COLOliEVE inFO^lilACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIII. JULIJ 1984 l n S ' n Št. 7 (143) ------------26^trfQ- Dopust - tokrat drugačen? Vse prehitro se obrača ta naš svet. Na jesen nas pestijo težave z nabavo ozimnice in kurjave vsake vrste, na zimo preračunavamo porabljene litre, kilograme ali kilovate, če ne vse skupaj in že je tu pomlad, ki nam s svojim brstenjem le vlije nekaj življenja v premrlo kri. Komaj dobro odložimo zimska oblačila, se že najavljajo topli dnevi, ki pred nas postavijo nov problem. Kam na dopust, kako izkoristiti proste dni in si kar najbolj odpočiti od vsakodnevne dirke za ljubi kruhek od službe do dela doma. Prav pri planiranju dopusta pa vse prevečkrat grešimo. Bojimo se, nam prosti čas počitnic ušel neizrabljen in zato hlastamo za vsako minuto ter jo skušamo zapolniti z nečim »koristnim«. Ujeti hočemo vsak žarek sonca, da bo naše telo kar najbolj zagorelo in zavist sodelavcev kar najbolj zelena, videti hočemo čim več zgodovinskih znamenitosti, nasedemo kakor prvošolčki obljubam turističnih agencij in reklam. Za tisočake, ki jih odštejemo za eno ali dvotedensko letovanje, hočemo popoln izkoristek in čisti račun. Toda, ali je to dopust, se je ta čas sploh kaj razlikoval od celoletnega skakanja? Mnogi ugotavljamo, da ogromno delamo, a malo naredimo, da se zaganjamo, puščamo dela na pol opravljena, da nimamo časa, da nismo več ustvarjalni v tistem osnovnem, malem. Sprašujemo se, kako so mogli pred desetletji tako počasi delati in toliko narediti. Ali niso prav dopustniški dnevi kot nalašč za spremembo, po kateri kliče naš organizem in še bolj duh? Pa naj bo to le sproščen pogovor s sosedi ali znanci, za katerega ni bilo nikoli časa, ali izlet z družino (peš, s kolesi) v gozd, po borovnice, jagode, na polje med zoreče klasje, k reki, skratka pohajkovanje brez vnaprej določenega cilja, ki se bo vraslo v otroško dušo za zmeraj. Možnosti za iznajdljive je veliko. Da bi v teh dneh znali prisluhniti tišini v sebi in v naravi okoli nas, da bi z odprtimi očmi hodili po naši majhni, a nikoli do konca poznani deželi. ef Poslovanje v prvem Poslovni rezultati DO Color doseženi v prvem polletju letošnjega leta so boljši od rezultatov doseženih v enakem obdobju lanskega leta in slabši od načrtovanih. Drugo trimesečje je bilo mnogo boljše od prvega. Celotna proizvodnja DO Color (20.232 t) je bila za 3 % manjša od lanskoletne polletne in za 12 % od načrtovane. Pri tem so Smole zaradi remonta zaostale za 11 procentov za lanskoletno (6.0471), Premazi pa so proizvedli za 1 % več (14.1851). Za načrtovanim obsegom so Premazi zaostali za 19 °/o, Smole pa so ga presegle za 13 %. Celotni prihodek DO Color. (4.288 mio din) je bil večji za 83 % od doseženega v enakem obdobju lani, Smole (1.135 mio din) za 59 %, v Premazih (3.063 mio din) pa kar za 95 %. Za planiranimi vrednostmi so zaostali Premazi za 12 %, Smole za 19 % in DO za 14%. Iz povedanega izhaja, da so Premazi, čeprav so v manjši meri iz- polnili plan proizvodnje kot Smole, v večji meri izpolnili plan realizacije. To kaže ob predpostavki, da je bil plan realno postavljen in da so se cene gibale enako za obe TOZD; da je v Smolah občutneje vplivala na višino celotnega prihodka struktura prodaje (interna: domača : izvoz), kot v Premazih. Konvertibilni izvoz (1.405 t) je bil v Smolah v prvem polletju za 41 % večji od načrtovanega in za 50 % od doseženega ob polletju lani. Premazi so konvertibilni izvoz (4181) v primerjavi z letom poprej povečali za 29 %, za planiranim pa zaostali za 16 %. Slabši je rezultat dosežen na klirinškem področju. Doseženih je bilo 448 t, kar je za 73 % manj kot lani in 78 % manj kot bi bilo po planu potrebno. Glede na to, da je bilo prodano v Premazih letos skoraj toliko kot lani, je razumljivo, da je bil izpadli /-klirinški izvoz« z velikimi napori prodan na domačem tržišču. Za prodajo smol je potrebno poudariti, da je bila interna (t. j. dobava Premazom) na nivoju lanskoletne in za 10 % manjša od načrtovane. Dohodek DO Color (820 milijonov din) se je glede na enako obdobje lanskega leta povečal za 109 %, v Smolah (141 milijonov din) za 44 % in v Premazih (615 milijonov din) za 144 °/o. Poslovni sklad DO Color (247 milijonov din) je imel približno enako stopnjo rasti kot dohodek 108 %, v Premazih (247 milijonov din) precej višjo, kar 194 %, medtem ko Smole ob polletju niso razporedile sredstev v poslovni sklad. Po daljšem času lahko spet ugotovimo, da se je delež materialnih stroškov z amortizacijo v celotnem prihodku zmanjšal. Po prvem trimesečju je bil namreč 83,9 %, ob polletju pa znaša 79,9 %. Povedano velja za Premaze, podobno pa tudi za delovno organizacijo. IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. do 30. 