©M0YINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 4, 1941 LETO XLIV. - VOL. XCLIV 1 lp^matskih krogih se govori, da so se izboljšali odnošaji med Rusijo in Anglijo in da bo Rusi-Pomagala Turčiji celo z vojaštvom, če se bo slednja uprla Nemčiji. JE PRIPRAVLJENA ZA BOLJŠE °C>NOŠAJE MED ANGLIJO IN U. S. abolf fieri5'' jih & iu i* -mu pop^ iko e ved« dn] ,1.1 bo baje pomagala Turčiji Osišče pritiska na Jugoslavijo za pristop ?Ja> Odločena, da 00 borila z Italijo iten, ,0)0. kor o k*'1'' , rot*- Popoln, e> 3. e zmage marca.—Iz vladnih Gr(.- \ UiUles poroča o izjavi, It i''ne iskala premir- 8edan fja izb''-0' amPak b« nadalje-?Ina0]em v Albaniji do kon- r1- da86 rUcii s frcmte se po" rmada ne kaže *ala 2nalA boC'a 'J° morda poslala svojo armado na pomoč Turčiji, slednja postavila v bran nemški invaziji. Turčija priča-1 nemška armada napadla Grčijo in Turčijo in zasedla - ele> ki so življenskega pomena tako za Rusijo kot Turčijo. Nemčija ne more napasti samo Grčije, ker bi bilo s tem levo krilo njene armade odprto proti Turčiji v času, ko se je ta v polnem sporazumela z Anglijo. Turčija, ki ima pod orožjem 600,000 mož, je danes poklicala pod zastavo nadaljne tri letnike rezervistov. (Nemčija ima danes v Bolgariji samo 300,000 vojakov. Turške vojaške priprave se vršijo pod nasvetom angleških vojaških izvedencev. V Turčiji se pričakuje v kratkem večje število angleških vojakov iz Afrike. V diplomatskih krogih se tudi govori, da bo v kratkem prišel v Ankaro sovjetski komisar za zunanje zadeve, Molotov. Dasi je Rusija izjavila, da za enkrat ne more. ustaviti nemškega pohoda na Balkan, pa ne vidi rada, da je nemška armada zasedla Bolgarijo, ki je bila vedno pod ruskim varstvom: Vzpričo tega je Rusija namignila, da si želi boljših odno-šajev z Anglijo in Zed. državami. Od Anglije bi zahtevala, da ji prizna rusko okupacijo Estonije, Latvije in Litvinske, vzhodne Poljske, severne Bukovine in Besarabije. V zameno za to uradno priznanje bi stopila Rusija v ekonomsko zvezo z Anglijo ter sprejela pokroviteljstvo nad Turčijo, ki je zaveznica Anglije. Anglija že dolgo išče ekonomsko zvezo z Rusijo. O tem so bili razgovori v Ankari, ko je prihitel tje angleški poslanik iz Moskve, Cripps, ki je predložil angleškemu zunanjemu ninistru Edenu zahteve Rusije. Angleški poslanik je odpotoval nazaj v Moskvo potem, ko je imel razgovor z ruskim poslanikom za Turčijo, Vinogradovom in turškim zunanjim ministrom Saraeoglu. TA BO RAZBIJAL PO NEMČIJI IN ITALIJI! [nko RPm °?ni 0pni®tv° z nepresta- *rst em omehčalo italijan-' nakar je naskočila w, Sonetnim naskokom t>0st a s°vražnika iz važ-k ^°Jank- Isto se poroča Nrernfe fronte, kjer so Ujs ni trdovratno branili, ' J^ogH ustaviti Grkov. % !f°Ve uslužbence lY0u;Civil Service komisi- . 1)0(1 civilno komisijo ]tiik J'e priporočil odboja 2Pokliče šerifa O'Don-0Vj Višanje, zakaj niso civi|!radniki in deputiji ist0° koniisiJ°- Pozneje Piftfy Zahtevalo od vseh \aj11'l'adov' vključno ura-Usl^a inženirja. Ce bo-o k' >6.nci postavljeni pod M biJmisiJo, ne bodo mole b0s' aktivni v politiki za To je eden izmed 26 bombnikov, ki so bili izdelani v Kaliforniji za Anglijo. Bombniki bodo poslani po zraku preko Atlantika. Vsak tehta 20 ton in lahko preleti razdaljo nad 3,000 milj, ne da bi se kje ustavil. Anglija jih bo rabila za bombardiranje po Nemčiji in Italiji.___________' Mussolini bo kmalu izgubil tudi Eritrejo in Etijopijo Kaira, 3. marca. — Angleške čete, ki so prodrle skozi močno utrjeni prelaz od severa, se bližajo utrjenemu mestu italijanske Eritreje, Cherenu. S padcem tega mesta, bo padla Angležem v roke druga italijanska kolonija, Eritreja. Somali zemljo so Angleži vzeli že zadnji teden. Italijani srdito branijo to mesto, toda Angleži se bližajo od dveh strani in Italijani se ne bodo mogli dolgo upirati. Druge angleške kolone pa že prodirajo proti Etijopiji in vojaški izvedenci trdijo, da se bo kmalu zrušilo tudi to Mussolinijevo kraljestvo, kakor se je ono v severni Afriki. M Ve.šek v bolnišnici a6(jv vJe avto zadel Lud-U^ 1$% na 200. cesti v «o l Je stoPu iz busa- Odtlej1 v Emergency bolni-50t°viliso, da ima zlom-111 težke'poškodbe na >8o na sejo %članice društva sje Se tem potom poziv-rea, gg,°tovc ^Mstg! bo važna in Proti 'ga fcf*1 bo smel nihče opo- Odbor. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Toronto, Ont. — Deset rojakov v Torontu in sosednji Osha-wi si je pred kratkim kupilo lastne domove. — Nedolgo tega so Slovenci v Torontu, med seboj nabrali vsoto S57 in ta denar je bil izročen torontskemu županu za kanadski Rdeči križ. — Iz farmarske naselbine v Baams-villu je v zadnjih dveh letih nastala velika plovenska vas. Čez 40 Slovencev ima tamkaj svoje lepe in skrbno obdelane sadne farme. Strabane, Pa. — Te dni je umrl Anton Slanovič, star 58 let in doma od Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki je bil okrog 40 let in tu zapušča ženo, štiri Gazolinske postaje v Akronu so radi stavke skoro brez gazolina Akron,, 3. marca.—Ker so na Stavki vozniki trukov, ki vozijo zalege gazolina na posamezne postaje po mestu, so skoro že vse gazolinske postaje zaprte. Postaje imajo razobešene napise, da nimajo gazolina. Danes je bilo opaziti na cestah mnogo manj avtov kot navadno. V kratkem se pričakuje, da bo zaprlo vseh 700 gazolinskih postaj . Knez namestnik Pavel se je baje sestal z nemškim zunanjim ministrom. - Rusija svari Bolgarijo pred vojno. - Turčija položila mine pred Dardanele. - Bolgarski fašisti napadajo Jugoslavijo. MEJA MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO JE BILA ZAPRTA London, 3. marca. — Angleška časnikarska agentura Reuter poroča danes iz Belgrada, da je dobila iz zanesljivih virov informacije, da je knez namestnik Pavle sprejel nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa na svojem posestvu v bližini avstrijske meje. Kaj več o tem dozdaj ni znanega London, 3. marca. — Radio iz Moskve je nocoj izražal nezado- voljstvo, ker je Bolgarija dovolila vstop nemški armadi, ker da bo to raztegnilo vojno in zamotalo v njo tudi Bolgarijo. Dalje je radio naglašal, da Rusija nikakor ne more odobravati sedanje bolgarske politike, ker bolgarsko časopisje še vedno nemoteno razširja lažnjiva poročila glede sovjetske politike. Carigrad, 3. marca. — Turška mornarica je položila danes mine v morski ožini Dardanele in pustila samo ozek prehod prost min. Prej že je turška vlada zaprla prehod skozi Dardanele vsem ladjam, ki ne dobe posebnega dgvoyenja od turških oblasti. Vse ladje, ki žele dobiti prehod skozi Dardanele, morajo šest ur prej obvestiti o tem turško vlado potom radia. Sofija, 3. marca. — Danes so bolgarski fašisti korakali po uli- Vozmki trukov, ki spadajo k , , , . ,. * , ^ t o cah glavnega mesta m prepevali A. F. of L., so zahtevali za 8 odstotkov izboljšano plačo. Operatorji so obljubili 2V-> odstotka, potem so pa še to umaknili, ko se je začela stavka. Lastniki avtov hodijo v okoliška mesta po gazolin. Edino postaje, ki dobivajo gazolin po ta: ,rSfci ARETIRANIH, DA SE ,, ^UlVOST STARIH POJ Smrtna kosa V Glenville bolnišnici je umrl Joseph Koncilija, stanujoč na 971 E. 237. St. Pogreb bo imel v oskrbi August F. Svetek. Podrobnosti jutri. Zelo važna seja Nocoj se vrši zelo važna seja podružnice št. 14 SŽZ. Vse članice se prosi, da se udeležijo. dr ' wStc DOKAŽE POSTAV lil1 n't>K MC* Morfoi'd je uka k Delaware.—Dr- ski delavec, ki je imel piketno V° h stražo. Vsi so bili izpuščeni po-M ]^v.aretacijo vseh onih j tem, ko se jih je vknjižilo, da staVo,!ljo takozvano "pla-1 so opravljali "hlapčevska de-,^rav]države, ki prepove-1 la." Delavci posameznih strok Jab Jati vsaka dela ob bodo zaslišani na posebne dne- IstM wl"etiramh Je bilo na ifKV; 550 oseb' M j m • 'Hti d° Vs°te $8. So bili vozniki bu-Jličnih kar> lastni-j.0^ U 0v» raznašalci ča-% ®tniki slaščičarn, le-Gkarji in en unij- ve. Državni pravdnik je rekel, da je ukazal to masno aretacijo samo zato, da dokaže, da se ta 200 let stara postava ne more izpolnovati, ko je državna po-stavodaja zavrnila predlog, da se ta postava odpravi. Nov grob Včeraj zjutraj ob 3:45 je umrl v Mestni bolnišnici Anton Hočevar, star 32 let, stanujoč na 7806 Donald Ave. Bolan je bil samo okrog tri tedne. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Josepha in mater Mary roj. Zavodnik ter tri brate: Rudolfa, Franka in Edvarda. Bil je član dr. A. M Slomšek št. 16 SDZ. Truplo bo Zežalo do pogreba v pogrebnem zavodu Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše iskreno sožalje. Cleveland bo središče ogromne zaloge kavčuga Akronske tovarne za izdelavo kavčugastih predmetov, avt-nih koles in drugih, bodo imele svojo glavno skladišče v Cleve-landu. V ta namen so najele skladišče na 23. cesti in Lakeside Ave., kjeir bodo spravili 400,000 ton sirovega kavčuga. Skladišče so najele za šest let za vsoto $108,000. Vlada je dala mestu 17 milijonov za parke jFederalna vlada je od leta 1937 dala Clevelandu že $17,-000,000 za izboljšanje mestnih parkov, igrišč in zabavišč. Čeprav je bil ta denar poslan največ iz namena, da se zaposli brezposelne, pa je imelo v prvi vrsti od tega dobiček le mesto, ki se je izdatno olepšalo. pastorke in brate. - Dalje je ž()]eznici; imajo še zaiogo. Fe- umrl Frank Seničar, star okrog 75 let in doma od nekod na zelenem štajerskem. Ob času svoje smrti ni bil član nobenega podpornega društva. kampanja Ameriške bratske zveze lepo napreduje Kot poroča Mr. Anton Zba-šnik, gl. tajnik ABZ, zelo lepo napreduje kampanja, katero na-zivljejo "kampanja novega imena." Do 21. februarja je bil uspeh kmapanje sledeč: Število dosedaj pristoplih čla-V mladinski oddelek 87, v nov: oddelek odraslih 114, skupaj 201 Vsota dosedaj zapisane zavarovalnine : Mladinski oddelek $37,900.00, oddelek odraslih $63,-750.00, skupaj $101,650.00. Število dosedaj prijavljenih kandidatov za delegate na 4. mladinsko konvencijo: Za redne delegate 12, za častne delegate 7, skupaj 19. število dosedaj kvalificiranih delegatov: Za redne delegate 4, za častne delegate 1. Število sodelujočih društev 63. Finci grade novo obramben© linijo Boston, Mass.—Potniki, ki so dospeli sem na nekem finskem tovornem parniku, vedo povedati, da grade Finci novo ob-rambeno linijo proti Rusiji. Pri tem jim pomagajo tudi Švedi. Ta linija bo zgrajena iz jekla in cementa, kar znana Mannerheim linija ni bila. deralni posredovalec skuša poravnati spor. -o- Telefonska družba sodeluje z obrambenim programom Randolph Eide, predsednik Ohio Bell Telephone Co., je v svojem letnem poročilu poročal, kako je dražba uredila poslovanje v smeri narodnega obram-benega programa. Vsi uslužbenci morajo imeti pri sebi karte s slikami, s katerimi se javijo pri vstopu v poslopje. Vse uslužben ce se je preiskalo glede njih državljanstva. Družba je napra vila mnogo novih zvez do vojaških središč in industrij. Poslovanje družbe je bilo mnogo boljše v letu 1940 kot v letu 1939 in najboljše od leta 1929. V letu 1940 je družba napredovala za 61,772 novih telefonov. Na 31. decembra je imela družba 827,-157 telefonov. Promet je bil v letu 1940 za $2,758,987 boljši kot leto prej. Davkov je pa plačala družba lansko leto več kot kdaj prej, namreč $8,051,952 Državljanska šola Državljanska šola, ki se vrši v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. se bo vršila odslej vsak pondeljek in petek večer in ne več ob torkih. To je tudi zadnja sprememba učnih ur. Važna seja Nocoj ob 8:30 se vrši važna seja društva Najsv. Imena fare sv. Vida. Ker je seja zelo važna, so prošeni vsi člani, da se je gotovo udeležijo v prostorih nove šole. pesem: "Doli z Jugoslavijo!" Demonstrante so napadli komunistični dijaki in vnel se je hud boj med fašisti in komunisti, komaj en blok daleč od kraljeve palače. Posegla je vmes policija in napravila več aretacij. Belgrad, 3. marca. — Feld-maršal List, poveljnik nemške armade na Balkanu, je postavil svoj glavni stan v Sofiji. Turčija in Grčija z mrzlično naglico pripravljata obrambo na svojih mejah. Na turški meji je do sedem divizij bolgarskih vojakov. Turški generalni štab je imel sejo ves dan in iz Carigrada je odšlo dodatno vojaštvo proti bolgarski meji. Iz Romunije se neprestano vali nemško vojaštvo v Bolgarijo. Bolgarski pristanišči Varna in Burgas sta popolnoma v nemških rokah. Nemške podmornice, ki so se skrivoma zbrale v romunskem pristanišču Constanta, so že v bolgarskih pristaniščih. Ta pristanišča so samo 120 milj od Carigrada. Fašistično časopisje v Rimu piše danes, da se je v grškem pristanišču Solunu izkrcala večja angleška armada. Preko Jugoslavije je danes letelo več bombnikov. Radi višine se jih ni moglo spoznati, toda sodi se, da so bili angleški, ki so leteli proti Romuniji. Uradno nepotrjeno poročilo trdi, da bo dospel v Ankaro, glavno mesto Turčije, visok nemški vladni zastopnik. Dalje se tudi zagotavlja, da bo v kratkem prišel tje sam nemški zunanji minister von Ribbentrop. Prednje straže nemške armade so že dospele do grške meje, v nekaterih krajih je samo 60 milj do grškega Soluna. Manjši oddelki nemške armade so zasedli bolgarska mesta Zlatograd, Mel-nik, Trigrad in Svilengrad, od- koder ni daleč do grške meje. Nevtralni opazovalci so mnenja, da mora Grčija zdaj izbirati med dvojnim: ali zaprosi Italijo za premirje, ali pa prosi Anglijo za izdatnejšo pomoč in se postavi proti nemški in italijanski armadi. O tem se je včeraj razpravljalo v Atenah/ko je prišel tje angleški zunanji minister Eden. Zanesljivi krogi so danes napovedovali skorajšnje premirje med Grčijo in Italijo, nakar se ho Jugoslavija pridružila osišču, ker bo v tem slučaju obkoljena krog in krog od osišču prijaznih držav. Jugoslavija se krčevito drži nevtralnosti v boju med Anglijo in Nemčijo, toda naglo vršeči dogodki jo bodo v kratkem prisilili, da se odloči na to ali na ono stran. Nekateri trdijo, da Jugoslaviji zdaj, ko se je pridružila Bolgarija osišču, ne preostaja drugega, da tudi ona to stori. Obe, Bolgarija in Jugoslavija, stremita za izhodom v Egejsko morje na račun Grčije. Hitler je Bolgariji to že obljubil v slučaju, če bo osišče zmagalo nad Anglijo, če se Jugoslavija ne bo pridružila osišču, pravi Hitler, ne bo dobila nič. Včeraj zjutraj ob šestih je bila nenadoma zaprta meja med Jugoslavijo in Bolgarijo radi prehoda nemških čet iz Romunije v Bolgarijo. Vsi osebni vlaki so se morali vrniti od meje nazaj. Nemški poslanik za Jugoslavijo, von Heeren, je bil sprejet pri knezu namestniku Pavlu, kateremu je predočil moč nemške armade v Madžarski, Romunski in Bolgariji, ki obenem z vojaštvom na nemški in italijanski meji popolnoma obkroža Jugoslavijo. Nemški poslanik je tudi omenil knezu, da ima Jugoslavija nepotrebne stroške z mobilizacijo v tem času, ki stane državo vsak dan okroglo $1,675,-000. Ameriška vlada pošlje protest Bolgariji Sofija, 3. marca.—Ameriško poslaništvo pripravlja dvojen protest proti bolgarski vladi. En protest je radi aretacije Borisa Janeva, dopisnika za Chicago Daily News, ki ga je policija prijela še v petek, pa se od takrat ni več slišalo o njem. Drugi protest pa je, ker bolgarska vojaška oblast ni dovolila ameriškemu poslaniku Eearlu, da bi se peljal v soboto v Jugoslavijo. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Terezijo Tekale v spomin 1. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. t r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Xa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Z a Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Mnenje časopisja o dr. Korošcu No. 52 Tue., Mar. 4, 1941 Iz dežja pod kap Vsake leto na 2. marca praznujejo Bolgari oprostitev izpod turškega jarma, kar so dosegli leta 1878. Ta zgodovinski dan praznujejo Bolgari z narodnim praznikom, kot na primer v Ameriki dan 4. julija. Tudi v nedeljo 2. marca so se zbrali Bolgari v svojih cerkvah, da proslavljajo ta narodni praznik. Ironija usode je pa vlila v kupo veselja grenko kapljo. V istem času namreč, ko je bolgarski narod praznoval svojo neodvisnost, osvobojenje izpod turškega jarma, so ropotali po bolgarskih cestah truki in oklopni avtomobili, polni nemškega vojaštva. V istem času, ko so Bolgari praznovali osvobojenje izpod enega jarma, jim je Hitler nadeval drug, Se težji jarem. V nedeljo so dospele nemške čete v Bolgariji že do Plov-diva, ki je oddaljen komaj 50 milj od grške meje. Miljo za miljo, uro za uro so Bolgari bolj izgubljali svojo svobodo, ki so jo pred 63 leti tako drago kupili. Rešili so se izpod turškega ja^ma, da so zdaj padli še v bolj žulečega, v nacijski jarem. Ko je v sobranju (parlamentu) bolgarski premier Filov naznanil poslancem, da je Bolgarija