Stev. 46. (PoitMt*K.ratoi.-LC.cti la Posta). Ukajn vsak petek opoldne. Nailov: Trat-Trieste Casella Centro 37 aK pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega /ista V Trstu, petek 14. novembra 19 MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Stane t ena Itevilka 20 stotink. , c. Poet. Lieujska knjižica (Dr. pun, LJUBLJANA (JUGOSLA Cra. •• i-tf.fi P-i, > Mafe novice Hall koledar. Petek, 14. novembra: Jozafat. — Sobota, 15.: Leopold, Jedert. — Nedelja. 16.: Otmar. — Pondeljek, 17.: Gregorij Čudodelnik. — Torek, 18.: Odo. — Sreda, 19.: Elizabeta. — Četrtek, 20.: Feliks. — Petek ?1.: Marijino Darovanje V Trstu Mati Božja od zdravja. V Ameriki 8o dne 4. novembra izvolili nanovo prezidenta republike. Izvoljen je dose-24, lahko poškodovanih pa 879 hiš Po vojni so šli na delo. Leta 19i9. so pozidali 114 hiš, leta 1920: 390 hiš. leta 1921.: 189, 1. 1922.: 337 in 1. 1923.. 413 hiš, skupno »o vzpostavili 1450 hiš. MIHEC UiN JAKEC JAKEC* banke pisati jim ne diši. ki m m MIHlu! se 3 ponaši. Slovensko-italijanskl slovar od dr.ja Josipa Valjavca je že dotiskan in bo v podrobni prodaji pred 30. novembrom. Kdor ga hoče prvi dobiti, naj ga naroči v Katoliški knjigarni, Gorica, via Carducci 2. Slovaki za avtonomijo. Kakor znano, so se Slovaki radi združili s Čehi v skupno državo, toda pod pogojem, da ohranijo svojo avtonomijo. Čehi so obljubili; sedaj pa, ko bi morali besedo držati, so se premislili. Zato je v češkem parlamentu odločno nastopil slovaški poslanec Juriga, ki je v imenu slovaške ljudske stranke poudaril, da Slovaki ne odnehajo oa zahteve po avtonomiji. V svoji izjavi je ostro napadel predsednika Masary-ka (ki ga naši edinjaši hvalijo kot vzor-pravičneža) in naglašal, da Čehi smatrajo Slovaško za vojni plen in ji ne dajo enakih pravic, kakor jih ima Češka. Ko ga je predsednik radi te izjave pozval k redu, je poslanec Juriga izjavil, da bo vedno tako govoril in se potegoval za pravice Slovaške. Živela svoboda vseh narodov na svetu i Petdesetletnica zaslužnega moža. Minuli teden je praznoval petdesetletnico rojstva župnik Šime Červar v Zrenju v Istri. Gospod Šime Červar je vselej vzorno vršil posle svojega stanovskega poklica, poleg tega pa spada v prvo vrsto javnih delavcev za koristi naroda. V gospodarskih, prosvetnih in drugih organizacijah je bil g. Červar med najbolj delavnimi možmi. Bil je tudi deželni poslanec v Poreču. Po prevratu je pretrpel strahovite čase. Novi odrešeniki so ga preganjali, pretepali, zaprli v ječe ter mu izbili par zob. Vse je prestal in na dan slavja so se zbrali njegovi prijatelji, da mu izrečejo čestitke. Poslanec dr. Besednjak ?a je pozdravil v imenu največjih dovenskih organizacij na slovenskem Primorskem, g. Milanovič v imenu istrskih organizacij. Na mnoga leta! Velik zvon. V Mariboru so vlili zvon za ondotno frančiškansko cerkev. Tehja 40 metrskih centov. To je naj večji zvon v Sloveniji. Dvanajstletna zločinca. Dva šolarja, komaj 12 let stara, neki Rochetta in Megan sta v bližini New-Yorka izvršila strašen zločin. Peljala ^ta svojega trinajstletnega sošolca v o-kolico in ga ustrelila z revolverjem. Mrliča sta zakopala. Pozneje sta se skesala in