list slovenskih delavcev T Ameriki ARODA Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY JANUARY 18, 1929. — PETEK, 18. JANUARJA 1929. r ■ The largest Slovenian Daily in the United States. a Iwoed every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON f BARCLAY 6189 LETNIK XXX VH. naveličal diktature VODJISLAV MARINKOVIC BO IZDELAL NOVO USTAVO Zaenkrat bo začelo poslovati novo sodišče, kojega namen je zaščititi državo. — Marinkovič je spreten jurist ter bo skušal ugoditi kralju in narodu. Dijaki in dijakinje se ne smejo udeleževati plesov. — Uradnikov je bilo toliko, da je zmanjkalo stolov. LADY ASTOR IMA NAČRT ZA UVEUAVLJENJE SVETOV. MIRU INFLUENCA POJEMA Matere imajo v rokah ključ k svetovnemu miru, — je rekla Lady Astor. — Bivša Amerikanka je poudarjala, da mora človečanstvo, ne pa narodnost vladati človeštvu. BEOGRAD, Jugoslavija, I 7, januarja. — Vse kaže, da se je kralj Aleksander naveličal diktature in da je dobil nekak način, da jo zopet odpravi. Zunanji minister Vodjislav Marinkovič, ki se zdravi v nekem švicarskem letovišču, je dobil po-velje, naj se čimprej vrne domov. Marinkovič bo po kraljevem naročilu izdelal no-Vo ustavo, ki bo nadomestila sedanje drakonske vojaške odredbe. Marinkovič je jako spreten jurist. Nova ustava bo precej demokratična ter bo po možnosti zadovoljevala tako Hrvate kot Srbe. Vsi trije narodi, Srbi, Hrvati in Slovenci, bodo imeli pravico v gotovih oziriH sami odločevati o svoji usodi. Zaenkrat je pa začelo poslovati novo sodišče, ki ga tvori osem sodnikov ter štirje nadomestujoči sodniki. H | S ■ 1 | j i ■ fji Pred tem sdiščem se bo moral zagovarjati sleherni, ki se bo pregrešil proti varnosti države. Sodišču bo prideljen tudi državni pravdnik, ki bo popolnoma pod vplivom ministrskega predsednika Za mene je *lovek le božje i i *v 1 stvarstvo. generala Z.ivkovica. { Vojaška diktatura je izdala danes proglas, v ka- Tennessee obdržal proti-terim prepoveduje študentom in študentkam plese in udeleževanje predpustnih veselic. Včeraj je bilo zopet odpuščenih šestdeset vladnih uradnikov. Po nekaterih uradih je bilo toliko uradnikov, da niso imeli dovolj stolov in pisalnih miz na razpo-lago. LONDON, Anglija, i 7. jan. — Matere imajo k j luč k bodočemu miru sveta, po menju Lady Astor. Prva Članica angleškega parlamenta je napravila tozadevno opazko tekom pogovora, v katerem je pojasnila nekatere svojih trditev glede mednarodnih odnošajev. Te trditve so se glasile: Medna rodno nesoglasje bi bilo izdatno zmanjšano, če bi se sodilo ljudi »bolj po kakovosti njih misli. ne pa po njih narodnosti. Angleško-ameriški odnošaji prijateljske narave so bistveni za bodoči mir sveta. Ce bi matere in učitelji učili o-troke, mesto, da se igrajo vojake, rek tsv. Pauia : — Bog je napravil iz ene krvi vse narode. — bi to dosti pomagalo narodom sveta, da pridejo skupaj. — Na ta način, — je pojasnila, — imajo matere sveta polnomoč, da kontrolirajo v veliki meri bodoči mir. — Koncem konca. — je dostavila, — kakšna razlika obstaja v tem. če je kak človek Amerika-nec, Francoz, Nemec ali pa An- MARŠAL FOCH JE DOSTI BOLJŠI Zdravstveno stanje maršala Focha se je izboljšalo, a srce po vroča skrbi. — Zdravniki so postali optimistični. COOLIDGE PODPISAL POGODBO u Tiger" se se vedno bori. Odličnjaki so videli Coo-lidge-a podpisati Kel-loggovo pogodbo. — Predsednik se je poslu-žil zlatega peresa. WASHINGTON, D. C., 18. jan. V navzočnosti kabineta. f>odpred-sednika Dawesa in članov senata je predsednik Coolidge podpisal Kellojrgovo proti-vojno predlogo. Podpisanje se je završilo v zarodov k*ski Iztočni sobi Bele hiše in tam je bila postavljena muvi-ka-mera. ki bi delala kredit pokojnemu Tex Hiekardu, kadar je najemal bortv za bitko stoletja. Pojraba in ratifikacrijski dolm-ti so ležali na slavni predsedniški pisalni mizi, ki je bila postavljena sredi velike iztočne so-om živel dalj časa kot pa — je pripomnil. VARŠAVA. Poljska. 17. jan. — V nekom nagovoru pred zunanjim komitejem Sejma je izjavil min Zaleski. da Poljska ne zaupa Nemčiji. da je pa ne sovraži. Intenzivno agitacijo za revizijo i7.to"nih PARIZ, Francija. 17. januarja. Maršal Ferdinand Foch, stari bojevnik. je izgledal danes dosti boljši, po kompliciranih srčnih napadih in ure m i ji ki je povzročila strah za njegovo življenje. >\oben njegovih šestih zdravnikov ni ostal pri njegovi postelji j včeraj zvečer. Ob deset ih zjutraj je bil izdan buletin, v katerem se je glasilo: t — Malo izboljšanja, katero je bilo opaziti tekom zadnjih treh dni. traja naprej. V svojm komentarju, katerega je pojasnil poročevalcu United Press, je rekel dr. Heitz-Bover, da je optimističen radi stanja maršala. da pa obstaja še vedno strah, da ho srce naenkrat popustilo, kot včeraj zjutraj, ko so bili zdravniki naenkrat poklicani. — Foch je spal približno ob pol noči. — je dostavil zdravnik, — in ta po<" i tek pra je ho močno oja-eil. On j«1 bil globoko gin jen od simpatiij celega prebivalstva. Se vedno se mu pogosto daje injekcije. da se stimulira njegovo srce ter korigira nered v njegovih ledi eah. Sko^i celi težavni boj je vzdr-, žal Foch svoj pogum ter kazal zanimanje za svojo okolico. Sprejel je nekoliko hrane, brez prigovarjanja. meja ne vodijo izključno le privatne organizacije. To pa dela zbližamje med Poljsko in Nemčijo ter splošno stabiliziranje evropskih odnošajev krajno težavno. Počasno po jemanje influence je opaziti v vseh sekcijah dežele. — New-yorska smrtna lestvica še vedno zelo visoka. WASHINGTON, D. C., 17. jan. Val influence se počasi umika, 8 par izjemami, posebno v srednje-atlantiškrh državah ter onih Nove Anglije. Približno 137,000 slučajev je sporočilo 43 držav za teden. končujoč se dne 12. januarja. kar po menja zmanjšanja za 56 tisoč slučajev v primeri s prejšnjim tednom. Številke bi bile v splošnem dosti višje, če bi vključevale poročila iz New Yorka, Pennsvlvanije in Massachnsettsa Skupno število mrtvih vsled influence v pet in šestdesetih mestih je znašalo v tednu, končal jočem se 12. januarja. 1459 slučajev, kot je sporočil cenzurni urad. To je po-menjalo majhno povišanje preko prejšnjega tedna Smrtni slučaji vsled pljučnice v dotičnih mestih so bili v splošnem tudi višji, kpr so znašali 2503 slučajev za isto dobo. Tennesse, Alabama in West Virginia so sporočile največje število slučajev. Največje število in-fluenčnih smrti se je sporočilo iz Pittsburgha, mesta New Yorka in Birmmghama, v Alabami. Značilno povišanje v številu novih slučajev se je sporočilo od iztočne morske obali, od Maine pa do So. Caroline. Influenčni slučaji v mestu New Yorku so se povečali za celih 20 odstotkov, kot je sporočil mestni zdravstveni komisar. AFGANISTANSKI VSTAŠI SO ZAVZELI GLAVNO MESTO Amanulah, prejšnji kralj in njegov naslednik na prestolu, se nahajata baje v rokah sovražnikov. Usoda kralja je še negotova. — Vstaši so zmagali na celi črti. ALAHABAD, Indija, ! 