pristopila k osišču, "pod pritiskom dogodkov," so mu poslanci ploskali celo polno minuto. Oglasili so se pač nekateri poslanci, morda kakih dvajset, ki s\ hoteli protestirati radi pristopa k osišču, toda njih glasovi so se izgubili v splošnem ploskanju. Bolgari so ploskali ob trenutku, ko so podpisali svojo smrtno obsodbo, ko so se udinjali nacijem za hlapce, še več, za sužnje. Nemci trdijo, da se je izvršila okupacija Bolgarije po nemški armadi s privoljenjem bolgarske vlade z namenom, da prekriža angleške načrte zanesti vojno na Balkan in da si s tem Bolgari zavarjejo svoje koristi. To so razlogi, kate-'Tlm ne verjame niti kak otrok in katerim ne verjamejo niti Bolgari. Ttidi Nemci so par ur zatem spremenili te trditve. V nedeljo je prišlo namreč iz Berlina poročilo, da je nemška armada zasedla Bolgarijo zato, da bo kaznovala Grčijo za njene pogreške. Ti pogreški so, v očeh nacijev, ker se je Grčija pustila voditi od angleškega vpliva. Da, to je pravi vzrok okupacije, ne pa, da bi naciji varovali bolgarske interese. Saj je vendar abotno trditi, da bi bila Bolgarija v nevarnosti, ko ni bila vendar od nobene strani ogrožana. S Turčijo je prav pred par dnevi sklenila vzajemno nenapadalno pogodbo in z Jugoslavijo je nameravala napraviti isto. Trditev, da so hoteli Angleži zanesti vojno na Balkan, je prazen izgovor. Če bi bili to res nameravali, bi bili že davno storili in ne bi čakali, da bi prešla nemška armada Donavo. Časa za to je bilo dovolj, ker se je Hitler pripravljal dovolj dolgo na to. Anglija je imela dovolj časa, da bi bila poslala svojo armado na Balkan. Morda, bi bilo zanjo veliko boljše, če bi bila to storila, ker bi se morda Bolgarija potem ne bila priklopila k osišču., Toda Anglija ie bila vedno mnenja, da ne bo kršila nevtralnosti kake države. Isto je storila v Skandinaviji, isto v zapadnih evropskih državah, kamor je prišla Anglija z armado šele potem, ko je Hitler udaril v nevtralne države. S tem hoče Anglija pokazati svetu, da je Hitler tisti, ki se ne ozira na meje in ne na svobodo narodov, ki tepta človečanske pravice miroljubnih ljudi, po katerih hlasta na levo in desno. Tako postopanje Anglije, to se pravi, ker spoštuje nevtralnost držav, bo morda v njeno škodo, toda rekla bo pa le lahko, da ni tep'tala svobodnih narodov. Hitlerjevi načrti so zdaj jasni. Udariti namerava preko Bolgarije na Grško, do Soluna, da bo stri Grčijo, pomagal njegovi'tepeni zaveznici Italiji in obdržal zase ves balkanski polotok. Angleži to vidijo in da si zavarujejo fronto v Egiptu, kar je koncem konca tudi cilj Hitlerja, so udarili nazaj. Poročila, ki so dospela včeraj iz Evrope, zatrjujejo, da so angleški bombniki bombardirali oljna polja pri mestu Ploesti v Romuniji. Na te oljne vrelce je odvisna nemška armada oziroma nemške mehanizirane kolone in pa zračna sila. Ako so udarili angleški bombniki res v Romunijo, je to znak angleške protiofenzive proti Hitlerju v južnovzhodni Evropi. Vsak čas se pričakuje, da bo Anglija prelomila diplomatske odnošaje z Bolgarijo. Najnovejša poročila iz Londona vedo povedati, da se bo to zgodilo še danes, ko odide angleški poslanik iz Sofije. Za to bo pa dal ukaz general Wavell, noveljnik angleške afriške armade, ko bo preračunal, kako se bo to vjemalo z njegovimi načrti. Vse pa kaže, da se bo angleška armada sprijela z nemško v Grčiji, kamor bo poslal general Wavell svojo bojno silo iz Egipta. Vse to je pa odvisno zdaj največ od zadržanja Turčije. Turško časopisje piše, da se Turčija pripravlja na vojno. Dejstvo, da je Turčija v soboto zaprla morsko ožino Darda-nele, kaže, da je Turčija na strani Anglije. Osišče ne bo moglo iz Črnega morja v Sredozemsko. Mnogo je odvisno zdaj tudi od Jugoslavije. Ako se bo Angliji posrečilo dobiti Jugoslavijo, Hitler ne bo ropotal po Balkanu, kot misli da bo. Grčija, Jugoslavija in Turčija, s pomočjo Anglije, bodo ali bi dale Hitlerju dovolj opravka. Jugoslavija in Turčija imata še čas, da premislita, na kar je Bolgarija očividno pozabila, namreč, če se udasta nacijem, je njiju svoboda za vedno izgubljena razen, če končno Anglija premaga Hitlerja in njegove zaveznike. Le Temps: Po zmagi zaveznikov leta 1918 je bil katoliški voditelj, ki je osnoval v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, narodno slovensko vlado, on pa je postal predsednik jugoslovanskega Narodnega veča v Zagrebu. Od takrat velja za glavnega pospeševatelja jugoslovanske državne enote. V novi, nezavisni državi, ki je združila Srbe, Hrvate in Slovence, je Anton Korošec spočetka delal ob strani Pašiča in je postal član njegove vlade leta 1918. Naslednja leta je bil večkrat minister, leta 1928 pa ministrski predsednik. Med diktaturo kralja Aleksandra in v času, ko je veljala ustava iz leta 1931, je pa del Anton Korošec v nemilost in je bil celo poslan na prisilno bivališče na dalmatinski otok Rab (ki so ga očividno zamenjali s Hvarom). Na politični pozorni ci se je zopet pojavil leta 1935 kot notranji minister v Stojadi-novičevi vladi. Z Mehmedom Spahom, voditeljem bosanskih muslimanov, in Stojadinovičem. predstavnikom Srbov, je bil dr. Korošec soustanovitelj JRZ. . . Njegova zveza z M. Stojadinovičem ni bila dolga. Ko je po decembrskih volitvah leta 1938 videl, da stremi predsednik (Stoja-dinovič) za režimom osebne diktature, je izzval ministrsko krizo, ki se je končala s Stojadino-vičevim padcem in s prihodom Cvetkoviča na oblast. Spoznal je, da je končno prišla ura za sklenitev sporazuma s Hrvati in njihovim voditeljem Mačkom, ki je dobil pri volitvah leta 1938 skoraj večino vseh kmetskih glasov. Dokler je zeval jarek med dvema glavnima narodoma kraljevine, je bilo brezuspešno misliti na utrditev Jugoslavije. Zato je dosledno s tem z vsemi silami delal za uresničenje sporazuma, ki je bil sklenjen 6. avgusta 1939 s Hrvati, sporazuma, ki je priznal hrvatsko avtonomijo in je imel za posledico, da je dr. Maček, voditelj hrvatske opozicije, postal podpredsednik v Cvetkovičevi vladi. Msgr. Korošec je bil predsednik senata in prosvetni minister. Jugoslavija zgublja v njem najbolj reprezentativnega človeka. Slovenija pa zgublja v njem svojega voditelja . . . Jugoslovanski tisk, ki se poklanja pokojniku, pripominja, da dr. Korošcu ni bilo dovolj boriti se za triumf jugoslovanskega ideala: on je bil tudi energičen prvak v borbi proti framazonstvu in komunističnemu gibanju, ki je zadnja leta zapeljalo del mladine in povzročilo nemire na univerzah. "Hrvatska odbrana" (Djako-vo) piše o dr. Korošcu, da je v svojem življenju kazal visoko socialno čustvovanje in da je bil poznan kot odličen zadružni delavec, nato pa nadaljuje: "Politična misel dr. Korošca je federativna ureditev države. Z osnovanjem banovine Hrvatske se je ta misel začela ostvarjati. Slovenci so v zadnjem času večkrat poudarjali, da žele tudi oni dobiti avtonomijo, podobno Hrvatski. Zaradi težkih mednarodnih razmer dr. Korošec ni mogel doživeti avtonomije." Topel članek "In memoriam" je napisal dr. Korošcu tudi "Slovenski jug," glasilo istoimenskega društva belgrajskih akademik kov. List pravi med drugim, da je dr. Korošec umrl v najtežjem razdobju mednarodnega življenja, čigar sence padajo tudi na našo zemljo in da pušča za seboj nedovršeno eno svojih velikih del: reorganizacijo naše celokupne prosvetne politike. "Kočevski Slovenec" se zopet spominja velikega pokojnika v članku, ki ga zaključuje s tole mislijo: "Vprašaj kogar koli, zakaj spoštuje dr. Korošca in odgovoril ti bo: Značaj je bil, neupogljiv je bil v borbi za svoja načela. Spoštujmo spomin velikega Slovenca in narodnega bo-ritelja, spoštujmo njegov značaj in posnemajmo ga, malokdo ima toliko prilike kot mi na Kočevskem." "Slovenski obrtnik": "Ob smrti velikega pokojnika se tudi slovenski obrtniki s hvaležnostjo spominjamo njegovih neminljivih zaslug, ki si jih je pridobil pokojni dr. Korošec ne samo za ves slovenski narod, temveč tudi za malega in velikega obrtnika. Dr. Korošec je bil tisti, ki je dal obrtništvu pobudo, da se je začelo živahno udejstvovati na kulturnem, gospodarskem in znanstvenem polju . . . Dr. Korošec je nudil obrtnikom največjo moralno in materialno podporo v stranki in pri oblasti . .. Slovenski obrtnik je spoznal moč čvrste organizacije. Z delavcem in kmetom je po Koroščevih načelih in idejah ponovno začel