6. 1984 Doseženo Doseženo Index 1. 1— 30. 6. '83 1. 1.—30. 6. ’84 1983 -- 100 Plan 1984 Index plan = 100 TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek 714.302.240 1.135.481.761 159 1.403.586.000 31 2. Dohodek 98.864.880 141.946.970 144 276.318.000 51 3. Cisti dohodek 60.205.291 42.376.900 70 213.788.000 20 Od tega: osebni dohodki 19.133.463 30.890.193 161 33.212.000 93 skupna poraba rezervni sklad poslovni sklad 3.954.279 5.808 829 147 6.434.000 .90 2.471.622 34.645.927 5.677.878 230 6.908.000 167.234.000 32 4. Akumulacija (amort., skladi: PS: RS) 49.190.484 21.696.871 44 191.141.200 11 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 1.570.217.058 3.063.000.477 195 3.462.754.000 88 2. Dohodek 252.876.561 615.865.690 244 710.560.000 87 3. Cisti dohodek 157.549.963 376.473.582 239 545.500.000 69 Od tega: osebni dohodki 54.722.052 84.836.422 155 93.978.000 50 skupna poraba 12.106.088 19.084.340 158 19.498.000 38 rezervni sklad 6.321.913 24.634.628 390 17.764.000 139 poslovni sklad 84.399.910 247.918.192 294 414.260.000 60 4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS) 115.913.755 306.869.565 265 468.544.200 65 DSSS 1. Celotni prihodek 57.142.890 90.256.940 158 93.966.000 96 2. Dohodek 40.115.485 62.905.222 157 66.846.000 94 3. Cisti dohodek 34.408.358 53.860.567 157 57.752.000 93 Od tega: osebni dohodki 30.163.080 47.500.574 157 51.234.000 93 skupna poraba 4.245.278 6.359.993 150 6.518.000 98 4. Akumulacija (amortiz.) 3.102.537 3.831.060 123 4.540.800 84 DO COLOR 1. Celotni prihodek 2.341.662.188 4.288.739.178 183 4.960.306.000 86 2. Dohodek 391.856.926- 820.717.882 209 1.053.724.000 78 3. Cisti dohodek 252.163.612 472.711.049 187 817.040.000 58 Od tega: osebni dohodki 104.018.595 163.227.189 157 178.424.000 91 skupna poraba 20.305.645 31 253.162 154 32.450.000 96 rezervni sklad 8.793.535 30.312.506 345 24.672.000 123 poslovni sklad 119.045.837 247.918.192 208 581.494.000 43 4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS) 168.206.776 332.397.496 198 664.226.200 50 polletju 1984 Doseženi rezultat je po eni strani rezultat inflacijskih gibanj, ki so bila tokrat za Color nekoliko ugodnejša kot doslej, in po drugi strani uspešnejšega delovanja na področju zagotavljanja deviznih in dinarskih sredstev ter posledično surovin in embalaže. Pri tem moramo omeniti, da so bile ob sode- lovanju s SOZD Kemija iz energetske bilance zagotovljene nekatere surovine pod veliko ugodnejšimi pogoji od običajnih, kar je neposredno vplivalo na uspešnost poslovanja. Drugo trimesečje je bilo torej uspešno. Cilj, ki smo si ga zadali na zborih delavcev za drugo polo- vico leta je, ponoviti rezultat dosežen v prvi polovici leta. Ob tem bi morali zaključiti z investicijo v Smolah in tako zagotoviti pogoje za delo v prihodnjem letu, v katerem bi Color moral doseči mnogo boljše rezultate kot jih dosega v zadnjih dveh letih. B. D. OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1. L— 30. 6. 1984 Besedilo TOZD SMOLE TOZD PREMAZI DSSS DO COLOR CELOTNI PRIHODEK 1.135.481.760,55 3.063.000.477,45 90.256.939,90 4.288.739.177,90 PORABLJENA SREDSTVA 993.534.790,69 2.447.134.787,85 27.351.717,90 3.468.021.296,44 DOHODEK 141.946.969,86 615.865.689,60 62.905.222,— 820.717.881,40 RAZDELITEV DOHODKA PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD 4.002.709,50 10.995.743,— 5.708.406,— 20.706.858,50 — prisp. za stanov, gradnjo 424.573,— 1.166.179,— 633.366,— 2.224.113,— — prisp. za štipendiranje v Lj.-Šiška 151.093,50 415.010,— 206.952,— 773.055,50 — prisp. komunalnim skupnostim 332.405.— 913.022,50 455.294,— 1.700.721,50 — zdravstvo 2.505.296,50 6.882.473.— 3.602.828,— 12.990.597,50 — invalid, in pokoj, zavarovanje 453.357,50 1.245.549,— 623.710,— 2.322.616,50 — zaposlov. 60.437,— 166.005,— 82.780,50 309.222.50 — prisp. za požarno varnost 75.547,— 207.504,50 103.475,50 386.527,— PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK 2.902.816,— 12.594.453,50 1.729.525,50 17.226.795,— Del dohodka za SLO 312.283,50 1.354.904,50 122.725,50 1.789.913,50 SIS izobraževanja 1.561.417,— 6.774.522,50 719.530,— 9.055.469,50 SIS razisk. znanosti 603.274,50 2.617.429,50 276.013,— 3.496.717,— Prisp. rep. na dohodek — — 422.541,50 422.541,50 Prisp. za usposabljanje zemlj. za družb, org. kmet. 425.841,— 1.847.597,— 188.715,50 2.462.153,50 DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE 2.939.489,— 33.556.376,50 933.316,— 37.429.181,50 — davki iz dohodka SRS in druge republike 1.051.890.50 13.099.710,50 933.316,— 15.084.917,00 — vodni prispevek 432.026,50 5.380.238,50 5.812.265,— — solidarnostni prispevek — — — — — prispevek za pospešev. konvertibil. dev. pr. 1.128.739,— 13.357.567,50 14.486.306,50 — del doh. za pokr. strošk. el. g. in premog. 