OGLASNIK
GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA
JUNIJ 1979__________________________ŠTEVILKA 6___________________________LETO XIII.

OB VISOKEM ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU,
TI, DRAGI TOVARIŠ TITO, ŽELIMO ŠE OBILO ZDRAVJA, Z ŽELJO, DA NAS ŠE DOLGO VODIŠ NOVIM REVOLUCIONARNIM IN DELOVNIM | ZMAGAM NAPROTI!
V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE:
—	V aprilu in maju smo odprli dva pomembna objekta. TOZD Blisk je začel delati v novih prostorih, ki so jih zgradili v industrijski coni v Murski Soboti. V nove prostore so se preselili tudi delavci TOZD OV in delovne skupnosti Promont, ki so zgradili nove prostore v soseski BP-8 v Črnučah. Z obeh otvoritev objavljamo obširna zapisa.
STRANI 2—5
—	Od Nove Gorice do Anhovega gradimo plinovod. Tokrat delamo v izredno težkih okoliščinah. V marcu in začetku aprila nam jo je zagodlo vreme. Kljub temu gradnja sedaj dobro napreduje. O življenju na gradbišču objavljamo reportažo.
STRANI 6—7
—	Predstavili smo že skoraj vse naše temeljne organizacije, nadaljevali bomo z delovnimi organizacijami. Tokrat objavljamo zapis o naši koprski temeljni organizaciji.
STRANI 8—9
—	Vsi vemo, da potekajo priprave na akcijo: Nič nas ne sme presenetiti. Zato so v Vojkovi ulici organizirali vajo civilne zaščite, ki je lepo uspela, o njej poroča Franc Ciuha
STRAN 11
—	TOZD TIO Idrija se je odločila za
novo investicijo v Godoviču. Odločitev za investicijo sta narekovala predvsem veliko povpraševanje po njihovih izdelkih in pa zaposlovanje idrijskih rudarjev. Za Godovič so se odločili zaradi pomanjkanja prostora v Idriji. O teh vprašanjih piše direktor TOZD Pavel Troha.	STRAN 13
— Preberite tudi druge članke. Obenem vas pozivamo k sodelovanju. Časopis bo boljši, če bo pri njegovem nastajanju sodelovalo čimveč delavcev. Z vašim prispevkom bo časopis bogatejši.
v_________________________________y
• TOZD OV
NOVI PROSTORI V ČRNUČAH IZROČENI
Pred vratarnico TOZD OK in DS Promont
Ogled prostorov
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP— Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov.
Črnuče, 12. maja: Danes so izročili svojemu namenu nove proizvodno-skladiščne in poslovne prostore TOZD O V in delovne skupnosti Promont Slovesni otvoritvi so poleg večine delavcev TOZD OV in delovne skupnosti, prisostvovali še predstavniki temeljnih, delovnih in sestavljene organizacije IMP, predstavniki IS skupščine mesta Ljubljane, IS in družbenopolitičnih organizacij bežigrajske občine in predstavniki krajevne skupnosti.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Jože Sitar, o poteku in pomenu investicije pa je govoril predsednik delavskega sveta delovne organizacije Promont Janez Brajer. V svojem govoru je najprej poudaril razloge, ki so narekovali novogradnjo. V Vojkovi ulici ni več prostora za nemoten razvoj vseh TOZD. Zato se je delavski svet odločil za BP-8 v Črnučah. Ob reorganizaciji je bila TOZD OV nosilec združevanja v delovno organizacijo Promont, ki bo imela odslej sedež tu v Črnučah.
Da je bilo mogoče investicijo dokončati v sorazmerno kratkem času, in da se je TOZD OV sama lahko normalno opremljala s stroji pa je rezultat združevanja sredstev TOZD Klima — montaža in TOZD Klima — proizvodnja, ki sta s preselitvijo TOZD OV pridobili 4.600 kv m proizvodnih in skladiščnih prostorov v Vojkovi ulici. Investicija je bila namenjena predvsem za delavniško pripravo elementov instalacij, ki jih na gradbišču ni treba več pripravljati, ampak samo vgraditi. Poleg tega so zgradili vsa potrebna skladišča in prostore za vse spremljajoče dejavnosti, ki so tako združene na enem mestu.
Slavnostni govor je imel sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljubljana-Bežigrad Lojze Novak, ki je med drugim dejal: »S temi objekti ste delavci IMP dobili sodobne delovne prostore, krajevna skupnost Črnuče prvi objekt, ki bo prinesel spremembe v njeno fizionomijo, občina pomemben objekt iz srednjeročnega plana, socialistična Jugoslavija pa pomemben objekt, ki bo pospeševal rast naše družbe in omogočal hitrejše dohajanje industrijsko razvitih dražb.« V nadaljevanju je še poudaril pomen združevanja sredstev in pravilnega razumevanja Ustave in Zakona o združenem delu, ki lahko služi za vzgled tistim, ki ostajajo na pol poti. Ob koncu je še poudaril, da je treba začeto delo nadaljevati še bolje in hitreje.
Sledil je izredno dober kulturni program, v katerem so poleg našega pevskega zbora sodelovali še: gledališki igralec Rudi Kosmač, operni pevec Ladko Korošec, ki ga je na harmoniki spremljal Peter Stante in pa Koroški oktet, celotno prireditev pa je povezoval Vili Vodopivec. Po končanem programu so si delavci in gostje ogledali nove prostore, se pogovorili ob IMP napitku (pripravljen posebej za to priložnost), medtem pa so gostinci že pripravili mize za veseli del otvoritve.
TOZD OV je z izgradnjo objektov v Črnučah pridobila 2959kv.m proizvodnih prostorov in približno 600 kv m pokritih prostorov, kamor bodo lahko razširili delavniško predpripravo elementov za montažo. Tako bo skupno v delavnici lahko zaposlenih 80 delavcev, kar planirajo okoli leta 1990. V proizvodni hali so v pritličju naslednji prostori: priprava za montažo (2.311) (v oklepaju je površina v kvadratnih metrih), varilni prostor (107), ključavničarske delavnice (127), vodovodna delavnica (127), pralnica (56), avtoservi-
NAMENU
sna delavnica (173), mehanična delavnica (113), elektro delavnica (40), polnilnica akumulatorjev (14), popravljalnica orodja (56), skladišče orodja (585), skladišče repromateriala (931), odprto skladišče (1.794). V poslovni stavbi je 2.722 kv. m koristnih površin, v proizvodni hali pa jih je 9.124, skupaj torej 11.847 kvadratnih metrov. Celotna vrednost investicije je bila 115 milijonov din, od tega 57 milijonov dinarjev lastnih in 58 milijonov dinarjev združenih sredstev.
Objekte so projektirali v Industrijskem biroju, gradbena dela je izvedlo GP Tehnika, instalacije pa delavci TOZD OV s prostovoljnim delom.
Zaključek investicije je pomemben mejnik v razvoju TOZD OV, predvsem pa delovne organizacije Promont.
T. ŠTRUS
Slavnostni govornik Lojze Novak
Gostje in delavci na proslavi
O poteku in pomenu investicije je govoril predsednik delavskega sveta DO Promont Janez Bra-jer
/	—\
Neenakomerno
zasedeni
V"-	■ W H ■
počitniški
domovi
Vse zmogljivosti naše počitniške skupnosti so zasedene samo v juliju in avgustu, prošenj je bilo več kot možnosti za letovanje. Ker je bila nezasedena tudi izmena od 22. 6. do 2. 7. so se odločili, da za to izmeno veljajo predsezonske cene. Delavci, ki še niso dobili obvestil o razporeditvi, naj spremenijo kraj ali pa čas letovanja in to čimprej javijo recepciji. Proste kapacitete so od 10. do 22. 6. in od 31.8. do 10. 9. v Fiesi, Velem Lošinju, Verudeli in Rabcu, od 10. do 20. 9. pa v Fiesi in Velem Lošinju. Obenem pa naj bi sindikalne organizacije razmislile o brezplačnem letovanju socialno in zdravstveno ogroženih delavcev v času, ko je v domovih še dovolj prostora.
V___________________________________________J
Fakturirana realizacija za 4 mesece 1979
N.	Real.	Plan	v 103 din		Izvršitev			Indeks izvrš.				—T
	1979	4 me s.	april	april	4 mes.1979	4 mes. 1978	l.pl. (5:1)	pl. 4 m (5:2)	pl. apr. (4:3)	izv. j 79/78
TOZD	1	2 -		4	5	6	7	~S~	9	10 4
OV SFRJ	468.900	121.100	33.000	34.179.149	131.478.707	116.443.653	28	109	104	i 113
OV inoz.	6.800	-	-	4.751.264	19.005.064	1.321.468	279	-	-	1438
KM SFRJ	171.000	53.100	14.500	15.566.254	59.809.206	44.760.070	35	113	107	134
KM inoz.	18.105	-	-	3.89L532	15.566.126	-	86	-	-	-
MK SFRJ	248.619	75.600	22.000	15.154.154	69.999J128	59.177.606	28	93	69	118
MK inoz	781	-	-	-	121.991	6.576.815	16	-	-	2 i
PB	25.000	7.633'	. 2.080	814.695	6.122.422	-	24	80	39	- ;
SD	1.901	580	158	-	303.835	366.813	16	52	-	83
PROMONT SFRJ	888.519	258.013	71.738	65.714.252	267.713.298	220.748.142	30	104	92	121
PROMONT skrpaj	914.205	-	-	74.357.048	302.406.479	228.646.425	33	-	-	132
MM SFRJ	399.000	121.900	33.200	46.445.751	152.939.422	90.923.031	38	125	140	168 i
MM inoz	29.521	-	-	-	7.108.895	2.442.652	2%	-	-	291
IB	38.500	11.900	3. 300	3.351.987	12.633.118	5.094.319	33	106	102	2*8
BLISK	145.300	44.400	12.100	5.024.207	35.639.659	29.123.074	25	80	42	122
EKO	162.000	49.400	13.400	14.000.000	45.744.051	26.362.695	28	93	104	174
PMI SFRJ	744.800	227.600	62.000	68.821.945	246.956.250	151.503.119	33	109	111	163
PMI skupaj	774.321	- •	-	68.821.945	254.065.145	153.945.771	33	-	-	165
EM	SFRJ	375.000	115.440	31.450	35.004.771	117.763.273	103.451.441	31	102	111	114
projekt	18.000	5.500	1.500	24.975	1.407.274	1.870.530	8	26	2	75 ;
EM	inoz.	Er2.300	-	-	4.960.252	30.665.624	4.36*.186	49		-	703
DVIG	147.500	43.770	12.270	5.580.255	29.344.625	26.597.194	20	' 67	45	110 1
TEN	315.000	96.170	26.200	31.232.090	104.105.154	65.996.382	33	108	119	158
jaki tok	189.000	57.700	15.720	14.275.483	57.354.519	37.943.695	30	99	91	151
šibki tok	126.000	38.470	10.480	16.956.607	46.750.635	28.052.687	37	.122	162	167
ISO	98.000	29.910	8.150	7.938.792	25.603.906	15.668.148	26	86	97	163
CK	14.500	4.410	1.200	1.123.660	4.251.769	3.101.582	29	96	94	. 137
EMOND SFRJ	953.000	289.700	79.270	80.879.568	281.068.727	214.814.747	29	97	102	131
EMOND skrpaj 1.015.300		-	-	85.839.820	311.734.351	219.178.933	31	-	-	142
KP	222.000'	69.200	18.900	19.532.773	74.194.155	51.090.240	33	107	103	145 1
TIO	150.000	46.700	12.700	15.874.880	52.970.039	37.132.969	35	113	.125	143
PAN	318.000	113.600	32.400	25.137.907	102.062.647	76.049.136	32	90	78	134 1
KLIMAT	960.000	229.500	64.000	60.545.560	229.226.841	164.272.345	24	100	95	140 |
TRATA	357.000	114.100	32.300	30.602.194	116.476.006	101.139.700	33	33	95	147 !
