektira cono S. -Ce pa bi Jugoslavija v resnici izvedla tak napremiš-Ijeni in neodgovoren korak, bi bila italijanska reakcija brez dvoma takšna, kakršno bi zahtevala vest italijanskega naroda». Istega dne, to je v soboto, je Bella sklical sestanek, na katerega so prišli vojni minister Taviani, šef glavnega štaba Marras in dr. Takoj za tem je sprejel Bella veleposlanike ZDA, Anglije in Francije. Agencija ARI je sporočila, da je ministrski predsednik trem ambasadorjem izjavil, da «Italija ne bo mogla dopustiti, da si Beograd samovoljno priključi cono B; če pa bi se to zgodilo, bi moral ukreniti vse potrebno, kar bi zahtevalo
adovi Bazovice
Titovci so zatajili štiri mučenike na ljubo italijanskim šovinistom
septembra 1930 so padli v :°vici, zadeti od fašističnih 'čenk, štirje mladi Sloven-Stirje mladi fantje, ki so •vse ljubili svoj narod, so se li divjaškemu fašističnemu h>u, da rešijo svoje ljud-Pred iztrebljenjem. Njiho-Srelita kri je rodila obilne »ve. Slovensko ljudstvo na ^kem' se je spričo njihove ■hučeništva še bolj strnilo se vsa dolga leta upiralo ;stični zveri, ki ga je ho-iztrebiti, ter se ohranilo ‘etniji svojih dedov. Zaman bili vsi poskusi fašizma, da 'etneni obličje divše Jute Krajine, da zatre slo-‘sko govorico, da moralno in fodarsko uniči naše ljud-J- In, če se je naše ljud-6. kot en sam mož dvignilo ^enutku vstaje in tako od 'tho prispevalo k njegove Uničenju, je to tudi zasluga °Vskih junakov, ki so s litri mučeništvom pokazali borbe proti fašizmu.
'hipno s slovenskim ljud ktl je pod fašističnim tiran ''ht trpelo tudi samo italico ljudstvo. Trpljenje zbii-6 trpine. In tako so se zbli-tudi vsi antifašisti, pobra-se v borbi in skupno pre-sVojo kri v zadnjem mo-ttein naporu, da strejo re-terorja, bede in zatiranja, t» hujšega ne pozna zgodo-j k Tudi to je sad mučeni i smrti bazovskih junakov. ,a0» Jr,Va žrtev je dvignila u-1 ji! našega naroda pred vse-’j Poštenimi antifašisti, ki so nj0' *'> v ječah in konfinacijah ]{ bremljali z razumevanjem !eVo pot štirih mladih juti § .‘b Slovencev. Iz skupnega .lA |,etrja se je rodila odločna )• "e[jl d boriti se za narodno in ■aV ,!lno osvoboditev, ki je v P-/ š' svetovni vojni dala to-V » ibnakov. Ne samo narod-,a % zatiranje, tudi socialno , ci\ jbinje, izkoriščanje bi mo-* ‘Zginiti in po končani ,: zavladati bratstvo med abrf Hjbi, medsebojno razume-i „i I1 A boljše in srečnejše živ-V« Jle,
lastne žrtve. Zato so se letos odrekli proslavi, ki bi bila le v zasmeh mučenikom.
Okroglica je le izgovor. Pravi razlog preziranja bazovskih junakov je pa v tem, da se nočejo zameriti italijanskim šovinistom, kajti oboji stopajo po isti poti netenja sovraštva med narodi, po poti vojne in razdejanja. Novo izdajstvo nad bazovskimi junaki spada brez dvoma v okvir barantanja za naše Ozemlje med titovci, italijansko šovinistično vlado in Anglo-amerikanci v korist netilcev vojne, proti taboru miru in demokracije, proti vsemu miroljubnemu človeštvu.
Maja
Tuill nadškof se je zavzel
LONDON — Yorski nadškof dr. Garbett je v pastirskem pismu vernikom zahteval takojšnji sprejem LR Kitajske v OZN ter sestanek voditeljev velesil za odpravo mednarodne napetosti.
varstvo italijanskih interesov in zaščita naših rojakov».
Na podlagi razgovorov z vojnim mini trom in šefom glavnega štaba je rimska vlada odredila ojačenje posadk na vsej jugoslovanski meji, kamor je poslala večje število edinic v popolni bojni opremi s tanki in drugim orožjem. Temu ukrepu Rima je sledila nota Titove vlade, ki ostro «protestira proti najnovejšim oboroženim demonstracijam vzdolž jugoslo-vansko-italij anske meje». Na to noto je italijanska vlada odgovorila s svojo noto, v kateri pravi, da je «spričo novih grozečih namenov jugoslovanske vlade smatrala za potrebno, da izvede nekatere u-krepe varnostnega značaja, do česar ima nesporno pravico».
V sredo je sledila tretja nota, in sicer Titove vlade, v kateri protestira zaradi «kršitve jugoslovanskega ozemlja», katera da se je pripetila nekje v Brdih, kjer je skupina italijanskih vojakov prodrla na jugoslovansko ozemlje. Istočasno poročajo titovske agencije in časopisih še o drugih obmejnih incidentih.
Vsa ta gonja, ki se suče o-krog tržaškega vprašanja, je zavzela torej zelo širok in dramatičen obseg. Vanjo so kajpak stopili tudi vsi titovski in italijanski šovinistični časopisi, ki so skusàli kar najbolj skaliti vodo, ne morda toliko, da bi povečali napetost med obema vladama, marveč zato, da ui čimbolj pv-idžgali šovinistične strasti na obeh straneh, obenem pa dezorientirali množice o pravih namenih te gonje.
Nikomur ni novo, da si obe vladi prizadevata, da bi «rešili» tržaško vprašanje v okviru načrtov atlantskega vojnega štaba, ki potrebuje Trst za svojo «operacijo» proti ljubljanski preseki do nižav vzhodne Evrope. To so v zadnjih časih dovolj jasno povedali ameriški in angleški listi, ki vidijo v vojaški akciji proti socialističnim državam vzhodne Evrope najlažjo možnost prodora do meja Sovjetske zveze. Zato so anglo-ameriški pokrovitelji že pred časom ukazali obema vladama, v Rimu in Beogradu, naj se sporazumeta glede tržaškega ozemlja v interesu atlantskih vojnih načrtov. Ker pa je vprašanje Trsta zaradi


hazovski mučeniki ar-
]■/, .j baši. Oni spadajo v ga ^ neštetih ljudskih muce-jjav^ prvih borcev proti fa-
za mir in bratstvo med
y S:
O^f 1,^1. Zato jih ljubijo in ča-
sv>' lil Vsi et)V I 'la;
pošteni Slovenci in ■hi, a sovražijo njihov
fašistični izvržki, ki jih ;brelj 1^'hova smrt na veke obto-
ki tt k°t obtožuje mučeniška slcu’ m,bazovskih junakov itali-fašizem, tako obtožujejo š*e |(l junakov nov, titovski Zaradi izdajstva t-i-Y,*n izmečkov, so padali že t^ii krvavi vojni najbolj-

u
v
tc‘ za ljudske pravice in
>i ?ho umirajo najboljši si-jjjbgoslovanskega ljudstva,
fe; hovi fašisti preganjajo, ■JO

JlJh ®° zaPorih in morijo ^Centracijskih taboriščih, zato ni moglo dolgo njihovo hinavsko, lažno Cevanje bazovskih žrtev. ta6, ki so podlo izd ili svoj Wvki. stopajo po stopinjah jn Hitlerja in ju s celo prekositi, ne mo-fašizma, tudi svoje
jel1'
A' b* —m ciccioli.«, Slavliati žrtev J<gy s tem častili tm
Sagra na Okroglici
S pristnim fašističnim pompom pripravljajo titovski fašisti v Jugoslaviji, v coni B in tudi v coni A svoj karneval na Okroglici, katerega so z edinstveno nesramnostjo nazvali «partizanski tabor», da bi tako preslepili svoje ljudstvo. Kljub temu pa se ljudstvo ni tako odzivalo, kot so pričakovali. Zato so morali poseči po skrajnih sredstvih, po grožnjah odpusta proti delavcem in nameščencem ter z najrazličnejšim pritiskom proti ostalemu prebivalstvu.
Njihov namen je zbrati na U-kroglici najmanj četrt milijona ljudi, da bi bila njihova politična Sagra tem učinkovitejša. Predvsem potrebujejo to maškerado, da odvrnejo pozornost ljudstva od vedno težjega gospodarskega stanja, v katerega je zašla Jugoslavija zaradi blazne oboroževalne dirke fašistične vlade v Beogradu, ter da vsaj začasno ublaži nezadovoljstvo najširših množic. Posebno delavce in delovne kmete skuša s farso «partizanskega» tabora preslepiti, da še vedno spoštuje narodno osvobodilno borbo, partizanske borce in ideale, za katere so se borili in padali. Vendar jih ne bo mogla prevarati, ko le predobro vedo vsi, da so pravi partizani in borci za svobodo po ječah in taboriščih, kolikor jih niso že iztrebili
Drugi, prav tako važen namen fašistične Sagre na Okroglici je zunanjepolitična demonstracija v zvezi s tržaškim vprašanjem. V ta namen je bil na Okroglico «povabljen» sam. fašistični d uče Tito, ki bo tam, v bližini italijanske meje, govoril in verjetno tudi iznesel predloge za razkosanje Tržaškega ozemlja, od katerega bo skušal dobiti čimvečji deleži Zaveda se svoje vloge v atlantskem vojnem bloku. Brez njega vojni netilci ne opravijo prav nič; kajti on ima v rokah najvažnejše prehode v srednjo in vzhodno Evropo.
Ni slučaj, da je Tito prav v zadnjih dneh postavil zahteve po celotnem Tržaškem ozemlju, ko je bil dosežen splošen sporazum med Titovo vlado ter zahodnimi velesilami, ZDA, Francijo in Anglijo glede bodočega vojaškega sodelovanja med njimi. Tito je postal s tem praktično član atlantske napadalne skupnosti in sedaj zahteva plačilo od svojih gospodarjev ža bodoče «usluge» v obliki vojnih provokacij, v katerih je postal pravi mojster, ki nič ne zaostaja za Singmanom Rijem. To dokazujejo zlasti njegovi načrti in provokacije proti neodvisnosti Albanije. In ne bi se čudili, če bi na Okroglici povedal kaj več o svojih bodočih pustolovščinah, naperjenih proti pravici narodov do miru in svobode.
dolgotrajnega napihovanja in ščuvanja z obeh strani postalo občutljivo tako v Jugoslaviji kot Italiji, ga je treba reševati le na podlagi raznih slepilnih manevrov; lani so uprizorili podobno gonjo, ki se je končala z londonskim dogovorom ter s postavitvijo italijanskih funkcionarjev v vrhovni upravi cone A ter jugoslovanskih funkcionarjev v upravi cone B; po dosegi svojega namena pa sta utihnili obe vladi in vsi šovinistični časopisi.
Prav isti manever ponavljata vladi v Rimu in Beogradu letos, samo še v večjem obsegu. To pomeni, da je njun cilj še dalekosežnejši kot lani, o katerem pa sta si popolnoma edini, kakor so edini v tem tudi njuni zahodni pokrovitelji. Danes postavlja Tito zahtevo po vsem Tržaškem ozemlju, isto ponavlja Bella. Da pa je dogovorjena rešitev nekje v sredini, izhaja iz «pomirjujo-
čih» glasov iz Anglije in Amerike, ki skušajo prikazati, da je mogoče dobiti «rešitev», ki bi bila sprejemljiva za Beograd kot za Rim. Ameriški listi pravijo, da bo «spor» med obema sosed ma na vsak način rešen zaradi dejstva, da sta tako Jugoslavija kot Italija odvisni od ameriške pomoči; zato se bosta morali podrediti volji Washingtona. «New York Herald Tribune» se zavzema za razkosanje STO po dosedanji demarkacijski črti med o-bema conama, dočim «New York Times» piše, da je bolje da ostane vse pri starem, to je status quo, češ ker Tita ni mogoče prisiliti, da bi zapustil cono B. Angleški list «Daily Mail» pa je prišel na dan z «novo rešitvijo». Predlaga namreč, naj se z mednarodno pomočjo zgradi na Ozemlju novo pristanišče, tako da bosta imeli Italija in Jugoslavija vsaka svojo luko. Ta predlog
pa že od daleč smrdi po titovski «rešitvi» s takozvanim koridorjem pri Skednju in Zavij ah, ki naj bi imel v novozgrajeni Industrijski luki svoj izhod na morje.
Razvoj te gonje okrog Trsta bo dosegel verjetno svoj višek s Titovim govorom na Okroglici, kjer bo verjetno postavil nove «sprejemljive» pogoje. Nekateri pa pričakujejo, da bo odpovedal mirovno pogodbo z Italijo, drugi pa zopet, da bo zahteval preklic tristranske note. O njegovem nedeljskem govoru vemo vnaprej le to, da se gotovo ne bo zavzel za edino miroljubno rešitev, ki jo želi večina Tržačanov, to je za izvedbo mirovne pogodbe in kot začasno rešitev postavitev začasne civilne uprave za obe coni, kar bi edino moglo prinesti k nam toliko želenega miru in lepših izgledov za življenje.
Ta teden so se začela na slovenskih šolah vpisovanja za novo šolsko leto 1953-54. Ze devetič se pred slovenske starše postavlja vprašanje, kam vpisati njihove otroke.
Ta prilika vzbudi vsako loto mnogo polemik in srditih obračunavanj med obema nacionalističnima taboroma, katerih edini interes je, da čim.bolj razplamtita šovinistične strasti na obeh straneh, da bi iz tega kovala zase in za svoje skupne anglosaške gospodarje političen kapital. Ne briga ju pri tem, da se s tem o-korišča samo tujec, dočim ima ljudstvo, slovensko in italijansko, samo škodo; predvsem to, da si tuji okupator pri nas vse bolj u-trjuje svoj položaj na škodo domačega prebivalstva, na škodo miru, njegove bodočnosti in njegovega gospodarskega obstoja. Za nas Slovence pa predstavlja borba dveh šovinizmov poleg vsega tudi veliko nevarnost za naš narodni obstoj; že doslej smo utrpeli veliko, morda nepopravljivo škodo prav po krivdi zločinskih špekulacij raznih slovenskih političnih pustolovcev.
Prav zato je potrebno, da ob prilki začetka novega šolskega leta vsi Slovenci, ki nam je naša
šola resnično pri srcu in vzviše
na nad trenutnimi interessi kake-ag političnega špekulanta, trezno premislimo, kaj je pravzaprav naša narodna dolžnost. To morajo danes premisliti ne samo slovenski starši in vzgojitelji, mar-:eč tudi politični, kulturni in drugi javni delavci, kakor tuai vsakdo, ki hoče veljati za pravega slovenskega rodoljuba. Ud tega premisleka in iz njega izvirajočih dejanj je v veliki meri odvisno, da li se bo padajoča krivulja vpisov v slovenske šole zopet obrnila navzgor ali pa bo padala še naprej do njene popolne likvidacije.
Odveč bi bilo obravnavati vse razloge, ki govore za vpis slovenskih otrok v slovensko šolo, kot na primer večje možnosti napredovanja v šoli z maternim jezikom, priučitev dveh jezikov in s tem boljše perspektive za življenje, poleg mnogih drugih razlogov.
Potrebno pa se mi zdi ponovno poudariti razlog, ki je po mojem mnenju najtehtnejši in sprejemljiv za vsakega poštenega Slovenca. Pri svoji odločitvi glede vpisa ne bi smeli namreč starši upoštevati samo praktičnih razlogov, marveč bi se morali zavedati, da je predvsem od njih ■odvisna bodočnost in uspešnost
1 _______________________________
POZIV CENTRALNEGA KOMITEJA KP STO
Združimo se v zahtevi
po začasni civilni up|ravi!
Uentralni komite Komunistične partije STO je na svojem zadnjem zasedanju odobril naslednji poziv vsem državljanom:
V zvezi z zaključkom tajnih pogajanj, ki so se. vršila v Washingtonu med Amerikan-ci, Angleži, Francozi in titovsko vojaško misijo, ter na predvečer vojaških vaj, ki se bodo vršile v Jugoslaviji ob prisotnosti britanskih in ameriških vojaških izvedencev in imajo za cilj takozvano «ljubljansko preseko ter sledečo «okupacijo» Trsta, so prišle iz Beograda poluradne vesti o iz-premembi stališča Titove vlade do vprašanja Tržaškega o-zemlja.
Komunistična partija STO sodi, da ta vest ponovno potrjuje voljo jugoslovanske vlade, da smatra kot dokončno dejansko priključitev cone B, ki je bila že davno uresničena z vrsto zakonskih ukrepov, s teroristično usmeritvijo in raznarodovanjem italijanskega prebivalstva. Istočasno ponovno obrača pozornost državljanov, Slovanov in Italijanov o-beh con STO, na nevarnost, ki jo danes bolj kot kdaj koli prej predstavlja titovska politika za vse Ozemlje. Beograjska vlada ima za cilj, da se poleg cone B polasti tudi mesta Trsta, katerega z obnovljeno trdovratnostjo zahteva zadnje tedne, pri čemer se opira na očividno podporo, ki ji jo nudijo vlade v Washingtonu, Londonu in Barizu.
Komunistična partija razgalja pred javnostjo atlantsko hlapčevstvo rimske klerikalne vlade, ki jo podpira politika Krščanske demokracije in njenih satelitskih strank v trstu ter goljufivo politiko lažnega indipendentističnega tiska, ki skuša odvrniti pozornost Tržačanov od stvarne nevarnosti.
Bolj kot kdaj prej poziva v tem trenutku Komunistična partija vse državljane, naj se pridružijo predlogu za enotno
civilno upravo Tržaškega o-zemlja, kot neposreden izhod iz nevzdržnega sedanjega stanja.
Združimo se vsi in zahtevajmo, naj OZN nemudoma posreduje in nadomesti sedanji zaupni vojaški upravi z eno edino civilno upravo, ki naj združi obe coni in zagotovi prebivalstvu demokratične svoboščine in narodnostne pravice, potrjene v listini OZN, v pričakovanju trenutka, ko bo tržaško vprašanje dokončno rešeno po volji tu živečega prebivalstva in v interesu miru ter sloge med narodi.