snovati svoje organizacije; zaveda se, da mu more edino strumna organizacija pripomoči do veljave in ugleda, ki mu pripada. Zvest Koroščevim načelom in po njegovem vzgledu bo slovenski obrtnik dosegel svojo željo in za-hetvo po samostojni Obrtni zbornici, ki jo je veliki pokojnik obljubil slovenskim obrtnikom. Ni mu bilo dano, da bi jo sam izročil; kmalu pa se bo izpolnila njegova želja." Zelo lepo je pisala o dr. Korošcu šibeniška "Nova Tribuna." Naj navedemo le nekaj odstavkov: "Po Pašiču, Protiču in Ljubi Jovanoviču je bil dr. Korošec najmočnejši politični duh v naši državi in edini, ki je vedel, kaj hoče in je imel jasen in določen cilj, ki ga je zasledoval. V politiki se cilji ne dosegajo lahko in ne vedno samo po ravni poti. Zato se je posluževal raznih poti, znal je taktizirati, ali vedno je zasledoval en in isti cilj, koristiti svojemu slovenskemu narodu brez škode za koristi Jugoslavije ... Bil si je na čistem, da je samo v Jugoslaviji zavarovana usoda slovenskega naroda in da ga izven njenih meja čaka samo propast. .To je tisto, kar je dvigalo dr. Korošča in zaradi česar so vedno .vodili račune o njem. Pri svojem delu za ostvaritev zahtev slovenskega naroda dr. Korošec nikdar ni iskal zaslom-be ali podpore v tujini. Zato tudi takrat ni bežal iz države, ko je bil interniran, čeprav bi mu bilo to mogoče in čeprav bi v tujini lahko našel mnogo več podpore kot mnogi drugi, ki so šli po tej poti. Krivico delajo dr. Korošcu tisti, ki trdijo, da je on skušal izvleči čim več koristi za Slovence iz nesloge med Belgradom in Zagrebom. To je tisto, kar je bilo od dr. Korošca najdalj! Nikomur ni bilo morda bolj hudo kot njemu, da se vodi med Zagrebom in Belgradom taka torba, ki je samo škodila enim in drugim in vsej Jugoslaviji. Ni bil dr. Korošec kriv, če ni vedno sledil Hrvatom v njihovi politični borbi ali da je bil včasih proti njihovemu stališču. Dr. Korošec je dobro razlikoval možno od nemo-žnega, koristno od škodljivega, moralno od nemoralnega. Proti tem načelom se nikdar ni pregrešil . . . Kar moremo in moramo danes poudarjati, je, da nas je zapustil še eden onih starih, prekaljenih borcev. Mi nismo poklicni, niti da jih kritiziramo, niti da jih hvalimo, toda dejstvo je, da so oni s svojim umom in s svojimi kostmi podprli to, kar imamo najdražjega — Jugoslavijo. Da, ravno oni . . . Oni so ustvarili Jugoslavijo, oni so jo tudi vodili, ker se je izčl-pan narod moral nasloniti na bistre glave svojih najboljših sinov. Ali je smelo, če trdimo, da se ni zmotil? Eden teh, morda najzaslužnejših, je bil časten Slovenec in veliki Jugoslovan pokojni Anton Korošec!" Hrvatski list "Vihor" v Slavonski Požegi je napisal med drugim dr. Korošcu: "Znano je njegovo veliko čustvovanje socialne pravičnosti, ljubezni do siromakov, borbenosti proti komunizmu. Bil je zadružni pionir in je stal dvajset let na čelu Glavne zadružne zveze. Prijatelji in sovražniki mu morajo priznati, da je bil politik in državnik čistih rok. Ko je bila država v najtežjih situacijah, se je pojavljal on, da vodi državno politiko. čeprav ga Hrvati niso ljubili, se lahko danes, ko bo povedala o njem svojo besedo objektivna zgodovina, reče, da je z njegovo smrtjo prenehal živeti v naši državi velik politik in diplomat." --o- Zgodba o martinčku Na dvorišču dubrovniške rek-torske palače stoji skromen spomenik, edini, ki ga je ta poslednja republika Jadranskega morja sploh kdaj postavila. Vodniki tujcev in domačini, ki jih vprašaš po imenu ovekovečenega človeka, povedo vsi eno in isto zgodbo. Nekateri jo okrasijo, kakor to zahteva njih poklic; drugim se začno ponosno bliskati oči, kakor se začno svetiti vsem prebivalcem tega mesta, ko začno govoriti o svoji zgodovini, o zgodovini Dubrovnika. Če stojiš na zidovih in stolpih tega starega mesta, prav rad verjameš njegovi zgodovini. Na obzorju migotajo in se lesketajo goli in samotni kraški vrhovi, ki slehernega vsiljivca s silovitim pritiskom svoje osamljenosti in okorelosti napadejo, a ob vznožju zaganja morje svoje sinje vode in bele grebene valov proti obzidju in sponam. Med temi silami se je porodilo ljudstvo in mesto, ki je tako junaško kot njegovo ime. To je zgodba o Mihaelu Praca-tu, čigar spomenik krasi zdaj dvorišče rektorske palače v Dubrovniku. Nekoč je bilo na otoku Lopu-du, ki v jasnih dneh meniš, da moreš kamen vreči nanj, tako se ti blizu vidi, veliko mesto. Kjer so zdaj majhne ribiške koče in gostišča in hoteli za tujce med -ijkami, cipresami in igličasti-mi drevesi, ondi so se nekoč velike palače dvigale s tal. Potres, ki je pred dve sto leti ogražal vse Primorje, je te ponosne stavbe podrl in je sesul njih zidovja, prav tako kot je nekoč Dubrovnik uničil oblast vseh sosedov, ki so se mu zoperstavili. Kar je bivalo na malih otokih v dubrovniškem zalivu, je pošiljalo svoje sinove na trgovske ladje, ki so križarile po vseh morjih tedanjega sveta, ki so prinašale zaklade iz Benetk in Genove, iz Turina in Carigrada. In marsikdo, ki je bil doma na Lo-pudu, je postal premožen in mogočen mož, tako da se je mogel na bogastvo meriti z mestnimi plemiči, ki so stolovali v rektor-ski palači in sklepali pogodbe z Madžari, s Turki in z Benečani. Marsikoga pa je usoda porinila spet nazaj z malo ribiško kočo, iz katere je bil izšel, če sta jug ali burja vrgla ladje na čeri, ali če so barbarski morski roparji potopili ljudi in ladje na morsko dno. Ko je Mihael Pracat nekega jesenskega večera stal ob obzidju svojega vrta in je videl, kako se je na zahodu sonce, vse zlato in lesketajoče, potapljalo v morje, se mu je ta prirodni pojav zazdel ko kos njegovega življenja, ki je bilo prav tako pe stro in blesteče se, ki je videlo mnogo zlata in draguljev, ki pa ga je zdaj vrglo nazaj v tišino in skromnost njegovega rojstnega otoka. Ali naj bi še enkrat poskusil svojo srečo? Ali niso bili udarci usode in nezgode njegovih poslednjih let jasna znamenja, da je začela njegova zvezda bledeti? Majhen martinček je iskal topline poslavljajočega se dneva in se je trudil, da bi se priplazil skozi trnje in vejice vrtnic in grmičja na tople kamnitne plošče vrtnega obzidja. Spet in spet so njegove nožice spodrsnile, da je padal nazaj na že hladno in vlažno zemljo. Pa se ni dal prepoditi, poiskal si je novih potov dotlej, dokler ni dosegel svojega smotra in se zleknil na sonce. Mihael Pracat si je zamišljeno gladil lase, katere je bil že marsikak morski vihar razkuš-tral in prepihal. Potem je odšel * nazaj v svojo hišo. In iznova, začel je z majhni®1, jetimi ladjami, dokler J" denarja za gradnjo svoj"1, pošiljal je svoje ladje 1,1 v Italijo in Grčijo, nato Pa zmeraj dalje. Postal je * fedke am. vsemogočni Pracat, dasi ) na pol patricij, ker je bila1; m Ho va mati plebejka in zato i11 4oje nikoli sedeti za mizo du^ ških rektorjev. Tako je tel, da je na tisoče zlatnik, soj al in daroval mestu, dal stavbe in okrasil s*1"01 a in cerkve. Od kakeka dubrovnišk^ miča ne bi mesto ničesar ga pričakovalo, zakaj toJ( njegova dolžnost in neW po sebi umevnega. Če JeI to storil človek, ki ni rm izvoljen v mestni svet, ker.' plemiškega rodu, potem 11' spomenik — ne nagi"0 temveč spomenik stare niške republike. To je zgodba o Miha"111 catu, velikem pomorske111 cu iz Dubrovnika, in 0 martinčku, ki ni izgubil r in se je povzpel kvišku smoter takrat, ko je hote' Pracat zložiti jadra spodaj. OPERNE PREDSTAVE V CLEVELANDU EZ/O PlNZ.fl mt> %/Z>U SflYAO-'MmRIHqE OP F/Q-R71P " Kakor vsako leto, tako bodo imeli Clevelandčani tudi letos priliko posettyi c.perne predstave, ki .jih bo priredila Metropolitan operna družba iz New Ycrka In sicer od 14. do 19. aprila v Fublic avditoriju. Ker .ie vsako leto velika udeležba, tako tudi letos pričakuje ta družba, da se bo ljudstvo odzvalo v polnem številu. Vstcpniec si lahko že sedaj preskr-bite in sicer po pošti, samo pišite na "The Northern Ohio Opera Association. Union Bank ol' Commerce, Euclid at Ninth Street, Cleveland, Ohio." V piano priložite ček in pa kuverto z znamke In vašim naslovom. Vstopnice sc pc $1, $2, $3, $4, $5 in $6. Lahko pa si nabavite sezonsko vstopnico, s katero boste lahko prisostvovali vsem Upa tla nieli 86 je HO) ^ je eslisi -in Indij sotesk firez jase sva; tisti a ser % d Tab na ove č Tih Ne ;'rjii Ob: opernim predstavam dotlčni teden. Te vstopnice pa so po $8, $14, $21, $28, $35 in $42. Na programu so tudi tri opere, ki do sedaj še niso bile predvajane v Cleve-landu in med odličnimi oRernimi pevci bo tudi več novih opernih zvezd, ki še niso poznani elevelandski publiki. Otvoritvena operna predstava bo v pondeljek. 