ITAK	95.000	30.400	8.550	8.876.798	32.591.161,		34	107	104	
SKIP	290.000	84.000	28.000	26.966.934	103.481.787	56.527.996	36	123	96	183
IKO	742.000	228.500	68.850	66.445.926	252.548.954	157.667.696	34	.. 111	97	160 !
1 LSNL 1 HVA	240.000	68.961	20.576	22.401.465	77.488.917	52.819.440	32	112	109	147
	79.900	24.630	6.592	7.006.858	25.732.476	16.043.174	32	104	lUb	160
1 LBK	42.000	12.984	3.460	3.849.727	14.137.522	10.223.613	34	109	111	138
i LIVAR	361.900	106.575	30.628	33.258.050	117.358.915	79.086.227	32	110	109	148
1 I$>	253.213	77.458	20.488	21.822.000	86.019.000	69.577.000	34	111	107	124
MP	140.000	.42.696	11.199	12.151.000	46.371.000	33.155.000	33	109	109	
! KLIMA	393.213	120.154	31.687	33.973.000	132.390.000	102.732.000	34	110	107	129
/ INŽ	40.338	* 13.029	3.187	4.042.157	16.544.118	-	41	127	127	-
1 PB	51.000	16.473	4.029	4.136.861	17.268.301	12.614.285	34	105	103	137
ZAST	90.000	28.080	8.280	16.247.701	46.200.854	19.318.550	51	165	196	239
! ic	8.977	3.069	1.068	702.036	2.725.111	1.940.198	30	89	66	140
IZIP	190.315	.60.651	16.564	25.128.755	82.738.384	33.873.033	43	136	152	244
PD	6.900	—	—			62.748				
IMP	SFRJ	1.997.548	1.520.693	424.737	434.767.056	1.610.001^369	1.120.288.202	32	106	102	144 ^
IMP	skupaj	5.115.055	—	—	448.370.104	1.682.469.069	1.139.465.178	33			148
									-	
Nova avtobusna prnga^zaJM^Uvar^
V času, ko potrebujemo čimveč novih delavcev in ko se sprašujemo, kako bi to dosegli, smo v DO LIVAR odločili, da nabavimo rabljen avtobus in tako uvedemo novo progo.
Pri SAP Ljubljana smo kupili rabljen avtobus mercedes 0302 in ga takoj odpeljali v popravilo v Domžale, saj je bil remonta krepko potreben. V najkrajšem možnem času so mu popravili podvoz-
je, odstranili stranice, sedeže in drugo, ter ga re-novirali. Na koncu dvomesečnih del so ga prebarvali tako kot že vse dosedaj, ter mu nadeli nov napis delovne organizacije.
Dne 2. 4. 1979 smo tako razpolagali že s tremi avtobusi in sicer z dvema mercedesoma in enim tamom. TAM je krenil takoj na novo progo, ki vodi od vasi Reber preko Sela Šumberk do Velikega Gabra in Temenice in od tam do Ivančne gorice. Pričakujemo, da se bodo delavci iz teh krajev sedaj laže odločali za sklenitev delovnega razmerja z nami in tako pripomogli k še hitrejši rasti delovne organizacije.
B. W.
--—-------------x
DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS GLASNIK IMP!
\____________ J
Delavci TOZD Blisk v novih prostorih
; Murska Sebota, 26. april 1979: Danes je L Štefan Horvat, delavec z najdaljšo delovno dobo v TOZD Blisk, prerezal vrvico in tako simbolično odprl nove proizvodne, skladiščne in poslovne prostore. Slovesne otvoritve so se poleg delavcev temeljne organizacije udeležili predstavniki delovne organizacije PMI, SOZD IMP, Izvršnega sveta in skupščine občine Murska Sobota ter družbenopolitičnih organizacij soboške občine. Kulturni program so pripravili pevci, recitatorji in plesalci — učenci osnovne šole iz Bogojine, katere pokrovi- Štefan Horvat je prerezal vr-telj je TOZD Blisk.	vico
Zbrane delavce in goste je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta TOZD Blisk Milenko Roš, ki je med drugim dejal:
»S ponosom lahko danes zremo na prehojeno pot, na uspeh, katerega rezultat je tu pred nami. Veseli in zadovoljni smo, da smo člani velike družine IMP... Nova organizacija dela, nova delovna mesta in novi izdelki, ki so znani tudi izven naših meja, nas obvezujejo. Obvezujejo tako, da je čas obrtništva in obrtne miselnosti za nami. Med nami ni in ne more biti prostora za posameznike, ki s svojo neodgovornostjo in nedisciplino onemogočajo še večji uspeh.«
O razvoju soboške občine in vlogi TOZD Blisk pri njenem razvoju je govoril Janez Kučan, predsednik izvršnega sveta. Soboška občina se je v zadnjih letih zelo hitro razvijala. Naj navedem samo dva podatka: Takoj po vojni so bile Še ceste makadamske, doslej so jih asfaltirali že 200km. Po makadamskih cestah so vozili kar trije traktorji, danes jih imajo že več kot tri tisoč. Pomemben delež v razvoju so prispevali tudi delavci TOZD Blisk, ki z otvoritvijo novih prostorov začenjajo novo obdobje v svojem razvoju.
O pomenu novih prostorov je spregovoril še Vladimir Ulčar, direktor delovne organizacije PMI, ki je poudaril, da to ni pridobitev samo za TOZD Blisk, ampak tudi za delovno organizacijo PMI in celotno SOZD IMP. Usmeritev ob združevanju več manjših organizacij in priključitvi IMP, se je pokazala pravilna.
Kulturni program so skrbno pripravili in prisrčno izvedli učenci osnovne šole iz Bo-I gojine. Poslušali smo pesmi o delu, o revoluciji, ki so slovesni trenutek naredili še slo-! vesnejši. Za konec je folklorna skupina zaplesala nekaj narodnih plesov, i Po prerezan ju vrvice so si delavci in gostje ogledali nove prostore. Sedaj bodo mon-I tažne elemente pripravljali lažje in hitreje v delavnici. Še naprej bodo razvijali proi-I zvodnjo oljnih armatur in nekaterih armatur, ki smo jih doslej uvažali, načrtujejo pa | tudi proizvodnjo avtomatskih odzračevalcev.
Nove proizvodne, skladiščne in poslovne prostore so delavci TOZD Blisk začeli j graditi 15. aprila 1978. Projekte so pripravili v Projektivnem biroju v Murski Soboti, I objekte je gradilo SGP Konstruktor — TOZD Pomurje, instalacije pa so domače | delo. Pri novogradnji so sodelovali še delavci TOZD Blisk, ki so dali za novogradnjo j obveznice posojila za ceste in pa prostovoljno delali.
I Celotna vrednost investicije je 36 milijonov dinarjev. Delavci TOZD Blisk so pri-i dobili 2300 kv m proizvodnih in skladiščnih površin, v prizidku pa 6000 kv m poslovnih ! prostorov. Poleg tega so zgradili še vse potrebne spremljajoče objekte. Na njihovem 1 zemljišču pa je še dovolj prostora za bodoči razvoj, katerega začetek je prav gotovo otvoritev novih prostorov. Temeljna organizacija, ki se je v zadnjih letih izredno hitro razvijala, bo odslej lahko nadaljevala še hitreje.	7 ŠTRUS
Slavnostni govornik: Janez Kučan, predsednik izvršnega sveta SOB Murska Sobota
Kulturni program so izvedli učenci osnovne šole iz Bogojine
Notranioet nrnizvnrtnih prostorov v TOZD Blisk

-

333«

• NAŠA GRADBIŠČA
Naša »postojanka« v Novi Gorici
PLINOVOD NOVA GORICA-ANHOVO
Poročali smo že, da smo podpisali pogodbo za polaganje plinovoda Nova Gorica —
Anhovo. Trasa je dolga 21 km, delovni tlak bo 50 atmosfer. Montažna dela bodo opravili delavci TOZD Ogre-vanje-vodovod, gradbeni del (izkop jarka) — avstrijska firma Halatschek O. H. G.,
»posteljice« (priprava tal za položitev cevi) in zasip pa bo V*"1 oziiacenin delo drugega kooperanta, za- cia na toc^a’ kjer
kole ocenil opravljeno delo in težave, s katerimi se srečujejo: »Od 45 dni je bilo kar 28 deževnih, prvič polagamo plinovod čez drn in strn. Mehanizacija je v blatu v glavnem odpovedala. Če delo dobro steče in to sedaj je, gredo varilci na čelu tako hitro, da, jih je z gradbenimi deli težko do-hajati. Od 21 kilometrov je 13 km označenih kot spe-se dvigu-
sebnega obrtnika. Priprave na jemo a,i spuščamo. Na eni gradbišču so stekle že fe- stranl smo v vodi m močvirju, bruarja. dela bi morala s na drugi v skalah, način, dela polno paro marca, v juniju pa Pa,.so Popolnoma različni, bi moral biti ta krak sloven- Lahko ,recem’ da ,Je. dobskega plinovodnega omrežja rnentac,Ja pomankljiva in gotov.	marsikatero dovoljenje si
moramo preskrbeti sami, da Na gradbišču sem bil proti lahko nadaljujemo z deli. V koncu aprila. Vodja gradbišča zemlji tudi marsikaj »odkri-dipl ing. Drago Sraka je ta- jemo«, kar ni nikjer vrisano,
to pa nam povzroča še dodatne težave.«
On je pravzaprav kar naprej na poti med gradbiščem, deponijo in najrazličnejšimi organi novogoriške občine.
OPERATIVA JE NA GRADBIŠČU
Prostor, kjer so lahko postavili prikolice, zložili cevi, ki jih je treba kriviti, jim je posodil novogoriški Avtopre-voz. Sem se stekajo vse informacije z gradbišča in za gradbišče, tu je priročno skladišče.