7. jan. — Vztrajna poročila iz Pešavarja so izjavljala danes, da je zavzel Bača Sakoa, vstaški voditelj, Kabul, glavno mesto Afganistana ter ujel prejšnjega kralja Amanula-ha ter njegovega brata, kralja Inajatulaha, na kojega korist se je odpovedal Amanulah prestolu. SLOVO "BABE" RUTHA OD ŽENE 'Babe" Ruth je prvikrat obiskal truplo svoje žene. — Smrt je prosta suma. Voditelj stavke v Colonv biji pred vojnim so- 1 • v v discern. NAJNOVEJŠI SNEŽNI PLUG 14 ubitih pri romunski želeniški nesreči. notnočniki. - Tam so resnični vladerji ta je rek*»l senator Moscs *il priprave ko sta kolilirala d. v a delavska vlaka, ki sta se nahajala na poti, da pomagarta nekemu potniškemu vlakn ki je skočil iz tira pri Turn-Sever inn. * V Tnickee, Cal.. kjer zapade velik sneg, so se začeli lani posluževati posebnili snežnih, pltigov. To je traktor, opremljen na vsaki strani 8 spiralastim valjarjem, fci odmefcuje sneg. SANTA MARIA, Colombia, 17. januarja. — Zvezni vojaki so aretirali Alberta Castrilon, enejra voditeljev zadnje vstaj" ^ ivcev v bananskih plantažah. Preje .je H-lo sporočeno, da je bil Castrillon ubit v nekem .spopadu med četami in stavka rji. Ker obstaja še sedaj obsedno stanjp, bo stavljen Castrillon pred vojno sodišče, ka gotovo ne bo milostno ravnalo z njim. Samomorilec živel v strahu. Privatni detektivi še vedno preiskujejo smrt Cornelius Brodense-na, eksekutrvnega uradnika Kres-ge Co., .katerega so našli ustreljenega skozi glavo v njegovi garaži v Leonia. N. -T. Okrajni pravdnik pa je zaključil zadevo z ugotovi lom, da je Brodensen ustrelil samega sebe, ker se je bal "namišljenega sovražnika". BOSTON. Mass., 17. januarja. Babe Huth je i>okleknil poleg- krste svoje žene na domu njene družine v South Bostonu danes zjutraj ter molil. Nato pa je. jrlobo-ko »in j en lmro zapustil hišo. Truplo Helene Woodford Jiuth je biLo odvedeno na dom njene družine preje preko noči, potem kp je država ugotovila, da je bila njena smrt prosta vsakega suma zločina. Ruth, odtujeni mož mrtve ženske, je- bil oči vidno v miru z družino -svoje žene ter prekosil samega sobe v liberalnosti priprav za njen j>ogreb. Kupil je grob na Old Calvary Cemetery tor ]>ooblastil pogrebnika. naj priredi pogreb, kojega vsaka podrobnost je soglašala z najboljšimi standardi okusa. Krsta je bila sprejeta na domu Woodford družine v South Bostonu včeraj zvečer. Preprosta verska eeritnonija se bo vršila na »lomu sorodnikov jutri popoldne in molitve bo čir al neki duhovnik rimsko-katoliške cerkve. Truplo bo oproščeno postavnih omejitev, ki so preprečevale prejšnji pogreb, vsled povelja okrajnega pravdnika Buslvnella. ka korit i tiro ibo zdravniški preglednik McGrath dovršil analizo bistvenih organov. Okraj ni pravdnik je dal izraza LONDON, Anglija, 17. jan. — Preko ozkih višin Kiber prelaza je 'prodiral danes temni bandit proti prestolu Afganistana, v imenu pro roka ter s silo svojega meča. Bača Sakao, sin nekega prena-šalea vode, je pojedel svoje kombinirane sile banditov in verskih fanatikov v Kabul včeraj zvečer. Današnja oficijelua poročila so javljala, da kontrolira Bača Sakoa sedaj v ceH Kabul, z izjemo eitadele, v središču mesta, kjer so še vedno vzdržale vladne sil?. Usoda kralja je bila negotova. Neka govorica z meje pravi, da je bil v je t s svojim bratom vred, a o avtentičnosti tega poročila se dvomi. Vladni aerodrom in brezžična postaja sta padla v roke vstašev, soglasno z informacijo, ki je do-spela v Pešavar na meji. Očividno je biLo odrezano angleško poslaništvo, ki se nahaja drve milji proč od glavnega mesta. Drugače pa kažejo vsa znamenja. da so vstaši zmagali na celi Črti ter ]»ometli z modernizacij-kitni načrti kralja. upanju, da je bil slučaj konf-an že radi nesrečne žeiuske same. Dostavil je, da rti bilo nikakih dokazov strupa, in da je bila smrt sama posledica ognja. Izgledi sodnijskega boja za varstvo Dorothy Rufh, devet let- stare domnevane hčerke Rutha. so bili razMrnjeni v nič. ko i; bilo izdano ugotovilo župana Hannigan, da je dosti vzroka za domnevanje, da ni Dorothv otrok Bab? Kutini ali njegove žene, niti po rojstvu, niti vsled adopcaje. Salvation armada sklenila odstavljenje generala. SUNBURY, Anglija, 17 jan. — S 55 glasovi proti 8 je odločil včeraj zvečer visoki svet Salvation armade, da ni general Bramwell Booth usposobljen voditi Še nadalje (Salvation armado. Boj za kontrolo organizacije se odigrava med družino generala Bootha in reformskimi elementi, na kojih čelu stoji sestra odstavljenega generala. Ev an g. Booth. Smrt japonskega grofa. TOKIO, Japonska, 17. jan. — Grof Stttemi Činda, znan japonski diplomat, je umrl tukaj v starosti 72 let. DENARNA NAKAZILA 1 —» i Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 " 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Ur 100 ......................$ 5.75 " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 600 ......................$27.40 M 1000 .......$64.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v ztarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka. »lih priporočamo, da se poprej z nam eporazumete gleda načina IZPLAČILA PO POftTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEONIff "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET, Telephone: Barclay NEW YORK, N. 1. 0380 - • % - - ; •" " * H — GLAS XARODA, 18. JAN. 1929 i GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) O O 1 S 1. 'do tudi nagrade, kot vsako leto. Owned and Published by I Veselica se vrši na pustno soboto 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. Namerni sem se zopet malo po- dne g fdbruarja Xe Kmwno (A Corporation) ^ka^nje razmere in zivlje- j ^ tnc??a v^.era tudi 9tiik Sakaer, President . Louia Benedik, Treasurer ^ ■»«* rojakov. Kot povečini ^ dan ,bo maškeradui ples v prid po vseh krajih Združenih državah Slov. Domu. Začetek ob osmi uri Place of business of tfce corporation and addresses of above officers: Amerike, se tudi tukaj bolj pie-' - , 02 Cortland t St, Borough of Manhattan, Nfew York City, N. Y. lo živi. Vzrok so slabe razmere ter T-T' Vst<*mina J*6 mas^ Je ----—---1 , . . . . „. 2oc kot tua ,Silm0 ^ (Voice of the People) . .ko, bi imele, zo[« .jih je ,,»r f ^ ,imL m'kaj naifrV kot °bl" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado_______________.