14. aprila z opero "Marriage ol' Figaro;" v torek večer, 15. aprila bo "Tristan and Isolde;" v sredo večer, 16. aprila bo "Daughter ol the Regiment;" v četrtek večer. 17. aprila bo "Die Wal- , kuere;" v petek popoldne, 18. aprila bo j "Cavalliera Rusticana" in "Pagliacci," zvečer pa "Barber of Seville;" v soboto popoldne, 19. aprila bo "Foust" in zvečer pa "Rigoletto." Dale ■!ihna IZ DOMOV otr, —Sava je naplavila ^J6" tij rilčevo truplo. Pretep je skočil pri Stavbah v Savo 68 let stari Marti" gar iz Gradca pri Litij1, je manjša skupina isto1"! „, vi pri Zagorju izgublje11^ J- Bli mi rana in je med grmovje ^ ... truplo Martina Videržf' Sa lo je dobro ohranjeno,4 ležalo v vodi že kakij1^ Utopljenec je imel Prl 1 mo žepni nož in majh'10, nico z naslovom sina živi v Nemčiji. Trup10 prepeljano v mrtvašnic" gorskem pokopališču Ji bi ofte 7 Si je jil van ja pa so obvestili pokojni0 '^z st ce o žalostni najdbi. illMHIIIIIIIIIIIII Ce verjamete al' pa ne lllllllllllllllllllll Tale bi se bila morda časa medila v zapečku- V * bi TO«. ""lost '8 ti Pog So ijte njen oče oziroma roo . je menda to vseeno) " i kov in naravnost svet^|, . ne boš priobčil, boš do ^ vem marjašu kontro'-znajo marjašat, že ve 4 'to Hl0 vi & pomeni. Tistim pa, naj bo odkrito povedf^ ta ultimat nekako napovedan šturm na In ustrašil sem se teg* nekako tako kot tisti- ^ temni ulici ponoči in Pa cikelj, ali pa če bi v del čez brano, ki ima * njene navzgor. In veste, kdo je tl:, grozi s zamero za vse se? To je sicer človek ^ kosti, kot smo drugi- P veliko bolj važnega %, primer, moj. Če bi ne to se pravi njegovega °fti - K 4 t hodili bosi po svetu. To drugi kot ljubljansk1^ Ogrinov Drejče, naj fl>1 šteto v hudo ne na onem svetu, ki me ^ Takole se je zagnal v» ".Ko sem čital, kako 1 ce iz Ljubljane opisa1'^ vinarce kuhal, se je ^ glavi nekaj zganilo 1,1 mi je prišla dogodbi£' ^ t" • kelnarci, ki je gostu stregla. Saj ne vem. ["I pri Figabirtu ali pri ^ j,f; h ^ pri Bobenčku, če ne senbolfu. i i" Saj je vseen0: Ko jo gost vpraša-1( \ začela naštevati: , _ imam rebra, imam sl ^s obisti, imam možgane' dičke, imam vampe-lečjo glavo, imam ^ imam parklje, imam 6 vec, imam "že že dobro, že/ - jtfif>: gost, "kaj me briga jj' prinesi mi kaj za pod se! i te toil "lo* ""ril ni: 1 H »i teti; Udi So ki ni Se K >t s« eli to- tu vai de 'Id Sl s k! % f'kaj 6re Nh ;ov t. ol In jhnifl1'' jr ni ivoji!^ jje .to Pa SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya J S1 nabiraj tistih cvetlic, ie daljša Je Pot življenja, je f^ejseso TTTTTTTTTTIITTTTTTTTTTTTTTYYTmrXXIXa Pripovednik dasi f bdi : bilafboko j :ato i" o duh? o je latniW tu, > a Jl?račil°" Tem ostre" a'a paziti. Dobro je niškeS* :esar«! tj toif nekai 5e je? i mof rt, ker; em agrol| are [ihael'J sl ih v [artif litij' bljel lovili lergW a0' % akih > pn tia tšnic" ču, jniko' i. 5T- m tem več trnja In trnj e rani! i" U . 'Je sel mali mož po sa-,;le besede so mu segle do da so padle na ro-Ia tla J6 legal k počitku in v so- je mladi Mimbrenjo že no stopati. V tej umet. umetnost je res — se sotetkaneC/Vadi Že Zg0daj" 1 nisva srečala niko- bi na Jasi smo blizu sote- IV v so se pasle haci- obrih^de- Medtem je mi-čJ1 triindvajset ur, šte- J bor s°travo P°Pasle ter hotel !|tirjij.,0ddalJi1e od soteske j),, sv° morali seve za čre-sva jih zapa-ajh^?da so bila £Ove-Nnt«.. . ps' in pastirji ko Pro Urili da >' J ve^ d» t." Iti. •Oi vedski"* reda"3; ak,! ,4 na stražo?" ill »etiioravilno! Si vobče ze" fi ti t °dgovarjal! Res po-' am! še^^no presojanje po-kU,0JZadostuje. Dober bo-tttriti-,tudi Vedeti' kaj je na ■A: i/ s. rn» 1 > ti«; vse si. i k° ne fo11 ' • š1 iski 4 va^. ti/ 3 rt ►111 i Ibi^J se K. za S v lai; ^te te Se mu °ja nost in odločnost. "Vem, kaj bom storil!" je de jal. "Yuma ne bo čakal na jasi, v sotesko pojde!" "No, in — ?" "Poiskal si bom varno kritje in počakal na njega —." "Da! Čisto dobro! Tudi meni se zdi zelo verjetno, da bo prišel v sotesko. Morebiti pojde celo precej daleč po njej. Kje pa si boš poiskal kritje?" "Tamle na skali." Pokazal je nazaj. Stala sva, kakor rečeno, na jasi pri izhodu soteske. Nekaj korakov globlje v soteski se je nahajala v skalah ozka podvesa, morebiti za' moža visoko od tal in slab meter široka, če je drobni Mimbrenjo legel na podveso ter se tesno stisnil k skali, ga Yuma ni mogel videti. "Tvoj načrt je dober. Kako pa boš prišel na podveso? Skala je gladka in visoka, vsaj za tebe —!" Malomarno je zamahnil z roko. "Tisto ni nič! Še više bi splezal." "Kaj pa boš storil, ko pride mimo?" "Splazil se bom za njim in ga s kopitom udaril po glavi. In z lassom ga zvežem." "Slišal te bo, ko boš skočil s skale!" "Ne bom skočil, zdrknil bom tiho in počasi." "Dobro! Brž na skalo, dokler je še čas!" "Kam se bo medtem skril Old Shatterhand?" "Tisto je čisto moja zadeva. Ne računaj z menoj, ne bom ti pomagal! Po tebi je, ubil te bo, če ne boš previden, nagel in odločen!" Ponosno je odgovoril: "Yuma še ni ultil nobenega Mimbrenja in ga tudi ne bo! Prijel ga bom, na kolu bo umrl!" Dober plezalec je bil, ko veverica je smuknil na podveso in se tesno stisnil za skalo. Niti sam ga nisem videl. , Yuma je bil še komaj tri sto °vražnika nevaren korakov oddaljen, bliže je prihajal. Pohitel sem nazaj v sotesko in stopil za ogel skale. Za mojega mladega junaka položaj ni bil brez nevarnosti. Mlad je še bil in neizkušen pa slaboten, če bi ga Yuma opazil in napadel, bi mu ne mogel pri-hiteti na pomoč, predaleč je bilo. Streljati pa nisem smel, pastirji bi čuli strel. Napeto sem čakal, kaj se bo zgodilo. Sam sem bil odgovoren za dečka in za njegovo življenje, ker sem ga sam zvabil v nevarnost. Seveda sem mu želel najboljšega uspeha. Priden, dovzeten fant je bil, prav tak, je bil, kakor njegov brat, ki sem mu tudi pripomogel do prvega junaštva. Hitel je, kar je mogel, da so mi prišli Mimbrenji o pravem času na pomoč. Rad bi mu bil hvaležen, tudi njemu bi bil rad pripomogel do bojnega imena. K sreči se je zvečerilo in v so- °tr0ci Jenbjjh je bil večji, blizu ■0|,. ' da, prihajal nama bi ' ^a stražo je šel. 'nn0!reizkasil dečkovo bi- iskalf 3dižti'fm ga vprašal: -■-»* Bi * gale Yumo?" j!Za se nama." čemu?" * konCu soteske bo oa- - 8,Mferja in na bojev- 4C 16 Šli l°vit. pa bi jih naj šel ča-Jf%de s rUplo f \ j '0.'daleč zunaj, že se- * jih videti> ko b0 0% j "Pa ne našli." ijty našel svoje ljudi l'aže. Saj si bodo za- ne bodo, niso neprevi- ni" treba nikogar er ne vejo, ali so te In Old Shatter- ni ;jG] ^aka.j pa mož že po ka?' p0ve Old Shatter-» tri0l'am storiti! Ubo- umo bi bilo treba Bilo je vroče popoldne in v vagonu temu primerno zagatno. Naslednja postaja je bila Tem-plecombe, domala uro vožnje daleč. Dve majhni deklici in majhen deček so si osvojili oddelek v vagonu. Teta, ki je tikala k otrokom, je zasedla sedež v kotu. V bolj oddaljenem kotu na nasprotni strani, je sedel samski gospod, s katerim se teta z otroki ni poznala. Otroci so z vnemo zavzeli oddelek. Teta in otroci so se pogovarjali na kratko, toda neprenehljivo. Spominjali so na hišno muho, ki venomer opozarja nase in se ne da ostrašiti. Kadar je teta kaj povedala, je začela večinoma z "Nikar," otroci pa so uporabljali za začetno besedo skoraj samo "Zakaj?" Samski gospod ni rekel nobene na glas. "Nikar, Ciril, nikar!" je vzkliknila teta, ko je začel deček tol-či po blazinah in je ob vsakem udarcu vstal iz njih oblak prahu. "Rajši glej skozi okno," je pristavila. Otrok je uporno stopil k oknu. nikih ob progi. Ciril pa je še tiščal svojo: Zakaj je trava na drugem pašniku boljša?" Gospodu v kotu se je mrki obraz zdaj še bolj pomračil. Neprijazen in brezčuten moški, je odločila teta sama pri sebi. To da o travi na drugem pašniku si ni mogla izmisliti nič ustrezajo-čega. Manjša deklica je poskrbela za razvedrilo. Začela je pripo vedovati pesem "Na poti v Man-dalay." Znala je samo prvo vrstico, toda svoje omejeno znanje je izkoristila v polni meri. Zaspano, vendar odločno in zelo slišno, je ponavljala vrstico naprej in naprej. Tujemu gospodu se je zdelo, kakor da bi bila z nekom