Izliaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Leto XVI.
V Celovcu, 20. decembra 1897.
"V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „l?lira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Štev. 35. '
Vabilo na naročbo!
Po običajni navadi obračamo se do svojih cenjenih prijateljev, naročnikov in bralcev, da se ob bližajočem novem letu blagovolijo spomniti „Mir-a“ in prej ko mogoče poravnajo naročnino. Jasna je potreba „Mir-a“ za nas koroške Slovence, jasno pa tudi, da ga more zdržati samo združena požrtvovalnost Slovencev. Naj tedaj „Mir“-u ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki, a naj mu pridobijo še novih, naj privabijo v naš krog tudi one, ki doslej niso naročeni nanj ! Naj se na Koroškem ne najde rojak, ki bi ne prebiral in naročeval „Mir“-a. Cim bolj bodo čitatelji z vestnim in marljivim naročevanjem podpirali list, tem več jim bode mogel tudi „Mir“ podajati !
Naročnina stane na leto s prilogo »Domači Prijatelj" vred 2 gld. ter naj se blagovoljno prej ko mogoče pošilja upravništvu, da v pošiljanju lista ne bode zadržkov. Vsakdo naj tudi dostavi, ali je star, ali nov naročnik.
Uredništvo in upravništvo.
Vabilo.
Katoliško-politiko in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
na praznik sv. Štefana, t. j. v nedeljo 26. decembra 1897, ob 1j24:. uri popoludne,
pri Mihaelu Pavlu p. d. Bojtu v Puhmi pri Rožeku
s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika. — 2. Govor o političnem položaju. — 3. Govor o važnosti volitev. — 4. Nasveti. — 5. Prosta zabava in petje.
Na god sv. Janeza, to je v pondeljek dné 27. dec. 1897. leta, ob 11. uri predpoludnem, je
javen shod
pri gosp. Janezu Šumej-u p. d. Koceljnu v Železni Kapli.
Vspored:
1. Pozdrav. — 2. Govor o političnih zadevah. — 3. Govori o gospodarskih potrebah in zadrugah. Na važna shoda vabi rodoljube dotičnih krajev
odbor.
Na praznik sv. Štefana, v nedeljo dné 26. decembra, ob 3. uri popoludne, je
sliocL
v gostilni gosp. Šajnika v Borovljah.
V spored:
1. Govor o delavskem vprašanju. — 2. Kmet in sedanja politika. — 3. Raznoterosti.
Slovenski Rožani! Pridite v prav velikem številu na prepotrebni shod!
Kako so ropotače proslavljali v Velikovcu.
(Izviren dopis.)
Ker so druga mesta koroška slavila svoje iz Dunaja se vrnivše državne poslance - obstruk-cijoniste, tedaj tudi naš „veliki“ Velikovec ni smel zaostati. Ali naši nemški nacijonalci, ki si pri češkem Plzenskem pivu najemajo nemškega navdušenja, so svoje somišljenike po drugih mestih še prekosili in so kar dvema za blagor ljudstva „prezaslužnima“ drž. poslancema napravili slovesen sprejem. Bilo je 11. grudna 1. 1897. ob 9. uri zvečer, ko se pripeljeta gg. drž. poslanca dr. L e m i š in E i s e 1 e v naše mesto. Pripoveduje se sicer tudi, da je zadnji menda že popoldne semkaj došel, pa se zvečer zopet na kolodvor v Sinčaves peljal, kjer se je pridružil iz Celovca došlemu dr. Lemišu in je oba gospoda pozdravil bodoči naš župan g. Pinterič mlajši. Pri vhodu v mesto so se postavili pevsko in telovadno društvo, požarna hramba, bakljenosci in mestna godba, in ker je bil to pravi „hec“, se je zbralo tudi mnogo radovednežev. Došla poslanca pozdravi glavni nemškonarodni rogo-vilež in občinski odbornik Nagele-Sternwirt in jima nazadnje zakliče pristnonemški „heil“. Ko se je „heilanje“ poleglo, zasvira mestna godba koračnico in hajdi naprej; z veselimi koraki drvi cela truma v grebinjsko predmestje k Sternwirtu. Pobijanje oken in druge pri takih prilikah navadne Iju-beznjivosti se pri nas niso vršile, ker je slavno c. k. okr. glavarstvo vse potrebno ukrenilo, da bi se morebitni razgrajalci takoj dali pod ključ.
Pri Sternwirtu razvilo se je živahno gibanje; mestni nacijonalci, rudečkarji, radovedneži, pa tudi liberalci iz cele okolice iz Grebinja, Trušenj in Doberlevasi, navadno občinstvo pri shodih bau ernb un dovili, se je tukaj bratovsko skupaj zbralo. Zakaj tudi ne, saj se jim je podala zopet prilika, duška dati svojemu stiskanemu nemškemu srcu in najeti si novega poguma za boj zoper zaklete Slovence. Nemškonacijonalni listibodomorda poročali o silni vdeležbi, ali resnici na ljubo moram priznati, da jih še 200 vdeležencev ni bilo, kar vendar ni kaj, ker šteje naše mesto 1800 prebivalcev.
Začne se zborovanje nemškega društva za Koroško. Predsednikom se izvoli pri takih prilikah neizogibni g. Papič p. d. Lindenwirt pri sv. Neži, ravno tisti, ki je tudi predsedoval shodu bauernbunda na Rudi. Kot govornika sta nastopila drž. posl. Eisele kot zastopnik Velikovca in drugih spodnjekoroških mest, in dr. Lemiš kot poslanec 5. kurije. Ako bi hotela oba dva gospoda vestno poročati o svojem delovanju v državnem zboru, tedaj bi morali poslušalcem povedati, koliko tisočakov sta s svojim kljubovanjem davko-plačujočemu ljudstvu iz žepa vzela, ko vendar vsak dan v državnem zboru blizu 6000 gld. stane, kako se surovo obnašala in koliko oprave je dr. Lemiš v državnem zboru polomil. Ali čujmo, kakšna „prava“ osrečevalca ljudstva sta ova dva gospoda, nasprotno pa so slovanski in katoliški nemški poslanci, sosebno pa naš slovenski državni poslanec mil. g. kanonik Lambert Einspieler, pravi „sovražniki“ ljudstva. Oba govornika sta prav za prav ravno o tistem predmetu govorila, akoravno tudi z drugimi besedami, namreč o jezikovni na-redbi in o nagodbi z Ogersko in vmes posebno udrihala po našem g. poslancu Einspielerju.
Poslanec Eisele zagovarja potrebo obstrukcije, napada postopanje večine, predsednika Abra-hamovič-a in dr. Kramaf-a, kakor tudi Falken-haynov predlog. Dalje pravi, da je desnica in ž njo tudi naš g. poslanec Einspieler glasovala za obdačenje sladkorja in piva in za ogersko nagodbo. Vse to je očitna laž.
Predloge o obdačenju sladkorja in piva je vlada predložila, ali o teh predlogih državni zbor še ni sklepal, da bi pa slovenski poslanci in g. Einspieler za one predloge bil, ni res, saj je dunajski poro-
čevalec „Mir“-a o tej priliki pisal, da bi slovenski poslanci ne mogli za te predloge glasovati, ker se ž njima obklada ubogo ljudstvo.
Poslanec dr. Lemiš očita g. Einspielerju, da je zahteval za Koroško ravno tako jezikovno na-redbo, kakor jo je grof Badeni za Češko in Moravsko izdal, da bi tedaj tudi uradniki po celem Koroškem, tudi v celo nemških krajih, morali znati slovensko. To pa ni res, kaj takega mi koroški Slovenci nikoli nismo zahtevali in voditelj slovenskih državnih poslancev dr. Šušteršič je celo izjavil, da so Slovenci za znani Dipau-lijev predlog gledé rešitve jezikovnih razmer na Češkem. Mi Slovenci smo ponižne duše in nič drugega za sebe ne zahtevamo, kakor pravičnosti, ktero pa tudi drugim narodom od serca privoščimo.
Kar pa ogersko nagodbo zadene, je treba pripomniti, da zdaj ni šlo za podaljšanje nagodbe za 10 let, ampak samo za eno leto, ker vlada ne more zdaj trgovinske pogodbe, ki do leta 1900 veljajo, z drugimi državami rešiti, te pogodbe so pa tudi del ogerske nagodbe. Ker se iz tega vzroka ogerska nagodba mora za eno leto podaljšati , tedaj, ako bi jo državni zbor ne hotel podaljšati, bo jo vlada sama na podlagi § 14. dotične postave podaljšala. Ali to ni vse jedno, ali jo vlada podaljša ali pa državni zbor. Ako jo državni zbor podaljša, tedaj odpadejo tiste olajšave, ktere so vživali ogerski mlinarji na škodo avstrijskih, tedaj se avstrijskim obrtnikom pomaga. Ako jo pa vlada podaljša, potem ostane vse pri starem. Slovenski poslanci so odločni nasprotniki temu, da bi nagodba z Ogersko se podaljšala za 10 let zopet pod starimi krivičnimi pogoji, ako se pa prihodnje leto ne dà več doseči, kakor da odpade ista olajšava, dana Oger-skim mlinarjem, kdo je tedaj nasprotnik kmeta, desnica in ž njo g. Einspieler, ki bi, ker so hoteli za podaljšanje za eno leto glasovati, saj nekaj dosegli, ali pa gg. dr. Lemiš in Eisele in njih stranka, ki je temu nasprotna. Sploh pa do konečnega glasovanja o začasni pogodbi še prišlo ni. Tedaj le pri resnici ostanite gospodje! Konečno baha se še dr. Lemiš z nemško surovostjo v državnem zboru, češ, nemška roka je dosti močna, odbiti vse napade sovražnikov nemškega naroda.
Ko sta govornika končala, vstane Pinterič in se zahvaljuje vdeležencem za vdeležbo pri današnji demonstraciji ter pravi: Danes še le vidim, kako je Velikovec nemšk. (!!) No, gospodine Ivan, kako nemšk je Velikovec, kaže se najbolj jasno vsako sredo, ko blizo vsi Veli-kovčani slovensko govorijo! — Nazadnje udriha še znani naš prijatelj g. Plaveč po „črnih rogovi-ležih“, ki motijo svetovno znani koroški „mir“ in izraža željo, da bi prihodnjokrat namesto gosp. Einspielerja zopet zmagal mož naprednjak. Konečno se zahvaljuje poslancema in poživlja zborovalce, naj jima izrečejo zaupanje ter se vzdignejo iz svojih sedežev. Večina vstane, le so-cijalni demokratje, kterih je bilo 25 mož navzočih, so obsedeli in ko so jih nemški nacijonalci vprašali, zakaj ne vstanejo, izjavil je njih kolovodja, da so socijalni demokratje mednarodni in se ne vtikajo v narodne prepire. To je gospode nà-rodovce zelo neljubo dimoio in g. notar Rainer je skušal slabi vtis, kterega je postopanje soci-jalnih demokratov na zborovanje napravilo, nekoliko zbrisati, ter je rekel, da socijalni demokratje morda radi tega niso hoteli poslancema svoje zaupanje izreči, ker jih niso volili.