$6.00 Za pol leta..............................£3.00 Za četrt leta _______________________$1.50 __ takih, ki so *»ploh ustavile svoje Za Nev> tori ta celo leto .—$7.00 obratovanje m se ne ve ali se kdaj Za pol leta____________________$3.50 sploh pridno z delom. Za inozemstvo ta celo leto ~$7.00i XajtboIj še *koro obratuje tovar- 1 Za pol leta ____$3.501 Subscription Yearly $6.00 na mlekarskih strojev, pri kateri čajno. Vse te veselice se vrše v prostorih Sk>vein.^kega Doma. Inc. na 36 Danube fit.' Vabljeni tste vsi Slovenci in Slovenke od tukaj in okolice, da Advertisement on Agreement. je pa »zelo malo Slovencev zapo- se po možnosti udeležite teh prire-'slenih. Tukajšnja u-snjaraa, ki je'ditev. Tukaj v tem mrzlem kraju bila j K) ii os celemu mestu *kozi je ponavadi zima zelo dolga, zato k "Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvtemb nedelj »ti praenikov. Donisi brez podpkTin osebnosti se ne priobžujejo. Denar i^^ofco vrsto let' sedaJ obratuje ze- Wo pa posknbeli nekaj, da nam blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroSm- J? *ar ****** tudi v ve-, bode krajši čas, in to je dobiti v kor, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivalitte naznani, da hitreje ,;,ko. skodo tukajšnjim rojakom, svojo sredo dobro ,*> Amerik, že najdemo naslovnika j kajti po večini fco b osmi uri j bodočnost. Slovenci imajo imajo tu zvečer. Vstopnina je ista kot je bi-. --di svoje trgovine in sicer pori ime- la pri prejšnjem koncertu. katere- Lani se j«- zazdelo Amanulahu, vladarju Afganista- nom Dobnik & Petfeovšek zgroce-|ga je »priredil g. šmbelj. ... . i.i iii t- • r-J° in mesom, dni-gi Gregorka & \ „ , _ . lia, da hi nekoliko pogledal po Evropi. Gregorin & Cigale (Red Star' je gospa Pavla Lovse zelo Poglavje o kletvini. Ko seirt se včeraj vračal proti ilomu. sem naletel v kari na človeka. ki je jako originalno preklinjal. Knt molitvica mu je šla klet- H rana in oprema. njem času reformirati. atvoiii lia pot. , - - - . , , i kaj, kar nam bo ostalo v dolgo- omenjeni se precej dobro na-i . N ™ " • - trajnem spominu. predujejo, ve se vzame v poste v ' . , . , „ Aiiianulah se je podal s svojo ženo in velikim sprem- sedanje razmere. Naša dolžnost! r°ra\ ne »a vwer 23- i • , ... je„a par drugih držav. jsoroja'ka preje kot pa drugega % naroda. Vsepo\sod, kamor je prišel, so ga obdarjali z drago-. . .' . . , . , , •> j i I Imamo i udi veC slovenskih dni- eeninn darovi m vsepovsod le pustil par desettisoe dolar- , , t , 1 J 1 1 atev, »padajočih k raznim Jedno- jev dolga. ta-m. Tudi tukaj ni zaznamovati ...... . .... , . - . , . v- j napredka v sedanjih časih, lahko Da je bil v Angliji tako svečano sprejet, m mc cud- , - , , , " «# j smo pat- ponosni, da se sploh ob- liega. Vsi iuozemski potentati so sprejeti tam s sveea-'stajamo, kajti če ni zaslužka tudi liostlili ill bleskom. j11 i mogoče toliko podpirati naše Domove, kot smo jih v prejšnjih Bolj rudno in smešno je, da je hotela Nemčija pre- letih. Trudimo se pač na vse nači-kositi Anglijo ter izkazovati Amanulabu in njegovi ženi ne za boljši obstanek, toda uspehi večje Časti kot sta jih bila deležna na Angleškem. so zel° malL ^^W0 večkrat Isotako je bilo v Rusiji. veselice v korist društvam in Do-fmom, katere včasih še precej po- Na prvi pogled je bilo ja.siio, da sovjetska Rusija iu vo]jno izpadejo. Prva veselica to Angina konkurirata za prijateljstvo afganistanskega 'f!00®8* ^ ^stva sv. Jo-, V. . 1 ° " ° stv. a3 J S. K. J. na dne 26. kralja. Afganistan je namreč na meji sovjetske Rusije januarja Ta veselica je za pokrit- in Indije. O I ' ..J /B . je stroškov društva samega, ter se t jo imajo udeležiti vsi tukajšnji eia ni in članice društva ne ozira-Ainanuluhu je Rusija silno imponirala, doe i m se mu je enakopravne pri .Jed- je zdela Anglija propadanju zapisana dežela. Amanulah noti ali ne. v slučaju, da se ne je bil prišel do prepričanja, da Anglija ne bo več dolgo ^letže veselice, morajo prispe-kt una udirala svet. Znčilno je, da so v tej tekmi Rusi zmagali. nihee ni kos. ,. ati v društveno blagajno en dolar. ali pa meseno pri asesmentu Toda Anglija je stara lisica, in njenim diplomatom deset centov za j>okritje stroškov. j Vstopnina za vse moške je 50c kot • »i , , i - ti- tu
  • mga taka veselica se vršri pml Skušal je uvesti evropsko nošo, prepovedal je žen.i^J0"1 osel)no pa one, s katerimi sem prišel v dotiko na zadnji konvenciji na Ely, Minn. Prank M a sle. Millwankee, Wis. Slov. pev. k hib "Danica"' priredi v nedeljo, dne 20. januarja v iS. S. Turner dvorami koncert z igro "Fernandez, strah As tu rije", j Ker je ta igra imšemu občinstvu gotovo še neznana, ali vsaj ne do-.■rti. jo hočem v naslednjem nekoliko opisaTi. Grof Alvarac je bil siLno boga-t graščak in je imel dva sina: Fer-nanida in Kuperta. Lmel i>a j.> tudi j oskrbnika, zlobnega moža, ki je vedno prežal. kako bi >e polastil graščakovega imetja. Pri njego-vih zlobnih načrtih pa sta mu bila napoti oba graščakova sina kot dediča imetja. Sklenil je zato, da najprvo odstr;iarj»% ki so ga pozneje izvolili svojim n a eel; likom. Tako je postal po.par.skil glavar. Rupert pa ni bil mrtev temveč samo ranjen, in ga je Martinec, ki je bil skrit v bližini in opazoval boj med obema ; braitoma, po pobegu Fernanda, odnesel v svojo sobo in ga /. zvija- ' f-o pripravil do tega. da je tudi on ' na skrivaj zapustil očetov dom. odšel na jug in -se pozneje kot puš-čavnik nastanil v bližini očetoA^ega { gradu. Tu se po dolgih l»*tih ne-j pričalkova.no snideta oba brata, eden kot roparski poglavar, drugi kot puščavnik. Svidenje je ze- Xa Sshneealpi j< v snegn pone-lo ganljivo. Po prisrčnem razgo- sreč i i "predse« l nik okrožnega sodi-vom obeh pridejo vse liimparije šča v Dunajskem Novem mestu,-Martineca na dan in Fernando Ivotaes. Na isti trori sta zmrznila sklene da ga ]»oišče in kaznuje, j smučarja Utuiolf Nikovič in Mar-To se tudi zgodi, kako — pridite i gareta Zehr. uba zarsebna uradm-pogledat. ka na Dunaju. Tolovaji in kmetje nastopajo v — Na Stadelsteinu je plaz za- krasnih srednjeveških oblekah in sir! dva smučarja, katerih enega vodeli boste samotno imščavniko- 1 so rešili še živega, rudar Sehna- ! vo kočo v gozdu in drugo krasno lek pa je bil ž«1 mrtev scene ri jo. i'as je. da začnemo tudi v Mil-I vvaukee gojiti ilramaliko z večjo i vnemo in boljšimi igrami "Dani- j ca" bo skrbela, da ibo tudi ostali i program čim raznovrstne jši, tako da ibeste zadovoljni. « j.» iuivli leta le i na regonl-nem p:»letu zrakoplova "Question Mark". Bela smrt. ROJAK T. A AllOČAJTE SE NJ "GLAS X A HO DA", XAJVEfi JI SLOVENSKI DNE V XIK Y AMERIKI. Se nekaj. Prosim, »la pridete vsi točno v dvorouo Program se ho pričel točno ob napovedanem času in .kdor bo prišel prepozno, bo pač najlepši del zamudil. l"po- stevajte "o. m navadimo se vsi skupaj vendar že enkrat na red. Torej na svidenje v nedeljo 20. jturuKurja na koncertu in igri v S. S. Turner dvorani. •John šhartz. KLOBASE ŽELODEC IN VSAKOVRSTNO DOMA SUŠENO MESO proti poštnem in ekspresnem povzetju, ali denar naprej po 38c. funt in plačam poštnino jaz. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Avenue / Cleveland, O. ZA NJE6A NI VEG PBEHLAJENJA "Že več let sem vsako jesen trpel na hudem prehlajenju in kašlju. Neki lirijatelj mi je svetoval naj poskusim Trinerjev«. grenko vino. To je bilo pred tremi let!, in od takrat nimam več prehlajenja. Spoznaj .sem. da je Tri-nerjevo grenko vino čudovita tonika. ki m! daje moč da se obranim prehlajenja." A. Vozech Pert Ti Amboy. X. J. LJUCNICA — gorostasna morilka Vsako, zimo na tisoče močnih In zdravih mož ter žena enostavno zavrie svoje življenje, ker čakajo, da bo pretUcjenje Ramo od sebe minilo. Proti prehlajenju se je treba z vso močjo boriti, da se sa obrani in odpravi. Oa se zavarujete proti prehladu, ali da ga odpravite, ako ste že prehlajeni, pazite da bo vaš želodec in črevesje v redu. Je ni bolj TR1NERS s važne stvari.- kot je to. Vzemite pol ure pred vsako jedjo eno žlico Trinerjevega grenkega vina. Ta okusna tonika, sestavljena iz caseare in drugih zdravil, nih idlSf; vas obvaruje pred zapeko. I živate lahko škrobne jedi. in tek se vara bo uredit Kupite še danes eno steklenico pri Vašem lekarnarju—$1.25. Poskusna steklenca Pošljite, Jo«. Trlner Company 1*33 So. Ashland Ave., Chicago, za brezplačni uzorec. VELIKONOČNI IZLET s parnikom U 15. MARCA 1929 SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga eekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. v Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ■3 ar** * sU.' . c Ime Naslov Mesto ■ :i r. Država.. ŠUNKE, KLOBASE, PLEČETA, REBRA, ŽELODCE, ploh vsakovrstno slanino pripravljeno po starokraj-| ski šegi razpošiljam po 25 do 38c. funt. Plačajte vnaprej ali pa pp poštnem povzetju, poštnino plačam jaz.| Naročite t?t se prepričajte o kdlrovost*. JOHN MEZGEC 971 S. 239th Street NOBEL, OHIO I vina iz ntit, ia ker ni pri tem najbrž iiiv hudega mislil, ui njegov greli pred. Bogo in kdove kako kve-lik. Tisto, kar sein »liaal. ini je dalo povod, da seui napisal to-le j>oglav-je o kletvini. Mi Slovenci klet vine sploh no poznamo. Imamo "lmiliča" in to je mena vse, kar imamo. Če še jnumojilnš" navržum, je mera au-še klet vir. e zvruano |>olna. "l*rhnojtkiš" pa po mojem mnenja ni greh. in ee se zaveriiu pri "moji krš«'eiii dirši", ne lažmi, ker je kršeena. Ucrsjwd Krone jo j« ki^til. pel ur ko sem bil rojen. V^a druga klet vina, k: jo imamo. je pa iz]K>sojena bodisi od naših jugoslovanskih bratov, od La-v in deloma tudi od Madžarov Hrvatska in srbska kletviea jo gorosta.-Jiia. memla imeli v pre-♦'kl<»sti že -dovolj vzroka, tla so jo izmislili in se tolažili ž njo. .Madžarske klet vine ne razu-meui. pa je k«>t prasketanje puške mojim uše."«<»m. Laška klet vina je gorostasna. Posebno tržaška. Spominjam ^e. ko sem opazoval fakine. ki nosili težke vreče kave > parnika v itržaiško prosto lull o. Posebno ini je ugajal majhen Italijanček. rdečih la-s in šibkih nožie, star kakiti trid«>et let. Dva, tri žaklje je srečno prenese!, pri četrtem so se mu pa že začele šibitl nožiee. .Main se je zazibal semintja, vr-ge žaikelj lia tla. poleg žaklja pa kapo. Iz ust so mu vrela imena svetnikov — neznansko wvetnikov ima naš sosednji laški narod — za vsakim svetnikom je pa pljunil v kapo. hi k<> je odžebral svoje lita-ni.ie. je svečano iz vzel svetega Just a. tržaškega patrona, in glej, odleglo mit je. Z 'nekako lahkoto je pograbil y;rke!j, ga odnesel v skladišče ter drugega, tretjega in četrtega za njim. .Vato tse je proces ponovil. Takrat se mi je vprvič poroerfektno izgovarjal, da smo mu vsi zavidali. Jaz včasi poskusim, pa ne irre. Se enega sem oznal, ki je znal preklinjati ^ vseh svetovnih jezikih. Iii I je cerkveni -slikar Koler, naj mu bo lahka cinobrasta idrijska zemlja! Xam otrokom je preklinjal za kriitek čas in zabavo: po kitajsko, japonsko, angleško in francosko, turško in zamorsko, da so nam las je stali kvišku in smo ga poslušali ko zamaknjeni. Same čudne, gorostasne, nam nerazumljive besede, cele pol ure ali še več jih je nevzdržema govoril. Tedaj je bila moja največja želja, najvišja ambicija: Oh. kaj bi dal. da bi znal tako kleti. Kletvic je bila na tit»oče, pa si nisem niti ene zapomnil. Še enkrat rečeni: stric Kol^r je mojstrsko klel. z nekim posebnim, pridušenim ognjeni. Sicer je bil pa soei-jallst kot so bili ^koro vki Idrij-čani, in je hodil v cerkev ob nedeljah i-n praznikih. Tudi med tednom je včasi opravil v cerkvi kako •žurnado. kadar so svetniki potrebovali njegove pomoči, in ue se je z dekanom za primerno plačo pogodil. Xa svojo kletvino je bil jako ponosen. Kekel je, da se tega ne da naučiti, ampak da je to poseben talent, s katerim je usoda (Udarila svoje izvoljence. i-. Cli^ S " . • ' - - T NARODA: 18. JAN. 1929 --i/ - i ! 5-1 ___ , . _ -— ž." Pantelejmon Romanov: Po popisu goveje živine, od katere je bil pozneje en del jnjslan v klavnico, je prišlo zopet nekaj ljudi v selo. Pozvali so skupaj seljake in jim pojavili, da se bo izvršil popis vse one dece, ki ne ne obiskuje šole. M 'K'^l^D Seljaki so se spogledali. — Kaj pa naj to pomeni? Zakaj naj se neki popise deca? — Da, da. to .se mora izvršiti, so jim odgovorili prišelei. — Vrag jih vzemi! — Oh v.se nas bodo pripravili s temi svojimi naredbami! In zop?t M) se vsi osupnjeni spogledali. — Komaj ste nas pripravili ob živino, že naiu hočete odvesti še deeo! — lie, he, ljudje božji, pomislite, da r.ain se deco odvzamejo, začni .so je porogljiv glas iz množice. Tujci, ki so preobračali neke papirje. ni*o odgovarjali. — Saj jih vendar ne bodo odvzeli ; ali kdo ve. Človek jim ne more nikdar verjeti. — Torej, začnimo s popisom, je dejal eden tujcev in vzel z mire polo popisanega papirja in začel čitati. Možje :so stali v krogu in .se dre-njali. da bi bolje čuii vsako besedo. ..