522
Nadidenken versunken sein, grubeln. Morda se ima tuhtati tako presoditi, kakor natiha iz naducha (asimilacija v razdalji), malor. na tu chati einhauchen, belor. tuchnač, tuchač, prim. t h o r, č. t c h o f, p. tchorz, č. tchnouti, p. tchn^č M. E.; prim. tudi č. pf edtucha Vorahnung, tu siti ahnen (Babička 195, 187), M. E. tuch-: p. otucha Hoffnung, po-tucha Mut, pri nas pravijo, da otroku potuho daješ, če ga hočeš ubraniti kazni; Štrekelj (Zur slav. Ent-lehnungskunde, Denkschr. d. k. Akad. Wien 1904, B. 50) razlaga tuhtati iz srvn. dunken, stvn. dun-chen (Praeter. er duh ta, sie duhtun Part.keduht): nvn. dunken, mich diinkt, mir diinkt, Weigand D.Wb. — Tušem spada nadalje naduha (naduha) Asthma
prim. dušnik, dušnjak, dušnica, o d duška, oddušnik, preduh, predušina; oddušek 1. das Luftabzugsloch, 2. die Rast, Erholung;' p o-duškati = odehniti si ausschnaufen, prim. r. p. č. p o d u š k a Ruhekissen (Tolstoj o. c. I. 277, Sien-kiewicz o. c. I. 67, Babička 27); navdušiti begei-stern; udušiti, zadušiti ersticken machen (duško ustaviti, zapreti), udušljiv, zaduši j i v, udu h a, zaduha, zadiihel itd. P., prim. č. zadušiti, d u -siti (Babička 18, 30) in P. dušiti 1.; dusati se bei seiner Seele beteuern, prim. pridušiti se, priči uševati se: pri (svoji) duši zagotavljati (tvoritev na podlagi skladenske razmere), tako tudi zaduš-nica, zadušna maša: maša za dušo.

JAVNI NASTOP TELOVADCEV V VATIKANU
{dcft-^a: &F-l-o$-a) hauche aus, ad-C-c» atme, G. Curtius o. c. 390), M. E. navaja vzporednice natiha, nediha, neduha kot iste besede; morda so besede izvirno različne in se imajo nediha, neduha razlagati kakor nevera nezgoda nevolja Le., prim. nimam duška; nadeha oziroma nadiha, naduha pa je menda izvirno, recimo naduhnjen nos, prim. naduhel = naduhnjen: belo naduh-njena jagoda eine weiB bereifte Beere; prim. nadeha {a) in n. Schnupfen: schnaufen, schnauben (Wei-gand D. Wb.). K besedi vzduh Luft (das Empor-hauchende) prim. sapa: sapati, sopsti, &F-r)Q Luft, Nebel, tudi v lat. aer: av-ga Hauch, &Fr){it ich wehe (G. Curtius o. c. 390). Iz P. še dodajmo o d -duha das Ausschnaufen; odduhalce die Luftrohre,
III. a) Dum-, M. E. stsl. dtm^ d4ti blasen; tu razlaga M. E. s. nadam, -dma Blahung: poduzeo me nekakav nadam; P. ima na do ti se nad me m anschwellen, sich aufblahen: prsi se mu nadmejo (prim. č. prša se ji dmula, Babička 208), nad o t auf-geblasen, prim. nadut; tušem gre menda odmeti (od-dmeti) odmem antworten, widerhallen, prim. odmevati, odmev, damelj Widerhall, prim. spreda o d um Echo, odumeti, odumevati; prim. č. rozdmuchal . . . dreveneho uhli (Heller, Život na Rusi 213), p. lekki wiatr podmuchivvat z polnocu ku morzu (Sienkiewicz o. c. 1.198); M. E. ima tu p. dmuch Wehen, dqsač schnauben, d^s Zorn iz dtm-st, kar spominja na č. dusati schnauben   (dusot koni,   Babička   151)   in   dusiti