Pred sklepom zborovanja hočejo zborovalci še zapeti pesem „Die Wacht am Rhein“, ali vladni komisar g. baron Ott se temu odločno protivi, češ, ako zborovalci to storijo, je on primoran zborovanje razpustiti. Po zaključenju shoda so pa vendar ono pesem zapeli, kakor so se sploh zborovalci še zabavljali menda do 5. ure v nedeljo zjutraj. — Vsled te demonstracije seveda odsto-pivši grof Badeni še na svoji grajščini v Bušku mirno spati ne bo mogel in baron Gautsch bo moral novi občinski odbor velikovški ponižno
§gHP’ Zalite vaj te po vseli gostilnali
148
MF* Po konfiskaciji <lru§£a izdaja. ~9I
dovoljenja prositi, če sme Slovencem kako drobtino pravice potrositi. Heil in beilo!
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja. — Konec.)
XXI seja.
Dné 4. nov. se je nadaljevala razprava o vladnem predlogu, da se avstrijsko-ogerska pogodba podaljša začasno za prihodnje leto. V poduevni seji so se od 11. do 4. ure vrstila zopet o malenkostnih stvareh glasovanja po imenih. Toliko vi-harnejša je bila večerna in ponočna seja, ki je pričela ob 7. uri zvečer in prenehala drugi dan ob desetih zjutraj. Komando nad ponočnimi razgra-jalci je zopet prevzel Jurij Schonerer, ki je nalašč okrajšal svoj dopust. Prvi izmed govornikov bi imel govoriti dunajski župan in vodja krščanskih socijalistov posl. dr. Lueger. Več ko stokrat je poskušal priti do besede; toda Schonerer, Wolf in drugi člani razdivjane nemške levice so upili in kar noreli; kedar je hotel dr. Lueger začeti svoj govor, moral je zopet obmolkniti. Dr. Lueger je prosil podpredsednika, naj napravi mir; vse zastonj. Prosi Nemce, naj bodo mirni; brez vspeha. Še hujše so kričali: „Ti ne smeš govoriti!“ Med tem so švigale najgrše psovke po dvorani, s kterimi so zmirjali Luegerjevi prijatelji Schonererja inWolfa. To je trajalo več, kakor poltretjo uro. Proti pol 11. uri je hrup nekoliko potihnil. Schonerer in njegova četa se je vendarle naveličala in utrudila ropotati, eden za drugim zibne iz zbornice, zadnji je odišel Schonerer. Dr. Lueger kliče za njimi: „Vedel sem, da so gospodje žejni in da tukaj brez pijače dalje ostati ne morejo. Priporoču jem se vam, g. Schonerer, okrepčajte se dobro!" Sedaj je govornik stvarno in mirno dokazoval, da je dosedanja pogodba avstrijskemu ljudstvu v škodo, Madjarom pa v neprimerni dobiček. Ne bi bilo pravično, ako bi se taka sama ob sebi krivična pogodba potrdila zopet na desetletje ali pa tudi le začasno za nastopno leto. Proti koncu Lueger-jevega govora so Schonererijanci zopet prihruli v zbornico in ponavljali navadni ropot s poleni in deskicami. Cehi so jim trgali polena iz rok ter hoteli Wolfa posaditi pred duri. Ob 2. uri po polnoči se je sprejel s 179 proti 118 glasom konec razprave. Med glasovanjem je Wolf neprenehoma razbijal z desko, dokler mu je češki poslanec ni izvil iz roke; njegov sosed Turk pa je ropotal kar z dvema polenoma tako silno in nerodno, da si je ranil svoj palec. A večina se ni dala vpogniti. Ob pol 3. uri zjutraj je začel govoriti češki poslanec dr. Engel za predlog, naj se začasna pogodba, kakor jo vlada predlaga., izroči proračunskemu odseku. Povdarjal je, da večina ne govori rada o provizoriju, t. j. o začasnem podaljšanju te pogodbe, a pečati se mora s tim, da ne pride kaj hujšega. Obžaloval je, da ravno nemški „olikani" možje kurijo divje sovraštvo v ljudstvu proti Slovanom, a posledice naj si pripišejo Nemci sami. Od 3. do 6. ure zjutraj je vladni predlog pobijal liberalni Nemec Prade ter vmes ojstro napadal Ogre, Poljake in Čehe. Potém so se oglašali še razni govorniki, ki so popravljali to in ono besedo predgovornikov. Proti 10. uri predpoludnem se je slednjič glasovalo po imenih in s 177 proti 122 glasom določilo, da se ima vladni prodlog proračunskemu odseku izročiti v posvetovanje. Levica je bila torej v tem boju potolčena — in desnica je zmagala.
O nastopnih 6. sejah (22. do 26.), ki so se vršile dné 8., 10., 11., 12., 17. in 19. novembra, poročamo zaradi pomanjkanja prostora bolj kratko in pregledno.
Od 8. do 12. novembra se je zbornica pečala v štirih sejah (22. do 25.) zaporedoma s tretjo obtožbo ministrov,
ki so podpisali jezikovne uredbo za Češko in Moravsko. Kot prvi tožnik se je oglasil vodja liberalnih Nemcev na Češkem dr. Funke, ki je v šest-urnem govoru pobijal ministerski ukaz. Njemu so sledili kot tožitelji baron d’Elvert, dr. Menger, dr. Kronawetter, dr. Baernreither, dr. Russ in kot glavni tožnik dr. Chiari. Nasprotno pa so branili in zagovarjali jezikovno naredbo češki poslanci dr. Pacak, dr. Vašatj, dr. Herold in v imenu Poljakov dr. Dzieduscijski. Branil je svojo določbo tudi ministerski predsednik sam, (er pri tej priliki zatrjeval, da bode vlada slučajne predloge, po kterih naj bi se jezikovno in narodnostno vprašanje rešilo potom postave, vestno pregledala in ako bode spoznala, da so dobri, skrbela bo za to, da se tudi izvršujejo. Ako se pa s takimi nasveti ne doseže sporazumljenje med nàrodi, dognala bode stvar vlada sama, ker hoče konec storiti narodnostnim prepirom na Češkem. Vlada spoznava in ceni pomen nemštva v Avstriji, hoče pa tudi ne-nemškim ndrodom pošteno pripomoči do pristo-ječih pravic.
Pri glasovanju, ki se je vršilo dné 12. nov. v 25. seji, je bil grof Badeni obtožbe oproščen s
177 proti 171 glasom in večina je pritrdila Pa-cak-ovemu predlogu, da se o tej zadevi preide na dnevni red.
Novo predsedništvo.
V istej seji dné 12. nov. je dobila zbornica novega predsednika. Od 318 oddanih glasov je bil dosedanji prvi podpredsednik vitez David Abra-hamovič s 186 glasovi izvoljen predsednikom, 125 glasovnic je bilo praznih. En glas je dobil Schonerer, znani natakar Mittermayer 3 in dr. Ka-threin 3 glasove — to priča, koliko resnosti imajo nekteri ljudski zastopniki. Isti dan so prišli ro-potači tudi ob svoje priljubljeno orožje: zibnile so iz zbornice vse deskice, s kterimi so proslavljali Schonererijanci in naši nemško-ndrodovci dr. Lemiš, Tschernigg itd. svojo nemško „omiko".
Za prvega podpredsednika je bil dné 17. nov. v 26. seji izvoljen dr. Kramar s 136 glasovi. Dné 21. nov. pa se je vršila volitev drugega podpredsednika, za kterega je bil izvoljen član katoliške nemške stranke pl. dr. Fuks s U6 glasovi.
Nastopne tri seje (26., 27. in 28.), ki so se vršile dné 17. nov. po dnevi, dné 19. in 22. nov. po dnevi in po noči, so bile namenjene konečnemu razgovoru
o državnih podporah
za tiste dežele, ki so po letošnjih vremenskih nezgodah največjo škodo trpele. O tej stvari se je v zbornici pričela razprava že koncem septembra, toda nagajivci so s svojo obstrukcijo to prevažno in nujno zadevo zavlekli skoraj za dva meseca. Ali niso torej predrzni in nesramni tisti ljudski zastopniki, kteri skozi okno govorijo o nesreči in revščini ljudstva, v zbornici pa prazno slamo mlatijo in navlašč zaverajo rešitev nujnih vladnih predlogov ?
Proračunski odsek je na podlagi vladnega predloga nasvetoval, da država za semena, živež, krmo itd. dovoli podpore v najvišjem znesku 2,640.000 gld. in brezobrestnega posojila 1,550.000 goldinarjev. Te svdte so namenjene za Češko, Avstrijo nad in pod Anižo, Solnograško, Štajersko, Šlezijo in Moravsko. Za uravnavo in zagradbo voda se predlaga za češko 500.000 gld., za Gorenjo Avstrijo 150.000 gld. v podporo vsled drugih nezgod prizadetim občinam v imenovanih deželah 1,550.000 goldinarjev brezobrestnega posojila, konečno za ostale dežele 300.000 gld. podpore. Po dolgih debatah se je vlada udala, da dovoli še en milijon kredita, ako bi za prvo silo ne zadoščale prve svote.
Dolgočasnemu splošnemu razgovoru, kterega se je udeležilo 20 zastopnikov poškodovanih pokrajin, sledila je podrobna razprava o predlogu proračunskega odseka in o posameznih nasvetih, kterih se je nakopičilo ne manj kakor 91. Levičarji so si stvar jako prebrisano uravnali. Za vsako deželo, za ktero je odsek nasvetoval primerno svoto, so predlagali višjo podporo, češ, da pokažejo s tem večjo naklonjenost poškodovanim občinam in deželam. Na ptuje troške dobrote deliti je pač lahko. Skoro deset milijonov dovoli država podpor in brezobrestnih posojil po povodnji poškodovanim, a levica zahteva več in zasmehuje zastopnike posameznih dežel, ki sedè na desnici ter glasujejo za od-sekove predloge le zavoljo tega, ker je finančni minister odločno zagotavljal, da državna blagajnica višjih podpor nema na razpolago. Desnica je torej odklonila vse predloge levičarjev ter dné 22. nov. blizu polnoči sprejela vladni nasvet v drugem in tretjem branju na podlagi poročila proračunskega odseka.