Centralni komite
Državni tajnik ZDA napoveduje
nove provokacije na Daljnem vzhodu
Zahodne velesile so odbile sovjetske predloge za zedinjenje Nemčije ter postavljajo nemogoče pogoje za rešitev nemškega vprašanja
Kljub trdi lekciji, ki so jo dobili ameriški zastopniki na zasedanju političnega odbora OZN, kjer je predlog ZDA listal v manjšini, se njihovi najvišji predstavniki nočejo spametovati. Nasprotno izgle-da, da jih je to le še bolj razbesnelo, in sedaj iščejo prilike, da bi izvedli svoje načrte, ki jih danes obsojajo celo njihovi najtesnejši zavezniki.
Tako je ameriški državni tajnik J. F. Dulles na letni skupščini Ameriške legije govoril o zunanji politiki Združenih držav na Daljnem vzho-
V nedeljo, 6. septembra bo v Bazovici
PROSLAVA
BOZOUSKIH ŽBT6U
SPORED
ob 16. uri zbirališče na trgu ob 16.30 sprevod k spomeniku ob 17. spominska svečanost
GOVORIJO:
AD0 SLAVEC - BONOMO T0MINEZ RIHO MALALAN - VITTORIO P0CCECAI
Sodelujejo : pevski zbor Lonjer-Katinara in godba iz Trebč
Ob 18.30 na Lebanovem dvorišču Golieva mladinska igra v 4 dejanjih z godbo in baletom “JURČEK"
du. Odkrite grožnje je izustil proti LR Kitajski, dopuščajoč pri tem, da bi se mogel spopad razširiti na široko. Glede Koreje pa je rekel, da bodo Združene države zapustile politično konferenco o Koreji, kadar se jim bo to zdelo primerno. Kajti vedno mora imeti ameriška vlada pred očmi cilj, do katerega namerava priti, to je do vojne in do zasedbe vse Koreje. To je podčrtala zlasti resolucija, ki je bila po njegovem govoru sprejeta na tej skupščini. V njej se izrecno zahteva od vlade, naj v primeru neuspeha politične konference uporabi vse svoje sile za to, da prepodi ljudske sile iz Koreje in naj vzpostavi v vsej deželi reakcionarni režim krvnika Singmana Rija.
Tudi glede najvažnejših evropskih vprašanj, kot sta nemško in avstrijsko vprašanje, Amerika še vedno odbija vsakršno konstruktivno in izvedljivo rešitev. Bod njenim pritiskom sta tudi Anglija in Francija istočasno z ZDA poslali sovjetski vladi noto enake vsebine glede ureditve nemškega vprašanja. Nasprotno od sovjetskih predlogov, ki predvidevajo sklenitev mirovne pogodbe, postavitev začasne nemške vlade in izve ’-bo ' svobodnih volitev, pa postavljajo zahodne note zahtevo, naj se najprej izvedejo volitve, šele za tem naj se pristopi k zedinjenju Nemčije in nato k mirovni pogodbi. S tem se Američani skušajo zavarovati pred presenečenji na volitvah; tako bi v primeru neuspeha lahko preprečili zedinje nje Nemčije, dokler imajo še tam svoje čete. V treh notah je stavljen predlog, da bi se sestali 15. oktobra v Luganu (Švica) zunanji ministri ZSSR, ZDA, Anglije in Francije, ki naj bi preučili nemško vpra-
goji, ki praktično že vnaprej onemogočajo kakršen koli sporazum. lzgleda pa, da se Anglija ne strinja popolnoma z Washingtonom. Angleški list «Evening News» poroča namreč, da sedaj tam preučujejo Churchillov načrt, po katerem naj bi se najprej sklenil pakt o nenapadanju med ZSSR in zahodnimi silami, vštevši združeno Nemčijo.
slovenske šole, da celo njen nadaljnji obstoj. Usoda naše šole pa je obenem usoda našega narodnega obstanka. Borba za o-hranitev in zboljšanje naše šole je eden najvažnejših torišč borbe za narodno enakopravnost Slovencev. Kdor ne vpiše svojega otroka v slovensko šolo, se prostovoljno odpoveduje še onim bornim pravicam, ki smo si jih izbojevali. S tem slabi borbo za narodno enakopravnost, to )e za demokratično pravico, ki nam jo zae tavlja mirovna pogodba. Tega bi se morali zajedati zlasti oni, ki se radi naziv rjo «narodnjake» ali celo demok rate, dejansko pa s. svojim oportunizmom slabe borbo za narodne in s tem tudi za demokratične pravice. V toliko večji meri velja to za javne delavce, ki so svojemu narodu več dolžni kot ostali.
Nadaljnja dolžnost vseh zavednih Slovencev, posebno še najbolj poklicanih, učiteljev, profesorjev, kulturnih in političnih delavcev, je ta, da se bore za zboljšanje slovenskega šolstva. Od tega je v veliki meri odvisen tudi obisk. Zato bi bilo v devetem šolskem letu obnovljene slovenske šole na Tržaškem, že čas, da se vsi šolniki in drugi javni delavci končno odločijo za dosledno in smotrno borbo za njeno uzakonitev in izpopolnitev. Dovolj in preveč je bilo že špekulacij na škodo slovenske šole in njenih u-čnih moči. Zato naj vsaj med vzgojitelji končno prevlada korist šole nad strahom pred okupatorji in njihovimi titovskimi in belogardističnimi priganjači ter naj se pridužijo veliki borbi za stalnost slovenskih šol in učnih moči. Le tako bomo izboljšali našo šolo in ji zagotovili Jasno bodočnost. Le tako bomo utrdili u vseh Slovencih zaupanje vanjo ter jo okrepili z novim dotokom tudi onih, ki sc do danes vanjo dvomili.
bis.
8. omelia Dl Vietnama
SAIGON — Vietnamska demokratična republika je 2. septembra proslavljala 8. obletnico svojega nastanka. Od tedaj se hrabri vietnamski narod že 7 let bori za svojo svobodo in neodvisnost in je osvobodil že 90% svojega ozemlja. Kljub borbam pa je demokratična republika dosegla velike uspehe pri kulturnern in gospodarskem razvoju.
Otvoritev šolskega leta na Madžarskem
BUDIMPEŠTA — 1. septembra je bila otvoritev novega šolskega leta, spremljana s številnimi veselicami in prireditvami po vsej deželi. Veselje je popolnoma upravičeno, ker je šolska izobrazba pod demokratično upravo dosegla velike uspehe. Dočim je pod starim režimom komaj četrtina šolskega prebivalstva obiskovala osnovne šole, je v zadnjem letu 99% madžarskih šoloobveznih otrok končalo osnovne šole. Sorazmerno s prebivalstvom prekaša število vseučili-ščnikov na Madžarskem celo Francijo in Anglijo.
OD TEDNA
PETEK, 28. avgusta: Albanski poslanik v Budimpešti je izročil tamkajšnjemu jugoslovanskemu poslaniku protestno noto zaradi k.šitev albanske meje v dneh 19. in 20. avgusta s strani jugoslovanskih čet in letal — V Njasalandu se širi upor domačega prebivalstva proti nameravani ustanovitvi Zveze Centralne Afrike; Angleži so morali prepeljati voja-Jka ojačanja iz Tanganike in Rodezije — V kampanji «uro dela za CGIL», razredno sindikalno organizacijo, je bilo doslej nabranih 123 milijonov 775.250 lir.
SOBOTA, 29. avgusta: V prestolnici otoka Cefalonije so se ponovili močni potresni sunki, ki so uničili še preostala poslopja; sledil je strašen vihar in popolnoma opustošil otok — Francija je priznala popolno suverenost Kombodže pri upravlja-
pri
nju pravosodja in javne varnosti; sanje, seveda pod gornimi po- ostane Se odprto vprašanje voj-
Adenauerje dal aretirati
4500 Nemcev iz vzhodne cone
Spričo jutrišnjih volitev v Zahodni Nemčiji se boji, da bi njegovi podložniki zvedeli resnico
BERLIN — V zadnjem tednu je policija Zahodne Nemčije uvedla strogo kontrolo pri prometu med obema Nemčijr.ma. Vse vlake m avtomobile so ustavljali in jih ure dolgo zadrževali ter preiskovali in aretirali potnike. Do torka je bilo aretiranih 4.500 oseb, ki so z redno dovolilnico prišle iz Vzhodne Nemčije. Prepeljali so jih nato v posebna taborišča, kjer so bile podvržene strogim zasliševanjem, da bi izvedeli razlog njihovega potovanja v Nemčijo. Vladni listi in agencije trdijo češ, da so imele vse te osebe namen ustvarjati nerede na predvečer volitev, ki
bodo v nedeljo, 6. septembra, ter da so imele pri sebi časopise iz vzhodnega dela Berlina. ki so pozivali volivce, naj zrušijo Adenauerja. Vsi ti u-krepi jasno dokazujejo, da se Adenauer boji stikov med prebivalci demokratične nemške republike in njegovimi podložniki, boji se, da bi se nemško ljudstvo sporazumelo in enotno zahtevalo združitev Nemčije. S temi ukrepi pada tudi vsa hrupna propaganda o domnevnem nezadovoljstvu državljanov demokratične Nemčije in o njihovih simpatijah do protiljudskega Adenauerje-vega režima.
KARNEVAL ŠOVINIZMA
Pod naslovom «Carnevale linguistico» ie šovinistični «Giornale di Trieste» od srede objavil fotografijp dvojezičnega napisa v Devinu, ki z oznako «Al porto — K morju» kaže pot v devinski portič. Pod sliko pa je dodal svoj komentar: «La Trieste che piacerebbe a Tito (e non solo a Tito) ma che non piace ai triestini. ...mani ignote hanno collocato una tabella con la traduzione slovena. E’ un abuso, un atto contro la legge.»
Za demokristjanske prenape-teže je torej raba slovenščine v pretežno slovenski vasi «zloraba» in «protizakonito dejanje». Pozablja pa pojasniti, da ta napis nasprotuje le nekdanjemu fašističnemu zakonu, ki je spričo mirovne pogodbe izgubil vsako veljavo, čeprav ga okupacijska oblast zaradi svoje diskriminacijske politike proti Slovencem še ni hotela jzrercno preklicati. Protipravno je zato le postooanje okupatorjev m njihovih priganjačev na merodajnih forumih, ki še danes odrekajo tržaškim Slovencem v mirovni pogodbi priznane pravice.
Kar pa se Tita tiče, je pa itak znano, da se popolnoma strinja z vso politiko Anglo-američanov v coni A in ni niti enkrat zahteval od okupacijskih oblasti, naj se drže določb mirovne pogodbe v pogledu
slovenskega prebivalstva. Vsi tržaški demokrati, Slovenci in Italijani, se prav dobro zavedamo, da tako Tito kot italijanski raznarodovale! slede v Trstu isti politiki okupatorja, da bi preprečili dejansko ustanovitev STO, ki bi bil važen branik miru in most prijateljstva med narodi.
NE HVALI DNEVA...
Slovenski liberalni listič, ki pod varljivim imenom «Demokracija» prikriva svojo bedno tlako imperialističnim kolonialistom, jim poje slavospeve za uspela državna udara v Perziji in v Maroku. No, do tu je razumljivo; saj je to njihova naloga, za kafero so plačani v okroglih dolarjih in svetlih funtih, morda tudi v malo vrednih papirnatih frankih. Preseneča pa njihovo odkritje, češ da so bili z dvornim pučem v teh dveh deželah poraženi pravzaprav komunisti, čeprav v istem članku nespretni pisun sam priznava, da živi Centralni komite Tudeha, «zbirališča komunistič-
nih sil v Perziji», že štiri leta v ilegali. In v zadnjih štirih letih vemo, da je u glavnem vodil državo Mosadek, katerega Je šahova kamarila Imperialističnih agentov strmoglavila z oblasti in ga celo zaprla. Pravta-ko priznava iiparski demagog, da je «islamski svet t kamor spada tudi Maroko z odstavljenim sultanom i... doma odločno preganjal komunizem». Kaj torej drži od vsega tega česnja-nja?
Kar se pa tiče liparskega zmagoslavja, naj se kar lepo sprijaznijo z dejstvom, da zgodovina teče naprej kot reka m da je še tako velike ovire ne morejo ustaviti za dolgo. Cc ne more trenutno naprej, si v jezu nabira sil in, ko doseže vrhunec, podre vse umetne pregreje ter nadaljuje svoj tek proti neizbežnemu cilju, kjer se bodo končno združili vsi narodi v enem samem velikem morju miru in bratstva, DEJANJ, NE BESED!
«Primorski» je v okviru ve-
like titovske politične gonje o-krog Trsta začel v četrtek objavljati eno izmed svojih priljubljenih «tirad» o narodni neenakopravnosti Slovencev v Trstu. Ze sedaj lahko predvidevamo, da bo kot gola dema-goška gesta končala brez vsakršne praktične rešitve, ker služi le političnim špekulacijam Titove čaršije.
Zato se niti ne bi mudili pri njej, da ni napisal člankar tudi stavka, ki bije po zobeh njegovega beograjskega firerja. kmalu v začetku pravi namreč: «Se teže pa je najti ljudstvo, ki bi bilo v zadnjih desetletjih svoje zgodovine tolikokrat prevarano z najslajšimi in najbolj svečanimi obljubami, podpisanimi in slovesno zapečatenimi.»
Res, prav to je, kar tržaške Slovence najbolj boli. Dokler nas preganjajo tuji raznarodovali in samogoltni imperialisti, je razumljivo. Toda, da smo bili v zadnjih desetletjih prevarani najmanj dvakrat od onih ki bi nas morali ščititi, za kar so imeli vse možnosti, pa ljudstvo ne more pozabiti. Prvič nas je prodala Karadžordževa čaršija z rapallsko pogodbo ter nas izročila na milost in nemilost fašizmu. Danes pa to isto dela Titova čaršija, ker noče izvajanja mirovne pogodbe in jo hoče celo odpovedati s čemer dopušča nasilno raznarodovanje tržaških Slovencev.
ske — Novi sovjetski poslanik v (Pjongjangu Suštajnov je izročil svoje poverilnice predsedniku vrhovnega sveta LR Koreje Kirn, Do Bongu.
NEDELJA, 30. avgusta: Prvi minister Grotewohi je v prisotnosti pol milijona oseb otvoril velesejem v Leipzigu; v svojem govoru je izrazil prepričanje, da bo ta važna trgovska manifestacija privedla do nadaljnje pomiritve v mednarodnih odnosih — V Moskvi je umrl sovjetski skladatelj in dirigent Nikolaj Golo-vanov, ki je bil štirikrat nagrajen s Stalinovo nagrado — Iz Londona je odpotovala skupina 10 angleških arhitektov, ki bodo prebili tri tedne v Sovjetski zvezi.
PONEDELJEK, 31. avgusta. V Aosti je bila izpuščena na svobodo 27-letna Jolanda Bergamo, ki je bila osumljena skrivnostnega umora mlade Angele Cavaliere; izpustitev nedolžne žene, ki jo je policija skušala prisiliti na priznanje zločina, ki ga ni zakrivila. je navdušeno pozdravila vsa javnost — Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je imenoval Mihaj-la A. Menšikova za novega poslanica v Nova Delhi
TOREK, I. septembra: Po sklepu sveta štirih zavezniških predstavnikov je bila v Avstriji ukinjena vsaka kontrola nad poštnimi, telegrafskimi in telefonskimi zvezami — Ministrski predsednik LR Koreje je na čelu številne delegacije, na povabilo sovjetske vlade, odpotoval v Moskvo — Grška vlada je uradno objavila, da je bilo pri zadnjem potresu na Jonskem otočju 394 mrtvih in 941 ranjenih sprejetih v bolnice.
SREDA, 2. septemb. a: Potniško letalo na progi Pariz-Salgon je na preletu čez Alpe trčilo ob vrh 3.300 m visoke go: e Čemet in eksplodiralo; 33 po. n'kov in 9 članov posadke je tragično poginilo — Markiz De Cuevas je v Biarritzu organiziral ' slik ples, ki je bil pravi zasmeh ( ede francoskega ljudstva; na p u, ki se je pozneje spremerti: v aravo orgijo, se je zbralo 2.40u izbranih gostov. Računajo, da znašajo stroški tega večera 200 milijonov frankov.
ČETRTEK, 3. septembra:	Po-
ster Dulles je na tiskovni konferenci izjavil, da ZDA niso mogle uveljaviti znano tristransko noto in da sedaj preučujejo druge rešitve za STO — Med ZSSR in Perzijo je bila obnovljena trgovska pogodba, po kateri se bo količina izmenjav med obema deželama podvojila
.
IZKUŠNJE V ŠIRJENJU NAŠEGA TISKA
povprečno 100 izvodou
Naši sovražniki so besni -lili delo v Mačkovljah =
Kako so si razde-Primer Boljunca
Kampanja za «Mesec demokratičnega tiska» se v dolinski občini prav lepo razvija in lahko mirne vesti trdimo, da se je začelo med posameznimi vasmi v občini pravo tekmovanje. Sicer je bil dolinski o-kraj že pred začetkom letošnje kampanje med prvimi, kar se tiče razprodaje demokratičnega časopisja, predvsem slovenskega glasila «Dela».
Požrtvovalni tovariši gredo vsako soboto in nedeljo z našim tiskom od hiše do hiše. Prav ta prizadevnost in požrtvovalnost naših raznašalcev gre zelo na živce vsem sovražnikom delovnega ljudstva. Vsi se vedno besneje zaganjajo proti nam. od titovcev, slovenskih klerikalcev pa do 11-parjev. Očividno jih najbolj jezi, ker celo njihovi pošteni pristaši segajo vedno v večjem številu po našem časopisju.
Zato je tudi «Demokracija» posvetila v zadnji številki daljši članek našemu tisku in širjenju, ki je v bistvu protiljud-ski izliv sovražnosti, zabeljen z nizkotnimi lažmi in podlimi žalitvami proti našim zvestim raznašalcem. Toda ni namen tega članka, da bi se spuščal v polemiko z liparskim klevetnikom.
Dejstvo je, da razprodamo samo v Dolini vsak teden približno 100 izvodov «Dela», razen seveda drugih ilustriranih revij. To pomeni, da ima slo-
vensko demokratično in napredno glasilo «Delo» samo v eni vasi okrog sto stalnih bralcev.
Kar se pa tiče širjenja «La-voratora» in «Unità» na žalost nimamo v Dolini še organizirane razprodaje. Toda tovariši so se obvezali, da bodo začeli v najkrajšem času z organiziranim širjenjem tudi navedenih dveh časopisov.