Na gradbišču je bilo takrat 43 delavcev, v konici jih predvidevajo okrog 50. Za koordinacijo skrbita poleg vodje še dva operativca, s skupinami pa delata dva vodilna monterja.
Operativec Andrej Koščak je pripovedoval:
»Vsak dan delamo od 6. ure do 18. ure. Potem, če je potrebno, preselimo še mehanizacijo. Tu imamo šest goseničarjev, od katerih pa le dva premagujeta največje strmine in najgloblje blato. Glavna težava, s katero smo se iz dneva v dan otepali v marcu, je bilo blato. Trenutno delamo na sedem kilometrov dolgi trasi, ker smo morali del močvirja »preskočiti« in se ga ■bomo- lotili, ko bo bolj suho.
S terenom je povezana tudi vožnja avtobusa, tovornjaka in ne nazadnje goseničarjev. Predvsem vozniki zadnjih so začetniki, ne sicer kot vozniki, ampak kot vozniki teh strojev. Pomagata nam še dva Nizozemca z dvema težkima strojema. Njune izkušnje so za nas dragocene.
Najtežje bo tu polaganje cevi. Izolirali jih bomo s strojem, ki izolira cev, obešen na dvigalo, tik pred polaganjem. Če bi cevi izolirali na »deponiji«, kar smo delali doslej, bi nam takoj, ko bi jih položili
no 1 o o o n o nozlefosrlzp v ctrmin!
zdrsnile v dolino in jih ne bi mogli zvariti. Druga posebnost, če lahko tako rečem, pa je krivljenje cevi na deponiji. Ko je jarek izkopan, ga posnamejo in potem ukrivimo cevi za vsako krivino posebej.
Ker se nam je gradbišče tako raztegnilo, nam zmanjkuje lesa.«
— Kje stanujejo 'in kje se hranijo vaši monterji?
»Večina stanuje v hotelih Sobotin in Park, kjer tudi zajtrkujemo. Malico nam pripravijo v hotelu Sabotin, sami pa jo pripeljemo na gradbišče. Za večerjo poskrbi vsak sam. Problem so tudi prevozi, ker je gradbišče tako razvlečeno.« Če tu ni dobre organizacije in koordinacije, se lahko zgodi, da kdo ne bo imel kaj početi, nekomu pa bo
delavnik minil na poti po gradbišču, čeprav to ni njegovo delo.
DOBRA
ČELNA SKUPINA OMOGOČA HITRO NAPREDOVANJE
Z vodilnim monterjem sva se odpeljala po dolini Soče in zavila desno. Ustavila sva se na točki, kjer plinovod prečka cesto. Odpiral se nama je lep razgled na obe Gorici. Čelna skupina je bila le nekaj deset metrov pod nama. Lepo sva videla dvigajočo in spuščajočo se traso plinovoda, kjer so bile cevi že pripravljene za izoliranje in polaganje. Čelno skupino vodi Jože Rajer, ki je takole pripovedoval.
»Tu nas je dvanajst. Neprestano je treba skrbeti, da imajo vsi delo in da se komu

A M1»	1 ’ »v
Izoliranje in polaganje cevi na plinovodu
Krivljenje cevi na deponiji
kaj ne zgodi. Zvari morajo biti brezhibni, saj so rentgeni-zirani. Na začetku nam je šlo malo slabše. Imamo dva nova varilca in zaradi neprestanega dežja so bili delavci nerazpoloženi, kar tudi precej vpliva.«
— Ali vaši varilci samo varijo ali delajo tudi ostalo?
»Kadar »gremo naprej« samo varijo, vmes pa morajo delati tudi kaj drugega. Načelno stališče pa je, da naj bi samo varili in takrat so zvari tudi najboljši.«
— Prej ste bili dolga leta varilec, sedaj delate z ljudmi — kaj je težje?
»Delo z ljudmi, še ponoči velikokrat mislim na zvare, kaj bodo pokazali rentgenski posnetki.«
— Kako ste zadovoljni s hrano in stanovanjem?
»Nimam pripomb.«
Kolona na čelu — buldožer z dvigalom in tremi varilnimi aparati za sabo, je krenila naprej. Od njihovega dela je
odvisno napredovanje na gradbišču. Njihovo delo pa je odvisno od dobre organizacije in dobrih priprav.
PRVI METRI IZOLIRANE CEVI
»Čelo« je ostalo za nama. Vračala sva se še k točki »O«, kjer so začeli z izolacijo in polaganjem. Brez zamude tudi tu ni šlo. Samo z nekaj urno so začeli istega dne. Prvič pri IM P — izolacija in polaganje hkrati. Že po nekaj metrih se je zataknilo. Napako so hitro odpravili in delo nadaljevali. Kjer se je izolacija odrgnila, so jo morali ročno zamenjati. Celotno izolacijo kontrolirajo z detektorjem. Prvo cev so srečno položili. Kako je pravzaprav malo videti, ko je cev položena in koliko dela je bilo potrebnega pred tem! Tu se še učimo, obenem pa nam bodo ti objekti porok pri prevzemanju drugih enako ali še zahtevnejših objektov.
T. ŠTRUS
Sodobne tehnike ne zadrži nobena strmina
PREDSTAVLJAMO VAM

TOZD MONTAŽA KOPER
V Kopru je pred leti iz sejah še kar zadovoljiva — na obrata nastala temeljna orga- zadnjih 75 %. Doslej smo bili nizacija združenega dela. Ra- še vedno sklepčni. Običajno zvojna pot je bila podobna dobimo gradivo teden dni ostalim TOZD v IMP. Že pred sejo, zanj poskrbi tajnica nekaj let nazaj se je TOZD samoupravnih organov. V za-srečala z večjimi težavami, četku našega mandata smo se Bili so brez dela, to pa je vpli- srečevali s težjimi problemi valo tudi na finančni položaj, kot sedaj, še hujše pa je imel Večkrat je bilo slišati očitke delavski svet pred nami. Rena eni in drugi strani. Rezultat sevali smo precej pritožb de-vsega tega pa je bil, da je delo *avcev na razporeditev k odhajalo v druge roke, celo na delom in nalogam. Pritožilo objektih, ki so jih gradili pred se je 10 % vseh zaposlenih, njihovimi vrati. Položaj se je yed'no v*°8 smo uspešno re-nekoliko spremenil z združi- šili, nekateri pa so odšli na setvijo TOZD OV in TOZD dišče združenega dela. Pri re-MK v delovno organizacijo sevanju teh pritožb sta aktivno Promont. Koprčani takrat sodelovali sindikalna organi-niso skrivali želje po ustano- zacUa >n organizacija ZK Za-vitvi delovne organizacije, vedamo se, da takrat v ča-nameravajo pa jo uresničiti v sovni stiski nismo mogli najti bodočnosti. Ta zapis naj bi boljše rešitve in da moramo prikazal drobec iz življenja začeto delo nadaljevati, na-TOZD Montaža Koper, kaj pake, ki so se vrnile pa odpra-več tudi ne more, zaradi pre- v't' «
malo prostora v Glasniku, O tem’ kako pripravlja novinarskega in ne strokov- gradivo za seje, je spregovo-nega pristopa k problemom in rda tajnica samoupravnih or-nenazadnje se nekateri odgo- 8anov Nataša Juri: vorni, oz. delavci, ki bi s svo- »Večino gradiva pripravim jimi pogledi lahko bistveno sama. Finančna služba pri-prispevali k obravnavi posa- PravUa analize. Nekaj časa meznih vprašanj, pogovora iz sem v gradivo zapisala tudi neznanih razlogov niso udele- predloge sklepov za posadili	mezne točke dnevnega reda.
Ker pa velikokrat nisem do-DELAVSK1 SVET bila mnenja ustrezne službe, JE REŠEVAL	sem pisanje sklepov morala
ŠTEVILNE PRITOŽBE opustiti. Na sejah delavskega Jože Petrle: »V delavskem sveta pišem tudi zapisnik, svetu je 23 delegatov (šest iz	DVE OSNOVNI
Nove Gorice). Sestajamo se	ORGANIZACIJI
enkrat mesečno, po potrebi	SINDIKATA
tudi večkrat. Kljub teren- Člani sindikata so vsi. Od-skemu delu, je udeležba na ločili so se, da bodo delavci v
-------------



Temeljna organizacija Montaža Koper ima sedež, kot že ime pove, v Kopru. Njene organizacijske enote pa so še v Izoli, Novi Gorici in Postojni. S takšno organizacijo bi morala »obvladati« postojnsko, goriško in koprsko-istrsko območje. Na žalost je z nekaterimi neuspehi v bližnji in nekoliko oddaljeni preteklosti dosegla prav nasprotno. Posamezni investitorji in tudi izvajalci gradbenih del jih kategorično odklanjajo. Borba za ponovno pridobitev zaupanja ne bo lahka. Pridobili pa ga bodo edino z dobrim delom, z izpolnjevanjem dogovorjenih rokov, itd.
delajo vsi
saj največkrat enaka dela?«
— Je vaš sindikat aktiven tudi na drugih področjih?
»Referent za šport ima kar dovolj dela, saj se redno udeležujemo raznih športnih tekmovanj. Delavce, ki so dlje časa v bolniškem staležu, obiščemo in jim damo denarno pomoč. Sodelujemo tudi pri reševanju stanovanjske problematike in lahko rečem, da zelo hudih stanovanjskih problemov nimamo. Se pa srečujemo predvsem z vprašanjem zadovoljevanja stanovanjskih potreb mladih družin. Anketa, ki smo jo razdelili delavcem, je pokazala, da je največ sredstev potrebnih za kredite. Reči moram še to, da smo za delo naše organizacije dobili sorazmerno malo sredstev. Naš plan je bil 520 tisoč dinarjev, Novi Gorici organizirali svojo dobili smo jih le polovico. S sindikalno organizacijo, tem denarjem bomo posku-Izvršni odbor v Kopru šteje šali uresničiti kar največji del po novem 12 delegatov. Vanj našega programa.« so namreč že vključili delav-
ORGANIZACIJA ZK ENA SAMA
Glede na organiziranost
ce, ki so bili prej v delovni skupnosti.
Delči Jerman: »Sestajamo se enkrat mesečno ali še red- sindikata, bi pričakovali tudi keje. Trudimo se, da bi bilo Več osnovnih organizacij ZK, sestankov čim manj in tisti, ki vendar so ustanovili samo pač morajo biti, učinkoviti, eno, ki ima danes 24 članov.
Sedaj se pripravljamo na uresničevanje sklepov zadnjega kongresa. Obenem pa pripravljamo analizo dosedanjih slabosti in iščemo rešitev. V zadnjem letu smo sprejeli pet novih članov. Še vedno je premajhno vključevanje neposrednih proizvajalcev in pa mladih. Imamo posebno komisijo za idejnopolitična vprašanja, ki pa ne dela. Osnovna organizacija se sestaja približno vsaka dva meseca, večkrat pa se sestanemo kot politični aktiv,« je dejal Mirko Zelenec.