326.833,— 1.718.860,— 2.045.693,— DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST 27.715.614,— 61.955.968.— 89.671.582,— — delovne organizacije skup. služb 26.906.832,— 60.419.346,— 87.326.173,— — za delovno skupn. Kemija 808.782,— 1.536.622,— 2.345.404,— DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE 62.009.441,30 120.289.566.45 673.407,50 182.972.415,25 — prisp. za zaklonišče 699,50 5.986,— 6.635,50 — prisp. za IPZ — valorizacija pokojnin 2.019.699,— 6.144.843,— — 8.164.542,— — vodni prispevek (onesnaž. voda) 785.601,— 2.019.849,— 7.824,— 2.813.274,— — članarine 188.562,— 383.424,— 3.786,— 575.772,— — kazni, takse in sodni stroški — 416,— 80.141,— 80.557,— — zavarovalne premije 1.980.000,— 4.443.510,— 412.500,— 6.836.010,- - — bančne storitve 2.004.529,65 6.350.335,65 2.214,— 8.357.079,30 — povračila stroškov plač. prometa v Jugosl. 1.035.081,— 2.091.365.— 83.700,— 3.210.146,— — za uporabo mestnega zemljišča 226.893,— 612.897,— 43.330,50 883.120,50 — prispevek SIS za ekonomske odnose s tujino 40.546,— 73.942,50 114.488,50 — obresti 52.068.384,15 92.003.080,30 144.071.464,45 — ŽG ŽTP za pokriv. infrastrukture 1.533.570,— 6.013.800,— 7.547.370,— — nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem 5.510,— 16.720,— 8.930,— 31.160,— času opravljajo dolžnosti na področju obrambe 120.366,— 135.384,— 24.996,— 280.746, - — za štipendije 42.376.900,06 376.473.582,15 53.860.567,— 472.711.049,21 CISTI DOHODEK RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA: — osebne dohodke 30.880.193,— 84.836.422,— 47.500.573,50 163.217.188,50 — za inovacije DEL ZA SKUPNO PORABO 10.000,— 5.808.828,56 19.084.340,— 6.359.993,50 10.000,— 31.253.162,06 — druge namene 3.526.762,06 12.412.980,— 4.295.684,50 20.235.426,56 — stanov, izgradnjo 2.282.066,50 6.671.360,— 2.064.309,— 11.017.735,50 SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad 5.677.878,50 24.634.627,50 30.312.506,— DEL ZA POSLOVNI SKLAD — 247.918.192,65 247.918.192,65 8. javna obravnava skupne disciplinske komisije Izvršljivi sklepi Kržišnik Alojz, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu, TOZD Smole, in bil že v postopku, je odgovoren za ravnanje v nasprotju s sklepi delavskega sveta TOZD, ker ni opravil delovne obveznosti po plansko predvideni prerazporeditvi delovnega časa in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 14. točki 137. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Za storjeno kršitev mu je izrečen u-krep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 12 mesecev. Izrek ukrepa temelji na 132., 137. in 139. členu pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec, v roku dvanajstih mesecev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve. Oblak Anton, na delih in nalogah izdelovanje smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 21. 9. 1983 nepravočasno in malomarno izpolnjeval delovne naloge, ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole in mu je izrečen ukrep javni opomin. Krelj Rajko, na delih in nalogah izdelovanje zahtevnih smol v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren za ravnanje v nasprotju s sklepi delavskega sveta TOZD, ker ni opravil delovne obveznosti po plansko predvideni prerazporeditvi delovnega časa in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 14. točki 137. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Za storjeno kršitev mu je izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev. Izrek ukrepa temelji na 132., 137. in 139. členu pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku šestih mesecev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve. Šarc Janez, na delih in nalogah — opravljanje zahtevnih kurjaških del, v TOZD Smole, je odgovoren, da je bil v nočni izmeni iz 11. na 12. januar, ter ponovno na pričetku nočne izmene 12. januarja ob 22.20 uri tako vinjen, da je na delu spal. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev, navedeno v 8. točki 137. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 0 mesecev. Izrek temelji na 132., 137. in 139. členu pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole. Izvršitev ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku šestih me- 4 COLOR secev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve. Hočevar Marjan, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 13. 