sama priznala svoj zločin. »Mali list** stane za celo leto samo 8 lir. Za našo narodno pesem Velikopotezno delo. V Gorici kot središču našega glasbenega gibanja na Primorskem se je u-eUinovil »Pevski oddelek« Prosvetne zveze, ki hoče pospeševati razcvit naše umetne in naše narodne pesmi ter pe sem ponesti med najbolj široke plasti našega naroda. Pesem je eden izmed stebrov, ki bo držal naš narod pokonci Prosvetna zveza je sestavila v ta namen veličasten program. Da se bodo cilj Pevskega oddelka tudi uresničili, jam či dejstvo, da stojijo na čelu Pevskega oddelka vsi najboljši slovenski glasbe niki na Primorskem. Sam Srečko Kumar je hotel odobrit načrt Pevskega oddelka ter pritrditi velikemu delu. Po koziriskem koncertu je odpotoval v Gorico, kjer se je vršh v njegovi prisotnosti sestanek glasbenih strokovnjakov, ki so izdelali podroben načrt za bližnjo in daljno bodočnost. Naša pesem na pohodu. Nove izdaje narodnih pesmi. Naš vrli rojak Ludvik Zorzut iz za-padnih Brd, ki na skrajni meji našega jezika čuvajo slovensko narodno posest, je napisal te-le misli. Naša. pesem, je na pohodu in na turneji po vsem, domačem, in tujem svetu. Pri razvajenem, užitkaželjnem ob činstvu, ki je nasičeno najmodernejših skladb in pevskih motivov, triumfira narodna pesem. Ljudje se vračajo v prirodo, kjer živi prva pesem, pristna.. priprosta narodna pesem. Boječ se, do bi ne bilo prepozno, hitijo sedaj nabirat narodno blago, narodne pesmi narodno bogastvo. In tako je Bajuk nabral splošne slov. narodne pesmi; Kimovec prekmurske; Oskar Dev koroške; R. Orel beneške. Danes se ob Soči in po njenih planinah, preko Brd, Vipavske, Krasa, do morja doni slovenska, popevka, živi bodri in kliče: Utrgaj, naberi te cvetke in poveži jih v duhteč šopek goriš kih slov. nar. pesmi! Kokošarjeve zasluge. Prvi je bil rajni glasbenik, župnik Ivan Kokošar, ki je te pisane cvetke povezal v lep šopek narodnih pesmi v več zvezkov obsegajočo zbirko: »Da nc pozabim«. V varstvo jo je izročil g. Pahorju, organistu v Renčah, a vsemu goriškemu ljudstvu je zapustil bogato dedščino, vrnil je zopet ljudstvu, kai je njegovega. Kokošarjeva harmonizacija je priprosta, včasih pretrda, a zato pa nam je očuval toliko goriških napevov, k bi drugače legli z našimi starimi za večno v grob. Dovolj bo spomina, mu pesmi pojo: Kakšna bodi harmonizacija. Harmonizacija mora biti nar. pesmi lepo, primerno oblačilo. Fantje na vasi si svojo pesem sami harmonizirajo Vodilni glas je II. tenor, I. tenor primi »čez«, zadaj so basisti. Moderni har monizator mora imeti svoj zdravi ir. pravi umetniški okus. Očuvati mon ves bistveni značaj nar. pesmi, ohraniti ji mora njeno čisto pristnost, doma čo priprostost, rekel bi tako kakor jo j Bog ustvaril. Da se izrazim po Vodo pivčevo: »Narodna pesem je kakor ene zdravo, življenjapolno, brhko, kmečko deklč, ki je le do takrat, lepo, doklei se ne lepotiči z gizdavo, umetničeno, parfumirano lepoto!