„ izpod i>ct ill let posebej in izpol sedmih zopet posebej. Ostale deee ni treba popisati. Ali ste razumeli? Vsi so molčali. — Sicer pa pojdemo itak od hi-k«' do hiše jn bomo tam popisovali, ker drugače, sam vrag vedi. kaj bi vi sami mogli vse zaonegaviti. Seja >»e zaključi. — Oprostite, da va.s vprašam, ampak zakaj je to pitrnbno, je zinil štacunar, ki je bil član občinskega odbora. POPIS DECE ga poslopja, hO jele vse razburjene tako dirjati po cesti, da so seljaki, ki »o vozili mimo, zaustavili konje iu preplašeno zijali okoli sebe.. kakor da bi zvonilo plat -zvona. — Meni se kar meša in ne vem kaj delam, se je začul ženski glas iz neke kolibe. — Da, da, človek je naravnost ob pamet! Ne ve, kje ga lahko kača piči! Xi preteklo niti pet minut, ko so žene stekle v koče in kolrbe in se zopet nagle vrnile, nbseč nekaj v naročju, kakor kadar ljudje rešujejo svojo imovino od požara. In iz hiš se je čnlo javkanje in piskanje male dece. Ko je komisija, v spremstvu šta-cunarja. raosgrnila na mizi v kolibi papirje in hotela začeti s popisom, se je ugotovilo, da ni nobene dece tU. V drugih hišah po vrsti tudi ni bilo niti enega deteta. V nekaterih, ali zelo redkih, so našli deeo dvanajstih let. — Kako, da nima tukaj ni h", otrok ? — S čim pa naj bi jo prehrani-li? Sprva je bila vojska, potem pa.... — Kaj pa tisto piskanje tam? — To je pri sosedi, striček. — To je pa res smešno, da nima nihče deee v celem .selu. Odkod pa ono javkanje. — Morda so pritepli paglavci iz sosednega sela, striček. Ko je prišla komisija v poslednjo hišo v selu, je stala na pragu mlada, prestrašena kmetica in neprestano ponavljala: — Saj ni za nobeno stvar striček, ni za nobeno stvar. Ne more zganiti ne roke. ne noge. — Kdo pa ni za nobeno stvar? Zakaj ni za nobeno stvar, vseeno je če je bolan, pozneje se bo morda popravil. Samo pri Kuznecki so našli Za statistične in {>edagnške! šest otrok. Ko je stopila komi&i-svrhe. Pozneje pridejo še nada [ ja v hišo, je sedela ona na podu Ijne naredbe, je odgovoril oni. ki. in česala najstarejšega sinčka, ki je držal polo papirja v roki, ne mu je bilo sedem let. pogledavŠK štacunar ja. Potem je j začel spravljati skupaj po mizi' ~ Ta ^ I>riSla v P«*. ra?rtrešene papirje kakor kakšen'nekdo Polgl^no. sodnik, ki je izrekel so.lbo, proti kateri ni pri živa. — Prišli bodo zopet in jih odvedli. Kdaj bo temu koneu? Popisali so petero otrok. Ne-mesto matere je neka mlada soseda povedala, koliko je vsakemu let, ker Kuznecka ni mogla spre-- Tako. Zdaj pa lahko greste, tvoriti niti besede, da deeo takoj pripravite za popis! | — Kje pa je tvoja deca ? je Ko so stopile ženske u šoLske- (vprašal začudeni štacunar neko KAPITALIZACIJA OBRESTI PO % 8 i. januarjem srno povišali obresti za vloge na — * 'SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4*4%. K vlogam se bo pripisalo sedaj 1/2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno pripisanih povišanih ooresti. Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da vidi naraščanje vloge po 4% in po 4y2% obresti: se vloženo ■ vloga z obrestmi ▼: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— $100.— $121.84, $124.78, 148.40, 155.71, 180.80, 194.32, 20354, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po *Y2% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti sto j denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4^fc^fe. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijativa za redno št eden je. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira nove vire udobnosti in ol&jiiije skrbi za bodoč- BANK New Xorfc, Jf, y. mlado ženo. Ta ga je jezno pogleda in naglo odvrnila: Niman je; to je deca moje sestre. — Vrag si vedi, kaj naj to pomeni, je rekel štačunar in skomignil z rameni. — Ni bilo vredno truda, je zamrmral oni človek s papirji. Ko je prišla komisija k štacu-narju, da popije malo čaja, je v konopljišeu vse oživelo. Nekatere so, vse razburjene, dirjale čez konopljišče, druge pa so temle kji-cale: — Hej, pogazile ste tujo konopljo! Druga zopet: Izgubila sem svoje dete! O sveta pomagavka! Pustila sem ga tukajle kraj pota. — Trebalo je, da smo jih spravili vse na en sam kup. Tako pa. ko smo jih poskrili na raznih mestih, jih bo težko najti. — Evo tu enega otroka, je za-klical en glas. Neka kmetica je odhitela tja ali brž se je vrnila obupno vijoč roke. — To ni meje. Moje ima rdečo čepico. —Kam pa te je vrag odnesel? Posadila sem te semkaj, dala ti dudo v usta, zakaj nisi ostal na mestu, ti smrkavček nemarni. — Počakaj, počakaj, dobil jih ]boš doma, da boš ves črn, je klicala druga kmetica, noseč v naročju objokanega dečka. Samo one, ki so nosile dojenčke. so bile mirne ?n so zlovoljno gledale na svoje razburjene sosede. — To ni več življenje. To so prave peklenske muke. Zdaj nam odvzamejo in odženejo govedo, zdaj nas zopet prisilijo, da moramo skriti deco, je rekla mlada žena, noseč svojega dojenčka v naročju. — Tebi ni težko, . zameš zibelko pod j>azduho in greš mirne duše, jaz pa, vidiš, nosim dvoje na rokah dvojica se drži za mojo obleko, eno pa sem izgubila. — Ampak pošteno smo jih potegnili to pot. To nas je naučil l>opls živine. Vse se je izvršilo v petih minutah. Vsi so bili zadovoljni, samo Kuzneeka je sedela v travi in ja-dikovala. Vsa petorica njene dece je bila popisana, zasačili so jo v gnezdu. Okoli nje so stale druge žene in s pomilovanjem gledale na njo. — Prav slabo je odrezala, je pripomnila ena od sosed. — Drngikrat naj bo bolj previdna. Rodila jih je kar vsako leto sproti in misli, da mora biti tako. Ne, ne; botra, zdaj so drugi časi. — AH po pravici povedano, z deeo je vendar lažje nego z živino. Če pnide deca pod zlo, nesreča ni tako velika. — Res je, z deco j' precej lažje. — Tedaj so nam pree*i živine odgnali. — Prišli so tako nepričakovano, da si nismo mogli pomagati. Na vaški cesti se je pojavil štacunar. — Vsi oni, ki imajo deco, nai pridejo v soboto v mesto. Vse žene so sočutno pogledale Koznecko. — Zakaj neki t ^ — Dobile bodo podporo za de-co: obleko, obutev. Nekaj trenutkov je vse umolknilo. Nazadnje je nefe; ženska jezno pljunila in rekla: — To. ti. je prokleto življenj«. Človek ne more nikdar vedeti, kaj naj stori. I>olgo še so stale vse sosede oko-, !i Kuzneebe in ji zavidale. Ona je bila edina, ki ni pogrešila. "Ljudje, kako naj jih uganjam ? tu gori., če se tam spodaj kre-hači tako zaganjajo?" Morda bi mi bili poslušalci hvaležni, če bi stopil kako noč pred oder ter izrekel omenjeni protest proti "kaslja-jočemu zboru" v ospredju. Toda to bi ne bilo uljudno in bi ne bilo pošteno. Kre-hač ne kašlja v javnosti zanavlašč. On ue more pomagati. On je istotako v zadregi kot so njegovi sosedje. Da odpravi šegetanje v grlu, se mora seznaniti z OLD GOLDS.'1 (Podpis) m Ctfpyw.. P. Lorillard Co., Ustanovljena 176C pojejte čokolado . . Zakaj ni kašlja v celi kari? OLi> GOLDS so delane iz SRCNO-USTASTBGA