V okviru kampanje za naš tisk so napravili tudi tovariši v Mačkovljah korak naprej. S polnim razumevanjem važnosti demokratičnega tiska so preučili položaj vasi, kot take. Razdelili so si med seboj poe-dine predele, tako, da bodo o-biskali z našim tiskom vsako hišo. Pobuda tovarišev iz Mač-kovelj je vsestransko hvalevredna in naj bi služila za vzgled vsem osta’im vaškim ce’icam, tudi izven dolinskega okraja.
Nekatere vaške celice v dolinskem okraju in verjetno tudi drugje namreč še vedno prepuščajo problem širjenja tiska posameznim tovarišem ali simpatizerjem, kar je nepravilno. Zavedati se je treba namreč, da je širjenje tiska kakor tudi vsaka druga pobuda okrog te kampanje vprašanje kolektivnega dela vseh tovarišev. Vsa partija je namreč odgovorna za svoje časopisje in njegovo širjenje in v tem primeru je za to delo odgovorna celica na vasi.
DVE BOLNICI
Beograjska «Borba» z dne 6. avgusta piše o živalski kliniki v Beogradu, kjer se zdravijo gosposki psi, med ostalim sledeče:
«Tu jemljejo anamnezo, določajo diagnozo, zdravijo. Tu so operacijske mize, specialne žarnice, rcentgenski aparati, medicinski instrumenti. Uporabljajo penicilin, streptomi-cin, sulfamilamidin. Klinika se deli na interno, prvo in drugo, oddelek za nalezljive bolezni, porodnišnico, kirurgijo... V katalogu re pojavlja tudi ime Titovega volčjaka «Tigra». Ta «pacient» je imel slabo srce in bolne ledvice. Na kliniki so ga dvakrat zdravili zaradi pljučnice, zadnje čase pa zaradi leukemije...»
«Slovenski poročevalec» je 1. aprila 1953 pisal v zvezi z žalostnim stanjem v ljubljanski Glavni bolnici sledeče: «Naše bolnišnice so zastarele. Večina so stare nad pol stoletja. V zadnjih šestdesetih letih re stanje v teh ustanovah ni dosti spremenilo. Oprema je v vseh naših bolnišnicah zastarela ali hibava. Aparatura, instrumenti in instalacije ne u-strezajo niti za manjši obrat. Do sodobnih aparatov in kemikalij skoro da ne pridemo. Instrumenti so v nekaterih bolnišnicah in klinikah tako izrabljeni, da bi jih morali v prid bolnikom že zdavnaj zavreči. Zaradi pomanjkljivih naprav je življenje zdravstvenega osebja in bolnikov stalno ogroženo.»
(Iz lista «Za ljudsko zmago»)
Tovariši v Dolini so si poleg drugih obvez prevzeli tudi nalogo,' da bodo pridobili stalne naročnike za «Unità». Isto obvezo so prevzeli tovariši v Do-miju tako, da bodo prodrli z «Unità» čim globlje tudi med vse poštene in demokratične italijanske družine.
Naj v zaključku navedem še primer, ki dokazuje, da obstajajo v marsikateri vasi še vedno možnosti razširitve kroga bralcev demokratičnega tiska. V Boljuncu, kjer se po številu proda največ naših listov, je v nekaj urah en sam tovariš razprodal 80 izvodov «Dela», 30 «Lavoratora» in 20 «Unità».
Iz tega je razvidno, da so vsi bodoči uspehi odvisni od požrtvovalnosti vsakega tovariša, vsakega člana naše partije.
F. B.
TEKMOVANJE V «MESECU DEMOKRATIČNEGA TISKA
REZULTATI V. TEDNA
Objavljamo odstotke, ki so jih dosegle poedine sekcije in velike tovarne v petem tednu «Meseca demokratičnega tiska» v razmerju z zadanimi cilji. Odstotki se nanašajo na širjenje «Dela», «Unità» in «Lavoratora».
DELO
Sv. Križ 80 - Dolina 76 - Tomažič 75 - Tovarna strojev 75 - Opčine 74 - Kolonkovec 70 - Barkovlje 70 -Magdalena 65 - Podlonjer 60 - Zg. Milje 60 - Skoljet 57 -Nabrežina 56 - Skedenj 55 - Risoni 54 - Sv. Ana 50 -Sv. Ivan 50 - Mitnica 45 - Curiel 41 - Sv. Jakob 41 - Sv. Vid 30 - Sv. Alojzij 30 - Pončana 25 - Greta 24 - VOM 21.
HOWARD FAST: AMERIŠKI DNEVNIK
OSEM LET SMO SE BORILI
v središču svetovne reakcije
Pred časom smo nekega veče- bili prestrašeni, toda nismo be-
L’UNITA’
Sv. Jakob 104 - Magdalena 95 - VOM 94 - Pisoni 94 - Sv. Alojzij 91 - Pečar 90 - Podlonjer 87 - Tovarna strojev 87 - Sv. Ivan 87 - Curiel 85 - Pončana 80 - Zg. Milje 78 - Nabrežina 75 - Tomažič 74 - Skedenj 73 -Kolonkovec 70 - Mitnica 68 - Opčine 68 - Skoljet 67 -«Acegat» 61 - Barkovlje 52 - Sv. Vid 52 - Dolina 52 -Sv. Ana 51 - Greta 45 - Sv. Križ 30.
IL LAVORATORE
VOM 162 - Pisoni 136 - Sv. Ana 118 - Sv. Alojzij 118 - Magdalena 109 - Sv. Marko 105 - Sv, Ivan 100 - Pečar 100 - Sv. Vid 80 - Pončana 77 - Sv. Jakob 76 - Sv. Križ 75 - «Uva» 70 - Podlonjer 70 - Kolonkovec 65 - Tomažič 60 - Skedenj 60 - Opčine 60 - Tovarna strojev 57 -«Acegat» 56 - Mitnica 55 - Zg. Milje 55 - Milje mesto 54 - Curiel 50 - Dolina 41 - Skoljet 36 - Arzenal 25 -Barkovlje 24 - Greta 23.
ra sedeli nekje na deželi, kamor prihajajo delavci včasih na oddih, ter govorili o različnih stvareh. V skupini so bili sindikalisti preprosti delavci in nekateri pro-jesionisti. Govorili smo o hrabrosti, borbi in odnosih sil v naši deželi. Zdi se mi, da je bil prav primeren trenutek za take pogovore. Po radiu smo namreč ravnokar izvedeli, da je bilo podpisano premirje v Koreji in zdelo se je, da ta podpis blagoslavlja čudežna svetloba polne lune, ki nas je obsevala. Ud konca ene vojne do zaključka druge je dozorela in se zaključila posebna doba, končala se je doba osmili let.
V bodočnosti se bodo vršile nove borbe, nove akdije, nove sile se bodo začele gibati, toda vse to ne bo točno tako, kot je bilo u teh osmih letih terorja, hladne vojrie~ in' Atlantskega pakta, v teh osmih letih atomske groze, političnega preganjanja, lova na čarovnice in zaporov.
v mislih smo prehodili vseh teh osem let in se spomnili nekaterih stvari, ki so se dogodile v tim času. Nismo se slabo izkazali; bili smo zmedeni in večkrat v težavah, še večkrat smo pa
TOV. T0NZAR PRIPOVEDUJE 0 TITOVSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
"ČUJE SE ODMEV KORAKOV..." so peli ujetniki v lagerju v Bilečah
Preko 60 odstotkov ujetnikov ni klonilo - Premestitev v novo taborišče v Bileče Tudi predvojni režim je interniral komuniste v to taborišče - Kako je bil organiziran lager - “Politično - kulturna" ura v znamenju batin in trpinčenja
7.
UDB je z načinom, ki sem ga opisal v prejšnjem poglavju, skušala umoriti nekatere tovariše, ki so bili neupogljivi in ki so se celo norčevali iz titovskih metod.
Nekaterih od teh ljudi se prav. dobro spominjam. Bili so: Marjan Stajdukar, Vukosin Popovič iz Črne gore, Olkovič Pero in še nešteto drugih.
Titove! so bili zelo jezni, ker so opazili, da je bilo kljub vsem njihovim prizadevanjem «preveč» jetnikov, ki so ostali zve.ti svojemu internaciona-lističnemu prepričanju. Po našem mnenju, ki so ga potrjevala dejstva, je bilo preko 60 odst. nezlomljivih ljudi. Ostali so bi 1 zaradi nizkega političnega nivoja omahljivi. Le malo pa je bilo med temi pravih «spreobrnjencev», t. j. «aktivistov», ki so tepli svoje tovariše, izpolnjevali ukaze načelnika barake, isledmka» in udbovskih oficirjev.
20. januarja 1952|, ko smo na otoku Uljanik dogradili tri vojašnice in več oficirskih vil, so nas začeli premeščati v novo taborišče, v Bileče, t. j. v Bosno. Prva skupina je odpotovala 20. januarja, zadnja, v kateri sem bil tudi jaz, pa je
bruarja. Peljali so nas v ladji «Punat», ki nas je bila pripeljala na otok Grgur. V ladji smo bili zvezani drug k drugemu. «Jazbine!» pa so bili tako trdno med seboj uklenjeni, da so vso pot kričali od bolečin, ker jim je veriga dobesedno raztrgala vse meso ob zapestju in marsikomu ranila celo kost.
Ob 11. zjutraj 29. februarja smo prispeli v Dubrovnik. Izkrcali so najprej skupino «spreobrnjencev», ki so jim dali nalogo, da pripravijo pot za nas. Ostali smo bili odpeljani na postajo v skupinah ob 1 po polnoči.
1. marca smo z vlakom prispeli v Bileče. Vlak pa nas ni izkrcal v mestecu marveč se je ustavil kakih 20 minut izven postaje. Od tam smo pešačili kilometer in prispeli v lager.
Od jugoslovanskih tovarišev sem zvedel, da je predvojni monarhofašistični režim interniral komuniste prav v Bileče in da obstaja celo petem o Bilečah in o interniranih komunistih, t. j. «Bilečanka», ki so jo natihoma prepevali skoraj vsi jetniki. Titove! so postajali besni kot razdivjane zveri, ko so slišali kakšnega tovariša, ki jo je pel in so ga pretepli do
odpotovala z Uljanika 27. fe-1 onemoglosti. Mislim, da bi jo
PIETRO SECCHIA: NAUKI IZ PRIMERA BERI A
V'
Se vedno obstaja kapitalistična obkolitev okrog dežel socializma
Z današnjo številko pričenjamo objavljati članek tov. Pietra Secchie, organizacijskega sekretarja KPI, ki ga je priobčila revija «Rinascita» pod naslovom «Nauki iz primera Beria».
Eden glavnih naukov, ki nam ga daje in ga obenem pojasnjuje «zadeva» Berle je največja pozornost, ki jo je treba polagati na dejstvo, da so Sovjetska Zveza in dežele ljudske demokracije še vedno obkrožene od kapitalističnega sveta.
To je neprijetna resničnost, ki jo morda prav zato, ker je neprijetna, pogostoma pozabljajo in podcenjujejo tudi prijatelji in tovariši ob trenutkih, ko je treba poiskati pojasnilo nekaterim dogodkom. Ce se ne zavedamo ali podcenjujemo dejstvo, da kapitalistična obkrožitev obstaja in da so reakcionarne sile zelo aktivne posebno v naši dobi, lahko zagrešimo zelo težke napake.
Sovjetska zveza ni sama, to • je resnica; najvažnejši uspeh druge svetovne vojne je bil ta, da je Sovjetska zveza dokončno premagala stanje mednarodne osamitve. Ob stran Sovjetske zveze so se postavile Ljudska republika Kitajska, Demokratična republika Nemčija in dežele ljudske demokracije. Tudi v teku zadnjih povojinih let se je tabor miru in socializma ogromno okrepil. kljub temu pa ne smemo pozabiti, da so imperialisti in krogi reakcionarne buržoazije še vedno na oblasti v velikem delu sveta. Ti krogi so trdno odločeni ne samo preprečiti napredovanje ljudskih demokratičnih sil v kapitalističnih
odrekli poskusom, da z vsakim sredstvom vzpostavijo kapitalizem v deželah ljudske demokracije in v sami veliki deželi zmagovitega socializma.
Borba sil imperializma in velekapitala proti socialističnemu svetu ni nikoli prenehala in tudi ne bo prenehala, dokler bosta obstajaja dva sistema, dokler bodo obstajale velike kapitalistične države. V tem ni nobenega protislovja z večkrat poudarjeno možnostjo mirnega sožitja in sodelovanja med kapitalističnimi in socialističnimi deželami. Toda niti v tem primeru ne smemo zamenjati možnosti z stvarnostjo. To sta dve popolnoma različni stvari. Da možnost postane stvarnost je potrebna «vzajemna želja sodelovanja» ter pošteno izpolnjevanje prevzetih obveznosti.
Sovjetska zveza je s svoje strani vedno vodila in vodi dosledno politiko miru, toda obstajajo tudi vojnohujskači, at-lant'ki skrajneži, reakcionarne sile, ustvarjalci hladne vojne, skratka oni, ki mislijo odstraniti nasprotja med raznimi deželami in posebno s socialističnim svetom ne s sporazumi miru, temveč z nasiljem in vojno.
Na kakšen način se bo končala borba med napadalnimi in miroljubnimi silami? To je bilo že večkrat in z zelo uglednih strani nakazano. «Mir bo ohranjen in utrjen, če bodo narodi prevzeli v svoje roke stvar obrambe miru in ga bodo branili do konca».
Mir, svoboda, mednarodna pomiritev, konec hladne vojne
deželah, temveč se tudi še nisq se lahko dosežejo z vedno ob-
širnejšo borbo delovnih množic in vseh narodov; to niso darovi, ki nam padajo z neba.
Stotine milijonov ljudi hoče, 'želi, ljubi mir, deluje iskreno za pomiritev, napredek, blaginjo človeštva. Toda tudi ko so izgledi za uresničenje trajnega sporazuma za mednarodni mir, za konec hladne vojne največji, ne smemo nikoli izgubiti z vida nasprotij, ki obstajajo v imperialističnih in kapitalističnih deželah. Pred dvema meseca n. pr. so se na obzorju pojavile barve miru. Mirovne pobude Sovjetske zveze so bile vzete v poštev- in razprav-ljane tudi s strani onih, ki so se vedno pokazovali kot nepomirljivi nasprotniki. Churchill je predlagal sestanek štirih velesil. Sklicane so bile konference, vzpostavljeni že davno prekinjeni diplomatski odnosi, začela so se pogajanja za sklenitev premirja v Koreji. Volilni izidi v Italiji so začrtali nadaljnji odločen korak naprej sil miru in na jasen način pokazali pristanek večine italijanskega naroda na mednarodne mirovne pobude ter obsodbo politike, ki jo je De Gasperijeva vlada vodila do tedaj.
Nenadoma so v tem ozračju «pomiritve» izbruhnili incidenti in provokacije v Koreji in Berlinu ter je prišla na dan «zadeva» Berie in njegovo izdajstvo. V tem ozračju je bila konferenca na Bermudskih o-točjih odgodena. Provokacije in zarote proti miru, zasnovane istočasno s strani vojnohuj-skačev v Koreji, Berlinu in v drugih krajih Vzhodne Nemčije, jasno prikazujejo poskus
reakcionarnih krogov, da preprečijo mednarodno pomiritev in zanetijo na drugih krajih sveta nova žarišča vojne. Gotovo ni slučaj, da se je zločinsko delovanje Berie razvilo in se jasno pokazalo prav v trenutku, ko so mednarodne reakcionarne sile pospešile svoje delovanje proti Sovjetski zvezi in proti miru. Zadnji dogodki pa niso ustavili žilave in vztrajne akcije sil miru in v prvi vrsti Sovjetske zveze, ki stremi za uresničenjem trajnih in prijateljskih sporazumov med vsemi narodi.
Dosledna politika miru Sovjetske zveze se bo nasprotno nadaljevala še večje silo. Ta politika žanje vedno večje u-spehe, ker odgovarja interesom dežele socializma in globoko občutenim težnjam velike večine narodov vseh dežel. Toda nikoli ne smemo pozabiti, da v vseh kapitalističnih deželah, predvsem pa tam, kjer so monopolistične skupine najbolj močne, obstajajo in dalje rovarijo sile, ki delajo za vojno.
Tem bolj moramo to upoštevati v zvezi z borbo za socializem. Stvar socializma bo brez dvoma nekega dne zmagovita po vsem svetu, toda zmagala bo za ceno trdih in težkih borb. Zmaga ne bo prišla sama od sebe: treba jo bo izbojevati in pot uresničitve socializma ni ravna in udobna ne pred in ne po prevzemu o-blasti s strani delovnega ljudstva, temveč je posuta z ovirami in težkočami, ki jih je treba premagati z delovanjem in akcijo.
(Sledi nadaljevanje)
PIETRO SECCHIA
moral marsikateri partizan poznati, ker se začenja: «Cuje se odmev korakov...»
Decembra 1952, ko so me izpustili iz lagerja, je bilo v taborišču 2880 jetnikov, ki so bili razdeljeni po 24 enakih barakah, v katerih je bilo kakih 120 jetnikov.
V Bilečah se je položaj trdnejših tovarišev še poslabšal. Bileče so v resnici marsikaterega spravile v grob, čeprav je do ‘edaj uspešno kljuboval titovskim zverinam.
Lager je bil organiziran takole: bil je splošni poveljnik lagerja s svojim namestnikom,
ki je ukazoval nad ujetniki in
giici steči pred barako, kjer so kontrolirali, ali smo vsi prisotni. Od budnice do «stroja» pred barako so nam dali le 2 minuti časa. Zato smo se morali oblačiti po poti; kajti, če smo zamudili, so nas pretepli. Takoj po kontroli so nam dali nekaj oblode, ki so jo imenovali kavo. Poleg tega so nam izročili nekaj polente ali kruha. Delali smo od 6 do 12 in od 13 do 15. Kositi smo hodili v lager, tako da smo morali marsikdaj jesti po poti, če smo hoteli priti na delo do 13, ker v nasprotnem primeru so bile že zopet batine. «Jazbinci» pa so de’ali, kolikor se je zljubilo
Tržaška mladinska delegacija na IV. festivalu v skupno z afriškimi delegati.
Bukarešti
žali iz naše zemlje in nismo zapustili borbe. Cesto smo se zaradi pomanjkanja 'izkušenj in spretnosti pustili osamiti, toda nikoli nismo zapustili bojišča brez borbe, čeprav so bili trenutki, ko je ostala levica sama, in se sama borila.