« Nove primorski pesmi. Oskar Dev, skladatelj v Mariboru, je danes eden najznačilnejših harmoni-zatorjev. Dev gre svojo pot, zna izbrat ono najprimernejšo obleko, ki pristoja, uporablja vse zdrave, moderne prido bitve in pri tem nikakor ne kvari bi stva narodnih pesmi. Zavedajoč se nje govih zmožnosti, izročili smo mu Ko košarjevo zbirko, da iz nje utrga in izlušči najlepše bisere, ki naj jih izkri stalizira s svojo lastno harmonizacijo Z obema rokama je ljubeznivi De^ sprejel to ponudbo, češ, saj smo m največje pomoči vredni. Tudi izdaja goriških narodnih pesm: ni več daleč- Naj bi bil to izbran ci klus naših najlepših pesmi, zlasti pesmi narave in pesmi ljubezni. Za časa našega begunstva v Italiji je naša narodna pesem očarala razva jene Italijane. Naj bi bil naše narodm pesmi vsemu svetu glasnik: Dokler primorska pesem bo živela, tod, živel slovenski bo primorski rod! Pevski zbori! Prosvetni mesečnik »Naš Čolnič«, ki je glasilo izobraževalnih društev v Italiji, bo izdajal mesečno glasbeno prilogo; do sedaj je izhajala priloga le štirikrat na leto. Svoje sodelovanje so obljubili in zagotovili Emil Adamič, Srečko Kumar, Vinko Vodopivec, Ivai Gerbec in drugi. Gre le zato, da se redno izdajanje finančno omogoči. Zatorej na delo! Vsak pevski zbor naj naroči najmanj en izvod na vsaka dva pevca. Razložite pevcem, koliko bi se na prepisovanju prihranilo. Agitacija se mora vršiti osebno od zbora do zbora. Čim več naročil dobimo, tem boljša in raz-noličnejša bo priloga. Cena se bo seveda v razmerju z naročili znižala. Nujno je potrebno, da zastavite svoje sile za čim uspešnejšo agitacijo in to »akoj, da zberemo v čim krajšem času naročila. Dokler ni zagotovljenih naročil, sklepov ni mogoče izvršiti. Poročilo o uspehu vaše propagande pričakuje do 20. novembra Pevski oddelek Prosvetne zveze v Gorici, Corso Verdi 37. Kako je s politiko. V Italiji. Na proslavi zmage dne 4. novembra se je pokazalo, da vlada hudo sovraštvo med fašisti in «Zvezo bojevnikov.« Fašisti so člane in skupine te Zveze v slavnostnem sprevodu napadli. Celo nekateri invalidi so bili tapeni. Ta dan se je pretrgala zadnja vez vladajočo stranko ter gori imenovano Zvezo. Katoliški bojevniki, ki imajo svojo po sebno organizacijo (Unione dei Redu ci), so že poprej stali fašizmu sovražno nasproti. Fašizem je pripeljal take daleč, da so torej vsi bivši vojak, proti njemu in to pomeni veliko. Mussolini je s svojo gardo vsak dan bol. osamljen. Veliki vojni slepec Delcroix ki uživa neomejen ugled, se tudi obrača od Mussolinija proč. Vesoljni italijanski narod je danes proti fašizmu, samo tisti se ga še drže ki so v milicijo zapisani. Vendar to ne ipomeni, da bo Mussolini zapustil vlado. Ni še nobenega znamenja, da bi se odločil za ta korak. V Jugoslaviji se je zopet premenjala vlada. Davido-vič, ki je imel vlado na podlagi parlamentarne večine, je moral odstopiti na zahtevo od strani kralja. Kralj je poveril vlado zopet Pašiču, ki zastopa manjšino parlamenta. Zato je kralj razpustil parlament in določil nove volitve za dan 8. februarja. Vladne izpremembe je v veliki meri kriv tudi Štefan Radič, ki je dober govornik, pa popolnoma nesposoben ze politično delo. On bi rad bil prvi, pa prvi more biti le v govorjenju, v delovanju je revež; zato pa noče, da bi dr žava prišla k miru in redu, ker poten bi on ostal pozabljen. Treba je nereda, razburjenja, hujskanja, potem se Ra dič dobro