DELAVCI SO OBVEŠČENI
Šestkrat letno izide v TOZD Informator, ki objavlja razna poročila o rezultatih dela in o gradivih, ki so v javni razpravi. Izhaja v 300 izvodih.
Jože Peterle: »Za informiranje monterjev na gradbiščih so zadolženi operativci. Toda postavlja se vprašanje, kako , naj ga uresničijo, kadar so zadolženi za več kot tri gradbišča. Preobremenjeni so s
»Rok za organiziranje osnovne organizacije ZK
POGOVORU SO SODELOVALI!
-----.^~dnik izvršnega odbora
) v Kopru
sdnik delavskega sveta rsaiasa jun — tajnica samoupravnih organov
Problem, s katerim smo se pogosto srečevali, je nagrajevanje po delu. Naši opisi del Novi Gorici Je že potekel,"a se in nalog so pregrobi. Mislimo, stvari niso premaknile. Neko-da bi morale biti enake ali |jko je res nerodno. Naš se-zelo sorodne delovne naloge kretar dela v Novi Gorici, enako ovrednotene v celotni vendar to še ne sme biti ra-SOZD. Vrednost relativnega zlog, da organizacija ne bi bila razmerja pa naj bi bila različ- aktivna, na, odvisna od gospodarjenja, Skupno s sindikatom smo od doseženega dohodka, lani razreševali predvsem ka-stopnje rasti produktivnosti drovske probleme. Prva deli-itd. Ne vem, zakaj je npr. va- tev osebnih dohodkov po rilec različno ocenjen, če novem je povzročila nezado-vemo, da povsod samo vari. voljstvo na terenu. Posebna Velik problem je tudi označe- komisija je pripravila rešitev vanje del z I, II, III, itd. in jo predlagala samouprav-Kakšna je razlika med njimi, nim organom.
Posebno težavo predstavljajo učenci, ki jih zelo težko dobijo. Zgodi se, da še tisti, ki pridejo, kmalu odidejo. Njim bodo morali posvetiti posebno pozornost Upajo, da bo usmerjeno izobraževanje položaj kaj spremenilo.
stvarmi, ki niso njihovo delo. Trudimo se, da bi tudi na tem področju storili korak naprej. Menim, da je dve tretjini naših delavcev dobro obveščenih, najbolje pa so gotovo obveščeni delegati.«
Nekateri so menili, da je za napisane informacije premajhno zanimanje.
S 1. aprilom je reorganizacija v DO Promont prinesla nekaj sprememb tudi organizacija koprske temeljne organizacije. Ta je pridobila tisti del strokovnih služb, ki je bil v Kopru in je delal izključno samo za to TOZD. Po prejšnji organizacijski shemi je bil poleg tehnične službe v TOZD samo direktor s tajnico in kadar je bila ta odsotna, je moral za pomoč prositi nekoga v Ljubljano. Z okrepitvijo strokovnih služb, pa vedno bolj dozoreva ideja, da bi v Kopru ustanovili delovno organizacijo. Za začetek razmišljajo o enoviti, kasneje naj bi ustanovili TOZD v Novi Gorici, Postojni, sedanji koprsko-izolski del pa razdelili v proizvodno TOZD in montažno TOZD. Delovna organizacija bo še naprej združena v SOZD IMP, vključila pa naj bi se kot nosilec razvoju montažne dejavnosti še v SOZD GIPP, kjer naj bi se združili gradbinci tega območja.
Nataša Juri
Delči Jerman
gSsIIsčSkssc«
Marjan Strel
DELO V DELAVNICI lih in tudi novih načinih dela. SE RAZLIKUJE Končno so bile norme de-OD MONTAŽE cembra leta 1978 sprejete za Kolena in kanale do spojev tri mesece, v marcu letos pa izdelajo v kleparski delavnici, dokončno potrjene.
Želijo čimveč dela prenesti v Milan Brčin: »Norme so delavnico.	preveč izkustvene. V delavni-
Marjan Strel: »V delaVnici cah uporabljamo norme dru-zaposlujemo predvsem sta- 8ih TOZD, čeprav vemo, da rejše delavce, ki ne morejo mora norma biti odraz stanja, več na teren. Naučijo se eno Poleg norm je potreben tudi ali dve fazi in potem delajo— študij časa in analiza odsto-eni zelo uspešno drugi manj. Panj- Od kod nam skoraj Težave pa so tudi s priučenimi 50% režijskih ur? V organi-delavci, ki jih je v Izoli in oko- zacijski shemi imamo predvi-lici dovolj, a se kaj radi selijo dena tudi tovrstna dela in na-iz ene organizacije v drugo. l°8e 'n upamo, da bomo do Uporabljamo norme Prometa konca leta dobili tudi delavca, in smo jih z dosedanjimi stroji Upamo tudi, da bomo v bo-in organizacijo dosegali, oz. doče prešli tudi na računalni-presegali 10 do 15%. Ver- ško obdelavo montažnih jetno pa jih bomo morali v dnevnikov, kjer je kopica po-bodoče prilagoditi.«	datkov o dogajanjih na grad-
Vprašanje norm ima v bišču.«
TOZD MK posebno zgodo- Na doseganje, oz. nedose-vino. Z obračunavanjem ganje norme vplivajo poleg norm so prenehali lani. Ven- delavčevega dela še drugi tak-dar sega problem norm tudi v torji, na katere pa delavec ne leto 1977, ko jih je posebna more vedno vplivati. Norma komisija pripravila in jih sama zase še ni rešitev, predlagala delavskemu svetu, Milan Brčin: »Prvo je go-a niso nikoli prišle na njegovo spodarnost in skrb za mate-sejo. Zavedali smo se, da te rial. Naš odnos je skrajno ma-norme niso popolne in da jih lomaren, poslovanje z mate-bo zelo težko uporabljati pri rialom nemogoče. Nihče ne adaptaciji, pri novih materia- ve- kaj se dogaja z materialom. Eno od dejstev, ki vplivajo na rezultat poslovanja, je tudi neustrezna kadrovska struktura. Brez dobrih kadrov ni rezultatov, ni razvoja in če ne bo razvoja, vemo kaj sledi.
Organizacija našega dela je na obrtniški ravni. Zaradi slabega dela nas nekateri investitorji ne marajo. V Kopru moramo razvijati strokovne službe. Delati moramo z nižjimi stroški kot drugi. Ali je normalno, da pri koprski banki delata ljubljanska Klima in mariborska Montaža. Ne bomo konkurence odpravili z nobenimi administrativnimi ukrepi, ampak
Izdelava žaluzij v kleparski delavnici

Mirko Zelene
samo z boljšim delom. Tudi tu smo že naredili prve korake. Operativo smo razporedili po območjih, da se ne bo v ec dogajalo, da se bo npr. v Postojni srečalo pet operativcev, ampak bo vsa dela opravil eden, kar je tudi za investitorje ugodnejše. Pripravo dela smo organizirali tako, da bodo operativci pri njej naročili material. Menim, da priprava zaključi svoje delo, ko pravi material pravočasno prispe na gradbišče.'
In še en element, ki ga ne smemo zanemariti. Imamo veliko raztresenih, majhnih 'gradbišč. Le redko se dogaja, da naši monterji prespijo v kraju, kjer delajo.«
NAČRTI
ZA PRIHODNOST
Delavski svet je sprejel sklep, da bodo v letu 1980 organizirali TOZD v Novi Gorici. Računajo, da bodo v letih 1984—85 organizirali TOZD tudi v Postojni.
Jože Peterle: »V letu 1980 bomo pripravljali investicijo v Novi Gorici, 1. 1981 pa naj bi prostore zgradili. V Izoli nameravamo za eno nadstropje dvigniti prizidek in zgraditi še en lok proizvodne hale. Tako bi zagotovili normalno delo delavcem v Novi Gorici, v Izoli pa razširili ključavničarsko in kleparsko delavnico. Sami bi izdelovali nekatere
proizvode, ki jih sedaj kupujemo. Prav tako naj bi se montaža organizirala v TOZD, enako pa tudi proizvodnja. Ob ustanavljanju TOZD se bomo srečali tudi z višjo obliko organiziranosti. Sicer pa ideja ni nova. Računamo tudi na vključitev v SOZD GIPP, kamor naj bi se vključili kot nosilec razvoja montažne dejavnosti. Želeli bi tudi, da se začne montaža povezovati v celotni Sloveniji. Zavedati se moramo, da je edino močna organizacija lahko konkurenčna na tržišču.«
Razgovor vodil in za objavo pripravil: *'•' Tv ŠTRUS
Od leve: Mirko Jankovič, sekretar OOZK v TOZD Elektromontaža, Dragan Markovič, član CK ZKJ, Janez Stanovnik, namestnik generalnega direktorja SOZD IMF in Jurij Zavec, pomočnik generalnega direktorja za program in razvoj SOZD IMF
Dragan Markovič na obisku v IMP
V torek 24. aprila nas je obiskal Dragan Markovič, član Centralnega komiteja ZKJ. V spremstvu sekretarja komiteja občinske konference ZKJ Ljubljana Bežigrad Lojzeta Novaka si je najprej ogledal proizvodne prostore v Vojkovi. V razgovoru s sekretarji vseh naših ljubljanskih osnovnih organizacij ZK se je seznanil z našo sestavljeno organizacijo in delovanjem organizacije ZK. Zanimala so ga predvsem vprašanja dohodkovnih povezav, delovanje Interne banke, združevanje sredstev, sestava problemskih konferenc, itd. Na osnovi povedanega je tov. Markovič zaključil, da je politično delo dobro zastavljeno, da pa je treba od splošnih rešitev preiti k specifičnim.
Zaživeti mora samoupravljanje
Osnovna organizacija sindikata v TOZD Panonija je imela v začetku aprila letno konferenco. Nekaj podatkov iz poročila: Izvršni organ je imel devet sej. Sindikat se je vključeval v vse akcije v okviru TOZD, tako na samoupravnem in gospo-
darskem področju. O nekaterih problemih se bodo morali še posebej dogovoriti. Se bolje mora zaživeti delegatski sistem, delavci se morajo zavedati odgovornosti, zaskrbljujoč pa je tudi porast bolniške. Le z zavzetim delom bodo lahko uresničili dokaj zahtevne razvojne programe temeljne organizacije.
Osnovno organizacijo čakajo nove naloge. Izboljšati je treba položaj delavca-neposrednega prpizvajalca, povečati produktivnost, skrbeti za smotrno porabo materialov in večji izkoristek delovnega časa. Poleg tega bo treba posvetiti večjo skrb informiranju in izobraževanju delavcev. Ob sprotni analizi poslovanja je treba takoj sprejeti določene ukrepe, da se vplivi negativnih pojavov zmanjšajo ali pa odpravijo.