tobaka, najmehkejSt-gu iu najbolj svilnatega, kar ga raste--tobak s« stara dve leti. da je aležan kot vino— "pregret" je šestkrat, da se mu omili okus. Ni ruda, ee OLD GOLDS pomirijo grlo in istotako zadoščajo okusu. nažgite OLD GOLD in uživajte oboje Bolivija in Paragvaj Podoba je, da se bo spor med! točno mejo potegniti >ploh nemo-Bolivijo in Paragvajem končal goče, zakaj ogromni predeli, po mirno in da je bil .silovit začetek vendarle bolj izraz živega temperamenta, nego morda zn^k premišljene akcije. Zanimanja vnanje, katerih so .se morale določati nove meje. so bili se povsem neznani. Treba je namreč naglasiti, da so bile z Evropejci poseljene in ko- osobito pa evroi«ske javnosti, bo likor toliko evropeizirane samo de-spričo tega močno ponehalo. Ker pa je vedno mogoče, da se spor po- žele na obali ob Atlantskem oceanu ter na višavju in na obali -ob novi pri prvi priliki, ne bo odveč. Tihem oceanu. Od Atlantske oba- ako se pojasni z nekaterimi in tor- pa .so segale evropske naselbine mativnimi podatki. samo razmeroma malo daleč v no- _ . , tranjost. Notranjost je bila Je Poglavitni vzrok spora m*>d Bo-' , t T . vedno rlomovalisee Indijancev, Iivijo m Parasrvaiem ie v neureje- , n. .. i .. ' so ostali v svoji nekulturnosti ne-nosti meje. Obe sosedni državi .si . . . . "i, . . . , . spremenjeni, ali pa ie bila sploh »lastita mejni predel. Neurejenost . , f . v, ne poseljena. Mnogo ie bilo med meja pa ni značilna le za ti dve , , , , , , - j „ . . . tem i>redelov. kamor sploh se nik- drzavi, ki sta si te dni skočili vj, • , ^ .... , , , dar niso dospeli Lvropci in ki so lase, marveč vlada tudi dr igod v , ... , , ^ . . .... . . bili v podrobnem povsem neznani. eJuzni Ameriki in datira še iz prve ropski kolonl&ti in civilizirani domačini prodirali vedno dalje v notranjost. osobito ko je ogromni gospodarski naj>redek Argentine ]k)kazal, da so travne ravnine v sredini ogromen zaklad, kjer se da>ta poljedelstvo in živinoreja agrikulturno ogromno eksploatira-ti. Veš j i problem, nego preprečiti vojno med obema republikama, bo, kako urediti mejni spor in spraviti v soklasje nazirauje obeh strank. Dokler se to ne zgodi, se morejo kultivirati v silnih dimenzijah in še vedno dogoditi nenadna prese-s prav tako silnim uspehom. Vre- nečeuja obmejnih spopadov, ka- dobe svobode. Ko se je namreč; Nove države, ki so se ustailav-pred 100 leti Južna Amerika os- ljale. so oljsejrale faktieno le obrež-vobodila španskega, odnosno por- ne ]>redele. Vendar so si razdelili tugal&kega gospodarstva, «0 se po- tu Ji označeni nepoznani teritorij samezne države ustanovile in or-: ganizirale šele polagoma. Ker so izšle iz skupne boibe zoper neals- cijonarno Španijo, so bili odno-šaji med njimi sprva zelo dobri, vsaj po večini. Zato medsebojna razmejitev ni delala težav v prin-cipijelnem pogledu. Bolj komplicirana pa je bila stvar v stvarnem v notranjosti, seveda samo s približnimi mejami. Ta neznani teritorij pa je ogromen: obsega silne ravnine, na severu travna planjava. v sredini velikanski pragozdi v porečju Amazonske reke in na jugu zopet širne travne planjave v porečju reke La Plata. Ko je v novejši dobi kolonizaci- dnost notranjosti je s tem rastla, vzporedno .s tem pa tudi interes ameriških republik zanje. Meje no postajale tedaj realnejše. Tu pa se je izkazalo, kako približno so bile določene in kako malo po-rabne so bile stare določbe. Za-kaj izkazalo se je. da teče reka, ki naj bi služila za mejo, povsem drugod, kakor pa ?>o domnevali v času prve razmejitve. In tako so nastali prepiri za interpretacijo prvotne razmejitve, prepiri, ki so tem pomembnejši, ker gre cesto za distance tisoče v kilometrov. Danes je vrsta slučajev, da si Isti teritorij v notranjosti lastita dve sosedni državi, eria atlantska in druga paeifiška. Zato se tudi velikosti državnih teritorijev tako različno navajajo. kor v zadnjih tednih. KONCERTI ANTONA ŠUBEI JA. 19. jan. Rock Springs, Wyo. 27. jan. Denver, Codo. S. febr. Collinwood, O. 5. febr. Cleveland, Western Re-.erve University. 17. febr. Detroit, 3Lich. 23. febr. Johnstown. Pa. 24. febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. 3. marca. Milwaukee, Wis. oziru in v mnogih odsekih je bilo j a postajala intenzivnejša so ev- Take prirode je tudi spor ined Bolivijo in Paraguajem. ki si obe lastita mejni teren, pri čemer pa gre za diferenco mnogimi desetti-sočev kvadratnih kilometrov površine, vrh tega za zemljo, ki .se da ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. RADA BI IZVEDELA za svoja dva brata JOHXA in ALOJZA GAIiAJ. doma iz Javora pod Ljubljano. Kdor kaj ve o njima. naj poroča: Mariji G&laii, om ožena Prosenc, Box 026, Forest City, Pa. (3x 16—18) - VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki Športa t staran veka izrjbljena Kolumbina Tbaus Alva Edison Pocanka Nov trinmf človeškega genija Solivni vrt tekom poletja Cek Moije, ki kopljejo premog Trideset let Afozambiqua Troamid rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemirja Fard in njegovi delavci Mrtvi v Tinorradu rvo v Združenih CITAJTE za leto CENA SO CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA z Iz zgodovine polarnih ffieij Z letalom preko Severnega te-Hia Nobileva blsmafa Novel in pOplrnaU Združenih državah 0 dednem prani in dšvfcn Ivan * .. ■■ - -« *. it i ».i amiipjs pranunttii IJ*ranr Tumaitl in lovke pw> fffil In iiiBlI i ualiriil * Potovanja v lin opt _ Cvetice a livade za stan Nsjrižja mrtoniK syytp Saljivke ia riwnfiilvt Koliko «---« fiOVtSf M RM ■i 7 - GLAS NAHODA, 18. JAN. 1929 amotar iz West Enda. Z KOMiakJf JZ ŽIVLJENJA. Z« "QUm Narod*" priredil O. R (Nadaljevanje.) Trideseto poglavje. \ PORA Z. oddaljenih deželnih okrajih, je potekel povsem mirno slavni avguiit, ko je Anglija napovedala vojno Nemčiji. I>jtfcdje so citati to vest nekoliko brez sape ter odšli nato mirno o svojih opravkih, zavedajoč se nepremagljivo ang-letške mornarice. Nato je prišlo dviganje pri*>tojbin Angleške banke ter naval trgovcev ekila. meil njr ni in kmalu hotliJa v vsako hišo, pa-> ali kočo, potrkala s« si a j tega moškega in sedaj drugega na ra-t«r rekla le ono besedo: — Pojdi! Počasi pa bi se dvignili številni narodi ter sledili poša-rti vojne. Monk shaven je bil priča z drugimi dbrežnimi mesti vred nenadnega odhoda moških ter je doživel prvo vznemirjenje vsled padanja vrednosti denarja. IVeko tega pa je reagirala vojna kaj malo tt> dnevni proces življenja. Nrkake ra/organkaeije ni Vilo opaziti v zabavah, — kajti igTanje tenisa, plavanje in vrtanje se je vršilo naprej kot ponavadi. Nato je prišla črna novica