počuti. Davidovičevi vladi je v besedah zatrjeval trdno zavezništvo, v dejanjih pa ji je metal pole na pred noge in jo pomagal zrušiti. V novi vladi so glavne osebe Pašič Pribičevič, Ninčič, Žerjav. Nova vlado je brzojavno prestavila, oziroma upokojila veliko uradnikov, ki niso njem politični pristaši. Vse stranke se hitro pripravljajo za volilni boj, k ibo zelo oster. Država je razdeljena v dva tabora, med katerima ni možna več nobena sprava. Spamlai aaradmga vodstva. Visok finančni uradnik nam je bil svoječasno poslal pismo o dogodkih v Jadranski banki, katero je dobro poznal kot strokovnjak. Iz pisma navedemo le nekatere stavke, ki bodo zanimale naše ljudstvo, ki se ne zadovolji s hrano, ki jo drugi listi po voditeljih trikrat prežvekajo, da bi le ne povedali ljudstvu resnice. Evo: »...Delali so, kar so hoteli. Dobro kupčije so zaračunali zase, slabe pa so vpisovali banki v breme. Po mojem so ropali banko in banka je zadnjih 6 let kazala v bilanci dobičke le zato, da ne zgubi zaupanja v javnosti. Praprotnik, Bogdanovič, Gartner, Kajič, Pintar, dr. Milin so postali milijonarji. Poleg tega je pokojni Bogdanovič brez vsake kontrole razpolagal z gotovino banke ter delal špekulacije, ki so se mu ponesrečile. Pri zadevi »Borghi« je šlo rakom žvižgat 8 milijonov, pri zadevi »Balkan« pa 6 milijonov. Ko se je vršila menjava kron v lire, je javnosti že znano, kaj vse se je godilo. Gospod Kolumbič je zadevo ovadil, zlasti pa to: da so pred izmenjavo pisali v dobro imetje zelo velike številke na imena oseb, ki jih sploh ni na svetu. Gospod Kolumbič, ki je ovadil, je bival v Trstu, via S. Lucia 6. Aretirali so te gospode: Edvarda in Emila Zakrajška. Božidarja Korenčana, Milena Milino-viča in druge.« To pismo je staro, a vedno zanimivo. V tistem času je dnevnik »Edinost« na poldrugi strani branil banko, ki smo jo mi napadali. Kdo je imel prav? NaSa poSta. Trnje. Zakaj se ne podpišite s pravim imenom? Povir. O petju in pevcih bo zaenkrat dovolj. Josip Vižintin. «Mali list« se tiska sedaj v G.400 izvodih. Bog živi ! Po čem je lira? Dne 12. novembra ni dal ali dobil: za 100 dinarjev — 33 35 L. za 100 C. krnn — 68.00 L. sa 100 fr. frankov 122 15 L. za 100 avstr, kron — 8 20 st. zt 1 dolar — 23.— L. za 1 fant — 106.— L. PODPIRAJTE, NAROČAJTE •MALI LIST!« PODLISTEK strica taka. V. Kolumbovo mesto-Genova. . (Nadaljevanje). Nato sva jo obrnila nazaj v mesto. Mimo visokih palač, lepih nasadov — kdo bi vse to popisoval —- sva dospela do stolno cerkve. Sv. Lovrencu so jo posvetili Genovčani. «Kot Pregarci in ške-denjci«, je pripomnil Jože. Lepe stopnji-ce peljejo do cerkve, dva velika, ležeča leva stražita vhod. Lepa stavba je bila sezidana leta 1100. v romanskem, nato pa 1307. popravljena v gotskem slogu. Zamišljena je bila z dvema zvonoma, •oda samo eden je dokončan. Tudi od zunaj je vsa cerkev obložena z mramor-jem, belim in črnim. Z lepimi stebriči in kipi ozaljšani trije vhodi vabijo tujca, naj vstopi. Odkrila sva se in vstopila. Mogočen vtis naredi nate notranjščina te velike cerkve. Ima tri ladje; deli jih šestnajst stebrov . (v korintskem slogu izdelanih). Bleščeči mramor, zlato in srebro, dragocene in