Komaj je bila ta toliko nujna zadeva rešena, začeli so nemirni nemški duhovi proti polnoči zopet grozno razsajati. Predsednik je namreč napovedal, da pride v prihodnji seji dné 24. nov. kot prva točka v razgovor poročilo proračunskega odseka o začasni pogodbi z Ogersko. Kakor bi dregnil v sršenovo gojezdo, planili so po tej izjavi levičarji po koncu. Njih voditelji: dr. Gross, Wolf, dr. Stein-vvender, dr. Mayreder, dr. Scbucker, vsi ugovarjajo predsedniku in zažugajo, da bodo z vso silo zabranili pravilno posvetovanje in sklepanje o tej pogodbi. Wolf je pretil, da bo šlo v zbornici vse na drobne kosce, ako predsednik in večina ne odneha od „nasilnega postopanja". V groznem hrupu je zbornica s 132 proti 79 glasom pritrdila predsednikovemu predlogu, da se ima dné 24. nov. v 29. seji razpravljati o začasni pogodbi z Ogersko.
„Kako“ se je o tem „razpravljalo“, t. j. o nezaslišanih škandalih, pretepih itd., ki so bili na dnevnem redu v naslednjih treh sejah, smo poročali že v zadnji številki.
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Dež. predsednik baron Schmidt-Zabiérovv vpokojen!) Dne 15. decembra je prinesla uradna Celovčanka novico, da je vpokojen naš c. kr. predsednik g. baron Schmidt-Zabiérovv in da mu je cesar ob tej priliki podelil veliki križec Franc-Jožefovega reda. Kako sodimo Slovenci o delovanju Schmidt-Zabiérowa | na Koroškem, povedali smo jasno in določno že
v 20. štev. „Mira“ od 30. septembra 1.1., ko je g. baron obhajal petdesetletnico svojega uradovanja. Temu, kar smo povedali, nam ni treba dostavljati ničesar. Dogodki in demonstracije zadnjih tednov so našo sodbo le znova potrdili in opravičili ! Torej Slovenci za Schmidt-om — jasno izrečemo — žalovali ne bodemo! Ali se moremo veseliti? To ima pokazati bodočnost! Naslednikom barona Schmidta je imenovan g. pl. Fraydenegg. Kako bode vladal Koroško, kajpak ne vemo! Sodili ga bodemo po njegovih dejanjih, a pričakujemo, da se bo oziral tudi na tretjino slovenskega prebivalstva v deželi in postopal pravično! Ako pa bode stopil, kakor „Freie Stimmen" pričakujejo, „in die Fussstapfen seines Vorgangers", potem naj bode prepričan, da bode tudi nas našel pripravljene za krepek odpor.
Iz Dobrlevasi. (Osramočeni nemčurji.) Kresove sežigali o slovesnih prilikah je občna, mejnàrodna navada. Ni lepšega, kakor je pogled na plamteče kresove, raztresene kot svetle bisere po hribih in dolih, ktere prične pokrivati tema krasne poletne noči. Kresove sežigali so naši pradedje že od nekdaj kot znamenja radosti, pa tudi nevarnosti, kedar se je bližal sovražnik. V novejšem času udomačila se je med nami lepa navada, da goré povsodi, kjer bivajo Bogu in svojemu nà-rodu verni Slovenci, nebrojni kresovi na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, tema svetima možema na čast in v zahvalo. Kakor poprejšnja leta, tako vsplamteli so tudi letos na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda neštevilni kresovi po slovenski Koroški od laške do štajerske meje. Kaj pa, da tudi mi Podjunčani nismo zaostali. Nikdar in nikjer niso pri teh kresovih spoznali nevarnosti ognja, samo pri nas je letos tàko nevarnost iztuhtala — plemenita duša. Dné 4. julija t. L, malo pred deveto uro zvečer, zažgali so, kakor po navadi vsako leto, pridni in zavedni domači fantje Jože Sokol, Filip Bruner, Luka Slivec in J. Žriberčnik kres pri Šavmbohovem hribčku na istem prostoru, kjer je kurilo kresove že mnogo drugih pred njimi. V bližini ni bilo nobene stvari, da bi se ob iskrah ali plamenu kresa vneti mogla. Še-le 300 korakov
—	reci tristo korakov — proč stoji Harihov stog. Druga pohištva so bolj oddaljena. Nebo je bilo s težkimi črnimi oblaki zakrito, zrak pa je bil nasičen z mokroto in miren, le lahek vetrič je pihljal od stoga, od večerne strani sem. Komaj se je kres razvnel, vlil se je dež. Kdo bi mislil, da bo kres v takih okoliščinah nevaren? Nihče. Stojte! Našla se je med nami zvita glava, ki navadno krasi život Alojzija P ri sl a na. Ta vidi včasih več kot mi vsi drugi. Kaj čuda torej, da je samo on pri omenjenem kresu videl nevarnost! Skrb za Harijev stog mu ni dala spati. Razjarjen naznanil je to naši sodniji — — — — — — — — —
konfiscirano
----------------------— kteremu tudi skrb za
občni blagor ne dà mirovati. Oglasila se je pa še tretja oseba, kteri je jednaka skrb za javno varnost poklic, in ki je zvesto podpirala A. Prislana
—	oko postave — žandar Balant Pip. —-----------
konfisdranih 12 vrst
-----. Obsodil je fante na besede Alojzija Prislana
in žandarja Balanta Pipa, kakor je tretji v bratski
zvezi Alojzij D reo predlagal in zahteval.------
konfisci/rano
-----. Po tej razs od bi je bila dné 4. julija 1.1.
zvečer ob devetih velika suša. Bril je vzhoden veter in zanašal naravnost iskre kresa proti Hari-
hovem stogu, v kterem je bilo žito in seno.--- —
konfiscirano
-----—, videl bi bil, da je Harihov stog dalje
od njega, kakor sta pravila njegova zaupnika in priči Alojzij Prislan in Balant Pip, in videl bi bil, da je na vzhodni strani od tega mesta 3 metre visok hribček, ki daje ognju proti vzhodnemu vetru zavetja. Pa vzhodni veter sploh ni vlekel, ravno nasproten veter je rahlo vel; tudi take velike suše ni bilo. To dokažejo neštevilne priče in uradni zapiski vremenske opazovalnice na Obirju. —-------
konfisci/rane 4 vrste
—	— — — —• — —--------------Fantje, ki so bili v
Dobrlivasi vsak za 12 ur v zapor obsojeni, bili so vsled njih pritožbe pri c. kr. deželni sodniji v Celovcu vsake kazni oproščeni. Pri obravnavi v Celovcu je obtožene fante zastopal naš rojak g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu, ki je prepričevalno pobijal ničevnost razlogov v razsodbi dobrlovaške sodnije. Vsi gospodje, pri sodišču so od cele te, od nemčurjev sprožene, klaverne zadeve dobili ta vtis, da se fantje niso iz skrbi za tuje posestvo, marveč iz zlovoljnosti in sovraštva do Slovencev pri sodniji ovadili. — To prepričanje opravičujejo in krepijo še sledeče okolnosti. Na ravno istem mestu, kjer je letošnji kres na čast sv. Cirila in Metoda gorel, zakurili so naši nemškutarji že večkrat še večje kresove, in strelišče je komaj 30 korakov od Olinčeve bajte oddaljeno, ki je s slamo in deskicami pokrita. Alojzij Prislan sam je komaj 23 korakov od cerkve sv. Duha, ki je tudi
Iglp5*' IPVisštopite isloveii^keixra. kat.-pol. in go^p. dnuštvn ! '■“lUfj
samo z deskicami krita, in 190 korakov od Hof-bauerjevega pohištva, sežgal veliko gromado na čast svojemu svetniku liismarku, in ravno on je tudi 6. avgusta t. 1. napravil velik ogenj, da je plamen višji od vsake hiše švigal in to na najnevarnejšem mestu 68 korakov od z deskicami pokrite sušilnice, 70 korakov od Tavrarjevega stoga, polnega suhega ovsa, in 98 korakov od treh velikih kupov Sepiševe slame. Kje je pa bila pri teh prilikah častivredna trojica Prislan, Pip in Ureo, ktero baje tako hudo tare skrb za občni blagor? Zakaj pa v teh slučajih niso ovadili, pričevali in tožili po pravici in resnici, ko bi vendar gotovo bili zmagali? Mi nočemo trditi, da so bili tedaj nalašč slepi in da so zanemarjali vedoma svoje dolžnosti, ker zažigaici
niso bili — Slovenci. — — —-------------------
konfisciranih IG vrst
zadeva je namreč prinesla dvojno korist. Prvič vemo sedaj, da prihodnjič brez strahu lahko sežgemo na istem mestu, kakor zadnjič, najlepši in največji kres, čeprav bi se ob njem vnela vsa v nemčurskih glavah nakopičena slama. Drugič pa vemo, da se tudi pri c. kr. deželni sodniji v Celovcu vse lepo v našem jeziku opravi. Zasluga v tem oziru gre našemu zagovorniku gosp. dr. Alojziju Krautu, kije zatožence brezplačno zagovarjal, ker se gre za nàrodno stvar in ki je odločno zahteval, da se z nami slovensko obravnava. Vsled tega je bila prvič obravnava celo preložena, ker tedaj sodniki slovenščine niso bili vešči. Drugič pa so bili vsi našega jezika zmožni in dobro je šlo. Kličemo hvalo Bogu, da imamo še takšne sodnike, ki ne dopuščajo, da bi se od zagrizenih naših političnih in nàrodnih protivnikov zlorabilo pravosodje v njih podle namene, ki ne trpijo, da se žali pravno prepričanje ljudstva in v njem zbuja sum, da se pravica meri z dvojnim merilom.