2. 1984 iz malomarnosti opustil časovno določeno kontrolo viskoznosti in kislinskega števila med procesom kuhanja Ole-oftal-a S 362 X 70 št. 5 ter s tem povzročil prekuhanost smole in o-grozil material velike vrednosti. S tem ravnanjem je storil hujšo kršitev po 1. točki 136. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je na podlagi 132. in 136. člena izrečen ukrep denarna kazen v višini 5 % akontacije osebnega dohodka za mesec februar. Delavec mora plačati denarno kazen v 15. dneh po pravnomočnosti tega sklepa sam ali s pismeno izjavo dovoliti odtegljaj. Sredstva zbrana iz denarnih kazni se po določilu pravilnika o delovnih razmerjih namenjajo za izobraževanje delavcev. Islamovič Senad, na delih in nalogah opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 22. 2. 1984 (v nočni izmeni) kljub nazornemu navodilu iz malomarnosti odprl napačen ventil na rezervoarju in s tem ogrozil material velike vrednosti. S tem ravnanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 136. člena in mu je na podlagi 132. in 136. člena pravilnika o delovnih razmerjih izrečen ukrep denarna kazen v višini 5 °/o akontacije osebnega dohodka za mesec februar. Delavec mora plačati denarno kazen v 15. dneh po pravnomočnosti tega sklepa sam ali s pismeno izjavo dovoliti odtegljaj. Sredstva zbrana iz denarnih kazni se po določilu pravilnika o delovnih razmerjih namenjajo za izobraževanje delavcev. Dobnikar Ivan, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 7. 3. 1984 iz malomarnosti pustil odprt glavni izpustni ventil reaktorja in se je surovina (ca. 240 kg propilen-glikola in 160 kg etilenglikola) za izdelavo Colpoly paste 22 E št. 5 pretočila v že razredčeno smolo Col-poly paste 22 E št. 4. S tem ravnanjem je ogrozil material velike vrednosti in storil hujšo kršitev po 1. točki 136. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Na podlagi 132, 136. in 139. člena mu je bil izrečen ukrep denarna kazen v višini 5 % akontacije osebnega dohodka za mesec marec pogojno za dobo 3 mesece. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku treh mesecev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa, ne bo storil nove kršitve. Cestna tehtnica z merno regulacijskim aparatom Duplex L 70 Dolgoletna želja Colorjevih delavcev v skladiščih in komerciali se bo uresničila. Postavitev cestne tehtnice bo omogočila količinsko kontrolo prispelega in odposlanega blaga in s tem točnejše poslovanje skladišč. Cestna tehtnica firme Libela Celje je bila dobavljena februarja letos. Istočasno smo pričeli tudi z gradbenimi deli za postavitev tehtnice. Sama lokacija tehtnice — postavljena naj bi bila pri vhodu v tovarno — je povzročila mnogo težav zaradi nagiba terena, PTT in električnih instalacij ter bližine ceste, od katere smo morali izpeljati predpisani priključek z navozom in izvozom na tehtnico. Posebno skrb smo morali posvetiti tudi odvodnja-vanju atmosferskih vod, kanalizaciji in na koncu tudi urejenemu videzu ob vhodu v tovarno. Projekt je izdelal IBT in je tipski za tovrstne tehtnice. Cestna tehtnica s tehtalnim mostom 18 X 3 m dovoljuje tehtanje do 50 ton. Duplex L 70, ki bo nameščen v hišici ob sami tehtnici, bo omogočal registriranje naslednjih podatkov: — teže (bruto — tara), — čas tehtanja (datum in uro tehtanja), — zaporedno število tehtanja, — 9-mestno število za šifro vozila ali materiala. Tehtnico sta financirala oba TOZD. TOZD Premazi 60 % in TOZD Smole 40 % celotne vsote. Nosilec investicije je TOZD Premazi. Predračunska vsota je 6.510.000,— din in računamo, da ne bo prekoračena. Predvidevamo, da bo tehtnica u-sposobljena za uporabo konec julija oz. v začetku avgusta. V zvezi z upravljanjem tehtnice bo potrebno izdelati organizacijski predpis oz. poslovnik o tehtanju surovin oz. materialov, dobavljenih s cestnimi vozili v DO Color. Potrebno je tudi razmisliti o registraciji uslug tehtanja cestnih vozil za druge DO. Vid Koželj, dipl. chem. Poročilo o delu DSSS DO Color v polletju 1984 1. Finančno računovodski sektor V januarju in februarju so bila opravljena dela na usklajevanju inventure za leto 1983 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Pripravili smo zbirno in konsolidirano bilanco uspeha za DO, v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu, za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1983 (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki k poslovnemu rezultatu itd.). Ob zaključnem računu smo pripravili pregled stroškov, o-mejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: a) za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco; b) za pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje; c) za reklamo in propagando. V aprilu smo pripravili poslovno poročilo za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 1984. Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1984, in sicer pri naslednjih planih: plan amortizacije, plan sredstev SSP, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in odhodka ter njegove razdelitve. Na samoupravnih organih je februarja potekala razprava o predlogu gospodarskega načrta za leto 1984 ter poročilo o poslovanju v letu 1983, v aprilu pa o poslovanju v I. četrtletju leta 1984. V marcu smo izdelali primerjalno analizo uspešnosti poslovanja v sorodnih tovarnah v SFRJ ter zaključnem računu za leto 1983, v maju pa isto analizo za I. četrtletje leta 1984, in sicer za Dugo, Chro-mos, Helios in Color. Rezultate smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color v nadaljnjo obravnavo. V navedenem obdobju smo likvidnostne težave premoščali z zagotavljanjem sredstev preko Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite (selektivne kredite za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga) ter pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih sredstev (za ohranjanje likvidnosti, odkup deviz) in pri Narodni banki Jugoslavije Beograd, kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih, s katerimi smo povezani v reproverigi. Zaradi lažjega premeščanja likvidnostnih težav smo nadaljevali s sestanki finančne komisije, na katerih smo tesno sodelovali s komercialnim sektorjem in sproti reševali tekočo problematiko. Sodelovali so kot člani poslovnega odbora in kreditnega odbora na sestankih pri kreiranju poslovne in kreditne politike pri Interni banki Kemija ter kot delegati na zboru Interne banke. Sodelovali smo tudi kot delegati na zboru Ljubljanske banke in Jugobanke Ljubljana. Sodelovali smo pri uresničitvi naložbe v TOZD Smole za povečanje zmogljivosti alkidnih in poliestrskih smol ter pri zaključku naložbe v rekonstrukcijo mešalnice. Stalna dela in naloge so bile o-pravljene v predpisanem obsegu in danih rokih. 2, Sektor za APO in AOP V poročanem obdobju smo v sektorju izvajali dela v skladu s sprejetim programom dela, katerega smo dopolnili še z novimi potrebami za samo DO oziroma TOZD in zunanje institucije. Delo se je o-pravljalo v naslednjih oddelkih in obsegu: 1. Oddelek za plan in analize — izdelava letnih poročil za zunanje institucije za leto 1983; — priprava materiala in izdelava predloga letnega plana za leto 1984; — posredovanje letnega plana v razpravo DS in sprejem; — izdelava mesečnih poročil za potrebe DO in zunaj; — izdelava kvartalnih poročil za potrebe DO in zunaj; — pristop k pripravi metodologije za pripravo planov; — pristop k pripravi srednjeročnega plana 1986—1990; — druga dela na podlagi sklepov samoupravnih in drugih organov. 2. Oddelek za AOP 2.1. Obračun OD in kadrovska evidenca _ — redni mesečni obračun OD; — program kadrovske analize u-pokojitve po segmentih v razmaku 5 let; — izpis kumulative OD za leto 1984; — izpis po kategoriji izobrazbe in njenih pogojih glede na delovno nalogo in interno kvalifikacijo; — program finančne statistike povprečnega osebnega dohodka po kategoriji delovnega -mesta; — izpis seznama stalnosti zaposlitve v DO. 2.2. Matična datoteka predmetov dela — tekoče ažuriranje datoteke predmetov dela in popravljanje napak; — izpisi raznih šifrantov iz matične datoteke; — poenotenje obrazca za enotno zajemanje matičnih podatkov za predmete dela; — dopolnitev navodila za izpolnjevanje obrazca. 2.3. Osnovni matični podatki o predmetih dela — uvajanje navodil za izpolnjevanje obrazcev, ažuriranje sestavnic in navodil za ažuriranje strukture datoteke; — izpolnjevanje obrazcev za se-stavnice; — nalaganje podatkov v datoteko (naloženih je že okoli 700 receptur); — priprava organizacijskega predpisa za zajemanje in ažuriranje matičnih podatkov predmetov dela in sestavnic. 2.4. VŠOD Kranj — obračun kalkulacij po dejanskih cenah. 2.5. Projekt Oskrbovanje z materialom — priprava gradiva za vodstvo DO, odločitveno in izvedbeno delovno skupino; — opredelitev aktivnosti za izvedbo faze »vodenje zalog in rezervacij materialov«; — sodelovanje v odločitveni in izvedbeni delovni skupini; — definiranje novih delovnih postopkov; — priprava osnutka logičnega modela baze podatkov (mehurčni diagrami, opis podatkov, povezave, itd.). 2.6. Delo v zvezi z nabavo terminalske opreme (sklenjene so bile pogodbe za nabavo in inštalacijo terminalske o-preme). 