Eden od sindikalistov je dejal,
senbergove v Times Square. Policija ne dovoljuje takšnih manifestacij na tem mestu in vendar se nas je, z občutkom tesnobe in nevarnosti v srcu, zbralo tam preko dvatisoč. Vsak si je zatrjeval, da gre samo pogledati, pa se je le manifestacije udeležil. In ti niso sami; milijone Hudi je še, ki ne bodo vedno le mir-
Take metode uporablja policija proti stavkajočim v Združenih državah Amerike.
nad stražo; bil je nek polkovnik UDB, katerega ime mi ni ostalo v spominu. Poveljnik je imel tudi nekatere sodelavce, med temi je igral vidno vlogo «referent za kulturo», t. j. tisti, ki je organiziral batine,-mučenje, procese itd. Torej pravi «kulturnik» v titovskem smislu besede.
Potem je bil notranji poveljnik lagerja s svojim namestnikom in s svojimi sodelavci, med temi drugi «kulturnik».
Notranji poveljnik lagerja se je imenoval Račevič, njegova sodelavca sta bila Curdo Ante in Lončarič 'Valentin. Načelnik moje barake je bil neki Savo Piego, načelniki barak so bili tudi Fiuman Mirko, Delonga Mirko, Jamba ter še drugi, katerih imena so mi nepoznana.
«Islednik» ali udbovski nadzornik za Italijane je bil Simič. Preiskovanja pa je vodil neki Ciro Raner, bivši študent medicine, ki je dobro poznal italijanščino in je bil pravi pes.
Vsa ta imena sem navedel zato, da bo širša javnost spoznala rablje, ki so krivi toliko zločinov po titovskih taboriščih in ki bodo morali prej ali slej odgovarjati pred ljudstvom. Ta imena sem navedel zato, da jih bodo ljudje poznali in zasovražili tako, kot sovražijo liso Koch, Erno Dora in druge zverine v človeški podobi, ki so krive toliko mrtvih v nacističnih koncentracijskih taboriščih.
Titovci so od jetnikov zahtevali veliko discip’ino. Kdor se ni odkril pred miličnikom ali stal «mirno» pred rablji, je bil do krvi pretepen.
Budila nas je sirena. Poleti smo morali vstati ob 4, pozimi pa ob 5, kdaj pa kdaj pa tudi ob 5.30. Takoj po budnici smo morali skočiti s postelje, po-
miiičnikom, saj so morali garati tudi ponoči. Po večerji je bila «politično-kulturna» ura, t. j. ura muk, pretepanja, procesov in revizij. Vsakdo je to uro pričakoval s strahom in trepetom, ker ni vedel ,ali jih bo ali jih ne bo dobil.
MARIO TONZAH
(Sledi nadaljevanje)
Vedno večja
brezposelnost v Avstrij
Na podlagi podatkov, ki jih je objavilo ministrstvo za socialno skrbstvo je bilo junija meseca registriranih v Avstriji 134.285 brezposelnih. Pri tem ne smemo še pozabiti, da predstavlja mesec junij višek sezone za gradbena dela.
Gornje številke dokazujejo, da je postala množična brezposelnost v Avstriji že stalen pojav.
Svetleči strop
nov način razsvetljave
Na zborovanju društva svetlobnih tehnikov v Los Angelesu so preučevali nov način razsvetljave, ki obstaja v tem, da se strope ali tudi stene z običajno metodo brizganja pobarva z loščilom, kateremu so primešani kovinski kristali. Predstavnik družbe «Sylvania Electric Products», ki izdeluje novo loščilo, je pripomnil, da na nov način razsvetljujejo zaenkrat sicer samo še razne de'e letal. Toda nova metoda se bo gotovo uveljavila tudi v me-
dicini, reklami in v domači de-grabiti obleko in v največji na- korativni razsvetljavi.
da bi moral napisati zgodovino teh osmih let, toda rekel je Le kot nasvet in «zgodovina» je beseda, ki pomeni marsikaj. Tetko je misliti na zgodovino, ko globoko živiš v njej in ko sem začel razmišljati o vseh borbah, nemirih, nemih protestih, množičnih manifestacijah in tveganih podvigih, ki niso imeli nobenega pomena a so nastajali iz obupa, so se mi vse v mislih pomešale v eno in težko jih je bilo ločiti drugo od druge.
Spomnil sem se Peekskilla, kjer se je štirideset naprednih ljudi borilo ure in ure proti tisoč nasprotnikom, in spet Peekskilla, ko je štiritisoč delavcev, držeč se pod pazduho tvorilo verigo okrog polja, kjer je pel Paul Robeson. Spomnil sem se akcije v «Lincoln Memorial, kjer je tristo vojnih povratnikov tvegalo svoje življenje, da branijo stvqr na smrt obsojenega črnca Willie Mc Geeja, in drugega prizora, ko je trideset intelektualcev, umetnikov in pisateljev, mirno odšlo v Washington in organiziralo nemo protestno stražo v korist sedmin na smrt obsojenih črncev iz Mar-tinsvilleja. Tedaj smo pod grožnjo polici iških brzostrelk 24 ur v mrazu in snegu korakali gor m dol pred Belo hišo.
Spomnil sem se, kako nas je dvatisoč korakalo do Duffrey •Square, da izrazimo svoje ogorčenje zaradi osmih mož, ki #o bili prisiljeni stopiti v gladovno stavko v koncentracijskem taborišču v Ellis Islandu ter prelite krvi v mogočni manifestaciji 2. avgusta na Union Square proti vojni v Koreji, ki se je bila tedaj začela.
Slike so se vrstile v mojih spominih kot na filmskem Iraku. U-sem let brezštevilnih borb, z možmi in ženami, ki so visoko nosili svojo zastavo in svoja gesla v trenutkih, ko so vsi ostali zapuščali bojišče. In vendar je bilo vedno tisoče oseb, ki niso odstopile, ki jih niso pretresle ne grožnje in ne nevarnosti.
Na vse to sem mislil z velikim. ponosom. Ne vem kako gledajo na nas Amerikance ljudje drugih dežel. Morda mislijo, da v Ameriki ni odpora proti tiranstvu, zakonu in terorju atomskih zveri, kateremu je podvržena. Ce tako mislijo, potem so slabo poučeni, kot je slabo poučen o razmerah v Evropi povprečen Amerikanec. Kakršni koli smo postali mi, ameriški levičarji, vse dolgujemo A-meriki; kajti mi smo del našega naroda in nismo različni od njega. Osem let smo se borili za mir in svobodo tu, v osrčju svetovne reakcije. Mogoče je, da se nismo preveč dobro borili, toda predali se nismo.
Morda je bilo vse, kar smo preživeli le začetek terorja in bo najhujše šele prišlo. Tudi v tem primeru sem prepričan, da bomo vzdržali. Pred meseci je bila organizirana manifestacija za Ro-
no opazovali kaj se dogaja.
Rad bi vam povedal kakšno je pravzaprav ozračje pri nas, toda to je zelo težko opisati z dnevniku. Preteklega novembra nas je osemsto oseb prišlo z vlakom v Ossining, kjer je kaznilnica Slng Sing, da manijestiramo za Rosenbergova in jima prinesenit v dar cvetja. Delegacijo ?ua vodila William Patterson in jaz: bolan pisatelj in star črnec odvetnik. Oba sva napenjala vse svoje moči, da piideva do konca dneva. V Ossiningu smo se znašli pred nad tisoč dobro oboroženimi policisti. Gledal sem jih in videl: ti policisti so se bali par stotin mož in žena, ki sta jih vodila bolnik in starec.
Skušal sem razumeti zakaj se bojijo. Niso se bali našega števila in ne naše moči, bali so se naše mirne gotovosti in naše moralne resnosti. Zavedali so se, da je mnogo ljudi v naši deželi, ki imajo te lastnosti in spoznali so kako smo močni. V tem trenutku so široke ljudske množice ameriškega ljudstva morda molčeče m otopele, toda njihova srca so na naši strani in ne na strani fašizma. In prav zaradi tega so se policisti tako bali.
HOWARD FAST
IZ TITOVSKI LISTOV
Isti
i

■ic----
PRAVICA
I
Ta mesec je Jugoslavija uvozi 1 nad 100.000 ton pšenice, ki jo dobila kot pomoč deloma pa K J pila od ZDA. Razen tega je p' spelo tudi okrog 3.000 ton o v:
— Prodaja blaga na kredit Ljubljani: od celokupne količi blaga, ki je bilo v prvem troll irli]
sečju letos v Sloveniji prodane je
na kredit, je bila skoraj polovi prodanega v Ljubljani tao mi Sa \ jonov 673.000 din od skupne :jrin 211,960.000) in tudi za Ljubija -u velja, da je bila vrednost bia ‘Ke= p.odanega na kredit v 6 mesci Te g lanskega leta. Tako so trgovs ifač Podjetja v Ljubljani prodala la., na kredit za 55,484.000 din blal d z f letošnjem prvem tromesečju 1 ni za 99,673.000 din.
— Katere filme bodo gledali Jugoslaviji v tretjem četrtletj “ Izmed 26 novih filmov ki jih bo1(1 ] uvozili so po večini arnerikarisl bese angleški, italijanski in francoS- ]; : -Ni niti enega domačega; od t f. je 19 po vsebini pustolovsK Lic kriminalno - psiholoških, gusbja ■ skih, špljonskih, vojnih in kri»ia . nalno pustolovskih. Ostalih £
pa so po vsebini ljubezenski * P
filmi
nemoralni filmi.	mji,
(Ljudska pravica-Borba» 1. lik,,,. lija 53.)	n°N
190
DNEVNIK
kot kol sv al -ša».
Težak položaj slovenske P ^ra hiatrije: Po mednarodnem Ki. 6, ; ču, ki zahteva naj prideta na |qos soč prebivalcev dve postelji ■ . “ duševne bolnike, bi torej Slo' 'Dei nija dandanes morala imeti P1 al 1 bli.žno 2.770 postelj v ta nam< | gj. premore jih pa le borih 780, M1, monilžo nrihližnrv 9 fiOf) nnst Pl Ì
manjka približno 2.000 postelj duševne bolnike. Medtem ko i( k I bolnišnica v Polju pri L.jublj* ltcj.
ie 380 standardnih postelj se število zdravljencev približ- <C1J
številki 900. Po podatkih taj1 -cini štev za notranje zadeve je da«
v Sloveniji še najmanj 2000 o5-.
zdravljenja v « ,v>
ki so potrebne Hišnicah za duševne bolezni.
(«Ljubljanski dnevniku 9. lija 53)

ene; lana za ine !;ev
"*V	lo s
Stanje pastirčkov: Ko se j<( j, ™
Prl|atel|in la Turčije iahte
se
okraju razšla
ljutomerskem --------------
čina kmečkih delovnih zadrug, a H je začelo živahno preseljeva ^ šoloobveznih , otrok - pastirč»1 -Gospodarji iščejo ceneno delo* “4J silo, s pastirčki nimajo nobfj loge delovnih pogodb. V tem. okt' j n je bilo lani nad 350 pastirčK' Kmetje zaposlujejo pastir«,1*1» prekomerno na poljih. Po poj1 s v kih je 254 pastirčkov zaos1' l. p, 553 krat v šoli, ali povprC*]^
vsak pastirček dvaKrat. Večj^ ~
otrok-pastričkov je
moralo
navijati razred tudi po 3-4 Kfj-, 0] Pastirčki so ponekod tudi tepT tl0 nimajo časa za učenje, bra-1 jim kulturne .prireditve, bra _ knjig, sredstva za učenje n in1' itd.
(«Slovenski poročevalec» 30. nija 53.)
* * *
ZASEDANJE CK KR STO
GOSPODARSKO STANJf' in sindikalne boril
ti
V soboto 29. t.m. se je sestal Centralni komite naše partije. Na zasedanju je predsedovala tov. Marija Bernetič-Marina. Prva točka dnevnega reda se je nanašala na tržaško gospodarsko stanje in sindikalne borbe. To vprašanje je obširno in izčrpno obravnaval tov. Ernesto Radich. S točnimi statističnimi podatki je objasnil vso resnost stanja naše industrije, trgovskega prometa, naraščanje brezposelnosti ter postopno nižanje življenjske ravni poizvajalnih slojev. Tov. Radich je nadalje orisal predloge, ki jih je stavila Zveza enotnih sindikatov Delavski zbornici ter podčrtal ugodni odmev, ki so ga našli ti predlogi med delavstvom. Dejstvo je, da se delovno ljudstvo vedno bolj zaveda in čuti potrebo po enotnosti delavskega razreda in na splošno vseh delavcev.
Po obširnem poročilu tov. Radicha je poseglo v diskusijo večje število tovarišev, ki so še poglobili nekatere točke referata. V svoji intervenciji je se-
u»j a Sla I Pri
" Vc
J. T
kretar naše partije tov. V1«* *a*i
li podčrtal resnost politici1® stanja Svobodnega tržašk® Ue
i V
ozemlja in posledice, ki se ^ ražajo v gospodarskem in '	^
cialnem življenju. Poudaril nadalje važnost in pomen 1 log, ki jih imajo komunist', ^ sindikalnih borbah ter na SP ^ šno v vseh borbah, ki jih,, oprj treba vodili za zaščito kof ! gQ ljudskih množic.	iti
V	drugi točki dnevnega 1 «arte
da je tov. Lino Crevatin '''arcai o začetnih rezultatih 8 ^ ^ko seca demokratičnega tiska» '‘h prikazal uspehe in poffla’1 Ur( kljivosti delovanja naše P' ^av lije na tem področju.	^0y
V	zaključku je bil enogla’ rjh * odobren poziv prebivalstva- , a_h
k,
se nanaša na razvoj dogodi ,č(:6 ’	■	-	- ,6Š1;
glede tržaškega v. posebnim ozirom na zadnj8 ^
prašanja'| l( s
tovsko zadržanje. V poziva, L še posebno poudarjena poti®. < c enotnosti v borbi za do$ej > začasne civilne uprave, . r predstavlja takojšnji izhod(i/at nevzdržnega
današnjega nja.
ZA VSAKOGAR NEKAJ...
S
ij3e
k
BREZ BESED
TAKSNEGA ŽE NE...
DVA fantiča sta se v parku sprla. Končno je eden odšel,, drugi je pa ostal in se bridko jokal.
Starejša gospa, ki je prisostvovala sporu, se mu približa in pravi: «Nikdar ne jokaj, mali. Saj si boš lahko našel drugega prijatelja.»
Otrok pa v obupnem joku zastoče: «Takšnega že ne, njegov cče je bil slaščičar!»
PO SLABIH PRIJATELJIH...
— Prijatelj, od kdaj si vendar tako velik siromak?
— Odkar sem postal tvoj «prijatelj».
ČRNA MAČKA IN... PASJE PRAZNOVERJE
POGOVOR DVEH BREZDOMCEV „ kat
iz,f?qSo
— Veš?Tudi mene so — Kako je mogoče, saj si dar stanoval na drevesu?
— Res je, toda olbčina je b.
zala posekati drevo, plačeval najemnine.
s
DOBER ODGOVOR ,f V
UČITELJICA vpraša šolaj v" tazloži mi, kaj je izseljen?: ffiju' Slednji ji brez obotavljanj« j L 6; govori: «Izseljenec je delaveL,, “Cii ieri, mesto da bi bil brezp°s ,j|i!'bha domovini, je brezposeln v tuJ ij6
— Ali veš Peterček,	4tjj
modi z otroci, ki lažejo? J W Da gospodična učite Li ^ .
inhfl * ii f»vs
Postali bodo nekoč dobri J W
p ^
tični komentatorji Trst II.
ob
Vi
V
■o,
NjU
1 le:
Nel
Wiit1;1'
STRAN 3
ICA
st bia mese? trgov« lata n blal
:ledali trtletj jih bo
10. OBLETNICA MU ČE N IŠKE SMRTI JU LIJU S A FUČIKA
Za veselje sva šla v boj
n za veselje umirava ”
1 UVOZI
ki jo ) pa 1 i je P on ovs kredit količi
n troiierlin, 8. septembra 1943. Ta •odane polovi ;y9 mi

je odbila poslednja ura za “a velikih mož; jasno je to kupnehdno iz žalostnih obrazov st*' blagega in češkega ljudstva, tiega sin je ta nova žrtev 'fašizma: Julijus Fučik. Pre-zlata Praga ga ne bo vi-sečju nikoli več. Njegove jasne, sle oči se ne bodo nikoli Ustavile na pozlačenih ro-'h praških hiš, toda njego-ikarisi beseda, ki je vedno bodrila aod°5' *n Borbo trpečega češke-ilovsK ljudstva proti nacifašizmu, gusiija v spominu vseh, kot vo-phh11113 sila in P*sana ostaja v ;nski k ■ potomstvu.
Ilijus Fučik se je rodil v ” 'hovu pri Pragi 23. februa-1903, sin delavske družine, kot naraščajnik se je izka-■ kot silno nadarjen dečko svojem 15. letu je že dopi*
_____al v satirični list «Ne-
ša». Na praški univerzi je ke p Piral filozofijo, češko litera-n Kij n, zgodovino glasbe in u* a H? •nosti. Da bi se preživljal ' sioi-benem delal kot delavec in eti P'al lekcije. Leta 1921 je po-namj 1 član Komunistične partije ,steij !Vesti učenec Zdenka Najed-ko >• a. Kmalu je postal vodilni kcionar komunistične orga-dbliži Scije dijaške mladine ter i taj' ‘cinik raznih kulturnih m =0^ Uličnih komunističnih časo-, v b|0v, med njimi kulturno poni. ttiega glasila «Tvorbe» in 9- Jìana KP «Rude Pravo». Tuta časa druge svetovne ite je v ilegali med drugim ■ keval «Rude Pravo» in «Ce-f/nO' ženo».
tem se politični dogodki »S'/:viiajo drug za drugim. Vrlo se trenotni neuspehi, s e-j g 0 mnoge aretacije, množična šla l'òenja. Med aretiranimi je l,ruS.f a 1941 prvi ilegalni Central-tfrčK' komite. KP Češkoslovaške. jelo'1 ^aj stoji Fučik pred ve'iko lobej jogo; skupno z drugimi tovarn* 1 organizirati nov Centralni istillile, v silno težkih razme-poP’ u, v napetem, nevarnem oko-;aoj[(}■ To delo vestno izpolnjuje Več'1 kmalu nova skupina dosledno U borcev nadomešča aretirati organizira partijo in zna bran' 0 odgovoriti na vsak uda-bra< nirfl‘
30.-:
ree. V svojih poslednjih spisih pokret in svoje ljudstvo,* gre
sam Fučik pravi: «... Po vsakem udarcu pa si znova videl, kako je partija neuničljiva. Padel je borec — in če ga ni mogel nadomestiti eden, so vstali dva, trije na njegovem mestu...»