Iz Dobrlevasi. (Kaj počenjajo naši nemškutarji?) V nedeljo dné 12. t. m. bil je za naše nemškutarje velik dan. Pokazati so hoteli svoje navdušenje za tiste nemške poslance, ki v državnem zboru razbijajo in zapravljajo denar volilcev. Slišali so, da ta dan roma slavna trojica Lemiš-Eisele-Dobernik iz Velikovca v Železno Kapljo. Te ugodne prilike niso smeli prezreti in zató so se v polni paradi postavili na cesto, da tam dostojno pozdravijo „rešitelje nemštva “.Čakajo in čakajo, mraz precej pritiska, mencajo si roke, cepetajo semtertja, a pričakovanih le ni. Toda zvita buča si zna vselej pomagati! Tako tudi naši posili-Nemci. Da se ogrejejo od zunaj in znotraj — hajd v bližnjo gostilno, kjer si namažejo tudi grla, da bo potem ložje „heil-ati“. Da pa ne zamudé onih slavljencev, postavijo nekega varuha na cesto, da jim naznani prihod. In to častno stražo je prevzel mož, ki je znan po vsej podjunski dolini, gospod, ki je na glasu, da ima najboljša pljuča, ki si je med Slovenci nabral precej premoženja, postavil si hišo in ki se sedaj odlikuje s posebno surovostjo proti slovenskemu narodu. Ta mož je toraj potrpežljivo zmrzoval in čakal na cesti. A smola je smola! In tako tudi naš stražar — zamudi ono trojico, kar nakrat švignejo sani mimo njega. Da vsaj reši svojo čast, zakriči za sanmi s polnim glasom v pristni koroški nemščini: „So, wòrtens a bisl!“ A dasi ga je slišala — saj ima dobra pljuča •— cela vas, veliki Nemci na saneh se za velikega Nemca na cesti niso zmenili! On razjarjen nad takim „fiasco“ jo udere nato za svojimi prijatelji v gostilno ter jih tam prav pošteno ošteje, češ: „kakšni Nemci da so, da pusté njega na cesti in one na — sanéh!“
—	Zvečer se jim je trud bolj obnesel. Ustavili so se tu Lemiš-Eisele-Dobernik, in naši Nemci so imeli „čast“ občudovati te velikane obstrukcije! Govorilo seje kajpak, pilo še bolj, ali kaj naj pravimo k temu, daje — kakor se mi zatrjuje — nek učitelj sam navajal otroke, naj kriéé „A11 heil“?! Dà, ali smo tudi tu že tako daleč, da bodo — otroci delali obstrukcijo?
—	Dobrlovašld „Nemci“ pa naj si dan 12. decembra 1897.1. le zapišejo v zlato knjigo v spomin, kakó se jim smeje cel svet!
Iz Velikovca. (Občinska volitev.) Dné 11. t. m. se je celo mirno vršila na mestnem rotovžu občinska volitev za našo velikovško občino. Ker nasprotne stranke ni bilo ter so nemški nacijonalci socijalne demokrate s tem pridobili za-sè, da so tri rudečkarje sprejeli med kandidate za 3. razred, tedaj so nemški nacijonalci, kakor sem zadnjič že poprej povedal, brez nasprotnika „sijajno41 zmagali v vseh treh razredih. Socijalni demokrati so pripeljali kot zavezniki vse svoje pristaše na volišče, ali slabo se je jim poplačala njih ,,zvestoba“: vsi trije rudečkarji so ostali v manjšini in postali samo namestniki. Kako se je to zgodilo, še ni prav jasno, ali to je gotovo, da se je rabilo tri različne vrste volilnih listkov. Na vsak način so rudečkarji šli nacijonalcem na limanice. Od našincev je prodrl Tomaž Novak p. d. Kavnik nad Dravo, drugi
našinec Val. Tavpe p. d. Fuks v Mlinskem grabnu se je pa žal odpovedal kandidaturi, sicer bi on tudi bil izvoljen odbornikom. Tako je tedaj tudi naša okolica v občinskem odboru zastopana, kar dozdaj še ni bila. Novi naš odbornik Ravnik ima seveda v občinskem odboru jako težavno stališče med tolikimi nasprotniki, vendar po pravici upamo, *da bo nas po možnosti zastopal. Izvoljeni so tedaj bili v III. razredu: dr. Ed. Zych, A. Albrecht, F. Redi, Tomaž Novak-Ravnik, F. Plešivčnik in J. Pogačnik; namestniki so postali: D. Mitterberger, A. Jamnik in L. Greiner. V II. razredu so postali odborniki: J. Tomaž, J. Scheicher, A. Lessnagg, A. Gratzhofer, I. Pinterič mlajši in J. Nagele; namestniki pa: J. Buch, F. Mettinger in I. Falkner. V I. razredu so izvoljeni odbornikom: dr. J. Kulterer, J. Rainer, M. Gindl, F. Huth, E. Strauss in M. Artnak; namestnikom pa: B. Neuman, I. Rak in H. Holl. Dosedanji župan g. J. Cehner ni več izvoljen. Od teh odbornikov je tedaj 1 kmet, t zdravnik, 1 odvetnik, 1 notar, 1 uradnik, 2 učitelja, 4 trgovci in 7 obrtnikov in gostirjev. Župan bo postal bržkone g. J. Pinterič mlajši, govori se pa tudi, da g. notar J. Rainer utegne biti izvoljen županom. — Tak je torej izid naših letošnjih občinskih volitev. Mi Slovenci gledamo na nove može z vso hladnokrvnostjo. Naši nemški nacijonalci, osobito g. Pinterič ml. in njegovi pristaši, so leta in leta ruvali proti sedanjemu, sicer nemškemu, a poštenemu županu Zechnerju, da bi ga vrgli iz županskega stola. To so sedaj dosegli — in s tem gotovo tudi nemštvo rešili.
Iz grebinjskega Kloštra. (Kako se lažejo, — nasprotniki namreč!) Nedavno tega so prinesle „Karntner Nachrichten14, kakor je že omenil „Mir“, kratek a strupen dopis, v kterem naznanjajo, da je sklenil občinski odbor v Gre-binju ustaviti delovanje v prenešenem delokrogu, to je, delati hoče obstrukcijo. Nam se je zdela vsa stvar koj neverjetna, ker vemo, da se oni list dosti ne briga za resnico, samo da Slovencem more dati brco. Popraševali smo torej in pri možeh izvedeli, da je dopisnik onega lista tudi v tem slučaju krepko — skregal se z resnico, ter speljal čitatelje na led. Slavni občinski odbor v Grebinju namreč obstrukcije nikoli sklenil ni. Kar je dalo povod onemu dopisu, je samo to-le: Znano je, da je grebinjska občina ena največjih na deželi (obsega 5 far). V jedni zadnjih sej je prosil občinski sluga zaradi preobilnega posla za povišanje plače. — Vse molči, kar vstane tajnik in reče, da mu je nemogoče samemu ves preobilni posel opravljati, vložni zapisnik kaže že nad 3400 številk, posebno se množi delovanje od okrajnega glavarstva itd.; ako ne dobi pomočnika, bi se moral službi odpovedati. Zbrani svètniki rekó, da ne morejo povišati plače ne slugi ne tajniku; prosi pa se, naj okrajno glavarstvo olajša občini ua kak način marsiktero nepotrebno pisarjenje. Posebno se je še omenilo, da se to ne zgodi iz „obstrukcij e“ ali nagajivosti. Ni res torej, da je občinski svèt delovanje o prenešenem delokrogu ukazal ustaviti, torej tudi ni res, da bi bil to storil zaradi Badenijevih jezikovnih naredb, kakor kvasi bel-jaški list. O teh se niti besedica zinila ni. Da se zaletava v g. drž. poslanca L. Einspielerja, je nesramno tembolj, ker ga Grebinjčani itak niso volili. Ta dopis „beljaške Urše14 kaže zopet, koliko vredni in resnični so dopisi v nji, a priča tudi, kako neumni in pomilovanja vredni so tisti, ki tak list naročujejo in plačujejo!
Iz Škocijana. (Aitar in leča popravljena.) Kdor pozna našo farno cerkev od prejšnjih let, kar začudi se, ko sedaj vstopi v njo. Veliki aitar sv. Kaucijana in leča sta popolnoma popravljena, skoraj čisto nova. To se je zgodilo po prizadevanju in požrtvovalnosti domačega župnika čast. g. Vek. Led vi n k a. Popravil je oltar in pridiž-nico g. Vatr. Oblak, podobar iz Celja na Štajerskem (oče rajnega dr. Vatr. Oblaka) z dvema pomočnikoma in to od konca meseca kimovca do 11. listopada t. 1. Delo je izvršeno na zadovoljnost in radost faranov. Kipi sv. Kancijana, Kočija in Kancijauile ter tabernakelj in stoleki nad njim so popolnoma vnovič pozlačeni. Propovednico kiučajo kakor preje zopet trije angeljčki, pomenjajoč tri božje čednosti, kar kažejo s svojimi znaki. Tudi slike Dobrega Pastirja, dobrega in hudega sejalca in angelj s. sv. razpelom nad prižnico so prenovljeni.	—pl—
Iz Št. Vida v podjunski dolini. (Občinska volitev se bliža!) O božičnih praznikih bodemo imeli volitev v občinski zastop rekarske občine. Kdor naše razmere poznà, spoznal bode tudi važnost in imenitnost prihodnje volitve, da bi se vršila k sreči in v blagor krščanskih volilcev ter v blagor cele naše slovenske občine. Kakor drugod, pripihal je pred nekterimi leti tudi k nam liberalni duh po nekterih ljudeh, v najnovejšem času pa so se trosili (po nekterih mladih „škricelnih“) med
ljudi že tudi tisti zapeljivi socijaldernokratični nauki, ki hujskajo zoper sv. vero in duhovščino, in mislijo, da, ker sami ne poznajo več nobene duhovne in posvetne oblasti, jim je vse privoljeno storiti. Kterega duha da so naši liberalci in „tajčnaceljni44, kažejo njih zlobnosti, burke in hujskanje zoper poštene Slovence. Veliko hudega zamore pa dober občinski zastop obraniti v občini, kedar hoče pravičen biti in nepristransko ravnati. Kako potrebno je tedaj, da izvolite si za župana moža, ki je pošten in stanovitnega značaja, Slovenca in katoličana ne samo po imenu, ampak tudi v dejanju, ki se ne boji nekterih liberalnih kričačev. Potem bode mir in pokoj v občini v blagor naši- občini in njenih prebivalcev!	—g.