2.7. Izobraževanje — udeležba 2 delavcev na enotedenskem tečaju sistemska analiza; —- udeležba enega delavca na tečaju sistemska analiza — prakti-kum; — udeležba dveh delavcev na enotedenskem tečaju vodenje, testiranje in vzdrževanje aplikacij; — udeležba dveh delavcev na tridnevnem tečaju Principi dizajna in uporaba banke podatkov; — udeležba enega delavca na enotedenskem tečaju planiranja in vodenja AOP. 3. Organizacija poslovanja — dela v zvezi s projektom o-skrbe z materialom (zaključek posnetka stanja, priprava novih rešitev); — evidenca dela, — organizacijski predpis o poslovanju z avtomobili za TOZD Premazi in DSSS za TOZD Smole. Že tako skromno, delo na tem področju se je še zmanjšalo, ker na teh delih in nalogah od maja naprej ni več zaposlen noben delavec. 3. Razvojno investicijski sektor 1. Rekonstrukcija mešalnice Faza I: Dela na šaržimici so zastala zaradi neizdobavlj enih elektromotorjev v »S« izvedbi. Kljub stalnim urgencam še nimamo zagotovljenega roka izdobave pogonov za transportne povže. V tem času (Nadaljevanje na 6. strani) COLOR5 (Nadaljevanje s 6. strani) so bili montirani ventili in delno izdelana električna instalacija. Faza II: Pridobili smo ponudbo za projektiranje sistema pnevmatskega transporta sipkih materialov avstrijske firme Inteco, vendar smo odločitev o sprejemu ponudbe prestavili na september. 2. Rekonstrukcija in modernizacija smol Rekonstrukcija kotlovnice poteka po zastavljenem terminskem planu. Prvotni načrt, da se v času rekonstrukcije kotlovnice popolnoma preneha s proizvodnjo smo spremenili, tako da je ob istočasnih rekonstruiranih delih možna tudi delna proizvodnja. Več je opisano v članku L. M. — Remont v majski številki C. I. na strani 9. 3. Izgradnja in rekonstrukcija skladišča topil s potrebno infrastrukturo Projekti (PGD in PZI) izdelani. Pridobljena soglasja in mnenje regionalne komisije o ekonomski u-pravičenosti investicije ter gradbeno dovoljenje za 1. fazo sanacije. Dela potekajo po terminskem planu. Računamo, da bomo z montažo cistern pričeli v avgustu. Pripravljalna dela za 2. fazo izgradnje potekajo po zagotovljenem planu. 4. Razvod komprimiranega zraka za potrebe TOZD Premazi Sestavljena je bila projektna naloga za sistem razvoda kompromi-ranega zraka ter oddano delo v projektiranje. 5. Sanacija cisternskega prostora Kljub temu, da je montaža kazalcev nivoja končana, OZ AS firma, ki je dobavila in montirala nivojske kazalce še do danes ni tehnično uredila sistema tako, da bi bil tehnično brezhiben in urejen za tehnični prevzem. 6. Rekonstrukcija oddelka za kite Na osnovi tehničnega prevzema so bile odpravljene pomanjkljivosti Problematični so še javljalci požarov — zaradi pridobitve »S« atestov. Računamo, da bo tudi to kmalu pridobljeno. 7. Trgovina Faza I: Lokacijska odločba pridobljena za fazo I in II. Izdelani PGD in PZI, pridobljena soglasja in mnenje regionalne komisije o ekonomski upravičenosti investicije. 8. Izven p laniranega dela smo sodelovali s Komitejem za urejanje prostora občine Šiška pri urejevanju zazidalnega načrta MEP 1/2 in MEU 2-1 in 2-2. V ta namen je bila izdelana študija (MEP 1/2) (avtor ing. Fatur) prostorske razširitve delovne organizacije Color v Medvodah s programom izgradnje, ki je bila posredovana v obravnavo Komiteju za urejanje prostora in posredno LUZ. COLOR6 9. Obrat razredčil Šele po delni postavitvi skladišča topil bo možno pristopiti k programiranju in načrtovanju obrata razredčil. 10. Rekonstrukcija nitro oddelka Novilacija idejnega projekta se še ni pričela. 11. Izgradnja skladišča gotovih izdelkov Smo v fazi zbiranja tehničnih informacij. 4. Kadrovsko-spiošni sektor V sektorju so bila opravljena v bistvu vsa dela, ki se morajo izvajati tekoče. Poleg tekočih nalog, so bile o-pravljene tudi naloge, ki se pojavljajo občasno in zahtevajo bolj poglobljeno delo in bodo imele pomemben vpliv na učinkovitost in uspešnost poslovanja DO kot celote oziroma njenih posameznih organizacijskih enot, in sicer: — opravljen je bil popis delavcev na obrazce KE-1 in KE-11; — pripravljen je delovni osnutek pravilnika o štipendiranju, izobraževanju ob delu in iz dela za DO »Color«; treba ga je še urediti, napisati, razmnožiti in posredovati v javno razpravo; — za izdelavo osnutkov sprememb in dopolnitev temeljnih samoupravnih aktov DO, TOZD in DSSS, ki se bodo spreminjali na osnovi nove zakonodaje in ugotovljenih potreb po spremembah posameznih določb, se še zbirajo potrebna gradiva; napisanih je že nekaj dopolnitev in sprememb; — pripravljen je bil osnutek pravilnika o inovacijah in posredovan v javno razpravo; — pripravljene