Pomladi 1942. se začne nova krvava pot Julijusa Fučika, ki ga privede skozi zapore, zasliševanja, strašna duševna in telesna mučenja v smrt. V zaporih Pankraca piše. svoje zad-
zavestno v smrt.
«Govori!» «Govori!» — «Ne, ne! Ne bom povedal!» Udarec za udarcem pada dan za dnem! Julijus je že na smrtni postelji, a še preživi. In nova mučenja, tokrat moralna, toda nič ne pomaga. Nihče ne ukloni takega srca: «Ljudje, rad sem vas imel. Bodite budni!»
Ljudstvu pokloni junak svoje življenje, za ljudstvo žrtvuje svojo mladost, se poslovi od
Julius Fučik (na desni) na nekem zborovanju 1935. leta skupno z Vaclavom Kopeckyim
nje spomine, ki jih po končani vojni njegove žena Gusta zbere v zvezek. Iz njih jasno raz-bereš lik Fučika, spoznaš ga kot velikega človeka, ki ne izda svojih tovarišev v borbi in, da bi jih rešil ter z njimi rešil
BORCI PRIPOVEDUJEJO 0 SVOJIH DOŽIVLJAJIH
luškemu bataljonu jMso titovci zaupali
1 Jp”javljamo prispevek tovansi-M Ir Slane Cebulec-Katre:
JJUri mojem terenskem delu 1 Vaseh na Opčinah, Frose-*’ Trebčah, k,er smo organivi celice in odbore ženske ičn£l Sanizacije, razne nabiralne jške! cije in vse, kar je bilo v i 62i z našo osvobodilno bor-jn i '■ sem spoznala nekega dne irjl ^škega ujetnika sovjetskega

listi k ' --------------
sp;‘ ani. Napotila sem ga in v ’. I, *etn dnevu je šel na štab v °Bnvo in se vrnil nazaj. Tam c ' dobil navodila kako prepeci še ostale tovariše v par-, iane; obvestil je tudi svoje Pl'l 'variše v Sežani in Lipici in 8 j t6ko zaupnikov javil, da je 3,1 j 'kil stike s partizani. Ljudje 1113 'tudi pomagali, da se je tako rjavil «bataljon» ruskih vo l°v v partizane. Skupina rullai fjh vojakov, ki je bila na Op-
‘iaka Mihaela, ki mi je
'Ul, da želi dobiti stike s par-
ylli
je v mojem spremstvu,
•j kh
odit 6cer pp policijski uri tiho ijS' '6šla pri stari postaji pod molje . ,r,,U in pristopila v partizan-VU;, vrste. Pri begu je pomaga
)tre* l t-Udi burja, ker nas itali jan-OS8- fašistična postojanka,
2i stražila na mostu, ni slišala, od, .tako je nastal v Koprivi i l^ski bataljon» ki je bil po °iih junaških podvigih znan -, Vsej Primorski Mnogo1 jih v Padlo v borbi z nacisti za yV°boditev Opčin. Se posebno j'1 je ostal v spominu Mihael, ( Se je res junaško in neu-’ i^šno boril za to, da se bo A°vno vrnil v svojo domo-kot je vedno govoril: , im si samo, da bi se še en-
«
yjj^t v življenju vrnil v svojo <1 bovino, da bom pokleknil in ubil rusko zemljo. S tem bo poplačano vse trpljenje ( baltiškem ujetništvu». A iti-ni dočakal osvoboditve, i^el je v hudih bojih v Vi-
i^Bomin na Mihaela je torej i8 f tj'^ezan s terenskim delom na ce'l». ^činah. Prvi dan, ko se je ""(jbael srečal s partizani, so Ij.-blU in tudi nam ukazali, naj (Peljemo čim več vojakov v ijbe. Ko so pa bili že ruski t^.luki v Koprivi in je bil for-w Lr®n bataljon, so z njimi za-v tj,.1 slabo ravnati. Ruski tova-ti1 so opazili, da se jih izogi-;J°’ jih sabotirajo in jim da-t, b Premalo hrane, čeprav je ju “Ho takrat zadosti. Nekega tu sem jih mimogrede obi-k7*a v Koprivi. Čeprav ni lj| bel nič povedal niti poto-®em opazila, da niso popol-SV*U zadovoljni. Končno sem 'L.ba iz njega priznanje, da ■■é Ì'-ók ° 0(t strani tamkajšnjega ' •** ,a nedovoljno zaupanje in Ptn primanjkuje hrane. To Vi, t®k°j razčistila. Sla sem ornando v Brje in enegič-
no zahtevala, naj se boljše ravna z ruskimi vojaki in naj se jim da dovolj hrane. Ko so se protivili in mi celo grozili, sem jim rekla, da bomo v nasprotnem primeru na Opčinah sami zače i akcijo nabiranja hrane za ruske vojake. Akcija je lepo uspela, nabrale smo mnogo hrane in jo odnesle ruskemu bataljonu. Potem pa se je tudi pri njih izboljšalo.
2ti. novembra 1944, ravno ko sem se odpravljala v. Tržič, sta me prišla iskat na dom dva policijska agenta. Z njimi je prišel Leon Harauer, izdajalec in špijon, ki je izdal mnogo naših ljudi. Ker sem ga prej poznala kot partizanskega obveščevalca, sem takoj razumela, da je izdajalec. Obljubljal mi je, da se bom rešila, če vse povem: koga poznam, kaj sem za partizane delala itd. Saj, da si je tudi on na tak način rešil življenje. Moji možgani so začeli z naglico delati. Videla sem se izgubljeno, a glavna misel mi je bila: «Živa ne». Misli so letele, kje in kako bi utekla: tukaj,, doma, pri tramvaju, na cesti, v Trstu?... «Živa jim ne pridem v roke», mi je tolklo v glavi. Tedaj sem se spomnila na stranišče. «Oh, Leon, tako si me prestrašil, da me kar želodec boli; dovoli mi še v stranišče pretino grem z doma.» Leon je dovolil. Zaklenila sem se v stranišče, se splazila skozi okence in skočila s prvega nadstropja na travnik. Kot blazna sem tekla proti vasi in novi postaji ter dalje proti Vel. Repnu. Slišala sem revolverske strele za seboj, toda posrečilo se mi je zavarati sled. Ko sem končno prišla na varno, je bila moja prva misel poslati po otroka, ki sem ga imela v Tomaju, da se ne bi Leon nad njim maščeval, ker je vedel kje ga imam.
Ko sem prišla v Krajno vas, so že drugi dan Nemci obkolili vas, brskali po vseh hišah in pregledovali osebne izkaznice domačinov. Izkaznice nisem imela pri sebi. Spet se je bilo treba skriti in ponovno sem se zatekla v... stranišče, kjer je bilo še najbolj varno. Prišel je nemški vojak, odprl vrata in jih spet zaprl. Vrata so se odpirala na znotraj in jaz sem stala za vrati. Slišala sem, kako so ga drugi vojaki vprašali: «Ali je tudi tu ni?» Iskali so mene. In spet me je rešilo... stranišče.
Najlepše zadoščenje sem pa doživela nekega januarskega dne leta 1945, ko mi je neka tovarišica prinesla v Krajno vas «Piccolo» v katerem sem brala: («Partizani so likvidirali Leona Harauerja...»
SLAVA CEBULEC-KATRA
ljubljene Guste. Toda ne želi, da se za njim joče. V svojih spisih naroča: «...Vršila sva (z ženo, op. ur.) svojo dolžnost... živela sva za veselje, za veselje sva šla v boj in za veselje umirava. Zato naj se žalost nikoli ne veže z najinim imenom.» Take sinove rodi komunistično gibanje. Naj jih išče v sebi imperializem, naj ga dobijo v svojih vrstah vojno-hujskači, ki grozijo z novo vojno. Naj pokažejo človeka, ki ga lahko s ponosom slavijo, kot slavi napreden svet Fučika!
Ob desetletnici njegove mu-čeniške smrti, se klanjamo spominu Fučika, kulturnega delavca, žurnalista in heroja. Večna mu slava!
JELKA GERBEC
ki je dobavila novi tovarni vse potrebne naprave, dočim so se bolgarski tehnični kadri usposobili pod vodstvom sovjetskih specialistov.
Za prevelike
prijatelje alkoholnih pijač
Laboratorij neke londonske bolnice je objavil vest, ki je zanimiva predvsem za vse prevelike prijatelje alkoholnih pijač. Po večjih naporih in raziskovanjih je namreč uspelo najti sredstvo, s katerim je mogoče potom injekcije strezniti v teku par minut človeka, ki se zaradi velike količine zaužitega alkohola ne more več držati na nogah. To zdravilo je izdelano iz posebne vrste kvasa, to je iz iste snovi, ki jo uporabljajo pri izdelovanju alkoholnih pijač, predvsem piva.
Londonska policija se je začela že posluževati novega sredstva. Mesto v zapor, odvedejo pijance v dotično bolnico, kjer jih z injekcijo streznijo v nekaj minutah.
KAKO SO ODMERILI DRUŽINSKI DAVEK V OBČINI DOLINA
Upošteval se je gospodarski
sestav prebivalstva v občini
Ko je dolinski občinski svet obdavčljiva vsota 240.000 lir, razpravljal o odmerjanju no- na kar ostane 560.000 lir; od levega družinskega davka na ga zneska se nato odbije 20 podlagi odloka conskega občin- odst. kot koeficient brezposel skega odbora, so demokratični nosti kar znaša 112.000 lir in
Valenčič
KLIKA, KI NIMA PRAVICE GOVORITI 0 DELAVSKIH ZADRUGAH
Tltofašlstl so bili vedno
sovražniki zadružniškega gibanja
Demagoske trditve “Pregressa" - Titovci so zadušili slovenske zadruge Dvakratni komisar Ferjančič - Sabotaža proti sklicanju občnega zbora
Na poti v komunizem
1 milijon m tkanine
vsakih 48 ur
Peti petletni načrt Sovjetske zveze predvideva porastek proizvodnje lahke industrije za najmanj 70 odst.
Za dosego tako visokega poviška je sovjetska vlada znatno zvišala nakazila za gradnjo novih tovarn in obnovitev že obstoječih.
V teku petih let plana bodo začeli obratovati veliki tekstilni kompleksi v Kamiščinu, Sngelsu, Barnaulu, Krasnoda-rju, Kersonu, Stalinbadu in drugje. Ustanovili se bodo na ta način novi tekstilni centri ob Volgi, v Ukrajini, severnem Kavkazu in v Srednji A-ziji.
Po svoji zmogljivosti bodo ti kompleksi prekašali katero koli še tako veliko podjetje v svetu.
Tako bo n.pr. bombažni kompleks v Kamiščinu proizvajal vsakih 48 ur približno 1 milijon metrov tkanine visoke kvalitete. Kompleks bo opremljen z avtomatičnimi stroji sovjetskega proizvoda.
L R. Bolgarija
bo proizvajala jeklo
Bratski bolgarski narod je dosegel nov uspeh na poti za izgradnjo socializma. Dne 8 avgusta je bila prižgana v me-talurgični tovarni «Lenin» prva visoka peč Martin. Tako se je prvič proizvajalo nacionalno jeklo in je bila dana s tem podlaga za bolgarsko industrijo.
Zmaga bolgarskih delavcev je sad bratske in nesebične pomoči velike Sovjetske zveze,
Titovci so v svojem listu «Progresso» skušali postaviti neka} svojih demagoških trditev o vprašanju Delavskih zadrug.. Po zelo dolgem spanju se sedaj budijo 'in si domišljajo, da bi zahtevali sklicanje članskih skupščin ter postavljajo prikrito zahtevo, aa oi bili tudi oni vključeni v morebitne kombinacije za izvolitev bodočega upravnega sveta. Prihajajo zadnji, potem, ko so člani na številnih zborovanjih dokazali svojo čvrsto odločnost, da spet pridejo v posest svoje imovine; potem, ko so različne zadruiniške struje pokazale, da so naklonjene medsebojnim dogovorom na način, da nobeni od njih ne bi bila dovoljena premoč v bodočem upravnem svetu.
V poslednjem trenutku prihajajo na dan in delijo patente stre-muštva in protizadruiništva vsem, ki niso titovci. Toda kdo so ti titovci, ki prihajajo v zadniem trenutku poveljčevati zadružništvo in si prisvajajo pravico soditi o tem in onem?
Brez ozira na njihovo politično in številčno neznatnost v Trstu, je treba jasno podčrtati, da so oni edina pristna protizadružni-ška sila — razen tašistov — ki jo je mogoče najti v našem mestu. Oni so skoro popolnoma zadušili Uradbeno zadrugo na Opčinah, kateri so odvzeli vsa Jl-nanč-ia sredstva in jo oropali velikega dela njene imovine v orodju in strojih. Prav titovci so zadušili tudi Kmečko nabavno in prodajno zadrugo ker so jo prisilili izplačati jim ogromne vsote denarja, da bi ji tako preprečili vsak razvoj. In tu se ni š’o za zadruge italijanskih nacionalistov temveč za pristno slovenske zadruge, ki bi bile lahko postale važno borbeno orožje Slovencev v borbi za njihov napredek.
Titovske lekcije o zadružništvu niso sprejemljive. Se manj imajo pa pravico govoriti o Delavskih zadrugah. Tudi če pustimo ob
strani odgovornost titovskega vodstva v demokratičnem gibanju, ko je prišlo leta 1947 do prekinitve pogajanj z drugimi strankami na polju zadružništva, kar je omogočilo poseg sodišča in VU, moramo upoštevati njihovo poznejše zadržanje pri vsem vprašanju Delavskih zadrug.
Po podpisu mirovne pogodbe se je pet poslovalnic Delavskih zadrug znašlo v coni B in okrog trideset jih je ostalo na ozemlju, priključenemu Jugoslaviji. O slednjih ne bomo razpravljali, ker so tam ostali tudi številni člani Delavskih zadrug. Toda potrebno je objasniti, da so titovci že od prvega trenutka poskrbeli, da popolnoma ločijo pet poslovalnic v coni B od skupnosti ustanove in od kontrole centrale. Praktično upravlja teh pet poslovalnic samostojno vodstvo, ki mu je na čelu od titovcev imenovan komisar, znani odpadnik Periani-Fer-jančič. Danes nima ravnateljstvo Delavskih zadrug nobene pravice do teh poslovalnic. In kaj reči o nadebudnem Feriani-Ferjančicu, ki je dvakratni komisar, imenovan od VU in VUJE in je nje govo delovanje v teh dveh funkcijah v protislovju?
In končno, zakaj ne govore titovci o sabotaži, ki so jo organizirali proti sklicanju članskih skupščin? Predsednik tržaškega sodišča je svojčas ukazal nadzornemu odboru, naj objavi tudi v uradnem listu cone B poziv članom, da se prilagodijo predpisom pravil, predvsem pa, da povišajo zadružni delež od 100 na 500 lir. Nadzorni odbor je zaprosil za objavo titovske oblasti v coni B, toda slednje so organizirale sramotno bui go le, da se izognejo zahtevi objave. In to burko so titovske oblasti zavlačevale skoraj dve leti, dočim bi se lahko vse uredilo v največ par mesecih. Res je, da je nadzorni odbor podpiral to titovsko igro s tem, da je vztrajal na zahtevi,
toda če bi bili titovci objavili poziv, bi bili omogočili takojšnje sklicanje članskih skupščin, še sedaj se objava ni izvršila in če je bila ovira odstranjena je vsa zasluga članov, ki so to vztrajno zahtevali ter naše partije, ki že leta podpira njihove demokratične zahteve.
Ali je spričo teh dejstev mogoče smatrati titovski položaj kot položaj, ki opravičuje njihove postavljene zahteve? Na kakšen način so oni podpirali zahteve članov po takojšnjem sklicanju članskih skupščin?
Kot lahko trdimo, dà so titovci zgubili vsako pravico udejstvovanja v tržaškem političnem življenju in na drugih poljih, tako lahko popolnoma upravičeno trdimo, da nimajo nobene pravice posegati v zadeve zadružništva, najmanj pa v vprašanje Delavskih zadrug.
Dr. UMBERTO SAJOVITZ
svetovalci imeli predvsem v vidiku gospodarski sestav v občini živečih družin. Občinski svet je ugotovil, da tvorijo dolinsko občino v veliki večini le družine delavcev, zaposlenih v Trstu, ki so primorani plačevati visoke vsote za prevoz ter da so cene živežu v občini očitno višje kot v mestu, ker so v ceni živil všteti tudi stroški za lijih prevoz.
Nadalje je občinski, svet ugotovil, da v občini ni velikih trgovskih podjetij ,trgov itd. m da konkurence med trgovci ni ali pa je zelo majhna.
Prav zaradi tega, ker je demokratična občinska uprav-a u-poštevala revni socialni sestav občanov, se ni mogla in se tudi ni držala zakonskih predpisov za odmero družinskega davka. Občinski svetovalci so smatrali, da so ti zakonski predpisi za dolinsko občino krivični, ker določajo kot neobdavčljivo vsoto, ki naj predstavlja življenjski minimum, prenizek znesek 135.000 lir.
Kako se ugotovi davek
Omenjeno neobdavčljivo vsoto je zato občinski svet povišal na 240.000 lir, dočim znaša v Trstu samo 2zo.000 lir.
Kakšna je tarifa in kako se davek ugotovi?
1.	Od skupnega letnega dohodka se najprej odšteje neobdavčljiva vsota 240.000 lir. Ce šteje družina več kot 4 člane, se ta znesek poviša za polovico in sicer na 36G.OOO lir; če šteje družina več kot 6 članov, znaša neobdavčljiva vsota 420.000 lir; če je pa v družini več kot 7 članov, znaša neobdavčljiva vsota 480.000 lir.
2.	Odvisnim delavcem se odšteje od ostale vsote koeficient brezposelnosti, ki znaša 20 odst.
3.	Nato se odšteje še 50.000 lir za vsakega družinskega člana, vštevši družinskega poglavarja.
4.	Odvisnim delavcem se naknadno odšteje še 10 odst.
5.	Od ostale vsote dohodkov od odvisnega dela (delavci) se odšteje še 50 odst., od neodvisnega dela (kmetje, obrtniki itd.) pa 25 odst.