Iz Železne Kaplje. (Nemškutarsko-nacijoualne demonstracije.) Dasi prave Nemce našega slavnega trga sešteješ lahko na prstih jedne roke, se vendar večina naših „pur-garjev44 štuli za prave „Germane4< in s svojim nemštvom ti silijo na dan, kakor gobe po dežu. Dokaz temu so dogodki zadnjih dni. Ko se, kakor beremo po listih, meša celi „nemški“ svet, postaviti so se morali po koncu kajpak tudi Kapelj-čani, in tako so svoje „nemško“ mišljenje pokazali tudi pri odstopu Badenijevem s tem, da so razobesili nemško ali prusovsko zastavo in se tudi drugače veselili „uemške zmage44. Kakor pa je pri vsakem veselju nekaj pelina, je tudi tukaj nesreča hotela, da sta se potem dva izmed velikih „Nemcev“, ki sta imela razobešene črno-rudeče-žolte zastave, nekaj sprla. In v ognju je prvi izmed njih Kranjec B. očital Cehu T. „Sau-bohm44, ta pa se prvemu odrezal: „dr . . . iger Kraner44. Le težko so ju menda potem spravili, da ni bilo treba sodniji razsojati o pristnem „nemštvu44 teh dveh junakov. — Veselje nad Badenijevem odstopu je vskipelo do vrhunca, ko so dné 12. t. m. tu zborovali poslanci Eisele, dr. Lemisch in Do-bernik. Zopet je bilo vse v zastavah. Kakor se sliši, je bilo sicer prepovedano razobešati nemške zastave, a vkljubu temu so to storili vsak na svojo odgovornost. Pa nekaj drugega jih je spravilo v zadrego. Poslanci so tu, komisar tudi, ura bo že V*2, a ljudij skoraj — nič. C. k. in drugi uradniki so bili sicer vsi točno prišli, še celo od daleč, vendar jih je premalo. Zato je bilo treba spraviti ljudij skup. Hlapci, vozniki, črev-larji, volilci in nevolici, vse je bilo dobro, da se le soba napolni. Neki gospod, ki se tudi rad šteje za Nemca, je hitel med „furmane44 in jih spravljal in navduševal za shod rekoč: „Kommts, seifs jo doch a intelligent!44 Bila je res izbrana družba. — Ob 1ji2. uri je vprašal zastopnik vlade gosp. okrajni glavar Kreuter govornike, kako dolgo hočejo govoriti. Eisele eno uro, dr. Lemiš pol ure, Dobernik četrt ure, bil je odgovor. Tega se je komisar strogo držal. Dva socijal-demokrata sta tudi imela upanje, da prideta do besede, a je nista dosegla. Eisele je govoril o dogodkih v državnem zboru in kaj je napotilo Nemce v obstrukcijo. Dr. Lemisch je govoril o političnih in socijaluih razmerah v Avstriji. Dobrikal se je nekoliko celo Slovencem češ, da hočejo nacijonalci v miru z nami živeti itd. Poznamo te lepe besede gospodov nasprotnikov, a verjamejo jim še k večjemu kaki politični otroci! Dobernik je shod zaključil. Okoli tretje ure je bil že konec shoda. Posebnega utiša ni napravil. Nevolja, da hodijo obstrukcijonisti semkaj dražit ljudstvo, je velika.
Iz Kotmarevasi. (Rogoviljenje nasprotnikov.) V nedeljo dné 28. nov. t. 1. imeli so naši nemškutarji tukaj zaupen shod, na kterem se je zbralo kakih 15 posestnikov in nekaj pijanih hlapcev. Prišli so na ta shod kot „govorniki“ znani gosp. Krasnik, Kosičev „sodaboserfabrikaut“ iz Svetnevasi, bivši učitelj, zdaj poštar Samouik iz Petrinja, in bivši državni in sedaj še deželni poslanec France Kiršner iz Žihpolj. Krasnik je zabavljal čez duhovnike in Slovence, kako da je duhovščina vse kriva, da hoče imeti kmeta nevednega, da dobimo potem zopet roboto in desetino in še več takih čenč. Verjeti so mu mogli le taki poslušalci, kakor smo jih zgoraj opisali ! — Kiršner se je hvalil, koliko je on že storil za kmete v državnem in deželnem zboru. (Pri tem so se muzali celo liberalni poslušalci, ker se jim je ta „poper“ vendar preojster zdel!) —- Poštar Samouik je hujskal proti tukajšnjemu občinskemu predstojniku in kvasil, da je imela občina neko tožbo zavoljo nekega domovin-stva, da je bilo stroškov že čez 400 gld., in da se je moral France Kiršner v državnem zboru za občino potegniti (čujte!), da se je tožba vstavila, sicer bi še veliko več stala. Jasno je, kako je vse to vzeto prav iz — zraka, a vendar se Kiršner ni sramoval, teh čenč potrditi! Tako je Samouik svoje neslanosti nadaljeval še več časa. Posestnik Ratz p. d. Cinglor v Dolu je hvalil kmete v Vetrinju, da so sezidali tako „lepo44 šolo, ki bode stala blizo 20 tisoč goldinarjev, da radi (??) plačujejo 15 do 20°/0 šolskih doklad in jih bodo še poznejši rodovi hvalili, kaki napredni možje da so bili ne-
jpHP’ Slovenci!	zaliajajte na slovenske ®liode! -SH|§
kdaj y Vetriuju, ki so sezidali tako lepo šolo.
(Kmetje kaj pravite Vi h temu?) — Kramar Peter Šaši v Kotmarivasi je tožil, da imamo v Kotmari-vasi do 20°/o občinskih in šolskih doklad, kar v drugih občinah ni (??), da je to vzrok samo slovensko uradovanje, ker so tiskovine dvojezične, tedaj na polovico dražje (da ga ni sram kvasiti takih neumnosti] ! —) kot samo nemške. Priduševal je navzoče, naj ne volijo več teh „metodijev“, kor bodo potem liberalci vse občinske doklade odpravili (čujte !), samo šolske bi ostale. Očital je sedanjemu odboru, da za šolo nič ne skrbi in imamo premajhne šolske doklade (!!), ker treba bi bilo hrama pod šolo, napeljati se mora od daleč voda k šoli, zidati se mora lepa shramba za požarne brambovce, kar bi naši nemškutarji seveda vse sami iz svojega žepa plačali, ker denarja od „metodijev“ nočejo, ali kaj?! Lagali so tako kosmato, da se je že samim preveč zdelo in so jo kmalu popihali iz Kotmarevasi, samo vetrinjski poštar je imel neljubo smolo, da ga je sam njegov pristaš — krčmar — na zadnje pred vrata postavil, ista zaprl, in je poštar moral jo žalostno iz Kotmarevasi odkuriti.
Iz Spodnjega Roža. (Liberalno maslo.) Dné 31. okt. t. 1. so imeli občinski odborniki v Svetnivasi sejo in so se posvetovali o jako važnih rečdh. Četrta točka namreč je bila razprava o predlogu dež. poslanca Ghona zastran spremembe občinskih volitev. Soglasno so sklenili: „naj se voli na tri leta, kakor do zdaj, volitev naj se vrši ustmeno in javno, ter naj se duhovnikom vzame volilna pravica". No! kaj porečejo k temu šentjanški farmani, kteri bi radi lastnega duhovnika dobili, njihovi odborniki pa tako delajo zoper duhovnike, da njim hočejo vzeti volilno pravico!! To so Vam res junaki. Vsak šušmar, vsak hlapec, ki niti brati ne znd, naj ima volilno pravico, odvzeti jo hočejo pa duhovniku, ki se je najmanj 16 let trudil z nauki, ki sredi ljudstva živi in ki bolj kakor kdo drugi pozna njegove potrebe. Res, prav liberalna prostost! Tudi so imenovali v tisti seji častnim občanom s 7 glasovi proti 2 nekega C., kteri je bojda svoji sestri preskrbel, za kteri bi sicer imela občina skrbeti in je menda tudi obljubil občini še kaj darovati. To je prava kupčija s častnim občanstvom! Koliko posestnikov je v občini, kteri so uboge preskrbeli in še skrbijo za nje, za ktere bi sicer tudi morala občina plačevati, vendar takih ne imenujejo častnim občanom. Kaj ne, g. Krasnik, so pač volitve pred durmi in je vsak glas za nemškutarijo dobro došel!
Iz Slov. Plajberga. Morda mislite, g. urednik, ker že nekaj časa nobenega dopisa ne dobite iz našega kraja, da smo že vsi zaspali, a temu ni tako. Veste, poleti imamo vse preveč dela in žu-Ijera roka tudi pero težko drži, kakih veselih novic vam tudi nimam poročati, žalostne pa itak same pridejo. Kakor vam je znano, je pri nas vse, kar je bolj „imenitnihl< „fortscbritlich deutschgesinnt", zato se pa mi, ker se štejemo med „nižje“ ljudstvo, ne upamo veliko med svet. Tekoče leto so ustanovili naši „tajčnaceljni“ nek nebodigatreba „Kriegerverein“ in se tako povspeli spet za cel kurji greben višje. Kakšen namen ima to društvo, tega vam ne vem prav razložiti. Ko je med letom ud dotičnega društva umrl, je bil njegov pogreb za naš kraj čisto nenavaden. Pri nas je navada pri pogrebu, da grejo moški odkriti in se med potjo moli, pri tem pogrebu pa so šli s pokritimi glavami in namesto molitve je igrala godba, kakor pri kakšni svatovščini. Jezične ženice so si imele med potjo dokaj pripovedovati, kako bode zdaj „luštno“ pri pogrebih, ker bodo godci. Samo to so nektere starejše ugibale, ali bo le tudi Bogu godba tako všeč in mrtvemu v prid, kakor molitev. No, pa to vedo tudi tam v večnosti že, da gre devetnajsto stoletje proti koncu in se mora torej vse po novi „modi“ vršiti. — Precejšno število je pa tudi nas vernih Slovencev, ali kakor nas naši ljubeznivi prijatelji imenujejo ,metodijev“, kteri z veseljem „Mir“ prebiramo in prihodnjo številko že vselej težko pričakujemo, ker smo radovedni najbolj na poročila iz Dunaja, da zvemo, kako se naši zastopniki obnašajo v državnem zboru, kako se z deskicami in poleni potegujejo za svoje volilce. Vidimo, da delajo prav tako, kakor so se obnašali njih volilci pri nas na dan volitve, ko so nas napadali s pestmi in steklenicami, hoteč nas tako ostrašiti, da bi se volitve nikdar več ne udeležili. A mislim, da so s tem ravno nasprotno dosegli, zakaj, kdor ima količkaj čuta sramežljivosti in je bil samo zapeljan, se bo prihodnjič gotovo take stranke, ki se tako obnaša, sramoval.
Iz Dholice. (Občinske volitve.) Pri nas smo imeli dné 11. decembra občinske volitve, a žalibog le polovica drugega razreda je naša. Skoraj neverjetno je, s kako sramotnimi pomagiii so nasprotniki delali. Nekterim volilcem so pravili, da nabirajo podpise, naj se državni zbor zaključi; drugim so rekli, ako naše može volijo, se bode
novo šolsko poslopje zidalo in bodo morali veliko plačevati; drugim so žugali uradniki iz tovarne, ako z nami volijo, jim odvzamejo službo in vožnjo; drugim so ponujali jed in pijačo, in tudi to jo izdalo. Tako je verjetno, da se nekteri volitve niso udeležili, drugi so pa postali figamožje ter so dano besedo prelomili in nasprotno volili. Od naše strani sta izvoljena Gregor U Ib in g, krčmar v Šmartnu, in Valentin Goričnik, kovač v Porediji. Toliko smo vendar dosegli, da veselje nasprotnikov ni popolno, in da smo jim štreno ne malo raztrgali. Da so nasprotniki v tretjem razredu zmagali, k temu so jim pomagali zunanji volilci in zunanja pooblastila, — med tem, ko so naša slovenska pooblastila zavrgli! Stranka, ktera zmaga na tak način, ni veliko vredna, in stranka, ktera ljudi za svoje ima, kteri znajo tako lagati in obrekovati, je v resnici revna stranka. Vsem našim vrlim volilcem, kteri so vkljub velikemu pritisku nepremakljivo na naši strani stali, bodi tudi tem potom izrečena presrčna zahvala!