Družbenopolitične organizacije, predvsem pa sindikat, morajo poskrbeti, da splošni ljudski odpor in družbena samozaščita zaživi v vseh sredinah.
Izredno aktivna je bila športna sekcija, ki je dosegla odlične uspehe v tekmovanjih v okviru SOZD IMP in v okviru soboške občine. Tudi v bodoče naj bi bilo njeno delo enako uspešno, z rekreacijo pa naj bi se ukvarjalo še več delavcev.
ODLIKOVANI NAŠI DELAVCI
V aprilu je na krajši slovesnosti na Brdu pri Kranju podpredsednik Izvršnega sveta SRS Zvone Dragan izročil odlikovanje delavcem, ki jih je odlikoval tov. Tito za uspešno delo na objektih na Brdu. Delo je bilo težko in zahtevno. Po zaslugi teh delavcev je Brdo ohranilo prvotno podobo z vso svojo umetnostjo. S hotelskim objektom pa je Izvršni svet SRS dobil objekt, kjer se bodo lahko mudile najvišje tuje delegacije, ki prihajajo v našo državo.
Odlikovanja je predlagal Izvršni svet in so jih med ostalimi izvajalci prejeli tudi naši delavci. Red dela s srebrnim vencem, oz. medaljo so prejeli naslednji naši delavci:
Janez Igličar (TOZD OV)
Franc Merkun (TOZD Elm)
Janez Ocepek (TOZD OV)
Ivan Čuk (TOZD Klima montaža)
Janez Dolenc (TOZD Elm)
Janez Kalan (TOZD Elm)
Janez Kozjek (TOZD Elm)
Jakob Pižem (TOZD OV)
Vsem odlikovancem iskreno čestitamo!
IMP
na sejmu tehnike v Beogradu
Od 14. 5. do 19. 5. 1979 je bil v Beogradu mednarodni sejme tehnike, v katerega sklopu je bila že tradicionalna razstava livarstva. Letos smo sodelovali že četrtič in številne obiskovalce smo seznanili z novimi proizvodi hladnovodnih armatur, proizvodnje Livarja, Ivančna gorica.
V okviru livarstva je razstavljala tudi DO IKO, TOZD TRATA program črpalk, nivojskih stikal z regulatorji in toplotni izmenjevalec.
Za oba razstavna prostora je bilo veliko zanimanja. DO Livar se je s svojim novim TOZD hladnovodne armature dostojno predstavila širši javnosti in so njeni izdelki izredno iskani in cenjeni na jugoslovanskem tržišču.
TOZD TEN iz Ljubljane in TOZD ISO iz Slovenskih konjič sta razstavljala celotni asortiman nizkonapetostnih stikal z in brez varovalk. Nizkonapetostna razdelilna plošča z vgrajeno opremo lastna proizvodnja. Gradbeni razdelilci za napajanje električnih potrošnikov na večjih gradbiščih.
Visokonapetostni blok 10 kV s stikalno opremo IMP.
Elementi hišnih govornih, skupinsko antenskih in hotelsko receptorskih naprav.
Na zunanjem razstavnem prostoru pa je bila razstavljena betonska trafo-postaja lastne kon-
Prostor, kjer je zakopana cisterna, so gasilci prekrili, da ne bi prišlo do eksplozije
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
V torek, dne 15. 5. 1979, nosti polna cisterna mazuta, vecla narodne zaščite, ki so ob 15.30 je nastala v glavni ki je zakopana v neposredni ta^°J zaceli z reševanjem m TOZD TEN v Vojkovi ulici bližini.	gašenjem. Domači gasilci so
močnejša eksplozija, ki je Delavci, ki so slišali to eks- napdjah cevovod iz tovarni-povzročila hujši požar. Požar plozijo in videli kaj se dogaja, skega hidranta ter zaceli ohla-je takoj zajel celotno galvano so, ne meneč se za nevarnosti, J®vatl pločevinasto streho in preizkuševalnico radiopre- ki jim pretijo, poiskali bližnje »hangarja«, kajti ta je bil v tvornikov in pretil, da bo uni- gasilne aparate in z njimi ho- naJvecJ1 nevarnosti. Člani čil šibko-točno delavnico: teli pogasiti požar, vendar pa e*clP.e Prve medicinske po-
Vročina, ki je nastajala pri tako
tako razširjenemu požaru moči Pa 50 P°hite“ ZA fseva' gorenju, je ogrožala tudi niso bili kos. Takoj je bil dan njem ponesrečenih de avcev, »hangar« in uskladiščen ma- tudi znak za alarm. Hitro so se so 1 eksploziji na de-terial, zaradi letečih isker pa zbrali gasilci IMP, člani prve ,aern mestu- elani narodne tudi vročine, je bila v nevar- pomoči, civilne zaščite in se- zasclte s° zavarovali okolico
požara, da so reševalne ekipe (lahko nemoteno delovale, i Zaradi dejstva, da nastalemu i položaju domača gasilska enota ne bi bila kos, je poveljnik tov. Karner naročil, naj takoj pokličejo na pomoč še poklicno gasilsko brigado. Poklicni gasilci so ta čas že gasili drug požar, zato je dežurni gasilske brigade, odredil, naj se mobilizirajo gasilska društva Ježica, Tomačevo in Sto-■žice. Vsa tri društva so v najkrajšem možnem času pri-| spela na mesto požara in takoj tudi stopila v akcijo. GD Ježica je preprečilo širjenje požara na šibko-točni delavnici, Tomačevo je napadlo jedro požara, stožensko, ki je prišlo s 45001 vode, je s penilom prekrilo prostor nad cisterno. Z združenimi močmi je bil požar kaj hitro pogašeh, ljudje rešeni in materialna škoda ni bila velika.
K sreči je bila to le vaja domačega gasilskega društva in enot civilne zaščite, h kateri so povabili še sosednja društva. Vaja je imela namen preizkusa udarnosti tistih enot družbene samozaščite, ki so že organizirane, preizkusa opremljenosti in usposoblje-
• KLIMA CELJE
Dobro nam je znano, da se naš TOZD montažna proizvodnja seli iz objekta na objekt in trenutno smo končali z deli na objektu AERO Celje — hala A C papirja — ra-zvodno omrežje in kotlovnica.
Sama dela so potekala z manjšimi težavami, saj je splošno znano, da so le-te prisotne pri vseh večjih delih. Sicer pa smo tokrat delali na objektu, ki ni daleč od naše delovne organizacije. Dela, ki smo jih opravljali na hali AC papirja so zajemala klimatizacijo prostorov, centralno ogrevanje in vodovod. Na sliki: priprava cevi — lira, v ospredju operativni vodja Vodeb Tone, desno pa monterja Guček Mirko in Horjak Franc
Ml
Požar je omejen, gasilca sta bila v boju z ognjem uspešnejša
»Ponesrečenca« smo odpeljali kar z domačim vozilom
polnjevanje nalog, ki jih na- aparati in da jih znajo upora-laga akcija »NIC NAS NE biti. Pokazali pa so, da v pri-SME PRESENETITI«. meru prave nesreče ne bi po-Kaj lahko rečemo o sami stopali drugače. Res je, da je vaji? Mirno lahko trdimo, da bila vaja pripravljena in da so je dobro uspela, da so se vsi se, posebno še domači gasilci udeleženci potrudili izpolniti na to vajo pripravili in da so zadane naloge tako, kot da bila sosednja društva o vaji gre zares. Posebno moramo obveščena in nanjo priprav-ob tej priložnosti pohvaliti ljena, pa moramo vse, za pri-tiste delavce, ki so z ročnimi zadevnost na vaji, še enkrat gasilkimi aparati pritekli na pohvaliti. Štabu civilne zaš-znak alarma na kraj vaje z čite pa je ta vaja pokazala, kje željo, da pokažejo, da vedo, bo potrebno več zavzetosti in zakaj so v delovnih in skladiš- kaj ni tako, kot bi moralo biti.
” !U r>r/->ctr>rm	tl	CD A NIZ- -'-TI I A
OBRAZ IZ KOLEKTIVA
ERICH VVEISENBACH
Rodil se je sredi vojne vihre leta 1943 v Celju, kjer živi še tudi sedaj. Končal je Industrijsko kovinarsko šolo in se leta 1962 zaposlil v Klimi.
»Tri dni smo imeli šolo, tri pa prakso. Prejemali smo tudi nagrado, kot učenci danes. Z zaposlitvijo po končani šoli ni bilo težav. Običajno so predstavniki organizacij združenega dela kar pred šolo snubili učence zadnjega letnika, da bi se zaposlili pri njih.«
Njegovo prvo delovno mesto je bilo v orodjarni, sedaj je vodja izdelave orodij. In kako je pravzaprav postal orodjar?
»Hotel sem v likovno šolo, pa nisem uspel. Zanimalo me je predvsem drobno delo. Danes sem vesel, da s svojim prvim načrtom nisem uspel. Delo orodjarja je zahtevno, a zelo zanimivo.«
Ko je prišel v orodjarno, se je oddelek šele razvijal.
»Takrat smo izdelovali enostavnejša orodja, potem vedno zahtevnejša in to nam je omogočila predvsem specializacija. Danes je zaposlenih v naši orodjarni 11 orodjarjev, skupaj z remontno delavnico pa nas je petindvajset. V bodočnosti bo orodjarna samostojni oddelek.«
Orodjarna je oddelek, ki omogoča hitrejšo, enostavnejšo in kvalitetnejšo proizvodnjo, včasih pomaga reševati tudi uvozne težave. In kako je organizirano delo v orodjarni TOZD Industrijske proizvodnje v celjski Klimi.
»Vsako zahtevnejše orodje izdeluje več orodjarjev, lahko rečem, da smo si med sabo kooperanti.«
— Ali je vaše delo normirano?
»Običajno delo orodjarjev ni normirano. Pri izdelavi orodij nikoli ne veš, kje je
past in takrat normativi odpovedo. Lahko se sicer oceni, kdo prispeva več, kdo manj. Mi smo uvedli interne norme. Sicer je pa poznan sistem, ko delavec starta nekaj grup nižje, pa potem napreduje, kar je normalno tudi pri nas.«
Pred tremi leti je bil inovator, za svojo inovacijo je dobil tudi občinsko priznanje.
»To je bila izboljšava pri upogibnem stroju. Mislim, da na sploh naredimo premalo na področju inovacij. Ljudje premalo razmišljajo o hitrejši in boljši izdelavi. In še tisti, ki to počno, ne delajo sistematično. Vsak namig je treba preučiti in ga razviti, če se pokaže, da je lahko koristen.«
Pravi, da denar kot nadomestilo za inovacijo, ni najpomembnejši, zadovoljstvo je večje ob pogledu na stroj, ki bolje dela.