Da bo našim bralcem, posebno pa dolinskim občanom bolj jasno kako se odmerja družinski davek, navajamo -konkreten primer štiričlanske družine odvisnega delavca:
Recimo, da ima družina 800 tisoč lir letnega dohodka. Od 'e vsote se najprej odbije ne-
dobimo 448.000 lir; nato se odbije 200.000 lir za breme družinskih članov (za vsakega člana 50.000) in ostane 248.000 lir. Od zneska 248.000 lir se odbije še 10 odst. za odvisno delo (računajoč od letnega dohodka), t. j. 80.000 lir (ostane 168 tisoč) ter 50 odst. od preostale Vsote za dohodke odvisnega dela.
Od končne preostale vsote 84.000 lir bo plačala družina 2 odst. družinskega davka in sicer 1.680 lir.
V dolinski občini je približno 1.300 družin, ki bodo morale izpolniti prijavo dohodkov za odmero družinskega davka. Od teh bo oproščenih plačevanja družinskega davka na podlagi resnično demokratične odmere približno 40 odst družin. Sklep občinskega sveta je seveda podvržen odobritvi conskega upravnega sveta.
Na Festivalu filma v Benetkah
Sovjetska filmska igralka Eva Miškova v glavni vlogi pravljičnega filma «Sadko», ki je žel na filmskem festivalu v Benetkah velik uspeh.
tfpieliecl ()(< podeželju
' PROSEK
Pogled na Prosek
ceste na Proseku, ki vodi na postajo.
Žalostno je, da morajo vaščani prosjačiti pri občini za izvedbo tako nujnih del, medtem ko bi morala občinska uprava sama videti vse (I potrebe vasi, katere uprav, ija. Občinski izvedenci bi morali sami prihajati na mesta, se prepričati o dejanskem -tanju ter na podlagi ugotovljenih potreb tudi sestavljati H§ 'voje proračune in delovne načrte. Tako pa moramo mi sami tekati okrog in čakati, da nam kaj milostno napravijo, dočim nas za davke znajo takoj najti.
Upamo, da bodo tokrat resnično vzeli v poštev našo prošnjo in bomo vsaj v drugem polmesečju imeli asfaltirano cesto na postajo, ki že toliko časa čaka temeljitega popravila.
Prizadeti vaščani
Znano je, da se tržaška občina nič preveč ne zanima za vasi, ki spadajo pod njeno upravo. Tudi pri nas ! na Proseku je vedno vse v neredu in kadar se kaj na-
DOLIXA
Dne 1. septembra so v Moskvi svečano otvorili največjo univerzo na svetu. Kompleks dosedanjih zgradb zajema 320 hektarjev površine. Prostornina glavnih stavb znaša "preko dva in pol milijona kub. metrov. Ves kompleks ima 42.000 prostorov, dočim ima centralni stolp 35 nadstropij. Osrednja zgradba ima 148 dvoran za konference, 330 znanstvenih in 350 študijskih laboratorijev.
Velik reklamni napis «Tito», ki se blesti na socerb-pravi je vse delo površno skem gradu je še vedno opravljeno. Posebno cesta, predmet komentarjev in poki vodi skozi vas proti po- smehovanja od strani vašča-staji, je. vedno v neredu. Po nov. Titovci so v resnici do-tej cesti je vedno živahen segli ravno nasprotno, to je promet vozil in pešcev in je še večje zaničevanje in ljud-
zato neprestano razorana.
Pred kratkim so začeli popravljati nekatere ceste po naši vasi. Mislili smo, da se
ski prezir. Za najnovejšo reklamo trinogu so napeljali elektriko v grad, porabili več šlo žarnic, dočim so vas So-
''0 ob tej priliki občina spo- cerb in še druge brez elektri-mnila tudi na to važno cesto ke. Ljudstvo si mor-, sv etiti in ljudi, ki žive ob njej in so £e vedno s smrdljivimi in neprisiljeni vedno požirati to- varnimi petrolejkami, v hle-liko prahu ali pa gaziti po 'tih pa morajo rabiti za raz-blatu kadar dežuje. Ker smo 'vetljavo sveče, da lahko ne-pa opazili, da nimajo name- kaj prihranijo. Petrolej je na popraviti tudi to cesto, namreč drag in večkrat se imo se morali s pismeno pro- ga sploh ne najde.
šnjo obrniti na odsek za javna dela tržaške občine. Prošnjo so podpisali vsi prizadeti prebivalci. Delega
Vse to pa titovskih «pode-štatov» ne briga. Glavna skrb je korito, iz katerega žrejo kar se dà. Tak je Titov
"ija, ki je predložila prošnjo socializem»: za reklamo Ti-je pa prejela odgovor, da za tu se takoj dobi elektrika, tekoče šestmesečje ne more- žarnice itd., za kmete pa je jo vzeti v poštev tega popra- dovolj... petrolejka, kot pred '»ila, ker ni strošek predvi- petdesetimi leti. In vendar den v načrtu javnih del. se najde v naši občini še ve-Kot kaže bomo morali čakati dno kak titovski privrženec, na bodoči šestme-ečni načrt, ki kriči, da naša občinska u-
ko bodo v proračun postavi- prava zanemarja ti tudi stroške za popravilo probleme.
občinske
Naša dolžnost je neprestano izpopolnjevati in krepiti sovjetske oborožene sile, da bi zagotovili varnost naše domovine in bili pripravljeni dati uničujoč odpor napadalcu, ki bi se mu zahotelo napasti mirno življenje narodov ZSSR.
(Iz govora tov. Ma-lenkova na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSiSR dne 8. 8. 1953.)
XVI.
Bil sem sam ž njo na zapuščeni gorski višini! Ko so jo objemali moji pogledi, sem občutil prav živo, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi se kdaj ločil od nje. V kratki ‘dobi mojega bivanja na Jelovem brdu sta zrastli najini duši ena k drugi. Pri vsakem delu sva bila skupaj dan za dnevom in pravi čudež je bil, če me je Meta za kratek trenutek zapustila. Zatorej me je tu na vrhu Blegoša silno mučila misel, kaj mi je početi. Gotovo, šel sem že skoraj predaleč. Igračanja z mlado dušo bi tudi sorodništvo, ki je naju vezalo, ne moglo opravičiti. Jezil sem se sam na sebe, da sem mogel tako čisto pozabiti svojih let in da sem se obnašal kakor smešni starec, ki je lazil nekdaj za Suzano, ko se je kopala. Ali vsi ti očitki niso olajšali mojih muk. Ko je tako v ljubki mladosti ležala pred mano in ko je v spanju še celo nekaj besed spregovorila, ki jih pa nisem umel, je prihajala moja jeza še silnejša. Videlo se mi je, da sem zagrešil neodpustljiv greh, ko sem motil ravnotežje mlade duše. Kaj naj počnem? Bil bi ji lahko oče, ali sedaj naj jo vzamem? Morda kakor kralj David Moabičanko, ki ga je grela v postelji? Ozrl sem se na vitko telo, ki je tako naravno počivalo na zeleni trati; ali obenem sem si predstavljal, kako bi bilo to telesce, če bi ga vtaknil v tiste smešne cunje, v katere tako rade lezejo naše gospe in gospodične! In kak bi bil ta obrazek, če ga potisnem pod tisto, kar imenujejo gosposke ženske klobuk, ki je vselej nekaj zmečkanega, nekaj pomendranega, nekaj takega, kar ni ničemur podobno, kar je vrhunec neokusnosti in kar, častite dame, pametnega človeka z največjo silo od vas odganja! V taki smeš-nosti naj bi živela Meta z Jelovega brda; prej nego poteče leto, jo pograbi jetika in jaz naj postanem njen morilec! Z očitkom za očitkom sem obteževal svojo trpečo dušo. Tudi je še mlada in še precej otročja! Ko stopi v pametnejšo dobo, bo sprevidela, da to, kar je vezalo mene in njo, ni bila prava
Ivan Tavčar
ljubezen. Pride drugi, ki zdrami njeno srce, pa bode nesrečna ona in nesrečen postanem tudi jaz, ker se nisem mogel krotiti ob času, kc. se je lahko še vse zadržalo. Pričela se mi je oglašati pamet in, ker se vendar nisem hotel docela odpovedati, sem sklenil, da bo najbolje, da počakam leto dni. Ta čas naj se deklica razvije in morda se kmalu zave, da nisem edini moški na svetu. Ce me do tedaj pozabi, tudi prav, vsaj sam sebi potem ničesar očitati ne bodem imel!
Ko sem zopet pogledal po Meti, je bila odprla temne. svoje oči. Neprestano jih je upirala name in dozdevalo se mi je, da sipajo iz njih žarki ljubezni in sreče. Ali vendar hočem čakati še celo leto!
Cas je bil, da se odpraviva. Sedaj sva hodila po krajši, ali zelo strmi poti, ki vodi neposredno do Kala. Sonce je še visoko stalo in skoraj ni bilo še čuti živali iz gozda. Ko sva zapuščala tratino, je izmed pečin hrešči-la jata skalnih jerebic ter se spustila v nižino, da se je videlo, kakor bi padalo kamenje v dol. Mestoma je bila taka strmina, da sva se, za roko se držeč, spuščala od debla do debla. Tu in tam je zabučal z drevesa divji petelin; čula sva bučanje, a orjaka nama je zakrivalo vejevje. Včasih je zaropotala za njim kokoš, pa je tudi nisva ugledala. Z zdihovanjem sva končno prilezla na Kal, kjer sva se v zapuščeni oglarski lopi odpočila. Prinesla sva vode od studenca ter se okrepčala z njo.
Na sedlu je majhna ravnina, na kateri so
takrat rasle štiri smreke v štirikotu in do trideset korakov druga od druge. Meta se je bila odpoči a in zatorej se je je polastila otročjost. Smeje se je zaklicala: «Loviva se 'žiberdaj’!»
Ze je tičala za smreko in govorila mi je, da naj se postavim za drugo. Ko sem stal pri svojem deblu, je zaklicala veselo: «Zi-berdaj!» Pognala se je v beg do bližnjega drevesa. Moja pravica pa je bila, leteti počez. Ce sem jo prej ujel, nego se je dotaknila omenjenega bližnjega drevesa, je bil «žiberdaj» zame dobljen. In res sem jo ujel. Nosila je podkovane čižrne, zatorej ni bila prav urna. Obtičala mi ;e v rokah. Ker pa v hitrici nisem mogel paziti, sem se je dotaknil na nepoklicanem mestu in morda še prehudo. Vsa trda je postala in ihte je zastokala: «To pa nič ni!» Takoj sem jo izpustil. Ali Meta je gledala s tako grozo name, da sem vedeti da je v tistem trenutku pričela slutiti, da je moški za vsako žensko največja zverina!
«Pojdiva domov!» je zaječala. Do doma m spregovorila besedice. Samo sedaj in sedaj me je premerila s plahim očesom, prav kakor bi ne mogla verjeti, da se ji je kaj takega pripetilo.
Skoraj pri vasi sva srečala Luco. Imela je koš ob rami in srp v roki.
«No, Luca, kam pa, kam?» jo vprašam.
Bolezen se ji je še vedno poznala in bila je kakor suh list, ki je ležal vso zimo pod snegom. Odgovorila je:
«V Kaiarjevo dolino grem in požela bom Vranje noge’. Dosti jih tam rase, Kalar pa je ukazal, da jih lahko požanjem. Za prašiče so pa le dobre.»
Obraz ji je pričel žareti in nekako slovesno je pričela pripovedovati:
«Gotovo še ne veste, da bo naš Matiček stopil v službo h Kalarju. Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za volarja. Tekòj se mi dobro zdi!»
«Kako pa je s Simnom?»
«Simen, ta je pa žival! Dela, pa veliko ne more. Gradiška še vedno jé na njem!»
Beseda «žival» ali pa še celo «živalca» je v našem pogorju najnežnejši izraz ljubezni in sočustva. Ko sem ta izraz vpeljal v slovensko povest, sem se moral s Stritarjem skoraj boriti, da mi ga ni črtal; pokojni Erjavec, ki je bil najmehkejša, pa tudi najple-menitejša slovenska duša, mi pa «živali» v mojem «Tržačanu» sploh nikdar odpustiti ni mogel. Niti Stritar niti Erjavec me nista mogla predrugačiti: «živalca» je naš najnežnejši izraz ljubezni ali pa usmiljenja!
Luca se je odpravljala: «Vranja noga se sama ne požanje.» Zopet je z žarečim obrazom ponovila: «To pa vama povem, tekòj sem vesela, da pride fant h Kalarju!»
VIII.
Drugi dan še niiem odšel. Pripetilo se je, kar se je pri Presečnikovih vsako leto par-krat pripetilo: Liza in Danijel sta se sprla. Pred hlevom, tako da vaškim otročajem ni ostalo prikrito, sta se nekaj ruvala. Pri koncu pa je bil Danijel tako rekoč pred vso vasjo tepen. Pri nas je namreč navada, da sme ženska, če je slabe volje, tudi udariti; sramota pa je, če moški žensko tepe. Veliko pretepov sem že videl; ko je dekle vleklo svojega iz tolpe pretepačev, padali so trdi udarci, ali na dekleta ni padel niti eden, in najsi je bilo še tako sitno!
(Sledi sedemnajsto nadaljevanje)
m TAM.
NA (TRŽAŠKEM 4.500 V LJUBLJANI PA 2.700 — Nedeljski slovenski «Piccolo» se ši-rokousti, da bo s Tržaškega odpotovalo na Okroglico 4500 prebivalcev. To v naslovu, dočim jih v članku našteje točno 4.180, - ki bodo potovali z vlakom, avtobusi in drugimi motornimi sredstvi. Število 4.500 nas sicer ne čudi, ker dobro poznamo titovsko «širokogrudnost», ko gre za ocenjevanje njihovih «množic». Tudi za titovski tabor, ki je bil pred par leti v Marčedo-lu so pisali, da jih je bilo de-settisoč. Takrat so se ušteli za dva stotaka, pripisali še eno ničlo in «rajtnga» je bila gotova.
Za ostalih 320 «paartizanov», ki jim še manjkajo, da dosežejo točno 4.500 udeležencev, nam ve slovenski «Piccolo» še bolj točno povedati, da bodo potovali «amostojno». Ce so titovci pobrali za potovanje z vlakom, avtobusi in drugimi motornimi sredstvi 4.180 «partizanov», je treba torej priti do zaključka, da bo ostalih 320 «partizanov» potovalo z zasebnimi avtomobili. Smo pa res radovedni, koliko partizanov, ki so se borili v gozdovih in tvegali življenje, si je po osvoboditvi lahko kupilo avto!
Se bolj pa smo se začudili, ko smo gornje številke, ki jih napiguje tržaški «Piccolo» pri-' merjali z Ljubljano, kjer so se še prejšnji teden časopisi zelo~ jokali, ker se je za Okroglico prijavilo samo 2.700 «partizanov». Kako to? Ali so titovci močnejši na Tržaškem, kjer razpolagajo s svojo «betel» armado plačanih «globetroterje v», kot pa v Ljubljani, kjer imajo na razpolago vsekakor bolj «prepričevalna» sredstva, od Udbe, pisanega «be/ela» pa do brezplačnega stanovanja za rešetko in v taboriščih?
ZA «KULTURNI DOM».., -NIC NOVEGA — Že parkrat smo vprašali titovce kaj je z gradnjo «kulturnega doma», ki bi se moral dvigati — kot je bobnal slovenski «Piccolo» — v središču mesta. Toda do danes ni bilo odgovora od nobene strani. Ali je zmrznila «malta» To bi lahko veljalo za zimske mesece, sedaj pa je vendar poletje in podobnih «tehničnih ovir» ni več Ali so morda miši oglodale težke tisoče, ki so jih titovski «kulturniki» obirali na Tržaškem, v coni B, Jugoslaviji in celo v Ameriki? Prav to bo verjetno glavni razlog. In to niso bile navadne, marveč krščene miši.
Obvestilo za člane Delavskih zadrug
Ciani Delavskih zadrug, ki niso še podpisali pristanka za povišanje članskega deleža od 100 na 500 lir, naj se takoj zglasijo v bližnji zadružni prodajalni in zahtevajo od poslovodje zadevni obrazec, ki ga je treba izpolniti.
Kdor ne bo izpolnil te formalnosti zgubi članske pravice in se ne bo mogel udeležiti volilnih skupščin. Rok za izpolnitev pristanka zapade na podlagi odloka predsednika sodišča nepreklicno 19. septembra 1953.
Ni potrebno, da se takoj plača razliko v znesku 400 lir. To vsoto se lahko odplača v obrokih ali pa z odrezki na nakupih.
DELO
OB IZGONU P. D. “ C A N K A[R “ IN “RINALDI" IZ LJUDSKEGA DOMA
Fašistične škvadre z bombami titovci pa s sodnimi izgoni
SEZNAM PRISPEVKOV za demokratičen tisk
Izgon določen za 9.t.m. - Pisma solidarnosti - Danes bo koncert godbe “Rinaldi" na trgu pri Sv. Jakobu - Drugi koncert v torek na terasi Ljudskega doma v ul. Montecchi
Nekoč so nas preganjali in napadali z bombami, pendreki in ricinovim oljem Mussolinijevi fašisti, danes pa nas izganjajo iz naših sedežev Titovi fašisti — to so komentarji, ki jih lahko slišiš posebno pri Sv. Jakobu na račun titovskih sleparjev in njihove zadnje lopovščine proti krožkoma «Cankar» in «Rinaldi». Demokratično prebivalstvo, ki je toliko žrtvovalo za postavitev Ljudskega doma v ul. Montecchi, se pač ne more sprijazniti z mislijo, da bosta morala ljudska krožka dne 9. septembra izprazniti sedeža, ki ga je zgradilo ljudstvo samo.
V pismih, ki jih še vedno prejemata prizadeta krožka, je izražena popolna solidarnost s Sentjakobčani ter v ostrih besedah obsojeno gangstersko dejanje jugofašistične klike, ki hoče preprečiti vsako nadaljnje delovanje na prosvetnem
Rok zapade 20. septembra
Družinski
davek
SOZALJ7 —■ V Rocolu je preminula tov. Keber Marija, mati vzglednega člana tamkajšnjega prosvetnega društva in KP ter tašča marljive prosvetne delavke tov. Rože. Prizadetima tovarišema in svojcem izražajo iskreno sožalje P.D. «Marušič, sekcija KP in «Delo».
Te dni so zaključili v tržaški občini odpošiljatve po pošti obrazcev o prijavi dohodkov za odmero družinskega davka. Odposlanih je bilo približno 77 tisoč obrazcev.