o dolgem, obupnem umikanju od Monsa. To je pretreslo dušo naroda ter ohladilo v izdatni meri visok pogum, ki je šinil prr'ko cele dežele. Za Saro, v njeni individualni žalosti, jo prišla vojna kot lahek vetrič, ki jo je predramil iz njenega večnega tuhtanja ter jo napot.il, da »se je pričela zopet zanimati za življenje. * Neizmerne zahteve vojne so .jo dvignile Lz razmišljanja lastnih zahtev v pravcato strast usmiljenja za svetovno agon/ijo, ki je bila razodeta krog nje. In za Saro je pomenjalo sočustvovati tudi pomagati. Ni pa bulo treba več kot prvih par tednov vojne, da dokaže, kaj je zmožna storiti. Šla je s'kozi tečaj Prve pomoči ter imela 8voj certifikat. Kadi leta v Franciji, ko je bila .stara sedemnajst let, in naravne spretno--tl, katero je podedovala j>o svopjili francoskih prednikih, je govorila francoski skoro prav tako giako ko angleški. V Pra^teiji je vladalo kričeče pomanjkanje bolniških strežnic, kajti v oni idobi vojne je 'bilo dela .ia vsako žensko, ki je imela le malo izkušenosti ter spretnosti, da zre na grozote onih prvih. dni. Sara je vsled tega takoj sklenila, da odide Cula je, da pripravlja neka stara prijateljica Pa.trieka Lcvella, Lady Aaronby, skupino bolniških strežnic, 'katere hoče odvesti s seboj v Frame i jo in takoj ji je pvsala ter jo prosila, naj jo vključi v to majhno sJkupino bolniških sitrežnic. Lady Aaronby. ki je bila strežnica v neki londonski bolnici pred svojo poredko, .se je spomnila zelo dobro varovanke starega prijatelja. Sara je napravila vtis na tskoro vsakega človeka in Lad v Aaron-by, ki jo je poznala izza njenih prvotnih »dni v Barrow, ji je odgovorila brez obotavljanja. — Veselilo me bo imeti vas seboj. — ji je pisala. — Celo če niste izvežibana boLniška strežnica, je dela dovolj za ženske vašega kalibra, moja draga. Vsled tega pridite, ker bom jaz pripravljena oditi v nekako dveh tednih. Medtem pa je Sara izvedela za neposredno bližino vojne iz par Vi-stie, katere je pisala Elizabeta ter jo obvestila, da se je major Dur ward zopet pridružil armadi in da bo odšel v Francijo skoro neposredno. Sara je Jbila vzradoščema, a ob istem času jo je presunila zavesi Kot meč, da ne bo Garth Trent, mož. katerega je ljubila, zmožen udeležiti se te sijajne služibe mož Anglije za Anglijo! Dežela je po-t removal a sedaj pogumnih mož, — ne pa mož, kojih omahovanje po-menja zanjo poraz in pogibelj! Ona ni videla Trenta izza onega dne pogovora, — milijon let se ji je zdelo, — ko ga je poslala proč od sebe in je on uisei, priznavajoč pravičnost njenega oklepa. Njej ni bilo mogoče priti za to. Ona »Ni izzvala Elizabeto, izzvala <-i»li sv<-; opravijivih jezikov, če bi ga obtoževali, če bi on sam zanikal obdolžitev. On pa ni bil zmožen storiti tega. liilo je dejstvo, — mrtvo, •oficijHno dejstvo, tabnlirano nekje v rekordih njene dežele, tla je bil mož, katerega je ljubila, ka-siran iz armade radi straliopet-KOSti. Spoznanje tega jo je malodane zdrobilo in včasih se je vpTaše-vala, če sploh nore biti kako ostrejše trpljenje v celi verigi člove-šKih trpljenj, kot ono ženske, k oje vLsOki pono« v ljubimca je bil popolnoma strt v prah. Strah pred nevarnostjo, ločitvijo — in celo smrtjo samo, — jc b?l hren primere ž njo Sara je zavidala žensk", Lojih možje rso bil ubili v akciji. Imele so vsaj s:jajen spomin^ katerega aii mogla vzeti vstran nobena zemlja. Včasih .so njene misli pohitele Labežno k TLnm. Gotovo je bila tukaj nji govs prilika, da se oprosti okov. katere mu je naložila njegova mati! On ji ni pisal v zadnjem času. vendar pa je bila prepričan;', da bo cula od Elizabete, če se bo prostovoljno prijavil. Bila jc tudi nekoliko zmedena od njegovega molka toy njegove neakcije. Iz fried al jc tako želja nv pretekli rasni v Barrowu, ko sta skupaj razpravljala o predmetu vojačenja! Aii je bilo r>edaj, da se jc Tim izognil priliki, ko se mu je nudila? Ta misel pa je bHa odpuščena skoro prav tako hitro kot je vstala in Sara j« zardela od sramu, da j« mo«i"el tak siun vstati v njeni giavi. kajti sj>oznala je, olieija^ima I dokaze, da je on pravi morilec. J Ko so ga vprašali, zakaj je zločin i najprvo priznal, je odgovoril, da j se je hotel policije hitro rešiti, da | bi ga izročila sodišču, kjer bi ta-i koj dokazal svoj alibi. Ta izjava j se zdi policiji malo verjetna, saj I bi Stock lahko vztra jal pri prvi ! izjavi, dokler je bil še v rokah jh)-lieije in ibi tako najhitreje prišel pred sodnike in se rešil policije. Policija je zato nadaljevala preiskavo. da ugotovi resničnost Stoekovega alibija. Stock je namreč izjavil, da ga ni bilo na dan u-mor (branjevca škorjanca v Zagrebu, temveč, da je bil v Ljubljani. Policija mu je natanko vse pojasnila in ga postavila na laž glede te trditve. Stoek pa je še nadalje vztrajal, da ni morilec sta- rega Škorjanca. Na isti način se je pred sodniki branil tudi Prpič, ki je trdil, da je orožnikom svoja grozodejstva priznal, da bi se jih rešil. Zanimiva je tudi Stockova zločinska preteklost. Star je 42 let, v kaznihiicah in ječah pa je odsedel že okoli 30 left. Svojo zločinsko karrjero je začel že z 12 letom, ko še ni bilo sodišč za mladoletne. Sodišče v Požegi je Stoeka obsodilo lota 1906 na smrt na vešalih zaradi roparskega umora. Napadel, umoril in oropal je nekega se-J.jaka. To 'leto je bil Stock nameš-čsn kot sluga pri nekem gosj>o-darju v Požegi. Ko je sedel nekega dne pred hišo svojega gospodarja. je videl, kako neki seljak šteje denar. Naštel je 120 K. Tedaj se je vzbudil v Stocku prvikrat zločinski inst i kit-. Zalezoval je ves dan seljak a in se odpravil proti večeru za njim v sosednjo vas. Stoek je seljaka nagovoril na cesti in ga prosil, naj ga vzame na voz, ker imata isto pot. Seljak je zločinca povabil na voz. Sredi poti so je potuhnil in izvlekel neopa-ženo izjK>d odeje sekiro ter z njo umoril seljaka na vozu. Nato ga je oropal. Vzel mu je denar in še neke druge predmete ter zbežal v prepričanju, *la ga ne bodo več ujeli. Orožnikom pa se je posre-črlo prijeti morilca. Prišel je pred 'sodnike v Požegi in je zločin tudi prizmi'! ter bil obsojen na smrt na vešalih. Pozneje je bil pomi-loščen na. dosmrtno ječo. Ob prevratu so mu kazen znižali na 20 let. Odsedel je polovico kazni ter bil nato zopet ponniloščen. Pote-j pal se je po Hrvatski do umora starega Škorjanca. LsOidnega večera je prosil Škorjanca. naj mu da prenočišče. Ponoči je gostoljubnega -branjevca napadel in ga (na zverinski način umoril. Te dni ga bo policija izročila sodišču. ^rctani«* parnikt*« ^Uipfnn? Ht 19. januarja: Hamburg. Cherbourg, Hamburg Majeatic, Cherbourg 23. januarja: Republic. Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremev 25. januarja: Paris. Havra 26. januarja: Conte Biancamano, Genoa, Napoll 30. januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Aquiiariia., Cherbourg 2. februarja: lie de France, Havre Cleveland, Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 6. februarja: Leviathan. Cherbourg 7. februarja: "Presidente WilBon. Trst Dresden. Bremen. Boulogne Sur Mtr 9. februarja: Majestic, Cherbourg "Westphalia Hamburg Conte Grandi, Napoll, Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris. Havre George Washington. Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli, Genova 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania. Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg, Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 26. februar|a: Thuringia. Hamburg 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen i I Požar v beograjskem kinu. t 23. decembra je v Beogradu zgorel najstarejši kino "Kasino". Kino ro-pravili in zvišali za eno nadstropje. Strop ni bil iz oetona, temveč iz lesa. Po zadnji predstavi ob 11.30 uri so sluge, ki so pospravljali kino. opazili iskre na stropu jokolii velikega lestenca. IWkre so prasketale in kmalu se je ]K>kazal iz stropa plamen. Gasilci so bili takoj obveščeni o požaru toda ga niso mogli lokalizirati. Požar se je hitro razširil po vsem stropu, ki se je 'kmalu zrušil. Vse sosed- nje hiše so bile v dimu in bila je velika nevarnost, da se }>ožar razširi. Poklicali so na pomoč tudi gasilce iz Zenmna, katerim je naposled uspela požar pogasita. Te-razije in del Iieograda je ovil gost dim, ki se je. valil tz kina. Med prebivalci je nastala pravcata panika. Ker so gasilci brizgali vodo tudi na sosednje hiše, so napravili veliko škodo. Ivino je JK>]K>1-noma uničen. Laatnik trpi veliko škodo. Pri gašenju sta se ponesrečila dva gasilca. ; Britanska svetopisemska družba je v Jeruzalemu zgradila Svetopisemski dom. ki so ga nedavno otvorili. Pri tej priliki je izjavil družb in tajnik, da je sv. pismo prevedeno do_slej v 205 jezikov in narečij. Sedaj se pripravljajo prestave za afriška plemena in za Tibet. nainj. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znu^je zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Eriinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. €e se morate posluževati atlasa, morate listati po niem in predno najdete, kar išče* te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in labbo razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ujrotove. kje se je ZRodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo "ZEMLJEVID, ko se uče zemljepis^. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole J« 38, širok pa 25 in cev. Dostikrat ste že čitali v časopisih aii knjicah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje m na* hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi usod eno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t'skan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacificnega Oceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če že imate zemljevid ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ca boste en teden imeli, ca ne boste daii uiti za pet dolarjev. NAROČITE GA PSI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82CortUn*st. , New York, N. Y. 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: lie de France. Havre America, Cherbourg Albert Ballin. Hamburp, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Conte Biancamano. .Napoli, Genova 7. marca: Dresden, Bremen. Boulogne Sur Mer 8. marca: Berengaxia Cherbourg 9. marca: Cleveland.' Hamburg. Cherb' irg New Amsterdam. Boulogne Sur iler, Rotterdam iioma, Napoli. Genova 13. marca: President Harding. Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen 15. marca: Paris, Havre (Velikonočni izlet) Olympic. Cherbourg 16. marca: Arabic. Cherbourg. Antwerpen Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Conte Grande, Napoli. Genova 19. marca: Westphalia. Hamburg 20. marca: I-eviathiLn, Cherbourg 21. marca: President« Wilson. Trst Berlin. Bremen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 23 marca: Deutschland. Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli. Genova 26. marca: Columbus, Bremen Republic. Cherbourg. Prem« n 28. marca: Stuttgart. Bremen. Roul^gne Sur Mrr Volendani, Boulogne Sur iler Rotterdam 29. marca: lie de France. Havre Berengaria, Cherbourg _ 30. marca: Vulcania. Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg PennLand .Cherbourg. Antwerp»'n Ryndam, Boulogne Sur Mer- Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Ntjknjla In najbolj ugodna pot x* potovanj« na ogromnih oarnlklh: Paris 25. jan.; 15. februarja, lie de Trance 1. febr.; 1. mar. (Ob polnoil.) j Najkrajša pot po ielesDid. Vsakdo j« ▼ posebni kabini ■ vsemi modernimi udubnoatL — Pijača In slavna francoska kuhinja. Iaredno T»rUa]U kAtoraaakoU aookiaacansgaagsata ali FRENCH UNE 11 Stat« Street, Hew York. M. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v sta* rl kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih itvareh. Vsled nafie dolgo'etDe i»-kufinje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparcikd. Tudi nedržavljanl £ am o rej o potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit ia Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovati Jem ln to naravnost v Washington, D. C„ na generalnega naselnlškega komi* aarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nfkomnr več ne pošlje permit po pofitl, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlAki a« rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpolovanjem. kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastnt odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi no. va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave za morejo ameriški državljani dobiti aveje žena ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može m katerimi so bile pred 1. Junijem 1&28. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota znaSa Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlSi ameriSkih državljanov, možje ameriških državljank, ki so ae po 1. junija 1928. leta poročili ln po-Ijedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno pripuSčenl v to deželo za stalno bi. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost t kvoti od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča* kinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa sprejema nikaklh prošenj aa rlkanaks vlseje ae n« STATE BANK TAKC