Iz Hovč pri Domačalah. (Politični shod.) Težko je našemu katoliško-političnemu društvu za Slovence na Koroškem napravljati shode na skrajnih naših mejah, zlasti blizu nemško-nacijonalnega in socijaldemokratičnega Beljaka in zlasti sedaj, ko se je hujskanje proti duhovnikom, cerkvi in nam ubogim Slovencem iz mesta zaneslo tudi med naše ljudstvo in to po lažnjivih, strastno hujskajočih časnikih in strastnih agitatorjih. Pa vendar se je naš shod, ki se je vršil dné 12. t. m. pri gosp. Hanžiču v Hovčah, zvršil prav lepo, da, reči smemo sijajno. Več nego 200 kmetov rodoljubov in rodo-Ijubkinj zbralo se je tukaj od blizu in od daleč. Zborovanje je vodil kot pooblaščenec gosp. župnik A Gabrón iz Skočidola ter pozdravil iskreno vse častite zborovalce — vrle Gozdanjčane, njim na čelu č. g. novega župnika V. Ceha, nevstrašene Dvorjane in Jezerčane, ktere je dovedel rodoljubni župnik č. g. Josu Fritz, č. g. Virnika z Lipljani, Domačalane, Sentjurčane, Skočidolane in vrli kvartet od blaškega jezera. Ko je predsednik zborovanja opominjal k miru, posebno nasprotnike, kterih je tudi nekaj prišlo in kteri se tudi lahko oglasijo, je nastopil na Koroškem zelo priljubljeni govornik g. Drag. Hribar iz Celja. Njegovemu celo uro trajajočemu govoru, ki se je sukal okoli šole, gospodarstva in sedanjega političnega položaja, je ljudstvo glasno pritrjevalo. Tudi drugi govornik, č. g. Josip Rozman iz Celovca, ki je govoril o državnem zboru, o obstrukcijonistih, t. j. tistih nemških poslancih, med kterimi je tudi Ghon in ki so vse postave, ki jih je slovanska večina v državnem zboru hotela narediti, s svojim ropotanjem in kričanjem preprečili, žel je obilo pohvale. Ko je g. Hribar še enkrat govoril o obrtnijskem stanu, posebej še o socijalnih demokratih, kterih je že tudi dosti med Slovenci, in ko se nihče ni oglasil k besedi, seje zbor zaključil z navdušenimi „živio“-klici presvitlemu cesarju, na kar so pevci zapeli cesarsko pesem. To je kratko poročilo o našem zborovanju. To je -- rekel bi, veseli del. Drugi del je več ali manj žalosten ; žalosten zaradi tega, ker so nas nasprotniki motili, med njimi naš obli-gatni — t. j. nebodigatreba — naš ljubi Wern-berški „Johann", ki je že od predpoldne čakal na shod. „Kdo pa je ta »Johann«", vprašaš radovedno? To je Schillerjev Johann, ki je tako strašen in velili German (Nemec), da je imel za mater pošteno žensko, ki je le bolj po malem nemško znala. On prodaja tudi rad Slovencem, ki pridejo v njegovo štacuno. O drugih tovariših tega vodja tukajšnjih naših posili-Nemcev (pravih poštenih Nemcev ni bilo navzočih), molčim radi tega, ker jih pri nas že vsakdo pozna. Vseh skupaj pa je bilo kakih 6. Ko so se začeli oglašati in govornike motiti, se je od vseh stranij čulo: „ven ž njimi, ven“. Ali na prigovarjanje od strani govornikov se je zdržalo naše ljudstvo na svojih prostorih; še-le potem, ko je kepa snega priletela na steno in mizo, kjer so govorniki sedeli, ni bilo moči več naših brzdati in so spremili par razgrajalcev na hladno. V dvorani, kjer je bilo zborovanje, bi ne bilo nobenega nepokoja, da ni neko človeče, ki je bilo, kakor se čuje, že pod ključem, prišlo s svojo krvavo glavo nas nadlegovat. Ce so tega nemir-neža spravili naši desetkrat ven iz dvorane in čez stopnice, je tolikokrat zopet nazaj prišel. V obče so se naši mirno držali, raji se pustili izzivati, kakor da bi nad ničvrednimi nasprotniki razgra-jalci svoje roke stegaii. Značilno za nasprotnike je to, da se potem že pozno v noč, ko smo skupno dvorano in gostilno zapuščali, planili zbrani za našimi ven ter so imeli nekteri polena iu neki človek celo nož v rokah ! Toliko sporočam za danes o našem pomenljivem shodu. Konečno kličemo: Bog živi čč. gospode, govornike, pevce in vse udeležence ! Hvala istim našim slovenskim orjakom, ki so delali red ter nas branili. Hvala in živio tudi našemu rodoljubu gostilničarju Hanžiču za okrašene prostore in dobro postrežbo. Vse za vero, dom, cesarja!	—h.
Iz Št. Štefana ob Žili. (Volitve) za občinski odbor v naši občini, ki so takorekoč pred durmi, zlo vznemirjajo naše liberalce. Dosedaj so tiste, ki se trdo držijo katoliške slovenske stranke, le psovali in je „mutece“ imenovali; s tem so mislili pristaše za svojo „fortšritno“ stranko pridobiti. Toda izpodletelo jim je; kajti Štefančani so vendar le pametni in nočejo plesati, kakor jim 5—6 liberalnih razgrajalcev in kričačev žvižga. Ni torej čuda, da ta poštena družba „fortšritlarjev“, ki misli, da ima vso občino v najemu, kar besni. Seveda bi bilo žalostno, ko bi g. St. zgubil svojo krono; kaj bi rekel „der stilldenkende Fortschrittsmann", ko ne bi bil več občinski svetovalec! Od občine se že kaj v teku leta zasluži, in on je svojo službo občini v tem oziru jako rad ponujal. In zdaj se bode cesta h kolodvoru napravljala! Tam bode zaslužek! Ako bi zgubila liberalna stranka v občini moč, kak udarec bi to bil še le za g. nadučitelja K., ki je bil dosedaj prava duša te stranke? To ne sme biti! „Zgubiti ne smemo!" tako pravijo Štefanski „fortšritlarji“ in pomagati mora, kar le more. Tu se raztrosi med ljudstvo, da če bo kdo drug župan in ne St., se bo moralo več plačati, da bode občinskega pisarja občina plačati morala, tam zopet da krščanska stranka le na to dela, da dobijo duhovniki spet desetino, in še druge neumnosti se kvasijo; sploh laže se, kakor in kolikor se le dà. P. se boji, da krščanska stranka zmaga in zato v „pravični jezi" žuga, da se bode vsaka žena k volitvi poklicala, ki je dala krščanski stranki pooblastilo, „kajti“, tako pravi, „žene so se podšribale samo za šolo, ne pa za volitev". Ljubi P! 50 goldinarjev dobite, ako nam le eno ženo imenujete, ki ni dala pooblastila, da se pri občinski volitvi za njo voli, ampak se je podpisala za šolo. Baron Teodor Aihlburg hoče celo, da je orožnik pri volitvi navzoč in da ne sme v volilni sobi drugega biti, kakor komisija (seveda čisto nasprotna, razen enega moža in kakor je pričakovati, 3 učitelji kot pisarji). Gospod baron ima, kakor videti, Štefančane za hude in nevarne ljudi. Če so taki, zakaj ne bi šel rajše proč in sploh od takih ljudi bi se še voliti ne dal. Kar zadene javnost volitve in navzočnost volilcev v volilni izbi, ktero vsakemu volilen zagotavlja § 17. volilnega reda, opozarjamo tega mladega gospodiča, da v tem oziru ne odločuje njegova prenapeta volja, ampak politična oblast, ki brani pravice vseh. Krščanski Štefančani! tako delajo z vami liberalni prijatelji: pred volitvijo se vam prilizujejo, vse obljubujejo, vas z lažmi vjemajo, če je treba, tudi žugajo, in ko so zmagali, se vam smejejo, kako so vas vjeli. Pazite torej, bodite trdni kakor skala in zmaga bode vaša!
Iz Dunaja. (Podporno društvo za slovenske visokošolce.) Občni zbor podpornega društva na Dunaju se je vršil minulega meseca ob mnogobiojni udeležbi. Predsednik gosp. Pukl spominja britke izgube, ki je društvu zadala smrt društvenega ustanovnika in velikega dobrotnika metropolita — knezonadškofa dr. Al. Zorna. Blagemu pokojniku v zahvalo in spomin ustanejo vsi navzoči. Veleč. g. dr. Sedej opisuje v ognjevitih besedah vrline blagega pokojnika, kteremu je položilo lovorov venec s trobojnico na krsto. — Večja darila so društvu poklonili deželni zbor kranjski, p. m. knezoškof lavantinski, dr. M. Napotnik, odvetnik dr. Glančnik v Mariboru in trgovec Perdan v Ljubljani. Ker osnovna glavnica le počasi narašča, prosi odbor vse premožne rodoljube in denarne zavode, da blagovole o cesarjevi 50-letnici pristopiti mnogoštevilno društvu kot usta-novniki ; te bode odbor v spominski knjigi posebej zapisoval. Osnovna glavnica šteje 4741 gld., letošnji dohodki znašajo 1708 gld., izdalo seje podpor za 1191 gld.	_______
€wlas©vl nasprotnikov.
Kako se vjedajo!
Slaboglasni list „Freie Stimmen", ki v svojih, vsaki budalosti pristopnih predalih na teden 3 krat razobeša politične prismodanje nemško-nacijonalnih zagrizencev, se je nedavno na prav podel način zaletel v našo celovško posojilnico in oziroma v njenega zastopnika g. dr. Kraut-a, našega jedinega slovenskega odvetnika v Celovcu, radi neke tožbe in samo radi tega, ker je bila ista spisana v slovenskem jeziku.
Tožba je vložena proti nekemu kmetu v Kotmarivasi, ki je rodom Slovenec in ki je prav dobro slovenski zual, ko je prišel pred več leti v posojilnico po denar. Sedaj pa, ko je treba posojilo vrniti, ne zastopi on več slovenski. Tako vsaj v „Freie Stimmen" pravi o njem neki „tihi opazovalec". Ne vemo, kdo se skriva pod tem imenom, to pa vemo, da se je navedeni dolžnik — namesto da bi plačal, kar je pošteno dolžan — obrnil na i znanega kolovodja naših nasprotnikov g. dr. Kranjca,
IVai*o<5ajte in razširjajte
„iM!irw !
sina slovenskega očeta, da mu ta gre na roko, kako bi se mogel dolga brez plačila odkrižati. Ume se ob sebi, da je bil ta gospod takoj pripravljen, ga zastopati, saj gre tu proti slovenski posojilnici.