Kakor smo že poročali zapade rok za predložitev prijave nepreklicno 20. septembra 1953. Do tega dne morajo vložiti prijavo vsi. tudi tisti, ki niso prejeli na dom navedenega obrazca. Slednji ga lahko dvignejo vsak dan od 8.30 do 13. in od 17. do 20. v občinskih uradih v ul. Malcanton 3 ali ul. Procureria 1, kjer se predložijo prijave.
Prijave za podeželje se sprejemajo v naslednjih krajih: za Opčine, Bazovico, Trebče, Padriče, Gropado, Konkonel in Bane — v uradu občinskega de'egata na Opčinah, Narodna ulica 9; za Prosek, Kontovel in Sv. Križ — v uradu občinskega delegata na Proseku.
Ker gre za uvedbo novega davka, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1954 morajo izpolniti prijavo vsi družinski poglavarji in to tudi v primeru, da prijavljeni dohodek ne doseže obdavčljivega minimuma. Prijavo dohodkov mora torej predložiti tudi kdor ne bo dejansko plačal družinskega davka.
Prijaviti je treba dohodke, ki so jih imeli dužinski glavar in člani družine v razdobju od 1. septembra 1952 do 31. avgusta 1953. Delavci, ki prijavijo dohodek od odvisnega dela, morajo predložiti obenem s prijavo tudi izjavo delodajalca, v kateri je navedena mesečna ali tedenska plača, draginjske in vse ostale doklade ter skupni zne.ek, ki ga je prejel iz gornjih naslovov od 1. 9. 1952 do 31. 8. 1953. Upokojenci pa morajo predložiti pokojninsko knjižico.
Za podrobnejša pojasnija glede izpolnitve prijave je vsem zainteresiranim na razpolago Zveza malih posestnikov v ul. Zonta 2, I.
in športnem polju. V pismu P.D. «Zvezda» iz Podlonjerja je še posebno podčrtan velik prispevek, ki ga je dalo tamkajšnje prebivalstvo za gradnjo Ljudskega doma pri Sv. Jakobu. 'Bratsko prosvetno društvo zagotavlja obenem vso svojo podporo, da bosta prizadeti društvi lahko nadaljevali svoje delovanje.
Godba Rinaldi bo imela danes zvečer velik koncert na trgu pri Sv. Jakobu. V torek pa priredi koncert na terasi Ljudskega doma v ul. Montecchi, kjer bodo imel krajše govore tov. Pogassi, Siškovič, Radich in Blažina. Oba koncerta bosta istočasno velika manifestacija solidarnosti našega ljudstva iz celega mesta in okolice ter obsodba podlih metod, ki se jih poslužuje Titova klika proti demokratičnemu gibanju.
Žolč se jim bo razlil
Prejšnji teden se je «Demokracija» še posebno obregnila ob dolinske tovariše, ki širijo demokratični tisk. že iz vsebine članka se vidi, da jim od same jeze prekipeva žolč, ker se naši listi, bodisi slovensko glasilo «Delo», ki ga pisunček namenoma niti ne omenja, kakor tudi napredne italijanske revije vedno bolj uveljavljajo med slovenskim ljudstvom. Jezi jih, ker segajo po našem časopisju celo njihovi pošteni pristaši. Prav zaradi tega kriči «Demokracija» naj vaščani pokažejo vrata «komunističnim raz-narodovalcem».
Kar se tiče «raznarodovanja», ki naj bi ga vršili naši tovariši s širjenjem italijanskega demokratičnega tiska, je to docela prazen «argument», ki ga je privlekel liparski pisunček na dan, ne morda, ker mu je pri srcu narodna zavest Dolinčanov. Ta «argument» je le krinka, s katero pa mu ni uspelo zakriti svojega protikomunističnega in protidelav-skega sovraštva. Ce je «Demokra-
ciji» toliko pri srcu narodna zavest, čemu ni nikdar niti z besedico obsodila raznih kvarnih italijanskih revij, kot «Grand Hotel, «Bolero», «Sogno» in nešteto drugih? «Demokracija» bi torej raje videla, da bi naše ljudstvo bralo tako gnilobo. Ali ni to raznarodovanje?
Ce hoče pa «Demokracija» govoriti o «kanibalstvu» — Slovenci rabimo slovenski izraz Ijudo-žrci, to v vednost jezikoslovcem pri «Demokraciji», — naj raje perešetajo svoje vrste, kjer imajo take zalege, kot domobrancev, četnikov in ustašev precej čedno število. In to prav v vodilnih krogih.
“Likof" za vodovod na Pesku
V ponedeljek je vladalo na Pesku pravo praznično razpoloženje. Vaščani so imeli za
to pač povsem umesten razlog. Podjetje «Cesia», ki je gradilo nov vodovod za Pesek, Gročano in Drago je namreč končalo dela. Manjka samo še električna napeljava za pogon črpalke. Rešitev tega vprašanja se je namreč nekoliko zavlekla zaradi pomanjkanja denarja, ker je SVEM zvišala prvotno ceno. Sedaj je urejeno tudi to vprašanje in upati je, da bo vodovod začel delovati v teku par tednov. Praznično in veselo razpoloženje je doseglo svoj višek zvečer, ko so imeli v vasi «likof». Slavnostne večerje se je udeležilo okrog sto oseb iz vseh treh vasi, ki so tudi prispevale skupno s podjetjem za stroške. Vaščani so ob tej priliki izrazili dolinskemu županu tov. Lovrihi, ki je bil tudi prisoten, svoje priznanje in zahvalo za stalno prizadevanje komunistične občinske uprave, katera je uresničila eno izmed največjih teženj teh vasi.
Sv. Alojz (1. polog) 19.000, sekc. Curiel 4.150, skupina tovarišev 1.090, cel. Jamnik 2.300, cel. Zol-Ceccarini 3.175, cel. Tomè 500, Colledani 1.000, športnik 500, N. N.1.000, družina Nardin 1.000, Pončana 5.975, VOM 1.450, Sv. Jakob: cel. Cimisso 1.000, cel. Merlak 1.320, ženska cel. Blažina 3.820, cel. Rinaldi 6.165; skupina tovarišev iz Boršta 1.006, Dreher 2.030, sekc. Skoljet 2.600, Sv. Ana 960, člani sekcijskega komiteja v Podlonjerju 2.200, iz raznih pobud sekc. Podlonjer 10.624, sekc. Curiel 2.535, tovariši iz Domja 3.000, Barussi 10O, Bukovac 100, Guido 100, Val-disteno 1.000, Cergol 1.000, Kocman 1.000, Manzuffa 1.000, Michelazzi 500. Muslin 300, Sorini 300, Debeljak 100, Gul 500, Persi 100, Dante 500, Riccardo 500, Romano 100, Pon-tello 100, Gigi 100, Tomasini 100, Bortolotti 100, Semolo 100, Mucchi 100, Nicoli 100, N. G. 100, Millo 100, Zamparlo 100, Marsini 100, Zanolla 100, Catalani 100, Sturm 100, Zupin 100, Cekar 100, Presenti 100, Poropat 100, zbirka Lonzar 1.300, Pisek 100, Simčič 100, Križman 100, Kaučič 100, Dal-
Postavlja se nujno vprašanje izenačenja delavskih plač
Enotna 48-urna stavka vs“Esso Standard"-Plenum ZES je obravnaval važne probleme - Odločnost stavkajočih v obrambi 12 odpuščenih delavcev
V zadnjem času prihaja vedno bolj v ospredje pereče vprašanje delavskih plač, ki ne odgovarjajo niti zdaleka življenjskemu minimimu delavske družine. Posebno z zadnjimi poviški raznih občinskih davkov, ki so jih naprtili na ramena delovnega ljurstva demokri-stjanski upravitelji, se je stanje še poslabšalo in kupna moč delavske plače mora pač nujno beležiti nov padec. Niso še pozabljene vztrajne borbe tržaškega delavstva, ki so se jim v določenem trenutku pridružili tudi mali trgovci in obrtniki. Cilj te borbe je bil, da se vsaj deloma ohrani ravnovesje med plačami in življenjskimi stroški.
Sindikalni plenum ZES, ki je' bil prejšnji četrtek je obravnaval to vprašanje, ki bo v prihodnjih tednih gotovo zavzelo širši obseg. Delavski predstavniki iz vseh tovarn in pod-
jetij industrije so razpravljali o vprašanju izenačenja plač z življenjskimi stroški ter o potrebi enotne sindikalne akcije, ki se ji Delavska zbornica, tudi zaradi pritiska njenih pripadnikov ne bo mogla odtegniti. Program E3 se opira na naslednje zahteve: več naročil za naše ladjedelnice, pristanišče in vse druge proizvodne sektorje; povišanje delavskih plač potom izenačenja z življenjskimi stroški; razveljavitev davčnih poviškov ter izvajanje ukrepov za rešitev problema brezposelnosti.
Poieg gornjega problema beležimo v tem tednu na sindikalnem polju 4,8-urno protestno stavko, delavcev v «Esso Standard». Stavka je bila nov dokaz . enotnosti, razrpdng zavesti in solidarnosti do Ì2 tovarišev, ki jih je podjetje odpustilo brez tehtnih razlogov. Na sestankih so stavkajoči iz-
PROTEST TRŽAŠKEGA ODBORA MIRU
RAZKRINKUJMO ZLORARE ORLASTI
pri izdajanju potnih listov
V zvezi z naraščajočo diskriminacijo pri' izdajanju potnih listov, ki jo izvajajo merodajne oblasti, smo prejeli v objavo od Tržaškega odbora miru naslednjo resolucijo:
«Tržaški odbor miru protestira proti krivičnemu diskriminacijskemu zadržanju, ki ga uvaja italijanska vlada pri izdajanju in uporabi potnih listov ter poudarja, da dva najvažnejša faktorja za dosego svetovnega miru, za razvoj medsebojnega spoštovanja in poznavanja med narodi, obstajata prav v možnosti utrjevanja kulturnih in trgovskih stikov med vsemi deželami.
Mladim povratnikom iz Fe-
Proslava v Bazovici skupno s Kulturno prireditvijo.
Jutri v nedeljo 6. t. m. bo v Bazovici pod pokroviteljstvom Združenja bivših političnih preganjancev proslava Bazoviških žrtev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so padli kot žrtve fašističnega terorja.
Ob 16. uri bo zbirališče pred bazoviško cerkvijo, nato krene sprevod ob spremljevanju godbe k spomeniku, kjer bo pevski zbor Lonjer-Katinara zapel žalostinko. Sledilo bo polaganje vencev in govori.
Zvečer ob 18.30 bo v okviru proslave kulturna prireditev. Na dvorišču gostilne Leban bo uprizoritev lepe Golieve mladinske igre «Jurček» s sodelovanjem kriških najmlajših, ki nastopijo v igri, z godbo in baletom.
Fučikova «Izpod vesah) v Križu na prostem.
Drugo nedeljo 13. t. m. bo v Križu v proslavo velikega češkega rodoljuba in borca za svobodo Julija Fučika uprizoritev njegove drame v 5 dejanjih s prologom in epilogom «Izpod vešal».. Ta igra je prejšnjo nedeljo v Nabrežini, kakor že povsod drugod, dosegla najlepši uspeh. S tem bomo tudi v Križu najlepše počastili spomin 10-letnice Fučikove smrti. Igro «Izpod vešal» je Fučik napisal v ječi, medtem ko je bil
že obsojen na smrt, V svojih
zadnjih trenotkih življenja je izlil iz srca vso svojo ljubezen do človeštva in njegovega napredka. Uprizoritev poživljajo zanimive senčne slike in godba. S petjem za kulisami nastopi svetoivanski kvartet. Križani in okoličani, poselite to zanimivo uprizoritev Ljudskega odra v Križu. Začetek predstave ob 18. uri.
Praznik tiska v Nabrežini.
V nedeljo 30. avgusta je bil v Nabrežini na prostem prisrčen Praznik tiska, ki je privabil toliko obiskovalcev, kot jih Nabrežin-ci ne pomnijo. Posrečeno izbran lep prostor, kjer se bo v kratkem začel zidati Ljudski dom, je bil primerno opremljen.
Po govorih je sledila Fučikova igra Ljudskega odra «Izpod vešal», ki so jo navzoči z zanimanjem sprejeli. Marsikateri materi, očetu, bratu, se je orosilo ok'o ob spominu. na svojce, ki so jih izgubili v zadnji nar. osv. borbi. Igro so gledalci pravilno dojemali in razumeli, kar je pričalo njihovo priznanje in vzkliki ob koncu. V vseh navzočih se je ponovno utrdil sklep: Fašizma in vojne nikoli več Ziziti hočemo v miru in si graditi svojo kulturno in napredek!
brat Antona, Bogomila in Kar-
Smrtna kosa
Prejšnji torek je umrl na Kontovelu tov. Josip Gerlanc,
la. Številna udeležba na pogrebu, ki je bil naslednjega dne je pričala o globokem žalovanju za zavednim in priljubljenim tovarišem, kateri je bil žg od mladosti v vrstah naprednega gibanja. Ze v mladih letih se je udejstvoval na prosvetnem polju, v času NOB je bil predsednik OF za Kontovel. Zadnji udarec so mu prizadeli titovci, ki so kmalu po resoluciji IU zaprli v Jugoslaviji sina in ga zaradi njegove zvestobe idealom osvobodilne borbe obsodili na 9 let zapora.
Užaloščeni družini in svojcem izrekajo globoko sožalje P.D. ttl-van-Vojko», SHPZ, sekcija KP Prosek-Kontovei in naše uredništvo.
Demokrati, odgovarjajte na vse manevre proti našemu obstoju s podpiranjem demokratičnega tiska, ki brani STO.
stivala v Bukarešti.— velikega srečanja miru mladine vsega sveta — so bili odvzeti potni listi. Policiski organi italijanske vlade še nadalje ovirajo izdajo potnih listov vsem državljanom, ki bi imeli popolno pravico do njih. Na ta način so možje in žene, ki jih iz raznih razlogov zanima obiskati tuje dežele, podvrženi zlorabni diskriminaciji.
Medtem ko Tržaški odbor miru protestira proti tem zlorabam na škodo državljanov 3TO, poziva vse prizadete po teh ukrepih in vse one, ki jim je pri srcu dostojanstvo in pravica državljanov, da naznanijo javnosti nečuveno zadržanje merodajnih oblasti v nasprotju z medsebojnim spoštovanjem med državami, s pomiritvijo med vladami, bratstvom med narodi in mirom.
Prisostvoval bo član našega uredništva. Razpravljali bomo o vsebini našega lista njegovih pomanjkljivostih .in potrebah tako, da bodo zvesti bralci lahko iznesli svoje kritike, želje in predloge za izboljšanje našega slovenskega tednika.
pričali trdno voljo, da bodo vztrajali v obrambi svojih tovarišev. V tej borbi uživajo simpatije in solidarnost vseh kategorij, ki bi po potrebi lahko zavzela konkretne oblike.
Obveze
kriške mladine
Te dni je prejelo uredništvo našega lista od kriške mladine pismo, ki nas je prijetno izne-nadilo in seveda tudi razveselilo. Kriški mladinci in mladinke nam poročajo o svojih obvezah, ki so si jih zadali v okviru «Meseca demokratičnega tiska». Tako so se n. pr. obvezali da bodo razprodali vsak te-den*85 Izvodov «Dela», 90 izvodov «Lavoratora» in 30 izvodov mladinske revije «Pattuglia». Požrtvovalna mladina iz Sv. Križa obenem zagotavlja, da velja to tudi za bodoče, ko bo kampanja zaključena,
Prepričani smo, da bodo požrtvovalni kriški mladinci in mladinke ne samo dosegli marveč tudi presegli postavljeni cilj. Pri tem nam je jamstvo dobro znana proletarska zavest, ki so jo kriški tovariši od mladine do starejših neštetokrat dokazali.
SPORED praznikov liska
Danes, v soboto 5. t. m. bolla dva Praznika tiska in sicer na Pončaiii (gostilna Paradiso), ki ga organizirajo tovariši iz Tovarne strojev. Prireditve se bo udeležil tudi tov. Vi-dali, kateri bo imel kratek pozdravni nagovor. Danes zvečer bo nadalje slična prireditev v krožku VOM.
Jutri, v nedeljo 6. t. m. pa bodo naslednje prireditve: v P.D. Pečar (Kolonja), s sodelovanjem mladinske godbe in kratkim govorom tov. Gombača. Pri Magdaleni ob 17. uri. Sodeluje godba Rinaldi in pevski zbor Rota. Pozdrave bosta prinesla dolinski župan tov. Lovriha in tov. Pogassi. V fio-Ijuncu ob 17. uri. Na sporedu je mladinska igra «Rdeča kapica» in burka «Jezični dohtar». Udeležencem bo prinesel pozdrave tov. Blažina. Končno bo še prireditev pri Sv. Alojzu, ki jo organizirajo tovariši iz ladjedelnice Sv. Marka.
Prvi seslanek bralcev «Dela»
V petek 11. septembra ob 20. bo v Ljudskem domu na Opčinah poseben sestanek, na katerega so vabljeni vsi bralci «Dela» iz openskega okraja.
CE-STITKE — Dolinskemu županu tov. Dušanu Lovrihi se je rodil prvorojenček. Srečnemu očku in mamici iskreno čestitajo Komunistična partija STO in vse dolinske demokratične organizacije, katerim se od vsega srca pridružuje uredniški kolektiv «Dela».
ZDŽ organizira konferenco za slovenske matere
Zveza demokratičnih žena če tedaj opozarja vse slovenske matere in žene, da bo v petek, 18. septembra ob 15.30 v krožku «Kraljič» (Dom pristaniških , delavcev I. nadstr.) nadvse zanimivo predavanje tov. Morane Bidovec o «Vzgoji otrok doma in v šoli», na katerega 'so vabljene vse žene.
VT SI DELEGATOV IZ BUKAREŠTE
Z večjim zaupanjem v zmago stvari miru
Nemogoče je opisati v enem samem članku vse, kar so tržaški delegati doživeli na IV. svetovnem festivalu v Bukarešti; za to bi bilo treba napisati celo vrsto člankov.
Festival je bil predvsem mogočna maniiestacija miru in prijateljstva mladine vsega sveta. V Bukarešti se je zbralo 30.000 mladincev iz 111 dežel sveta, raznih političnih mišljenj in verskih prepričanj. Bukarešta je bila 15 dni mesto miru in prijateljstva, prestolnica mladine vsega sveta.