stavila, da bo ponovila vrstico dvatisočkrat, ne da bi pretihnila. In kazalo je, da bo stavo izgubil, kdor koli jo je tvegal. "Pojdite sem k meni. Povedala vam bom povest," se je zganila teta, ko se je neznanec že dvakrat ozrl v njo in enkrat v zasilno zavoro. Otroci so se malomarno pomaknili proti teti. Po videju ni- Pogledal je ven in vprašal: "Za- so čislali tetinih povesti kaj pri-kaj ženejo tistele ovce proč s da. pašnika?" "Bržkone jih zganjajo na drug pašnik, kjer je več trave," je dejala teta medlo. "Pa saj je na tistem pašniku veliko trave," je ugovarjal deček. "Saj raste po njem samo trava. Teta, na tistemle pašniku je veliko trave!" Teta;je budalila naprej: "Morda je trava na drugem pašniku boljša." Ciril je zdaj seveda zagnal: 'Zakaj boljša?" "Oh, poglej, kakšne krave!" se je izvila teta s takim glasom, ko da bi opozarjala na nekaj posebnega, čeprav so se takšne krave pasle malone po vseh paš- Teta je začela. Tiho in zaupno je pripovedovala nerazumljivo in kar žalostno dolgočasno povest, otroci pa so njo med njenim pogostim premolkovanjem spraševali glasno in trmasto. Teta je pripovedovala o deklici, ki je bila zmeraj pridna in se je zato vsem priljubila. Ljudje so imeli to deklico zaradi njenega zares vzornega vedenja tako radi, da so jo nazadnje rešili pred pobesnelim bikom. "Ali bi je ne oteli, če bi ne bila, pridna?" je hotela vedeti večja deklica. Enako bi bil skoraj vprašal tudi tujec. "že," se je vdala teta mlaha-vo. "Vendar ne verjamem, da bi ji tako zelo hiteli na pomoč, če bi je ne imeli resnično na vso moč radi." "Bolj bedaste povesti še nisem slišala," je presodila večja deklica. "Meni se je že začetek zdel tolikanj neumen, da nisem potlej več poslušal," je pritegnil Ciril. Manjša deklica ni povedala, kaj misli o povesti, že dolgo pa je spet ponavljala svojo najljubšo vrstico. Iz kota se je na lepem oglasil še samski gospod. "Zdi se, da ne znate pripovedovati povesti," je prijel teto. Teta je zrasla. "Težko je pripovedovati povesti, ki bi jih otroci razumeli in hkrati cenili," se je branila. "Sodim, da se motite," jo je zavrnil tujec. "Pa jim vi kaj povejte, če vas je volja," mu je teta vrnila besedo. "Dajte, povejte povest," je poprosila večja deklica. Gospod je začel: "Svoje dni je živela deklica, ki ji je bilo ime Berta. Bila .je nenavadno pridna." Pri teh besedah ni bilo otrokom nič več za povest. Ko na dlani je bilo, da bo strašno podobna vsem drugim. "Berta je zmeraj ubogala in Vselej povedala vse po resnici. Obleke si ni nikoli zamazala. Jedla je mlečno kašo, kakor da bi bila slaščica. Učila se je odlično in vedla vljudno." "Ali je bila zala?" mu je segla v besedo večja deklica. Tako brhka kakor vidve ni bila, pač pa grozovito pridna," je pojasnil gospod. Otroci so hipoma napeto prisluhnili. Povest 'jim je začela ugajati, ker je bila beseda "grozovito" v zvezi z besedo "pridna." To je bila novost, ki je vlekla in obetala nekaj resničnega, česar ni bilo nikoli v tetinih teti/ v obraz od ^ n° bronasta barva se N»i. emnila. Skromno 6 ''te , $ ; ftin yne Old Shatterhand H ^ Ulria ne more uiti!" J m'adi brat ima ro- q zasvetile od pod-°tavljaje se je de- rok, te"1' jNti tVe roka dečka' v teski je bila že skoraj tema. In 1 ta"5 * „„ ega velikega bo- j še eden 8rečen slučaj se nama je ponujal Se ne K IV sme udejstvova- ti dovoli, da "Sil 1 0cetu, kaj znaš!" ; Stnešfa bom-" teba v ' ^rvič zato ne, ker V1 prelivati, ako ni •Nris-Zato ne> ker bi n'ie_ kar bi ;u % i, a?/ i Tisi i, ^š m ? t < it* >e, leP0,« .vi1" a 0 UP h „ UDr0 ^ m " Za na^e namene h S dobiti!" ^ C erhand naj Pove a Hurry L. Hopkins (desni na slilci) v pogovoru z novim poslanikom za Anglijo John G. Winant-om, ki se je vrnil iz Anglije, Ua poroča predsedniku Roosevelt u o tamkajšnjem položaju. Ni hotel povedati o vtisih, ki jih j4e dobil tam, samo toliko je rekel, da je prepri-čan, da je Hitlerju nemogoče pramaguti Anglijo in je tudi priporočal vso pomoč, ki jo moremo dati Angliji. povestih iz otroškega življenja. Gospod je nadaljeval: "Berta je dobila tri svetinje za pridnost, ki jih je vsekdar nosila na obleki. Imela je svetinjo za ubogljivost, za točnost in za zgledno vedenje. Med potjo so se ji svetinje zadevale druga ob drugo in so cingljale. V tistem mestu, kjer je bila Berta doma, ni imel noben drug otrok kar tri taka odlikovanja. Zato je vsak lahko uganil, da mora biti Berta čudno pridna." "Grozovito pridna," je navedel Ciril. "O Bertini pridnosti se je toliko govorilo, da je še knez tiste dežele zvedel zanjo. Takoj je ukazal, naj puste vzorno deklico enkrat na teden na njegov vrt zunaj mesta. Vrt je bil silno lep in še noben otrok se ni smel sprehajati po njem. Torej je bilo to dovoljenje Berti v posebno čast." "Ali je bilo na vrtu kaj ovac?" se je glasil vmes Ciril. "Ne, nobenih," je odvrnil gospod. Deček je na tak odgovor seveda vprašal: "Zakaj ni bilo ovac tam?" Teta se je nevoščljivo nasmehnila, prav za prav nakremžila. Gospod pa je razložil: "Knezovi materi se je nekoč sanjalo, da ji bo sina pogubila ovca, ali pa ga bo ubilo, če bo padla nanj ura. Zato ni imel knez na vrtu nikoli nobene ovce in v palači nobene ure." Zdaj bi bila teta od začudenja skoraj zavpila. Ciril je spraševal naprej: "Pa je kneza pogubila ovca ali ura?" "Za zdaj knez še živi. Ali se bodo sanje izpolnile, pa ne morem povedati," je neskrbno odgovoril gospod. "Bodi to kakor koli, na vrtu ni bilo nobenih ovac. Pač pa so se preganjali po njem; neštevilni prašički." "Kakšni prašički ?" "Čirn.i z belimi glavami, beli in črno marogasti, čisto črni, sivi z belimi lisami in tudi povsem beli." Gospod je premolknil, da so si otroci utegnili vtisniti v domišljijo zaklade z vrta, Nato je povzel : "Berta je bila žalostna, ker ni bilo na vrtu nič cvetlic. Tetam je solznih oči obljubila, da jih ne bo trgala in delala škode dobroti jivemu knezu. Ker ni bilo na vrtu nobene cvetlice, da bi mogla obljubo uresničiti, se je sama sebi zazdela smešna." "Ker so jih požrli prašički," je neutegoma pojasnil gospod. "Vrtnarji so razložili knezu, da se bo moral odreči ali cveticam ali prašičem, ker ne more nobeden imeti obojega. Knez pa je pri priči sklenil, da bo imel rajši prašiče." Otrokom je bilo knezovo ravnanje močno všeč. Toliko ljudi bi se odločil narobe! "Na vrtu je bilo še marsikaj mikavnega. Bili so ribniki z zlatimi, modrimi in zelenimi ribami. Bila so drevesa s papigami, ki so vsak trenutek povedale kaj modrega. Bili so ptiči, ki so žgo-leli znane priljubljene napeve. tekla, kar so ji dale moči, volk pa za njo Berti se je posrečilo pri-teči do mirtovih grmov in se skriti v najbolj goščavem. Volk se je pretikal med vejami in vohal. črni jezik mu je visel iz gobca, bledosivd oči pa so neznansko srepele. Berta je bila vsa iz sebe in si mislila: Ko bi ne bila tako posebno pridna, bi bila zdajle v mestu na varnem. Na njeno srečo je mirta dišala le premočno, da bi mogel volk izvohati, kam se je skrila. In gošča je bila tam tudi taka, da bi jo lahko še dolgo iskal, preden bi jo ugledal. Zato se je volku kmalu zahotelo oditi in si ujeti prašička namesto Berte. Bil pa je že čisto blizu nje. Berta se je tedaj od strahu tako tresla, da se je svetinja za ubogljivost zamajala in zadela ob svetinji za zgledno vedenje in za točnost. Volk je bil že namenjen stran, ko je zaslišal cingljanje. Postal je in prisluhnil. V grmu tesno zraven so svetinje za pridnost znova zacingljale. Volku so bledosive oči kar zažarele od divjega veselja. Pognal se je v grm, izvlekel Berto na piano in jo požrl. Ostali so le njeni čevlji, kosi obleke in tri svetinje za pridnost." "Ali je volk raztrgal tudi kakega prašička?" "Ne Prašički so pobegnili." "Povest je imela slab začetek, končala pa se je lepo," je menila manjša deklica. "Bila je najlepša, kar sem jih slišala do sedaj," je odločno zatrdila večja deklica. "Od vseh povesti, ki so nam jih povedali, je bila lepa samo ta," se je odrezal Ciril. Toda teta je sodila drugače. "Taka povest ni primerna za majhne otroke. Leta in leta smo jih vzgajali kar najbolj skrbno in vi ste vse na mah izpridili." "Pa sem vendarle z lepo pripravil otroke do tega, da so deset minut mirovali, kar se vam ni posrečilo," je zavrnil tujec in pobiral svoje zavitke, ker je moral vsak čas izstopiti. "Uboga ženska," si je mislil, ko je odhajal s postaje. "Zdaj jo bodo ti otroci vsaj šest mesecev ob vsaki priliki nadlegovali za tako povest, ki ni primerna za majhne otroke." (Angleško: H. H. Munro.) -o- Inženirji na novih "streamliner" vlakih nosijo sedaj belo delovno obleko namesto običajnih višnjevih (plavili) vrhnjih hlač (overalls). MALI OGLASI Išče se kontraktor Išče se stavbenika, ki bi zidal in financiral trgovsko poslopje v vrednosti okrog $12,000. Lot je že pripravljen. Kdor bi re-flektiral na to delo, naj stopi v dogovor z Matt Intiharjem, 21491 Na u man Ave. (54) Yuma je namreč stal pri izhodu soteske. Najbrž mu je bilo naročeno, naj tam čaka na poglavarja. Počasi je stopal gori1 in doli in prišel tudi mimo skale, na kateri je ležal deček. (Dalje prihodnjič.) S?