Je eden tistih delavcev, ki so aktivni tudi na drugih področjih: je član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in član sekretariata osnovne organizacije ZK v TOZD IP.
»Sodelujem tudi na terenu, predvsem pri SZDL. Že petindvajset let sem član pihalnega orkestra France Prešeren, kjer igram mali boben. Včasih sem imel še čas za šport, danes ga ni več.«
Družina zahteva svoj čas, igranje tudi, prav tako delo v organizacijah.
Pred leti je reševal stanovanjsko vprašanje.
»Leta 1970 sem dobil 10 tisoč dinarjev posojila, ko sem prenavljal hišo. Ni bilo ravno veliko, je pa bila dragocena pomoč.«
— Kako pa v Klimi rešujete stanovanjske težave vaših delavcev?
Ste član komisije za stanovanjska vprašanja in gotovo problematiko dobro poznate?
»Kupili smo precej stanovanj, razdelili tudi precej denarja za kredite. Na žalost nimamo toliko sredstev, da bi lahko takoj zadovoljili stanovanjske potrebe naših delavcev.«
— Ali ste kdaj v teh sedemnajstih letih dela v orodjarni razmišljali, da bi si poiskali drugo delo?
»Doslej še ne. Kolektiv mi je prirasel k srcu. Navadili smo se drug drugega in ne vidim razloga, da bi šel. Težko bi tudi ponovno bil začetnik.«
— Ste z osebnimi dohodki zadovoljni?
»V naši dejavnosti smo v Celju nekje pod vrhom, vendar pa v mejah sporazuma. Če rečem samo zase, so osebni dohodki kar dobri.«
Pogovor sva končala. Čakale so ga nove delovne, samoupravne in družbenopolitične naloge, naloge, ki se jih bo lotil z vso zagnanostjo, načrtnostjo in izkušnjami, ki jih je pridobil doslej. In rezultat takega dela mora biti dober.
T. ŠTRAUS
Stanovanja oddana delavcem
V petek dne 20. 4. 1979'so bili ob skromni svečanosti predani ključi treh stanovanj v soseski A-2 Ivančna gorica. DO LIVAR je v ta namen že v letu 1978 rezervirala stanovanja, zanje pa je letos plačala 1,342.413,00 din. Dve stanovanji sta bili dvosobni in sta jih dobila Mišmaš Henrik in Šušterič Bojan, enosobno stanovanje pa je dobil Gltra Marjan.
Znesek za stanovanja je res velik, zmogli pa smo ga s pomočjo kreditov, in sicer smo dobili kredit na V. natečaju v višini 599.100,00 din ostali 833.313,00 din pa smo zmogli z vezavo sredstev pri Ljubljanski, stanovanjsko komunalni banki.
Srečnim lastnikom stanovanjske pravice je predal ključe in jim zaželel mnogo nadaljnjih delovnih uspehov in osebne sreče glavni direktor Valentin Mendiževec.
BORUT VVILDMANN
Premaknilo se je na bolje
V zadnji števili našega časopisa smo v poročilu o zasedanju skupščine SOZD' zapisali tudi nekaj besed o težavah v TOZD ISO iz Slovenskih konjič, ki jih je skupščini posredoval delegat iz TOZD. Z veseljem lahko zapišemo, da se je položaj že spremenil. V delovni organizaciji Emond se je sestal programski svet, ki ga sestavljajo direktorji in tehnični direktorji vseh štirih TOZD ter vodje razvojne službe.
Dogovorili so se o delitvi dela med TOZD TEN in TOZD ISO. Prvi rezultat je že viden. Prototip »mini bloka« (12 in 24 kV) je že pripravljen. To je trenutno najmanjši blok za trafo postaje v Jugoslaviji. Stikala bodo izdelovali v TOZD TEN, kovinske dele in montažo pa bodo opravili delavci TOZD ISO. Razvojni oddelek za tipske naprave jakega toka je pripravil ustrezno dokumentacijo. Prototip bo testirala nemška firma Scahevverk in če bo ustrezal njenim zahtevam, lahko računamo na naročilo 1.200 takšnih blokov letno. V TOZD ISO pravijo, da bodo morali poiskati vse notranje rezerve, da bodo lahko konkurenčni tudi na evropskem tržišču.
Ob tem primeru moramo še enkrat poudariti pomembnost dogovarjanja in pa veliko vlogo razvojne službe.
T. ŠTRUS
Interne informacije DO Livar
Delavski svet DO LIVAR je Sklenjeno je bilo, da sta člana veda simbolično, po predhodnem usklajevalnem tudi glavni in odgovorni urednik. Interne informacije bodo izha-postopku z vsemi TOZD sprejel Za vsebinsko podobo sredstva jale v nakladi 650 izvodov in sicer sklep, da se prične izdajati in- obveščanja in za redno izhajanje 15. v mesecu. Seveda upamo, da terno glasilo z imenom IN- pa je odgovoren uredniški odbor, bomo tako vsaj delno dosegli TERNE INFORMACIJE, ki bi Ta je za svoje delo odgovoren izboljšanje v informiranosti, izhajale kot priloga IMP Glasni- odboru za obveščanje.	Ravno zato se zavedamo, da je
ka.	Kot je razvidno, je informacij- obveščanje sestavni del samou-
V ta namen je bil imenovan ska dejavnost ustanovljena na ni- pravnih odnosov in eden od po-odbor za obveščanje, ki je izvr- voju DO.	membnih pogojev za opravljanje
šilni organ del. sveta. Odbor je Dopisniki niso honorirani, pri- samoupravljalskih funkcij. Vpliv sestavljen na delegatski osnovi. V pravi jamo pa sklep, po katerem delavcev na to dejavnost mora njem so člani del. svetov vseh TO naj bi se nagradili vsi poročevalci biti odločujoč. Iz tega jasno izha-DO,.. ... OCS Z3M. ! še asp: . Ji:, ynež~,—deje.	. -is rs— (rit:	7 pa
družbljeno česar se tudi zavedamo, saj se je do informacijske dejavnosti opredelil celoten kolektiv.
Seveda pa smo sedaj šele na začetku. Pripraviti moramo informacijo tako, da bo razumljiva in dostopna, ter da bo vsebovala vse elemente samoupravne informacije.
V 547. čl. zakona o zdr. delu je rečeno, da način in roke obveščanja delavcev, vprašanja, o katerih morajo biti obveščeni, ter kateri organi so odgovorni za to ureja zakon, statut in drugi sam. spl. akti.
Seveda smo to v aktih lepo
'O unuO$(*)Voli r>cto1/% r*o
na nas, da dalje ukrepamo in naredimo zaključke.
Če ne bi upoštevali vseh potreb in obveznosti, ki se nam vsakodnevno pojavljajo ter če ne bi delali na tem, da omogočimo delovnim ljudem čim večjo informiranost in jim istočasno tudi onemogočali, da zagospodarijo nad celotnim ustvarjenim dohodkom, bi istočasno tudi kršili osnovne samoupravne norme.
Za to izpolnjevanje pa so odgovorni tudi poslovni organi, saj v primeru neizpolnjevanja huje kršijo svoje delovne obveznosti in zato lahko tudi materialno odgovarjajo.
9 W
Razširitev in nova investicija v Idriji
Nadaljnji razvoj TOZD — Tovarne instalacijske opreme v Idriji je odvisen od tega, v kakšni meri se bomo sposobni vključiti v razreševanje problemov, ki nastajajo v poslovnem življenju. Dejstvo, če hočemo spremljati vsa dogajanja, zahteva od nas maksimalne napore, posebno še zato, ker so tako na poslovnem, kakor tudi drugih področjih družbenega življenja, rezultati dela odvisni predvsem od prizadevanj, odnosov in nenazadnje od osveščenosti delovnih ljudi, kot subjektivnega faktorja v dograjevanju našega samoupravnega in družbenoekonomskega sistema.
Izkušnje iz preteklih let nam kažejo, da so smotri, postavljeni v naših programih v precejšnji meri doseženi. Ustvarili smo si tako poslovno in družbeno klimo, ko že lahko prevzemamo poslovno, moralnopolitično odgovornost za naš nadaljnji razvoj.
Te smotre so sprejeli tudi v našo nadaljnjo po-slovno-razvojno politiko, kot obliko zavestnega usmerjanja, uravnavanja in koordiniranja tokov družbene reprodukcije v pogojih samoupravnega socialističnega sistema.
Dosedanji rezultati kažejo, da smo sposobni izpolnjevati vse obveznosti, ki jih pred nas postavlja družbenopolitična skupnost in nenazadnje kolektiv sam. Se posebno je treba poudariti, da poslovne rezultate nismo dosegli z večjim številom zaposlenih, ampak s sodobnejšimi organizacijskimi oblikami, sodobnejšo tehnologijo in z zagotovilom delovnemu človeku ekonomski in samoupravni položaj, ki ga zagotavlja USTAVA in ZAKON O ZDRUŽENEM DELU. S takimi odnosi smo ustvarili pogoje, ki zagotavljajo večjo produktivnost in boljše rezultate dela, kot končni rezultat prizadevanja celotnega kolektiva.
Prišli smo do spoznanja, da je naša dosedanja usmeritev pravilna, posebno še zato, ker analize kažejo, da so naši proizvodi nepogrešljiv element v stanovanjski in industrijski izgradnji. Vse to pa pred nas postavlja, da moramo našo proizvodnjo dograjevati, dopolnjevati in ji omogočiti razširitev proizvodnih zmogljivosti, če hočemo zadovoljevati potrebe jugoslovanskega tržišča, obenem pa se aktivno vključevati v mednarodno delitev dela — izvoz, kjer so možnosti prodaje naših izdelkov velike. Dejstvo pa je, da razširitev že obstoječe
OBJAVA
KOMISIJA
ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KLIMA MONTAŽA,
Vojkova 58
OGLAŠA
Prosta dela in naloge za:
—	strojnega ključavničarja v predpripravi dela, Vojkova 58
—	obratnega elektrikarja za vzdrževanje instalacij opreme, strojev, Vojkova 58
Komisija vabi k sodelovanju.
Pismene prošnje sprejema kadrovska služba
TOZD KLIMA MONTAŽA, Vojkova 58,
Dodatne informacije: telefon: 345-061 int. 275
proizvodnje in proizvodnjo novih izdelkov, spremlja vrsta problemov, ki jih lahko rešimo samo na način, da z novimi vlaganji zagotovimo delovnim ljudem ustrezne pogoje za razširjeno reprodukcijo.