Tržaška de'egacija je bila nadvse gostoljubno sprejeta. Skoda le, da je bila majhna, ker večina delegatov ni prejela potnega lista. V teku našega bivanja smo se sestali z mladimi Korejci, katerim smo izročili oblačila, ki so jih nabrala in pripravila naša dekleta, ter s številnimi drugimi delegacijami, med njimi sovjetsko in amerikansko. Vsi so se živo zanimali za vprašanje STO. O-biskali smo kovinsko tovarno «23. avgust», kjer smo se prepričali kako brezskrbno žive in delajo romunski mladinci, palačo pionirjev, «Scanteio»
največjo romunsko tiskarno itd.
Festival je bil tudi mogočen pregled narodne kulture raznih dežel, izraz ustvarjalnih, umetniških in športnih sposobnosti mladine. Pri kulturnih nastopih so sodelovali posamezniki in skupine iz 65 dežel. V 15 dneh je bilo danih 537 koncertov in predstav v prisotnosti 2,346.830 gledalcev; 157 filmov iz 33 dežel katerim jè prisostvovalo 708.600 gledalcev. Pri športnih srečanjih je sodelovalo 4.366 športnikov iz 54 dežel, med njimi dva tržaška kolesarja.
Nepozabna bo ostala otvoritev Festivala na stadionu «23. avgu;t», kjer so pred 120.000 romunskimi gledalci v povorki korakale vse delegacije in karneval Festivala v parku Stalin, ki se ga je udeležilo 50 tisoč mladincev v maskah ter vse ostale manifestacije in predstave.
Odpotovali smo iz Bukarešte navdušeno pozdravljani od romunske mladine in vsega ljudstva in prinesli s seboj večje zaupanje v bodočnost, v zmago stvari miru, svobode in socializma.
losto 100, Storelli 100, Rutilia-no 100, Vidotto 100, Godina 100, Žago 100, Coccolo 100, Krevatin 105, Claj 100, Paro-vel 100, Apostoli G. 100, Ap-polonio 100, Mezgec ICO, Do-mjo 100, Paoli ICO, Fon 100, Millo 100, Graziano 100, Marcello 100, Kolarič 100, Petelin 100, Plisco 100, Petronio 100, Apostoli 100, Tominez 100.
Lepi uspehi
nedeljskih veselic
Nabrežinški tovariši so v
re-
snici lahko zadovoljni in ponosni na uspeh, ki ga je dosegel nedeljski praznik tiska. Se nobena prireditev v Nabrežini ni privabila toliko ljudi, kot nedeljska veselica, ki je potekala v vzdušju bratstva med Sloven ci in Italijani in navezanosti na naš tisk. Poseben poudarek je dal tej manifestaciji govor tov. Vidalija, ki je orisal razvoj zadnjih mednarodnih dogodkov in prikazal v pravi luči temne manevre proti prebivalstvom obeh con. Tov. Vidah se je dotaknil tudi 10. obletnice vstaje na Primorskem. Pri tem je prikazal globok prepad, ki loči danes izdajalce NOB od širokih ljudskih množic, katere se niso izneverile idealom težke borbe.
Krajša govora sta imela tudi tov. Slavec in Markovič. Množica demokratov si je nato z velikim zanimanjem ogledala pestro razstavo Kmetijske zadruge in razstavo slik o Sovjetski zvezi ter z navdušenim ploskanjem nagradila izvajanje lepega kulturnega sporeda.
Tudi praznik tiska, ki je bil v Skednju je privabil veliko število pii j atei jev našega tiska. Pevski zbor «Rota» je žel v svojimi ubranimi pesmimi res lep uspeh. Navzoče sta v kratkih nagovorih pozdravila tov. Gombač in Pescatori.
Ne smemo seveda pozabiti praznika tiska za okraj Skoljet, ki je bil krožku «Haas», kjer je lepo število udeležencev razvedrila mladinska godba P. D. «Pečarja». Pozdravni nagovor je imel tov. prof. Sema.
SOŽALJE — Sekcija KP STO Magdalena izreka tovarišu Francu Medvedu iskreno sožalje pb smrti brata Karla.
Vse so jim pripravili
Na Opčinah imamo krasen vrt, poln ogromnih košatih dreves, ki širijo svojo prijetno senco nad lepo, gosto travo. Do pred kratkim, ni nihče mogel stopiti vanj, ker je bilo to strogo prepovedano.
Toda lastniki so se sedaj premislili in čeprav jc med njimi nekaj pristašev S DZ, so dali vrt na razpolago titovcem za njihovo veselico, «kot pripravo na partizanski tabor v Okroglici».
Za to veselico so mobilizirali vse kar so mogli: na Tržaškem, Goriškem in celo v Furlaniji.
Končno so začeli pripravljati veselični prostor: plesišče, oder, mize in klopi. Toda kdo je to pripravljal? Rekli bi, da titovci, ker je bila veselica njihova. Toda temu ni tako. Pripravljali so begunci iz begunskega taborišča, ki so jih titovci najeli.
Nekaterim se je zdelo nemogoče, da bi prišlo tako daleč. Begunci, zaklgti sovražniki Tita ifi Litovci, ki niso nikoli rekli nič dobrega o beguncih, združeni v pripravah za veselico v proslavo «partizanskega» tabora v Okroglici! Toda to ni dovolj. Nekateri vneti učitelji (na srečo jih je malo) so organizirali nastop šolskih otrok, s sporedom, ki so se ga otroci naučili v šoli v teku šolskega leta. To je že lepa družba ljudi brez značaja in ponosa. Toda tudi to še ne zadostuje.
Po končani veselici bi bilo pričakovati, da bodo begunci spet vse pospravili. Toda titovci niso pripravili veseličnega prostora samo zase, temveč tudi za svoje bratce od glavnega odbora SDZ, ki so jih naslednjo nedeljo nadomestili na istem prostoru. Stotine in stotine pisem so po pošti razposlali vsepovsod z vabilom na veselico, ki se je razlikovala od titovske le po temu, da se ni vršila v znaku Okroglice.
Kdo ve, če je Agneletto na o-dru, ki so mu ga pripravili titovci, ponovil kar je pisal pred tremi meseci v «Demokraciji», ko je «pozival vse politične skupine, naj pretrgajo vse stike s titovci, ki sc bili vedno sovražniki STO» itd.
Na vsak način, so to kaj lepe priprave za Okroglico. Vsak zaveden partizan in demokrat se zgraža nad skrunitvijo, ki jo pripravljajo v svetih krajih osvobodilne borbe, dočim v Trstu poka-zujejo vse svoje protipartizansko in protiljudsko bistvo
Mi smo pa ponosni, da pripadamo veliki družini poštenih ljudi, ki imajo pred seboj jasna pol borbe za srečno bodočnost, b rez prevar, brez vojn in izkoriščevalcev, za kar so tudi padli naši nešteti borci v Okroglici in drugje.
Partizan z Opčin
Komisija za dodeljevanje stanovanj je dala vedeti, da bodo v kratkem dodelili 169 novih stanovanj ustanove IACP. Nove stanovalce bodo morali izbrati med resnično najpotrebnejšimi izmed 8569 prosilcev. Iz teh številk je jasno razvidno, kako tragično je stanovanjsko vprašanje v našem mestu in kako je potrebna strnjena enotna borba za popolno zaporo stanovanjskih izgonov in gradnjo ljudskih stanovanj.
*** Tržaška občina sporoča, da se 15, septembra nepreklicno zaključi vpisovanje v seznam občinskih siromakov. Zainteresirani se morajo obrniti na najbližje občinske delegacije, kjer bodo izpolnili predpisani obrazec.

Pred zavezniškim vojaškim sodiščem bi se bila morala v sredo zagovarjati fašista Fabio De Felice in Cesare Pozzo, ki sta se u-deležila fašistične manifestacije preteklega marca in sta bila pri eksploziji bombe na Korzu resno ranjena. Oba sta bila medtem' izvoljena v italijanski parlament kot poslanca. Po polurnem razgovoru med sodniki in obtoženci se je zvedelo, da bo razpravo šele določil javni tožilec. Na sodišču se je bilo zbralo nekaj starih fašistov in histeričnih fašistk, ki so jasno pokazovali namen, da inscenirajo «patriotično» manifestacijo.
44-letni tesar Marino Lunardel-li je pri delu v žaveljskem pristanišču padel iz 10 m visokega zidarskega odra in se poškodoval po v,sem telesu ter si verjetno zlomil desni gleženj. Zdraviti se bo moral največ 40 dni.
*** Ko se je v petek, nekoliko vinjen, vračal na svoji vespi iz Škofij proti Trstu, se je 38-1 et ni Oskar Glavina zaletel v neki obcestni kamen in treščil na tla. Prepeljan je bil v bolnico, kjer so ugotovili, da se bo moral zdra-
viti 60 dni, ker ima zlomljeno ključnico in verjetno tudi nekaj reber,
*** v starem pristanišču so v soboton našli truplo utopljenca, ki je že več časa ležalo v vodi. Iz listin, ki so mu jih našli v žepu so ugotovili, da gre za 52-letnega Franca Bensi, ki je izginil s svojo ladjo ob zadnjih viharjih.
*” 71-letni odv. Romolo Leo se je v soboto v svojem stanovanju v ul. M'urat 2 zastrupil s plinom. V pismu, ki so ga našli na kuhinjski mizi izjavlja, da gre prostovoljno v smrt, kjer je naveličan življenja.
*** v parku «Ville Giulia» je neki otrok v sredo odkril truplo mrtvega moškega, ki se je obesil in je potem vrv popustila ter je truplo padlo na tla. Mrtveca so identificirali za 50-letnega Ivana Labinaza, stanujočega v ul. Carducci 24. Vzroki samomora nesrečnega moža niso znani.
*** 66-letni Giorgio Fragiacomo iz Stramar ja je padel na stopnicah svojega stanovanja in si zlomil kolčni sklep desne noge. Njegovo stanje je resno.
t** 25-letni železničar Dario Ko zlovič iz Doline je med premikanjem vlaka na postaji pri Sv. Soboti prišel z levo roko med odbojnike dveh vagonov, ki so mu zlomili tri prste. Zdraviti se bo moral 25 dni,
*** V mesecu avgustu je bilo v našem mestu skupno 348 prometnih nesreč, pri katerih so 4 osebe izgubile življenje, 203 osebe so bile ranjene, med njimi 13 zelo resno. Mrtvi so 1 pešec, 1 kolesar in 2 motociklista.

V dneh od 27. avgusta do 2. septembra se je' v tržaški občini rodilo 38 živih in 1 mrtev otrok, umrlo je 37 oseb, porok pa je bilo 37.
Razstava tiska v Skednju
Za teden
dni
0BNO

Sobota, 5. - Lavrencij Nedelja, 6. - Caharija Ponedeljek, 7. - Regina Torek, 8. - Mali šmaren (ml1 Sreda, 9. - Peter KI,
Četrtek, 10. - Nikolaj Tol.
Petek, 11. - Teodora.
ZGODOVINSKI DNEVI 6. 9. 1930 so fašisti na bozovsK! strelišču usmrtili BidoV' Marušiča, Valenčiča in loža.
6.	9. 1944 je prestopila Rdeča
mada jugoslovansko mejo I
7.	9. 1812 so ruske čete in obd
ženo ljudstvo (prvi partiz»
Turnu Severinu, v zgodovini) uničili pri 'V Borod'no Napoleonovo v sko.	».	.
8.	9. 1943 je kapitulirala Italijo no j< 9.9.1828 se je rodil ruski PiS,'h po
telj Lev Nikolajevič TolS» Jiko -Umrl je 20. 11. 1910.	. .
9.	9. 1943 so nacisti zasedli Tf °bra''
[MMMlMS'
'Ve vU
H
TRST II.
SOBOTA: 13 Šramel kvintet
vprai Sar si
■v
-	20. Koncert mezzosopranu11 Miji ji Sonje Draksler - 22. De Fai* Ss je-Noči v španskih vrtovih. lovaii
NEDELJA: 8.45 Kmetijska oj t daja - 11.30 Oddaja za najmlaJ !>meI
-	12.15 Od melodije do melodi stesili
-	13. Glasba po željah - 18.10 KjJ !Poiml cert ruskih balalajk - 19. Iz fi16 , skesa sveta - 20 Slovenski m» ,. §eJ
20. Slovenski	-
vi - 21.30 Verdi: «Falstaff», 1. «Pkersl
2. dej.
PONEDELJEK:	13.40
*' da
Koncifivi z n
saksofonista Ljubivoja Slamiča. ^ . 19. Mamica pripoveduje - 21. K Al ,
ževnost in, umetnost - 21.30	•
cert violinista Karla Sancina «l nar Verdi: «Falstaff», 3. dej.	% de
TOREK: 13. Glasba po želja«, y ’ 18.15 Koncert baritonista MafJ', p na Kosa - 19. Tehnika in gos? ’ Jez: darstvo - 21. Radijski oder 1 «di, i Harry Pollock: .«Hotel Ritz - «dbe osmih zvečer», igra z uvodom V. ’
3. dejanjih.	% st:
SREDA: 19. Zdravniški veciei' «tov,
20.	Slovenski motivi - 20,30 S»1 Prav
in vzgoja - 20.45 Rimski Kor«1 linjaIr, kov: Španski capriccio.	J, J
ČETRTEK: 13. Pevski duet » smo harmonika - 13.20 Gershvvin: A®,1 Smo ričan v Parizu - 19. Slovenšči«'iegovč za Slovence - 20. Koncert mezZ" # sopranistke Sonje Drakslerjev«" ik av<
21.	Dramatizirana poveš:. — J? 11 nai n.es Goli as: «Marco Polo» - z* ijjev Rimski Korsakov: Šeherezada. .
PETEK: 13. Glasba po želja«1,,: A kc 19. Kraji in ljudje - 20.30 Trza" km ni kulturni razgledi - 21.30 Konce;: ic , klarinetista Mihe Gunzeka - 1	,
Iz angleških koncertnih dvora«1, «tua!
M čle
Šolske
vesti
‘loslo Mi? tivice 'Modi Pari S e 'O.OOJ ami No
»Til
VPISOVANJA IN IZPITI Ravnateljstvo strokovne*; !!ni-, industrijskega tečaja v Doi>n e ‘®K
javlja, da se prične v tajnišU . 210 šole, dnevno od 9. do 12. the( f®eri vpisovanje učencev za vse raZ' ^eci rede.	Miza
Vpisovanje ho trajalo od t svo do 25. septembra.	;6raie
Upenei, ki se prvič vpišeL
prvič vpise L i kor( v I, razred morajo predloz*, naslednje dokumente:	krst.11 v, J
list, potrdilo za precepljen)1-' ^ a)s
potrdilo o zdravih očeh, sp1,1' čevalo dovršenega V, razred” osnovne šole.
Popravni izpiti v jesenske1® ..s&11 roku šolskega leta 1952-53 5_ hric; začnejo v ponedeljek 7. SeP" tembra 1953 ob 8.30.
; ", tU
Msiv !i, ra
Nki,
* * * , .
Ravnateljstvo Državne nižJ i6] trgovske strokovne šole v 'l<‘
stu sporoča, da se vpisovanj® za šolsko leto 1953-54 prične)”
1. septembra in trajalo do > septembra 1953.
' Ati
Mtev
Popravni izpiti pričnejo ; septembra po razporedu, ki >e objavljen na oglasni deski šol®' Prošnje za vpis sprejema tal' ništvo zavoda vsak dan od P’ do 12. ure.
«
. Mcč
1’Bad
ìk
!Se
»Si
iste

s
N zi ^ak N it » v i ‘ie x go: , iz
>j
Ravnateljstvo Državne sl”' venske višje realne gimnazij' v Trstu sporoča:
1.	Na Državni slovenski vjš _ realni gimnaziji v Trstu, ki ma poleg razredov z realn11? učnim načrtom tudi popol®, razrede s klasičnim učnim na' Črtom, se vrši vpisovanje z, šolsko leto 1953-54 vsak dan 10. do 12. ure v tajništvu z? voda ulici Lazzaretto Vecch1 štev. 9, II. nadstropje.
2.	Začetek pismenih popra' k nih in drugih izpitov, raZel zrelostnih, bo v ponedeljek j mnt.emhrn 1953 tnčnn nh 8 bi
>k: ‘hir ih ,
a,
'hi V


ia,
septembra 1953 točno ob 8 30 minut.
3. Začetek pismenih zrel0' stnih izpitov bo v ponedelj0,, 21. septembra 1953 ob 8 uri i minut.
Vsa nadaljnja navodila in V° jasnila daje tajništvo vsak da® od 10. do 12. ure.
* * *
Na trgovski akademiji trai® vpisovanje od 1. do 25, septe1® bra vsak delavnik od 10. do P' ure. popravni izpiti se začne]. 7. septembra, usposobljenosti pa 21. septembra. Podrobn05 na oglasni deski v ul. LazZ® retto Vecchio 9, III.
Ravnateljstvo Slovenski* kmetijsko - strokovnega tečaj.
na Plavjah obvešča starše
dijake, da je vpisovanje v ter II. razred od 1. do 25. tembra. Popravni izpiti se Pr®C, nejo 7. septembra ob 8h pismenim izpitom iz slove® ščine.
PREDNOSTNE LESTVIC® ZA MESTA NA SLOV. SOL-^
Višja šolska uprava v Tr^
sporoča, da bodo v dnevih 3. do 12. sept. 1953 vključ® .
Uhi
:Mst
tiru
'h;
'ehi
til, l6ha ’ ke že
M
s
K
l ^r
s
%
v
s
:-Ma
S
.to» I B'
St:
;>
Sr,
od 10. dó 13. ure, na Sloven-
nižji srednji šoli v Trstu, 11
li-
ca della Scuola Nuova št.
I*
II, objavljene dokončne Pr'
cd'
nostne lestvice prosilcev za V
verjena in nadomestna in® Jj,
na slovenskih srednjih za šolsko leto 1953-1954.
Družina,
ZAHVALA	. cl,-
tje, sestra in vsi sorodniki v^ kojnega Josipa Gerlanca ' tem potom zahvaljujejo ys ki so na kateri koli način j. kazali poslednjo čast Pr® nulemu.
-til
»te
b
V
St;
6>h
%
%
kc
,“0
S
(S
>li
s
M:
i;
Odgovorni urednik n RUDOLF BLAŽIČ (BiagP
Založništvo «DELA» \1 Tiska tip. RIVA, vorrebianc»
Dovoljenje Al*
‘Si
Jt
Hv
Ni
h