umetne slike — to te čisto prevzame. — Več tujcev je bilo v cerkvi, ki so z nama vred pasli radovednost. Cela gruča Nemcev je stala na desni strani v stranski kapeli in gledala na steno. Stena je bila zagrnjena. In je pristopil star možnar, potegnil za vrvco, prikazala se je slika: slavnoznana Ba-roccijeva «Kristus na križu«, najlepše delo tega mojstra. Nemci so vzklikali od začudenja, gledali in strmeli na sliko. Možnarček stari je nastavil kapo: po eno ne po dve liri so mu dajali Nemci. Tudi nama je nastavil — dal sem mu par desetic, Jože je pa godel: «To je pa res slika! Kdo te je pa prosil, da zakrivaj in odkrivaj te malarije!« Meščinec Jože (prijatelj Jožef in mežnar!) pregrne se samo za tiho nedeljo o sv. Krševanu. Mu moram svetovati, naj še on t.ako dela kot ti oderuhi, marsikako liro bi dobil. »Ne vem Jože,« — sem mu ugovarjal, «mislim da vaš svetnik ni tako lepo naslikan, da bi ga hodili tujci gledat!« «No, Jaka, samo nikar nc zabavljaj! Tako lepega kot je naš sv. Krševan, ne dobiš od Trsta do Reke! Milo se mi je storilo, ko je naš gospod pridigal^ od njega! Tako milo je glodal s slike!« Velika zanimivost stolnice je kapela sv. Janeza Krstnika, v kateri leže v ka- mehibem sarkofagu telesni ostanki tega svetnika. Kraše jo dela največjih umetnikov. Eno posebnost ima ta kapela: ženskam je vhod vanjo zabranjen; to je bilo Jožu zelo po godu! So v zakladnico sva stopila. Lepo reči ti tu pokažejo (spet moraš plačati!). Lepe mašno obleke, starinsko dragoceno cerkveno opravo, zlate in srebrne posode, križe itd. Najbolj naju je zanimala prelepa skleda iz katero je (kot trdijo) Jezus jedel volikonočno jagnje in v katero je Jožef Arimatejec pod križem prestregel Jezusovo kri. Talijani -jo visoko spoštujejo; »sacro catino« ji rečejo Dolgo so trdili, da je iz smaragda napravljena, Napoleon jo je ukradel, razbil-in pri tej priliki se je dognalo, da je to le staro foničansko umetno steklo. Vrnila sva se nazaj v cerkev, se ustavila še pred velikim oltarjem in ogle-davala. Dosti ljudstva se je nabralo tačas v cerkvi, vse je ogledovalo. Kar naenkrat — ko sem najbolj napeto ogledava! lepe stole v prezbiteriju — zakriči poleg mene Jože: «Primite ga! Primite!« Ustrašim so, mirim prijatelja. A on kar steče po cerkvi in zagrabi s svojimi močnimi rokami malega gibčnega mo-žička. Ti lump, ti, ti boš meni stikal po žepih!« Žepni tat je bil. Ko sva ogledovala genovske lepote, sem ves čas videl tega možicelja, da pobira stopinje za nama. V cerkvi je kar korajžno vtaknil svojo desnico v žep našega Jožeta. A jo jo izkupil! Ilrup je nastal v cerkvi in dirindaj; cerkovnik pa na telefon! K o je Jože svojega «gosta» prijazno pripeljal do izhoda, je že stalo zunaj cerkve strogo «oko postave«. Pa so ga prijeli - oba, s to razliko, da je bil tat uklenjen, Jož® pa ne. In vse za njimi. Tudi jaz. Ali naj pustim samega prijatelja v nesreči? Do bližnjo policije je šel sprovod. Jože id njegov ljubeznivi tovariš sta izginila v spremstvu bridkega meča v hišo, mi smo so pa ustavili pred njo in čakali. Jožo jo je kmalu primahal ,ven, zmagoslavno pogledal po množici in kar po slovensko povedal: »Le poskusite se še z menoj, 5® vas je kaj! Pot takihle ukrotim na tešče!