Res je, da smo v preteklem obdobju, še posebno pa v letu 1977, z izrčdno investicijsko aktivnostjo, razrešili del prostorskega problema, ki pa je v sami Idriji na obstoječi lokaciji ostal nespremenjen, saj se je proizvodnja izredno povečala in število zaposlenih v letu 77 in 78 z zaposlovanjem rudarjev izredno naraslo. Srečujemo se s prostorsko stisko v Idriji, ki onemogoča normalen razvoj oziroma tolikšno proizvodnjo, kot jo zahtevajo tržne razmere. Izdelali smo investicijski program, ki temelji na naslednjih izhodiščih:
L Analize srednjeročnega plana kažejo, da Tovarna instalacijske opreme, v celoti izpolnjuje programske naloge, oziroma jih celo presega.
2. Tržne analize in tehnološke študije kažejo, da so obstoječi proizvodni' programi, vključujoč tudi program instalacijske tehnike, nepogrešljivi v stanovanjski in industrijski gradnji.
Dejstvo je, da z investicijskim planom predvidevamo reševanje prostorskih problemov, ki bodo zagotavljali delovnemu človeku boljše pogoje za delo na eni strani, z obratnimi sredstvi pa bomo reševali problem normalne reprodukcije, ki je zaradi povečanja števila zaposlenih izredno pereč.
Izhajajoč iz vsega navedenega in iz lokacijskih možnosti v Idriji, je delovni kolektiv IMP tovarne instalacijske opreme v Idriji prišel do zaključka, da začne investirati v Godoviču, kot edini možnosti, ki zagotavlja gradnjo takih proizvodnih prostorov, kot jih zahtevajo programi naše tovarne.
Z realizacijo investicije v Godoviču bo Tovarna instalacijske opreme pridobila 3720 kv. metrov proizvodnih površin in 420 kv. metrov pisarniških in drugih prostorov. Tako bodo po končani investiciji in v začetku redne proizvodnje v letu 1981 bistveno izboljšani prostorski in drugi delovni pogoji, bistveno boljši pogoji za organiziranje celotnega proizvodnega procesa v tehnološkem smislu in nenazadnje omogočeno bo širjenje proizvodnje do leta 1985:
Celotna planirana investicija za razširitev tovarne bo znašala 104,133.000 din.
Od tega:
—	gradbene investicije	64.722.000
—	tehniloške investicije	19.911.000
—	obratne naložbe	19.500.000
Prav gotovo, da moramo ob primerno vloženi
investiciji, dosegati ustrezne rezultate poslovanja, za katere pa smo prepričani, da jih ne bo težko doseči, če bodo uresničeni razvojni programi, ki smo jih sprejeli za to srednjeročno obdobje in nenazadnje nesebična prizadevanja delovnega kolektiva, ki s to investicijo prevzema veliko družbeno odgovornost.
Naj na tem mestu v imenu delovnega kolektiva TOZD Tovarne instalacijske opreme Idrija izrečem zahvalo tov. Juriju Zavcu — pomočniku generalnega direktorja za program in razvoj, ki je s svojim nesebičnim delom omogočil izdelavo investicijskega plana, in Ljubljanski banki — Temeljni banki Nova Gorica, ki je s polnim razumevanjem obravnavala naš program in nudi vsestransko pomoč, da bi našo investicijo čimprej uresničili.	Direktor TOZD TIO:
PAVEL TROHA
ZAHVALI
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža Milana JAKOBA se iskreno zahvaljujem sodelavcem DS Emond in sindikatu za poklonjene vence in izrečeno sožalje.
Najtopleje se zahvaljujem pevcem IMP ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČA ŽENA IRENA
Ob smrti moje mame se zahvaljujem sodelavcem TOZD TRATA in ITAK za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
JOŽE BREZOVŠČEK
• REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF •
Kegljači v finalu ŠIG 79
Na kegljišču KK Konstruktorja v Mariboru je bilo izvedeno tekmovanje v kegljanju. Nastopilo je 59 ekip gradbenih podjetij Slovenije. Z drugim mestom so naši fantje ponovili lanski uspeh in se bodo v finalu 9. 6. 1979 v Novem mestu potegovali za končnega zmagovalca v kegljaškem tekmovanju ŠIG 79.
Tudi naša ženska ekipa je dosegla soliden uspeh, saj je med 38 ekipami zasedla 14. mesto v zelo izenačeni konkurenci.
STRELJANJE
Tudi v streljanju sta naši moška in ženska ekipa na ŠIG 79, ki je bilo izvedeno v Ajdovščini, dosegli vidne rezultate in se med mnogimi nastopajočimi ekipami uvrstili med deseterico.
.
ODBOJKA
GP Ingrad Celje je bilo organizator tekmovanja v odbojki za ŠIG 79, kjer sta tudi naši moška in ženska ekipa nastopili v zelo močni konkurenci in dosegli zelo dober uspeh in s tem ohranili večletno tradicijo naših odbojkarjev.
Tekmovanje med TOZD
Od prijavljenih se je tekmovanja udeležilo le 7 ekip, ki so se v dveh skupinah pomerile med seboj, prvi dve uvrščeni ekipi v skupini pa še medsebojno z drugima dvema do končnega zmagovalca.
Presenetili so balinarji iz TOZD EM, saj so z zelo dobro igro zasedli 2. mesto, lahko pa bi celo prvo, če ne bi naredili v finalu nasprotniku več puntov kot sebi.
Vrstni red:
1.	Klima — proizvodnja Lj.
2.	Elektromontaža
3.	TlO
4.	OV
5 TRAA
6.	TEN
7.	DS Klima Celje
Strelci
Panonije
prvaki
Strelci TOZD Panonije so v soboto 14. aprila tekmovali v streljanju z zračno puško. Ekipa članov Aleksander Bagari, Marjan Ošlaj in Alojz Kovačič je osvojila prvo mesto. Med posamezniki je bil tudi tokrat najboljši Aleksander Bagari.
V pomurski ligi so tekmovali odbojkarji. Ekipa TOZD Panonija je v članski konkurenci osvojila prvo mesto.
ODBOJKA
TOZD Zastopstva je bila organizator tekmovanja v odbojki. Ker je bilo tekmovanje v nedeljo, se niso udeležile niti vse prijavljene ekipe TOZD, bile pa so ženske ekipe iz Celja in Maribora, kar je zelo pohvalno in vzpodbudno.	\
Med moškimi se je ponovil lanski. finale, le da je bil zmagovalec drug, t.j. ekipa DO EMOND-TEN.
Organizator zasluži pohvalo, saj je v zelo lepem vremenu prav dobro izpeljal tekmovanje.
Vrstni red:
1.	DOEMOND —TEN
2.	Panonija
3.	DS Klima Celje
4.	PB
5.	TIO
6.	ITAK
7.	Klima — proizvodnja Lj.
Balinanje
V organizaciji TOZD Klima — proizvodnja Ljubljana je bilo izvedeno tekmovanje med TOZD v balinanju na balinišču BK Zarja.
Strelci TOZD Panonije so se udeležili streljanja z malokalibrsko puško, ki ga je organiziralo strelsko društvo Noršinci na strelišču ob kanalu. Strelci Panonije so dosegli naslednji rezultat:
Aleksander Bagari Robert Drvarič Jože Kovačič
krogov
250
245
228
To je bilo ekipi tudi dovolj za osvojitev prvega mesta.
Mali
nogomet
MNOŽIČNO IN KVALITETNO
V organizaciji TOZD TRATA in pokroviteljstvom gl. dir. DO 1KO tov. Mazovca se je na tekmovanju med TOZD v malem | nogometu zbralo kar 20 ekip. I Pokrovitelj je prisotne pozdravil in navedel pomembnost takih srečanj naših delavcev ter jim zaželel mnogo športnega uspeha.
Za uspešno izvedbo zaslužijo j pohvalo prav vsi, ki so sodelovali | pri organiziranju tekmovanja.; Videli smo zelo dober nogomet in ■ se prepričali, da ni neznanka | našim delavcem. Tudi število \
ekip pove, da je mali nogomet zelo priljubljena športna panoga.
REZULTATI:
SKUPINA A:
TEN : EKO 1:1, DS SOZD : SK1P 2:1, PAN : EK04:3, TEN : SKIP 1:0, EKO : DS SOZD 5:1, PAN : SKIP 5:0, TEN : DS SOZD 4:0, SKIP : EKO 3:2, TEN : PAN 1:0, DS SOZD : PAN 7:3.
SKUPINA B:
KL1MA-IP : TIO 2:1, BLISK : EM 3:1, TIO : PMI 5:0, EM : KLIMA-IP 1:1, BLISK : TIO 7:2, PMI : EM 6:1, BLISK : KLIMA-IP 2:0, TIO : EM 3:1, PMI : KLIMA-IP 6:0, BLISK : PMI 5:1.
SKUPINA C.
KLIMAT P.: TRATA 2:2, PB : OV 0:0, KLIMAT P. : ISO 3:0, OV : TRATA 3:1, PB : KLIMAT P. 2:2, OV : ISO 3:0, TRATA : PB 3:1, KLIMAT P. : OV 3:0, TRATA : ISO 3:0, PB : ISO 3:0.
SKUPINA D:
DVIGALO : DS KLIMA 0:0, ITAK : LSL 5:0, MONTAŽA KP :	DVIGALO 2:0, DS
KLIMA : ITAK 8:1, DVIGALO : LSL 8:0, DS KLIMA : MONTAŽA KP 4:1, MONTAŽA KP: ITAK 1:1, DS KLIMA : LSL 5:1, DVIGALO : ITAK 3:0, LSL : MONTAŽA KP 3:2.
Vrstni red:
1. TEN
3.	DS KLIMA CELJE
4.	KLIMA PROIZV. LJUBLJANA
5.	DVIGALO
6.	TRATA
7.	EKO
8.	OV
9.	PMI MARIBOR
10.	PANONIJA
11.	PB
12.	TIO
13.	DS SOZD
14.	MONTAŽA KOPER
15.	ITAK
16.	KLIMA IP CELJE
17.	SKIP
18.	LSL
19.	EM
20.	ISO SLOVENSKE KONJICE
POLFINALE:
TEN : KLIMAT P.	4:1
BLISK : DS KLIMA CE 1:0
FINALE:
Za tretje mesto DS KLIMA CELJE : KLIMAT P. LJUBLJANA 7:0.
Za prvo mesto TEN : BLISK 3:2, (TEKMA 1:1 — 7-metrovke 2:1).
Flisar drugi
Pokrovitelj tekmovanja, glavni direktor DO IKO Lado Ma-zovec, pozdravlja tekmovalce in otvarja tekmovanje
mm
iiBiir
Zmagovalna ekipa TOZD TEN
Ekipa TOZD Blisk je osvojila 2. mesto
V okviru tedna telesne kulture soboške občine so organizirali kros na dvanajst kilometrov. TOZD Panonijo je zastopal Alojz Flisar in med petnajstimi tekmovalci zasedel drugo mesto.
\ -E. KUHAR
Pokal zasluženo ekipi TOZD TEN
Razumeli so klic na pomoč!