>°raš vedeti, kaj t C*iti! VSE KARKOLI so potrebuje od zobozdravnika, bo'disi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v va-čie bi ti sveto-! še polno zadovoljstvo pri dr '•UtQW. "-■«= U1 n OVGIAJ- I"""" J----- l" tV s h bi delo ne bilo či-1 Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov ?elim pa da sam po- J zna§ t •ari ■ -C" Je m da ne bo prepo-z očmi razdaljo % "Se ozrl P° soteski, je kazal podjet- 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Mar. 4, 6) Stanovanje se odda V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob. 16002 Sara-nac Rd. (Mar. 4, 6, 8) Išče se mesarja Za stalno delo se išče mesar-Berta se je sprehajala gor in dol j ja, ki je izvežban v sekanju me-in bila srečna. Po glavi ji je šu- sa. Vprašajte na 23751 Lake- V mestu Sheffield, Anglija je nemška b omba zadela voz poulične železnice in ga pre-trgala na dvoje, poleg tega pa je bomba nap raviia precej škode tudi na cestnem tlaku. Če je bilo kaj človeških žrtev, poročilo ne pove. rnelo: Če bi ne bila tako poseb-lland Ave. Telefon no pridna, bi nikoli ne videla to- ■ 4588. liko lepega. Ko je hodila sem in I' tja, so njene tri svetinje za pri-j dnost venomer cingljale in jo J spominjale, kako zelo pridna je bila. In ta čas se je priklatil na vrt orjaški volk, da bi si ujel za večerjo kakega prašička. "Kakšne barve je bil volk?" so vprašali otroci, ki so se že močno zanimali za povest. "Take kot ilovica. Volk je ' imel črn jezik, oči pa bledosive in neizrečeno divje. Na vrtu je najprej zagledal Berto. Zakaj Išče se stanovanje Berlin predpasnik je bil tako le- Išče se stanovanje, obstoječe po bel in snažen, da ga je bilo vi-1 iz 3 sob in garaže, za novopo- KEnmore _.(54) Gostilna naprodaj Proda se gostilna po jako nizki ceni. Se mora prodati. Nahaja se na jako prometnem kraju; vse moderno urejeno. Vprašajte na 1245 E. 55th St. -(55) Delo dobi Išče se dekle ali žena, stara nad 21 let, ki bi pomagala v gostilni. Oglasite se na 7513 St. 1 Clair Ave. (52) deti že od daleč. Berta se je silno prestrašila, ko je zapazila volka in videla, da se plazi proti njej. že ji je bilo žal, da je bila na knezovem vrtu. Zbežala je in ročenca. Naj bo kje v Collin-woodu, najraje blizu Fisher Body tovarne. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v uradu tega lista. (52) •'.ILV^IWIX«/!^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^1 ki Vam in Vašim Otrokom n KRANJSKO-SLOVENSK1 KATOLIŠKA JEGNOTl !M^SM1M1M1MIM1M1MIM!M!MIMIMIM1^ WW« Najstarejšega brata — in Si- jo nevesto, je dobil njegov obraz grido — je imel najrajši. Spominjal se je — iz tistih let, ko so doraščali: pogosto je sedel in opazoval najmlajšo sestro, pri temi pa jo je imel vedno rajši, tako da je moral storiti kaj takega, da ji to pokaže. Zato ji je nagajal in jo dražil, jo vlekel za kite in ščipal v lakti, kot bi ji svoje ljubezni ne mogel brez sramu pokazati na kak drug način. Njuno medsebojno nagajanje je bilo potrebno, da ji je mogel brez zadrege podariti vse tiste dobre reči, ki jih je spravljal zanjo, in da jo je mogel jemati s seboj k svojim igram, kadar je delal mlinčke ob potoku ali gradil zanjo hiše in spomladi rezljal za sestro vrbove piščalke. Kot vžgano znamenje mu je v duši živel spomin na tisti dan, ko je zvedel za njeno nesrečo. Vso zimo je opazoval, kako Si-grid skoraj do smrti žaluje za svojim mrtvim zaročencem — kaj več pa tedaj ni razumel. Potem je prišla tista nedelja pred spomladjo — stal je na mostov-žu v Mandviku in se jezil na ženske, ki jih ni bilo pričakati — na dvorišču so stali konji, osedlani za ježo v cerkev, in poleg njih konjarji, ki so bili že davno pripravljeni. Nazadnje se je razto-gotil in odšel čez dvorišče v žensko hišo. Sigrid je ležala še v postelji — začuden jo je vprašal, ali je bolna. Njegova žena je sedela na robu postelje — trepet je spreletel njen krotki uveli obraz, ko ga je pogledala: "Seveda je bolna, ubogi otr6k — še bolj pa se, mislim, boji tega — kaj boste vi — ti in vaši sorodniki — rekli k temu —-" Sestra je glasno zavpila, se vrgla naprej, zagrebla glavo Hal-fridi v naročje in" se je krčevito oklenila, objela svakinjo s svojimi drobnimi, golimi rokami —. Ta krik se je Simonu tako zarezal v srce, da mu je kri v žilah malodane oledenela. Njena bolečina, njena sramota, vse to ga je tako presunilo, da je ves otrpnil — nato pa se je ustrašil in oblil ga je pot. Le kaj bo zdaj oče storil s Sigrido? tako svetlo lep izraz, da je postalo Simonu kar čudno pri srcu, kadar je pogledal brata. Helgo je že poprej nekoč videl, je pravil Gyrd Simonu, vendar ni nikdar z njo govoril in nikoli niti najmanj mislil na to, da bi mu sorodniki hoteli dati tako bogato in lepo nevesto —. Gyrda Darreja posebno lepoto v mladosti je Sirnon občutil skoroda kot nekaj častnega zase. Bil je lep na čudno privlačen način — zdelo se je, kot bi morali vsi ljudje razumeti, da je v tem nežnem in molčečem mladeniču dobrota, plemenito mišljenje pa pogumno in žlahtno srce. Nato so ga poročili s Helgo Saksesovo — in potem se je zdelo, da je zanj vse končano —. Malobeseden je bil že od nekdaj — a brata sta zmeraj tičala skupaj in za Simona ni bilo težko, govoriti ža oba. Simon je bil zgovoren, veljal je za bistro glavo, bil je priljuden — za pijačo in šalo, za lov in zabave, za vsakovrstna mladostna raz-veseljevanja je imel Simon prijateljev na kupe in vsi so mu bili enako ljubi in bližnji. Starejši brat je bil povsod zraven — govoril je malo, imel pa je lep, resen smehljaj, in redke.besede, ki jih je spregovoril, so mnogo zalegle —. Zdaj je Gyrd Andresson molčal kot zaklenjena skrinja. Ko je,Simon tistega poletja prišel domov in očetu povedal, da sta se s Kristino sporazumela v želji, naj se dogovor razdre — je vedel, da je Gyrd spoznal večji del vzrokov, ki so tičali za tem. Da Simon ljubi svojo nevesto, da je odstopil od svoje pravice iz kakfega posebnega razloga in da je zaradi tega in takšnega razloga v svojo notranjost kakor raztrgan od bolečine in srda. Gyrd je očetu na tihem svetoval, naj pusti to stvar vnemar. Toda Simonu še z besedico nikdar ni omenil, kaj mu je znano. In Simonu se je zdelo, ako bi sploh mogel imeti brata še rajši, kot ga je že imel vse svoje življenje, bi ga moral imeti le sosednega dvora, kjer so živeli drugi prijatelji. Tako prijetno in lepo je bilo jahati v tem času zmrzline brez snega. Zadnji kos poti je jahal v mraku. Dobra volja od popivanja se mu je izkadila. Njegovi hlapci so bili prešerni in glasni — gospodarja pa sta minila šala in smeh — čutil se je pač trudnega. Nato je bil doma. Andres je stopical za očetom, kamorkoli je šel in kjerkoli je stal. Ulvhild se je smukala okoli torbe na sedlu — če ji ni prinesel kakšnih darov. Arngjerd je prinesla piva in nekaj prigrizka, žena je sedla k njemu ter medtem, ko je jedel, pripovedovala in spraševala po novicah. Ko so otroci odšli spat, na kolena, ji sporočil pozdrave in začel praviti o sorodnikih in znancih. čutil je, da bi bilo sramotno in moža nevredno, ako ne bi bil zadovoljen, da se mu tako dobro si je Simon posadil Ramborgo godi. Naslednjega dne — Simon je sedel v Saemundovi sobi — je vstopila Arngjerd in mu prinesla nekaj za pod zob. Mislil si je, da bo najbolje, ako se z njo pogovori o snubcu, dokler sta sama, in tako je povedal hčeri o svojem razgovoru z eikenskimi možmi. Seveda, lepa res ni, je pomi- se je v Arngjerdinih očeh prita- Tako ga je bilo strah, ko je zarac]i njegove,molčečnosti jahal po slabih, spomladanskih poteh proti domu na Raumarike, da se je nazadnje hlapec, ki ga je spremljal in se mu je .komaj