« — «Bravo, t.edeško!« so klicali ljud' je, se smejali in razhajali. V tem se je storil večer. Poiskala sva hotel «Lombardija», povečerjala skromno in odšla v svojo sobico v četrtcd» nadstropju. «Jutri pa moram poiskati sina; hO še on malo z nama stopil po mestu»> J® sklenil Jože. Naš davčni program Prejeli smo pismo, v katerem nam nekdo pravi: «Vi zmerjajte sedaj veljavni davčni sistem. Povejte nam enkrat, kako si mislite Vi, da bi se vodila prava davčna politika. Država potrebuje davkov, nekje jih mora vzeti. Povejte nam enkrat odkrito svoj program.« To pismo nas je razveselilo, slasti odkritosrčnost dopisnika. Imamo torej lepo priliko, da povemo svoje •fiisli glede davkov. Stališče Kmetsko-delavske zveze Je nase. Program Iv m e teko-delavske zveze toži pred nami. Evo, kaj pravi program 'v uvodu : «Smoter ljudskega socialnega pro-Srama, mora biti: preobrazba kapitalističnega gospodarstva v resnično narodno gospodarstvo, ki ne bo le v •službi posameznika, ampak tudi javne Haginje. Vsi, ki smo izkoriščani po ■sedanjem kapitalističnem gospodarstvu kmet in uradnik, delavec in duhovnik, mali obrtnik in učitelj: vsi Pošteni delavci z roko ali mislijo: treba da. strnemo vrste z namenom, da storimo konec izkoriščanju, ki ga trpimo od svetovnega kapitala in do-faačih verižnikov.» Tako pravijo Kmetsko-delavske zve-'že; s tem se mi strinjamo. Stojimo torej na socialnem stališču in smo uasprotniki in sovražniki današnjega kapitalističnega gospodarskega reda. to tega sledi tudi naš davčni program. Kapitalistični davčni sistem Ščiti kapitaliste, z vso silo pa bije po revnih slojih. Ta sistem ljubi indirektne davke na konsum (jestvine Pijače, obleke), ker s tem so udarijo v Prvi vrsti revni stanovi; ta sistem ne hrošča nikogar od davkov ; ta sistem pozna eksistenčnega minima. Nas socialni davčni sistem le razviden iz programa Kmetsko-čolavsko zveze v prvi točki, kjer se Opravlja o davčnem sistemu. Glejte, toko je napisano: «Davčna /politika naj ®Čiti ustvarjajoče delo; izvede naj se /tovek na vojne dobičke, postopni da-v®k na premoženje, zapuščine, dohodnino. Odpravijo naj se indirektni ftovki, zadevajoči v prvi vrsti ubožne tooje. Določi naj se davka prost za eksistenco potreben dohodek.« Tako Je I Pojasnilo k našemu programu «o eksistenčnem minimu« je podal polneč Besednjak, čigar članek «Ne °toahuj» smo priobčili v številki od k oktobra. Poslanec Besednjak je ^isal: "Država bi morala pobirati davek arnp od lega, kar kmet pridela preko svoje iastne potrebe. Skromen, člove-& vreden obstanek, bi moral biti za-«°tovljen vsakemu1 človeku, vsaki Jtožini v državi. Še le, l O JS s N O S ^ 1 3 a a u ** “ ni > .2. S & S B - JA p S " -S s B Ih § S -O TJ M M " "H > £ 2 p ft a « o 73 ® m m ° M J3 3 u oS Ph > Čevljarntca FORCESSM ■ 0 • TAkAtoftinimi amhnlotAplS ! ! j : EGIDIJ SCHIFFLiN, koneeisijonirani zobotehnik. e aai ■■■■■■■■ »•■■•■■■•■»»■■»»»■■■■•»•■»»■■■■■aaisaBB* ■«■■■** Zohofehnični ambulatorij TRST, Via Settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.- 19. Izvršujejo se hitro In točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20°/o popusta. - Delo zajamčeno