Nikjer tako, kot v gorah, je človek na večer potreben strehe in ležišča. Po dolgi, zdravi hoji, se mora pred nočjo umakniti mrazu, padavinam in si nabrati novih moči. Domovi po gorah so marsikje prezasedeni, še najbolj pa Kredarica, kjer si hočemo planinci postaviti večji dom. Vendar akcija zbiranja obveznic posojila za ceste za Kredarico lepo uspeva, zato naj bodo objavljena imena darovalcev vzpodbuda za nadaljevanje podpore gradnji.
	din		din
Stresen Vinko	400,000	Bokal Anton	300,00
Lang Rezka	300,00	Mišja Anton	1.000,00
Požar Marjan	900,00	Mišja Nadja	1.000,00
Grčar Milan	1.200,00	Mišja Vesna	200,00
Šegula Rado	2.500,00	Kavčič Franc	200,00
Bradač Alojz	700,00	Potočnik Oto	500,00
Seliškar Tone	400,00	Potočnik Marija	500,00
Trontelj Janez	300,00	Šemrl Andrej	500,00
Prosenc Franc	300,00	Šemrl Janja	500,00
Klančar Srečko	400,00	Kastelic Karel	100,00
Jakopič Ciril	300,00	Kastelic Robert	500,00
Drašler Jože	300,00	Kavčič Jože	500,00
Gartner Ladislav	500,00	Jeriha Igor	300,00
Žontar Marinka	2.500,00	Pantar Anica	500,00
Jelačič Marija	200,00	Požeg Lado	600,00
Gradišek Tone	1.200,00	Radovan Redi	300,00
Pirnat Stane	600,00	Setnikar Vinko	400,00
Vodnik Franc	500,00	Markovič Miro	900,00
Težak Ivan	200,00	Zalar Janez	1.000,00
Zakšek Mile	200,00	Zorko Rafael	300,00
Ostali planinci in prijatelji gorskega sveta lahko še naprej namenjajo obveznice za ceste za dozidavo doma na Kredarici. Ponekod še ne vedo, komu bi jih izročili, zato prosimo, naj se kdo odloči za zbiranje, napravi seznam z imeni darovalcev in ga pošlje na naslov: Klančar Srečko, tajnik PD IMP, TOZD TEN Vojkova 58.
Pridružimo se vseslovenski akciji zbiranja sredstev za Kredarico, kajti dom nam je in še bo dostikrat varno zatočišče prav na naši poti.
PLANINSKE NOVICE
—	Letos smo s pohodom na Blegoš, 6. maja, opravili eno najlepših poti s prečudovitim razgledom na Julijce, Savinjske Alpe in druge vrhove. Ta 7. organizirani odhod v naravo je odprl pot tudi ostalim, ki se nam bodo v poletnih dneh priključili in s tem potrdili pripadnost naravi in njeni lepoti.
—	Množičen, pomladni izlet na Javornik nas je obvezal, da srečanja v sončni in cvetoči pomladi pripravimo redno na Primorskem, da se pogovorimo s sodelavci iz IMP, ki delajo po drugih krajih. Takšna srečanja bomo pripravljali tudi po Štajerskem, pozneje še drugje, da se snidemo s številnimi člani kolektivov naše SOZD IMP. V juliju bomo na Rogli (Pohorje) veselo doživljali dneve v družbi Celjanov, Konjičanov, sodelavcev iz Maribora, Murske Sobote in drugod.
—	Junija imamo v načrtu dovolj odhodov v naravo. Najprej se bomo podali na cve-' toče poljane narcis v Javorniškem rovtu (lažja pot), drugi pa bodo pohiteli še na Golico;
m T**T'
UZUMT	rt+mcA *no**f«A
Muta TAjutct >'»r*	w ^ **»Xn.X!
—	»Transverzale!« in ostali, ki imajo radi dolgo, enodnevno pot, bodo 17. junija startali iz Preddvora na proslavo pod Storžičem, nato se spustili proti domu v dolini, se dvignili na Tolsti vrh, Kriško goro, se z višine čudili Tržiču, kjer se boste kasneje veseli »vkrcali« v avtobus.
—	Ker smo bili maja na pohodu »Ob žici«, nato se udeležili IX. tabora planincev Ljubljanske regije — in raziskovali novo pot v Dolomitih, bomo ta mesec našli čas za dvodnevno potepanje po zasavskih gričih, mimo pet postojank z žigi te poti. Število udeležencev neomejeno, pot primerna za šolske otroke ir) starejše, tudi nečlani društva lahko »garajo« z nami, ne bo jim žal, obvestila bodo pravočasna.
—	V članstvo društva sprejemamo še naprej, prijavite se poverjenikom, ali na naslov, ki je v listu naveden. Po TOZD in drugih službah bomo poskrbeli za izkaznice in ostale zadeve. Pričakujemo predvsem tiste, ki pri svojem rednem delu veliko sedite.
—	Vsak prvi ponedeljek v mesecu ima Upravni odbor po končanem delavniku na Vojkovi 58, sejo. Do takrat sprejemamo vloge, predloge in zaželeni ste tudi na sestanku — vse v skrbi za razcvet društva in planinstva.
—	Javno pa vabimo livarje in ostale iz Ivančne gorice naj se nam le pridružijo na naših izletih in ostalih akcijah v zvezi s planinstvom in varstvom narave.
Planinsko srečanje na Javorniku
Člani planinskega društva smo se udeležili srečanja planincev na Javorniku. Odhod je bil ob 6. uri izpred IMP za Bežigradom. Pot nas je vodila skozi Logatec in Črni vrh nad Idrijo. Kmalu smo izstopili iz avtobusa in nadaljevali peš.
Nekaj časa smo hodili po glavni cesti kmalu pa smo zavili s ceste na gozdno pot. Hodili smo po gozdu, ki se je prebujal iz spanja. Sončni žarki so že osvetljevali krošnje dreves. Vsake toliko časa smo zagledali kmetije in hiše, ki so značilne za kraški svet. Po nekaj kilometrih smo dospeli do koče. Postregli so nam s toplim čajem.
Javornik je visok 1220m. Kočo so idrijski planinci postavili na čast Francu Pirnatu leta 1956. Vsak planinec, ki pride sem se tudi spomni 3. bataljona Gradnikove brigade in 47 padlih borcev, ki so se borili in dali svoja življenja, da rai sedaj živimo v miru in slogi.
Okoli druge ure popoldan so prišli še idrijski planinci in planinci iz Kopra. Po pozdravu smo skupaj odšli do vasi Col, kjer sta nas že čakala avtobusa.
Ob petih pa smo se vsi dobro razpoloženi odpeljali v Ljubljano.
Na današnjem izletu nas je bilo mnogo več, kot na prejšnjem. Mislimo, da jih bo na naslednjem še več.
RENATA KRŽIŠNIK učenka 8. razreda
Pripravimo se na tretji vzpon na Triglav
Že sedaj razmišljamo, kako tretjič uspešno voditi našo stotinjo na Triglav. Dosedanjih 290 udeležencev skupinskega pohoda na našo ponosno goro gotovo večkrat obuja lepe spomine na svoj podvig, pa čeprav so nekateri prišli le do Kredarice. Pravijo, da zmoreš vse, le če hočeš. S planinstvom je tudi tako. Začne se z. »abecedo« spoznavanja osnovnih potreb in dolžnosti# Zs tako skupno tridnevno pot moraš biti duševno in tele-sno pripravljen. Koristno je, če greste prej na kak drug hrib. Torej je nabiranje kondicije skoraj nujno.	.
Glede obutve za skalo in sneg ni treba posebej pripovedovati, z obleko ne smemo
utesnjevati svoje obline.
Mnogi o taki odločitvi za takšno pot razmišljajo dolgo, celo predolgo, da potem kar opešajo in podzavestno pričakovanje pokoplje jo, medtem ko večina drugih svoj sklep uresniči. Takim nagibom se lahko odpovemo z željo, ki dobi potrditev v družbi na planinskih stezah, ki kar spremenijo človeka v bitje z občutkom, da je nekaj več, kot si je v
Številni bomo ta vzpon ponavljali, drugi prvič poskusili in bodo ostali zvesti prijatelji planin, gora in njenih lepot. Torej se vidimo v začetku avgusta na našem očaku.



DOSTI

Letos so naši učenci praznovali na Oklem nad Ihanom in v Domžalah. Ob spomeniku 72 padlih borcev Kamniško-zasavskega odredana Oklem je bil kulturni program in podelitev knjižnih nagrad najboljšim učencem, na igriščih Dijaškega doma v Domžalah pa športna tekmovanja. V kulturnem programu so poleg pevcev našega pevskega zbora nastopili še učenci iz Dijaškega doma, na bitko, kije bila 24. februarja leta 1944, pa je obujal spomine njen udeleženec, prvoborec Rado Kokalj.
Zbranim učencem iz vseh ljubljanskih TOZD, Idrije in Ivančne Gorice je najprej spregovoril predsednik skupščine SOZD IMP tov. Stane Vrhovec, ki je med drugim dejal:
»Razmere v katerih se vi danes pripravljate za poklice, so popolnoma drugačne kot pred desetletji. »Vajenec«, kot smo mu rekli, je bil za najslabša dela, je bil tisti, ki je moral izvršiti vsak ukaz, je bil večkrat hišni sluga, kot pa
človek, ki se pripravlja na svoj poklic. Res je, da tudi danes še ni vse tako, kot bi moralo biti. Na žalost nekateri še vedno ne morejo razumeti, da ste prišli k nam da bi se čimveč naučili, da bi se dobrojrripra-vili na jutrišnje samostojno delo.«
O položaju učencev v IMP je spregovoril še namestnik
generalnega	direktorja Knjižne nagrade je najuspešnejšim učencem podelil namestnik generalnega direktorja Janez
SOZD IMP Janez Stanovnik, Stanovnik ki je tudi podelil knjižne nagrade. Živa pripoved Rada Kokalja je učencem pričarala dogodke leta 1944, ko je zaradi izdajalstva padlo 72 borcev, med njimi precej novincev, ki so šele prišli v partizane in še niso bili oboroženi.
Športna tekmovanja so bila na igriščih dijaškega doma v Domžalah. V malem nogometu je nastopilo 11 ekip. Za prvo mesto sta se pomerili ekipi TOZD Klima proizvodnja in TOZD TlO, zasluženo so zmagali učenci iz Idrije.
Simoltanko je igralo 17 učen-
Praznovanje so organizirali O pomenu praznovanja in po- referenti za izobraževanje, za ložaju učencev je spregovoril dobro hrano pa je poskrbela predsednik skupščine SOZD kuhinja našega dijaškega Stane Vrhovec	doma v Domžalah.
V kulturnem delu programa so sodelovali tudi učenci iz Dijaškega doma
Prvnl>An>r Rado Kolcali •» "'»ifl enominslco darilo naših nfonoov
Za lačne želodce ie poskrbela kuhinja Dijaškega doma Domžale