sanjalo, za kaj gre, začel norčevati, ker je moral tolikokrat raz-jahati in hoditi na stran. Sicer je bil že dolgo polnoleten in ože njen, če pa je pomislil na srečanje z očetom, ga je popadel tak strah, da ga je začelo zavijati po trebuhu. Potem pa je oče komaj spregovoril besedico —. A zrušil se je — kot posekano drevo. Še zdaj se včasih zgodi, da Simon napol v spanju zagleda pred seboj to podobo in se pri tisti priči spet čisto predrami. Oče, kakor je sedel tamkaj in omahoval sem in tja, z glavo sklonjeno globoko na prsi, poleg njega Gyrd, s ko molcem oprt na naslonilo častnega sedeža, nekoliko bolj bled kot po navadi, s povešenimi očmi. "Hvala Bogu, da ni bila tukaj, ko je to prišlo na dan. Kako prav je, da je pri tebi in Halfri-di —," je dejal Gyrd, ko sta bila sama. Samo tistikrat je Simon slišal, da je Gyrd nekaj rekel, iz česar bi človek mogel sklepati, da svoje žene ne ceni nad vse druge. Na lastne oči je moral gledati, kako Gyrd tako rekoč vene in leze vase, odkar je poročen s Helgo Saksesovo. Tiste čase, ko sta bila zaročena — Gyrd je bil zmeraj redkih besedi — a kadarkoli je videl svo- Simon je hotel biti vesel in svež, ko je jezdil proti domu. Po vsej poti skozi dolino je obiskoval prijatelje, jih pozdravljal, veselo popival — in prijatelji so sedlali konje in ga spremljali do N~a sliki vidimo Frances Orth v novi uniformi prostovoljk pri ameriškem Rdečem križu. Obleka je volnena in je sivo-modre barve. slil oče — ogledoval je mladenko, ki je stala pred njim. čokata in široka s kratkim, robatim in bledim obrazom; sivo rumeni lasje so bili neenakomerno zbledeli; v dveh debelih kitah so ji padali čez hrbet, spredaj nad čelom pa so bili predenasti in so ji silili v oči — zato je imela navado, da jih je nenehoma gladila nazaj —. "Uredite to po svoji volji, oče," je rekla mirno, ko je končal. "No, saj vem, da si dober otrok, toda kaj misliš ti sama o tem?" "Jaz?" Nič ne mislim. Odločite sami, dragi oče." "Takale je ta stvar, Arngjerd — privoščil bi ti, da bi poprej preživela še nekaj svobodnih let — brez otroške nadloge, brez skrbi in odgovornosti, brez vsega, kar doleti ženske, kakor hitro so poročene. Ampak mislil sem sij — morda hrepeniš po tem, da bi bila na svojem ko,t samostojna žena —?" "Zastran mene se nič ne mudi," je rekla deklica in se malce nasmehnila. "To veš, ako bi se poročila na Eiken, bi imela v neposredni bližini svoje bogate sorodnike— če nimaš brata ne sestre, gole tvoje so pete" — videl je, kako jeno zabliskalo in kako se je skrivoma nasmehnila: "V mislih imam Gyrda, tvojega strica," je rekel hitro, nekoliko v zadregi. "O, razumem, moje sorodnice Ilelge nimate v mislih —," nato sta se oba zasmejala. Simonu je postalo kar toplo pri srcu iz hvaležnosti do Boga, do Device Marije in do Halfri-de, ki ga je pregovorila, da je priznal svojo hčer. Kadar sta se z Argnjerdo tako smejala, ni potreboval nobenega drugega dokaza za svoje očetovstvo. Dvignil se je, ji stepel nekoliko moke z rokava: "In snubec— kako ti je kaj všeč?" je vprašal. "Pač. Všeč mi je, čeprav sem ga le malokdaj videla — sicer pa človek ne sme poslušati vsega, kar ljudje govorijo —. A o tem odločajtfe sami, oče —." "Potem bo tako, ■ kot sem rekel. . Aa'sniund in Grunde lahko Se nekaj časa ipotrpita, da se bo videlo, ali bosta istega mnenja, ko boš nekoliko starejša —. Sicer pa veš, hčerka moja, da smeš sama odločati o svoji poroki, v kolikor si dovolj razumna, da moreš presoditi, kaj je najboljše zate. In glavo imaš na pravem koncu, Arngjerd —." Objel jo je. Zardela je, ko jo Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat mi., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Prank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo aboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare Sole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 620^ Whit-tier Ave.; podpredsednik John ,Metle, KSna^^gsSaS 2> -deljo v mesecu ob 2. uri po-Marv Otcnlčar, nadzorniki: Anthony ' članice se Sprejemajo v dru- J. Portuna, Frances Kure, Frank Skftrl. istvo d0 Ieta' Seje se vršijo vsako četrto sredo v me- .' SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Breaovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik. nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Friotov, Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki:- dr. Se-liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šolj sv. Vida vsako secu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prcsi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo c njih delovanju na drutše-nih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Anton Strniša, Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 aH $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-Š£, 1082 E. 72nd St.; tajnik Leo vak, 7610 Lockye^r Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl., zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek. Frank Petkovšek in- Steve F. Pirnat; vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki sc vsi slovenski zdravniki. Zastopnika za Klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavec in Frank Petkovšek. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. K. of O. Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Fiances Baraga, tajnica Jennie M. Yelitz. 1267 E. 169. St.; zapis-nikarica Louisa Pikš, blagajničarka Kattie Perme, vratarica Frances Kasunič, nadzornice: Mary Skulj, Ana Godlar, Margaret Tomažin; duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar; zdravnik dr. M. J. Seliškar. Seje se vršijo v stari šoli sv. Vida vsako tretjo sredo v mesecu zvečer ob osmih. je oče poljubil — in Simon se je spomnil, da je pač minilo že leto in dan, odkar je bil to zadnjič storil. Sicer pa ni bil izmed tistih moških, ki se pri belem dnevu ne upajo dotekniti svoje žene ali se poigrati z otroki. A to je bilo vselej nekako v šali — in Arngjerd —. Iznenada je začutil, da je ta mlada hčerka nemara edini človek na Formu, s katerim je semtertja spregovoril kakšno resno besedo —. šel je na drugo stran sobe in potegnil veho iz linice v južni steni. Skozi to malo odprtino je videl po vsej dolini. Veter je pihal od juga in dalje spodaj v dolini, kjer so se stikale gore in DR. WILLIAM F. URANKAR 362 E. 156. St. (corner Ridpath Ave.) IVanhoe 5311 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AV*. ilEnderwon 2978 zapirale razgled, so sc veliki sivi oblaki. Kad»r drl sončni žarek, so sev živo zasvetile. Južno v raztopilo sivkasto bled"• njive so bile rjave, ig'f: modro črn — in zgoraj' skih grebenih, tam, kjff gola pečina prevlečeni in mahom, je polzela n"' loba z zlato rumenim^ (Dalje prihodnji V najem se odda lep trgovski Pr' praven za te ali one vp vino. Zraven je 5 sob ^gli Nahaja se na 7406 St.P Za podrobnosti pokW' more 4023-J. Naprodaj trgo^ Proda se mesnica i" ja v jako prometnem vzhodni strani mesta> ber promet; rent $45 r !Va]0 mi. Hitremu kupcU Vprašajte pri age11'"1 Co., 1836 Euclid Ave. ^čij, bo j Nioi Delo na fatf"> Moški srednje sta1'0 delo na farmi, ki je splošnem farmarskež3 molžnje krav. Zglas'te, y . no ali pismeno pri K1'1 "rčlj; lafus, Route 2, Ber'1'1 1 Ohio. Najstarejša slovenska podporna organi^' v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500" Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19 f Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj sc pri na.i!|£l šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOl1 'k kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, oper3 bolezni in onemoglosti. * »tler »miri K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske cd 16. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat dobe od S250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še "(ij<. ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organih trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobn0*'! se obrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih dmst K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI -353 No. Chicago URAD Pleotini in jospedald ljudje vedno najprej pogledajo OGLASE Ameriški Domovifj in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem % oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči »1 o** skega naroda in oglašujte svoje blago v AMERIŠKI DOMOVINI t Izplačalo se •dam bo>