Nihče ne bo dvomil, da posojilnica od kmeta ne zahteva niti krajcarja po krivici in da tudi kmet sam prav dobro vé, da je in koliko je dolžan, a zdaj pravi on, da slovenske tožbe ne razume. Če ni pravil takó, laže se imenovani „tihi opazovalec" v „Freie Stimmen". Pri njem, ne pri nas, naj se dotičui vestni dolžnik pritožuje, če čuti kaj sramote pri teh besedah, ki se mu od tega pisača v usta polagajo.
Ta „tihi opazovalec" ni prepričan, da je omenjeni dolžnik svoj dolg poplačal — nasprotno — a za to mu ni; le slovenščina v tožbi mu smrdi. Zato ima h kratu veliko usmiljenje s tim možatim dolžnikom in razgreva se za-nj z vso pru-sovsko hinavščino ter vpije s hripavim glasom: „kje si krščanska pravičnost".
Dan na dan tožujejo Slovence in Slovenke, ki besedice nemški ne razumejo, pri koroških sodiščih v nemškem jeziku, vendar nikoli se ni oglasil ta „tihi opazovalec" v „Freie Stimmen" in se gotovo tudi nikoli ne bo, da bi tako ravnanje grajal. Mi Slovenci pa bi se celo med seboj slovenski ne smeli toževati! Seveda nemškemu odvetniku, ki slovenski ne zna, je slovenska tožba trn v peti, ker ne more lahko poseči vmes. Odtod te krokodilove solze „za krščansko pravico". — Pravica, pravica, kje si? tako vpijejo naši prusaki samo tedaj, če spoznajo svojo onemoglost in če vidijo, da nam ne po postavi, ne po sili ne morejo do živega. Prepričani smo, da to hinavsko vpitje iz ust naših nasprotnikov, ki sicer prisegajo na Bismarkovo geslo „Macht geht vor Recht" (moč je nad pravico) nobenega izmed nas ne bo motilo, marveč da bodo vsi zavedni Slovenci — in v prvi vrsti vse naše slovenske posojilnice — izključno le slovenske tožbe vlagale. Le tako bomo pospešili ureditev naših sodišč po naših zahtevah, ki so utemeljene v postavi in zdravem razumu.
Prepričani pa smo tudi, da se naš rojak gospod dr. Kraut ne bo ustrašil podlih napadov v nasprotnih listih in da bode kot zastopnik slovenskih tožnikov še mnogo slovenskih tožb vložil, četudi jih kak slab plačnik razumeti ne bo hotel in čeprav pretresejo one takoimenovani „nemški značaj" ponemčenega Celovca. Zadnje vsaj straši tistega političnega otroka, ki vedno stoka v listu aFreie Stimmen" in ki se boji samo Boga — poleg njega pa tudi slovenskih tožb.
To, kakor sploh pisarenje nasprotnih listov in tistih ljudij, ki stojé za njimi, kaže, kako ti ljudje poskušajo vse, da bi omajali stališče g. dr. Krautu in ga oškodovali. Ravno to mora pa biti vam, slovenski rojaki, prav glasen opomin in nujno priporočilo, da se v vseh pravnih zadevah oklepate j edino le našega slovenskega gospoda odvetnika. Tu, kakor v drugih zadevah veljaj nam: „klin s klinom!" Bolj ko ga bodo nasprotniki napadali, toliko večja bodi naša dolžnost, ga podpirati. Svoji k svojim! Ne udajmo se!
To bodi ob jednem tudi odgovor lutrovski „Bauern-Zeitungi“ na njene pinsmodarije, ki jih prinaša v uvodnem članku svoje 34. številke od 15. dec. 1.1. — „Mi vstajamo in vas je strah !"
pregled.
Avstro - Ogerska. Pri dopolnilnih volitvah za hrvatski sabor so Madjaroni pridobili štiri mandate, tri pa vladi nasprotna (opozicijonalna) stranka. Dné 6. decembra se je zopet sešel sabor. Bilo je že par burnih sej, ker se združena opozicija neustrašeno in odločno upira vladni krivični sili. — Sloveči češki rodoljub dr. Rieger je obhajal dné 11. t. m. svoj 80. rojstni dan. Došlo mu je ob tej priliki mnogo čestitk od vseh stranij.
Objaviti nam je naslednja najnovejša imenovanja in odlikovanja : Podpredsednik namestništva nižjeavstrijskega Friderik baron Bour-guignon pl. Baumberg je imenovan deželnim predsednikom v Bukovini na mesto dosedanjega namestnika Leopolda grofa O o essa, kije imenovan namestnikom v Trstu na mesto namestnika Teodorija viteza Rinaldinija, stopivšega v pokoj iz zdravstvenih ozirov. Odstopajoči namestnik Rinaldini je dobil red železne krone I. vrste, isti red so dobili tudi namestnik v Tirolu, grof Fran Menveldt in namestnik v Gorenji Avstriji Viktor baron Puthon in namestnik na Moravskem Alojzij baron Spens Booden. Podpredsednik namestništva v Gradcu, dvorni svetnik pl. Fraydenegg, je imenovan deželnim predsednikom na Koroškem na mesto dosedanjega predsednika barona pl. Schmidt-Zabiérowa, ki je dobil veliki križ Fran-Josipovega reda. Dvorni svetnik na namestništvu v Linču, grof St. .Tulien-Wallsee je imenovan deželnim predsednikom v Solnogradu. — Deželni pred- j
sednik na Kranjskem Viktor pl. Heyn je dobil dostojanstvo tajnega svetnika.
Prebivalstvo okraja Sjeničak na Hrvatskem se je bilo letošnje poletje, izzivano od Madja-ronov, spuntalo ter ubilo tri deželne uradnike. Pred sodišče postavili so zato 35 kmetov in jedno kmetico. Obravnave trajale so 14 dni ter je sodišče izreklo konečno obsodbo dné 4. decembra. Sodnija prisodila je 27 obtožencem smrt na vislicah zaradi navadnega umora, in sicer se je skoraj vsem tem dokazal dvojen ali trojen umor (ker so se vdeležili skupnega umora vseh treh). Jeden obsojenec, ki še nima 20 let, odide smrtni kazni.
Druge države. V Italiji imajo zopet nove ministre. Prejšnje ministerstvo je moralo odstopiti, ker državni zbor ni dovolil povišanja plač častnikom. — Nemški cesar Viljem se dokaj rad in povsem po nepotrebnem vtika v naše razmere. Zadnjič je ojstro obsojal grdo postopanje Nemcev v našem državnem zboru. Težko pa, da bi to naših Nemcev kaj spametovalo. — Mir med Turčijo in Grško je vendar enkrat sklenjen in podpisan. —- Ustaja na Kubi stala je Špansko velikanske žrtve. Vlada je poslala na ta otok v raznih prestankih 200.000 mož, od teh jih je živelo pri zadnjem pregledovanju le še 53.000. Vojna in razne kužne bolezni ugonobile so 150 tisoč vojakov. Vidi se iz tega, kako malo vredno se zdi vladi življenje podložnikov!
M o v 1 c a r.
Na Koroškem. Šestdesetletnica maš-ništva sv. Očeta Leona XIII.) Dné L januarja 1898. 1. mine 60 let, odkar so naš slavno vladajoči papež Leon darovali prvo sv. mašo. Božja milost podelila je sv. Očetu dolgo trdno življenje in neumornega delovanja za napredek sv. cerkve! Obhajal se bo slavnostni dan po vsem katoliškem svetu. Avstrijski nadškofje in škofje so izdali skupni pastirski list, v kterem zaukazujejo sledeče: 1. Ta pastirski list naj se bere na praznik sv. Štefana iz vseh prižnic. 2. V predvečer, to je 31. decembra t. L, naj se k slavnosti zvoni. 3. Na slavnostni dan L januarja 1898. 1. naj se a) opravi slovesna velika maša s „Te Deum“ ; b) v pridigi naj se v ozir jemlje na slavnost ; in c) naj se v cerkvi pobirajo darovi (ofer), ki se bodo poslali sv. Očetu kot slavnostno darilo naše dežele.
— (Delo nasprotnikov.) Nemški poslanci, ki so se v državnem zboru odlikovali z ropotanjem in hujskanjem, sedaj delajo z vso svojo zgovornostjo, s pomočjo nemškonacijonalnih listov itd. na to, da zbegajo in nahujskajo tudi ljudstvo! Zato so naročili svojim občinskim zastopom, da morajo šklepeti resolucije, s kterimi odobravajo obstrukcijo. Jedna prvih je v tem oziru ona Podkloštrom ! — „Veliki“ državni poslanec Do-bernik poroča dné 20. t. m. svojim volilcem pri „Gr6mmerju“ v Celovcu. Vstop je vsakemu prost. Poročilo o »znamenitem" shodu, na kterem bode Dobernik ljube Celovčane pač »barval" po svoje, nam je obljubljeno.
* Deželna hipotečna banka je dovolila doslej posojil za 1 milijon, 901 tisoč, 450 gld. — Vlak je povozil dné 2. t. m. med Trbižom in Pontabljem delavca M. Opeka iz Logatca. —- Razpisana je služba šolskega voditelja v Švabeci do konca tega meseca. — Načelnikom krajnega šolskega svèta v Železni Kaplji je izvoljen č. g. župnik Fr. Lene, njegovim namestnikom g. J. Ganzer. — Blizu Pontablja je zasul sneg tri prebivalce iz Zgornje Studene. Našli so vse tri mrtve pod snegom.
Na Kranjskem. Svitli cesar so podelili knezonadškofu ljubljanskemu mil. g. dr. Jakob Missiji red železne krone prve vrste. — Precejšen potres so čutili dné 10. t. m. v Smledniku. Tudi po drugih krajih se še vedno ponavljajo potresni sunki. — V ljubljanskem mestnem zboru stavil se umestni predlog, naj se razširi volilna pravica za občinski zbor. — Izvrstno uredovani delavski list »Glasnik" v Ljubljani prične z novim letom izhajati trikrat na mesec v povečani obliki. Priporočamo prepotrebni list prav toplo vsem rodoljubom! Cena mu je za leto 1 gld. — Delniško društvo za lokalno železnico Ljubljana-Vrhnika se je dné 6. t. m. ustanovila na Dunaju. Predsednik mu je stari nemškutar baron Schwegel. Ali za to mesto ni bilo dobiti nobenega Slovenca?
Na Štajerskem. Misijon so imeli zadnji čas na Spod. Poljskavi, pri sv. Emi, na Laškem in v Breznu ob Dravi. — Vrli »Slovenski Gospodar" bode z novim letom začel izhajati v obliki „Sud-steierische Post", in sicer vsak četrtek in po tisti ceni kakor letos. Dobro! — Občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic" vrši se v sredo dné 29. decembra t. 1. ob 10. predpoludne v dvorani celjske
posojilnice. — Za železnico iz Velenja v Spod. Dravberg, zasadila se je dné 28. novembra svečano prvikrat lopata v znamenje, da se grajenje tira začne. Dovoljenje za zgradbo omenjene proge dobil je g. pl. Lapp v Skalah.
Po drugih deželah. Romanje v Sveto deželo priredi bratovščina sv. Mihaela na Dunaju prihodnjo pomlad. Trajalo bode romanje 34 dnij. Odhod iz Trsta je dné 13. aprila. Vsi stroški so proračunjeni za III. razred 240 gld., II. razred 360 gld. in I. razred 695 gld. Kogar veseli in kdor ima drobiž, lahko gre. — Od dné 17. pa do 24. novembra t. 1. se je pripetilo 42 nesreč na morju. Ponesrečilo je 29 jadrnic in 13 parobrodov. A od novega leta sem je posrečilo 819 jadrnic in 534 parnikov. —- Po vsej Angleški in Belgiji besneli so hudi viharji, ki so zadnji čas podirali poslopja in gozdove. V Angliji so stopile nektere vode iz strug in napravile velikanske škode. Na pobrežju v Norfolku se je potopilo sedem ladij z vsem moštvom, tudi na jokširski meji je ponesrečilo mnogo ladij.
Nove muzikiilije. Znani organist in orglar v Kamnigorici, Iv. Zupan, je vglasbil in izdal „13 božičnih pesem za mešan zbor". Cena 40 kr. Pesmi so lepe, lahke, priproste in v srce segajoče. Te bodo torej dobro došle za božič in jih priporočamo. — Dalje so izšli: Savinjski odmevi", zložil Dragotin Brvar, mestni organist v Celju Ime skladateljevo, ktero je v cerkveni glasbi že dobro znano, nam jamči za pravo in dobro vsebino teh odmevov. Napevi so prav poljudni in vse skladbe, z izjemo morda prve številke, so jako lahke za predavanje in za petje. Priporočati je zato najnovejše skladbe posebno pevskim društvom na deželi, ker zanje ni treba Bog ve koliko izurjenih pevcev. Na prodaj je skladba pri gosp. Drag. Hribarju in skladatelju v Celju. Cena je 60 kr.
Duhovniške zadeve v krški škofiji.
Č. g. L. Franta, kaplan v Sovodji, je prestavljen v Beljak; č. g. V. Tesar, kaplan v Rojah, gré za kaplana v Sovodje.
Misijon je bil v zadnjem času v Pokrčah, Grabštanju in Vetrinju. Vodila sta ga č. oo. Doljak in Verhovec družbe Jezusove. Koncem januvarja bode misijon v Št. Kancijanu.
Vabilo
k
slavnostni božičnici
v »Narodni šolia družbe sv. Cirila in Metoda
v Št. Rupertu ob Velikovcu
v sredo, dné 29. decembra 1897. leta
ob 2. uri popoludne.
Vs j> o i- o <1 :
1.	Ivan Zupan: »Božična«. Pojo učenci.
2.	Uvodni govor. Govori učenec Konr. Merčjak.
3.	»Božič«. Deklamuje Ana Ripl.
4.	Govor. Govori učenec Janez Kurat.
5.	Vavkni: »Z višav«. Pesem.
6.	Deklamacije učencev prvega razreda: a) »Kamen«
(Feliks Merčjak) ; b) »Modri Slavo« (Mat. Lusin) ;
c)	»Mladi vojaki« (Jan. Kočnik) ; č) »Leska« (Rezika Tomaž); d) »Božična noč« (Ana Ravter) ; e) »Zahvala sa božična darila« (Julika Bruner).
7.	»Zadovoljnost.« Poj<5 učenci.
8.	Predstava: »Otroci pri jaslicah.« Osebe: Marija
in Jožef ter 10 otrok iz prvega razreda.
9.	Deklamacije učencev drugega razreda: a) »V ku-
hinji« (T. Gros in A. Isak) ; b) »Sirota pri jaslicah« (M. Mesner); c) »Voda in vino« (J. Kunsti in M. Kunsti); č) »Novoletna« (Ana Cikulnik);
d)	»Novoletna« (Uršika Cikulnik).
10.	Hladnik: »Angeljsko petje«.
11.	igra : »Kjer je največja sila, je božja roka naj-
bolj mila«. Predstavljajo učenci drugega razreda. Vmes petje.
12.	Dr. Ipavec: »O mraku«. Pesem.
13.	Razdelitev božičnih daril.
K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladine
načelništvo »Narodne šole“.
l^gT Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se Celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob 1I28. uri zvečer v gostilnici hotela „pri Sandwirt-u“, kjer imajo odmenjeno svojo „klnbovo soho” koj pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli!
^ Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite ^ H samo vžigalice in svinčnike družbe sv. É | Cirila in Metoda!	j|
& T Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki .družbe «?
sv. Cirila in Metoda" v trafiki gospé Iz op, kosarnske |P H ulice številka 7.	^
jjSP*' ^poiminjajte	Ofi-il»'IMetoclove <ii!»któì>e! 'HHH
i52
Tržne cene v Celovcu
dné 16. decembra.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. | kr.		gld. | kr.	
pšenica 		7	30	9	12
rž		5	46	6	82
ječmen		4	20	5	25
oves		2	20	2	75
hej da		4	35	5	44
turšiea (sirk)		3	60	4	50
pšeno (kaša)	 fižol	7	—	8	75
repica (krompir)		1	—	1	62
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 70 kr. do 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 64 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 155 gld.
Najnovejši stroji za prirejanje krme.
l&ezalnica za rezanico in krmo; rezalnika za repo in krompir (repico); mlini za rohkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste šte« dilne peči z emailiranimi iu neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice za mnoge gospodarske namene itd., na(iaiie-
~ robkalnice za koruzo, “ čistilnice za žito,
čistilne stroje trijerje, —............ —
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
isa,
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par,
na Dunaju, II. Tabor strasse 7 6.
Odlikovana z čez 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.-^®

loterijske srečke od 11. decembra. Dunaj 54 69 71	10 32
Gradec 23 63 65 26 54
Naznanilo.
„Južiio-štajerska hranilnica" v Celju
obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi j od novega leta 1898. naprej po 4: odstotke, | brez da bi odtegovala rentni davek.
Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsa- i kega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu.
Ravnateljstvo.
| Dr. Alojzij Kraut, |
odvetnik v Celovcu,	M
na benediktinskem trgu štev. 4., v pritližji.
Uradne lire so od '/jO. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne.	jpK
Ob nedeljah je pisarna zaprta.
Opomba. Ob jednem naznanja, da v tem Vi) letu ne more več v Pliberku uradovati, Kedaj se bode uradovanje zopet nadaljevalo, na-znani se pravočasno v „Miru“.
Naznanilo.
Z dovoljenjem c. kr. okrajne sodnije v Velikovcu od dné 2. decembra 1897. leta, št. 5469, se bode dné 28. decembra 1897. 1. od 10. do 12. ure dopoludne v občinski pisarni v Tinjah prostovoljno po dražbi prodajala Breznikova bajta št. 6. v Humbergu, ki meri zemljišča 9 oralov 310D sežnjev s pašno pravico z izklicno ceno 2000 gld. Natančnejši pogoji za prodajo se morejo izvedeti v c. kr. no-tarijatski pisarni v Velikovcu.
V Velikovcu, dné 15. decembra 1897.1.
Jožef l&aincr,
c. kr. notar kot sodnijski komisar.
Zahvala.
Vsem, kteri so mile darove za pogorelce v Ziljski Bistrici poslali ali uredništvu in upravništvu ,Mira“ ali podpisanemu župniku, bodi tukaj izrečena najprisrčnejša zahvala. Bog naj jim plati tisočerokrat !
Ziljska Bistrica, dné 8. decembra 1897.
Ij. Vavtlžiir, župnik.
E. ZBITEM
podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, aliarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
IWCeniki se pošiljajo zastonj.-«1
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno ,,pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnico.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo fiig** veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja,	kakor tudi pravo rusko irhovino po
najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrst-nejšo mast za črevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
Bogato llastrovaoi 192 strani obsežni ceniki v slovenskem la nemškem Jeifln> na zahtevanje takoj zastohj.
IG. HELLER, DUNAJ
gag- Sìa PItATERSTRASSE M 49, Preprodajalci se Iščejo
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
m mm* m mmfiU
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim.
Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
poti a eive,
Baruch Gyula, Miskolcz Št. S88 na Ogerskem.
Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mira-knlin“ dobro prilegel, pošljite Mij imbhii»iiii i. m' takoj 'Ive steklenici. Spošto-
vanjem Fani Tuč v Leviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina<£, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. 'Hgj
se iščejo za razprodajanje izdelkov, ki so za meščana kakor za kmetovalca potrebni. Tudi kot postransko delo more vsak. kdor ima znance med zasebniki, opravljati ono agencijo. Visoka provizija ali stalna plača se jamči. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Fr. Pokorny, Praga, Petrove ulice št. 8.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi po novem letu vloge po 4% brez odbitka novega rentnega davka.
Velika zaloga
kovanih železnih cevij za vodovode
po tovarniških cenah pri
Konrada Proseliti v Celovcu,
tovarna za kmetijske stroje.
Pivovarna Kneza Adolf Jožef Schwarzeu-berg v Protivinu (Češko) priporoča
izvozno pivo in ležak.
Je v zalogi in tooi se
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajcu"
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo.	Spoštovanjem	R. Koki.
j JANEZ KUŠEJ, j
H slovenski svečar v Železni Mapli, ||
n ponuja svoje sveče iz pristnega voska po j) É 2 gld. 40 kr. kilo. Tudi druge reči, kakor fe g slaščice itd., ima vselej v zalogi.
^ SS" Slovenci I Svoji k svojim ! “^2	£
P. i. občinstvu uljudno naznanjam, da imam v zalogi natanjko vrejene ure v najlepši opravi in različne verižice za
božična in novoletna darila
po izdatno znižani ceni in v največji izberi. Velespošto vanjem
f| Peter Fessi 11
v Celovcu, stari trg štev. 20.
c
<33	■
>0 >
. OS o! s=
= JM
<
■ CD
Pijančljivost
se da ozdraviti z sintibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721.
Ime zavarovano.
1raž!t4»
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše Šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi želcsziie blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštrn. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.