in na delavskih svetih sprejete so bile spremembe in dopolnitve navodil o licitaciji; — napisani in razmnoženi so c-snutki Pravilnikov o delovnih razmerjih obeh TOZD in DSSS, osnutek Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti DO ter predlog Pravilnika o delu samoupravnih organov DO, TOZD in DSSS; za vse te akte so bile organizirane in izvedene javne razprave, na osnovi katerih se pripravljajo predlogi; — skupaj z ZOP Ljubljana se odvijajo aktivnosti v zvezi s pripravo predlogov Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo, predlogov Pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter osnutkov Pravilnikov o organizacijski strukturi in razvidu del in nalog — te aktivnosti tečejo prepočasi in jih bo treba pospešiti; — pripravili smo nove osnutke samoupravnih aktov o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, te bo potrebno še razmnožiti in posredovati v javno razpravo; — za novo sprejete delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi, je bil izveden preizkus znanja iz varstva pri delu; — izvedene so bile vse aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja za dvigalo; — v teku je novelacija obrambnega načrta, pripravljen in sprejet pa je bil nov varnostni načrt DO; — pripravljena in sprejeta je bila varnostno-politična ocena DO »Color«; — tekmovanja enot CZ (ekipa prve pomoči) se v juniju nismo u-deležili, ker ekipa zaradi bolezenske in porodniške odsotnosti ni bila popolna; — izdelana je bila analiza s predlogi ukrepov o koriščenju počitniških enot, odbor za družbeni standard pa je na osnovi te analize sprejel in izvajal ustrezne ukrepe; — izvedene so bile vse aktivnosti v zvezi z dodelitvijo posojil za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color« v DO »Color« in Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in za dodelitev najemnih stanovanj; za najemna stanovanja se ravno v tem času izdajajo odločbe; — izvedene so bile vse naloge v zvezi s preureditvijo bivšega samskega doma v družinska stanovanja (pridobitev potrebne dokumentacije, pogodb z izvajalci itd.); — objavljen je bil razpis za letovanje v počitniških enotah in te tudi razdeljene ter s tem v zvezi opravljene vse druge naloge; — izvedene so bile vse potrebne aktivnosti za pridobitev novih počitniških enot; — pripravljene so bile vse potrebne informacije in nudena strokovna pomoč za nakup stanovanj, razpise o možnem subvencioniranju stanarin in o razpisu solidarnostnih stanovanj, ki jih je objavila Samoupravna stanovanjska skupnost. 5. Komercialni sektor Poleg stalnih aktivnosti, ki so o-pisane v nadaljevanju tega poročila, smo v komercialnem sektorju opravili naslednje naloge v skladu s programom dela DSSS za leto 1984: 1. V skladu s trenutno zakonodajo na področju deviznega poslovanja smo pripravili program zagotavljanja deviznih sredstev, ki vključuje združevanje deviz po 67. in 68. člena ZDP v okviru reprove-rige kot tudi združevanje s turističnimi in drugimi organizacijami. 2. Sodelujemo pri pripravi predloga SaS o organiziranosti skupne zunanjetrgovinske dejavnosti SOZD. 3. Tekoče sodelujemo z delovnimi skupinami in ZOP Ljubljana pri izvajanju projektnih nalog — oskrbovanje z materialom in »sistem kalkulacij«. 4. V sodelovanju s finančno računovodskim sektorjem tekoče izvajamo aktivnosti zagotavljanja dinarskih sredstev. 5. V okviru nabavnega oddelka smo pripravili in tekoče izvajamo program oskrbovanja z osnovnimi surovinami, ki predvideva tako potrebno združevanje deviznih sredstev kot tudi investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji. TOZD SMOLE Količinski plan nabave 6926 ton ni bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava nižja za 10 odstotkov oziroma za 357 ton, uvoz pa je bil realiziran 100 %. Nabava je bila težavna in večkrat kritična. Stalno smo se srečevali s problemom sojinih mastnih kislin. Morali smo jih tudi uvažati. Oskrba s toluenom je bila v I. polletju tega leta zadovoljiva, saj smo naše potrebe v celoti pokrili z uvozom preko energetske bilance. Iz tega vira računamo tudi z uvozom stirena, medtem ko smo stiren v I. polletju pretežno zagotovili s klirinškega tržišča in z lastnim u-vozom. Z nabavo stirena oziroma toluena na domačem tržišču še naprej ne moremo računati. V primerjavi z letom 1983 je bilo kritično stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid male-inske kisline, saj nismo mogli nabavljati potrebnih količin. Zal v letu 1984 praktično ne moremo računati na domačo AMK, saj nas je edini jugoslovanski proizvajalec obvestil, da zaradi težje okvare v letu 1984 ne more zagotoviti nobenih količin. Ugodnejši pa je položaj z oskrbo s sojinim oljem, saj imamo zagotovljene količine do konca leta 1984. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri osnovnih skupinah naslednja: — olja 61 % — pomanjkanje oljne baze in zmanjšana poraba zaradi rekonstrukcije; — topila 115 % — povečana nabava aromatov iz Reke, ki so bili predvideni iz uvoza; — kemikalije 85 % — manjši nakup zaradi izpada proizvodnje AMK iz Lukavca; — embalaža 62 °/o — manjši odjem zaradi zmanjšane proizvodnje v II. četrtletju in problemi pri o-skrbi v I. četrtletju 1984. Uvoz surovin je bil količinsko izvršen 100 °/o, vrednostno pa za 40 % višji od planiranega. Količinska prodaja smol je bila v I. polletju leta 1984 za 12 odstotkov nižja kot v I. polletju leta 1983. Plan je bil realiziran 88 odstotno. Prodaja na domačem trgu je bila 32 odstotkov nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil presežen za 41 odstotkov ali za 405 ton več kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 10 odstotkov nižja kot je bilo planirano. Povpraševanja po alkidnih in poliestrskih smolah na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. Količinski plan izvoza je bil presežen za 41 odstotkov, vrednostni za 22. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo odprli nekatera nova tržišča, kjer bi omenili predvsem Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Iran, Poljsko in Saudovo Arabijo. TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih za 21 odstotkov ali 2630 ton manj surovin kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava manjša za 25 odstotkov ali 1926 ton, uvoz pa je bil realiziran 85 odstotno. Interna nabava je bila realizirana v višini 90 odstotkov oziroma 309 ton manj kot je bilo planirano. Vzroki za tako stanje so bili: — pomanjkanje domačih naftnih derivatov in aromatov; — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe; — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in — pomanjkanje embalaže. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila 111 % — povečan odjem zaradi spremembe asortimana proizvodnje; — mehčala 63 % — ni bilo potreb zaradi pomanjkanja NC; — NC 63 % — izboljšana nabava z intervencijskim uvozom; — bitumen 180 °/o — povečan odstotek zaradi nakupa dest. katrana; — smole 42 % — ni potreb za melaminske smole, za ostale je potrebno devizno participirati; — pigmenti 55 % — manjši odjem zaradi izpada izvoza v ZSSR; — polnila 100 °/o — realiziran odjem za disperzije; — kemikalije 42 % — ni bilo večjih potreb in delno pomanjkanje specialnih dodatkov; — embalaža 67 % — manjši odjem zaradi izpada izvoza, težave zaradi nakupa bele pločevine in pločevine nasploh, za katero je potrebno participirati 400 USA dolarjev za tono. Posebno poglavje kritičnosti je predstavljala pločevinasta nabava, vključno sodi. Prizadevanja, da bi zagotovili čimveč embalaže in sodov, so bila usmerjena na vse proizvajalce in kaže na nekolikšno izboljšanje. Pričakujemo, da bomo v nadaljevanju leta vsaj del pločevine zagotovili od jugoslovanskih proizvajalcev iz Šabca in Smedereva. Količinska prodaja premazov je bila v I. poletju leta 1984 za 1 % ali 101 tono višja kot v I. polletju leta 1983. Plan je bil realiziran 80 °/o t. j. prodanih je bilo 3016 ton izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 10 % nižja od planirane in za 13 % višja kot v I. polletju leta 1983. Izvoz na konvertibilno tržišče smo presegli za 29 odstotkov, medtem ko je bil izvoz na klirinško tržišče za 73 odstotkov ali 1222 ton nižji kot v istem obdobju leta 1983. V letu 1982 smo pričeli z realizacijo kompenzacijskih poslov z Bolgarijo in Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja. S temi posli nadaljujemo tudi v letošnjem letu in pričakujemo povečanje obsega tega sodelovanja. Odpirajo se tudi realne možnosti za sodelovanje z Avstrijo in Švico. Staro, dotrajano se umika novemu .., COLOR 7 Pot do odobrene investicije O rekonstrukciji in modernizaciji smol je bilo že mnogo povedanega. Sproti tudi obveščamo o poteku in napredovanju del pri gradnji in montaži (zadnja notica Remont od L. M. je bila objavljena v Color-jevih informacijah št. 5 — maj 1984 na strani 9). Premalo pa smo obveščali kolektiv, kako je investicije nastajala s pripravljalnimi deli, to je v času načrtovanja in pridobivanja verifikacije družbe o ekonomski upravičenosti. Poskušali bomo popraviti to napako in v tem članku skušali osvetliti nekatere probleme, nastale v času priprave investicije. Za nekatera dela okrog pripravljanja investicije pa moramo poznati tudi zakonske ukrepe ZIS in ISS na predlog GZ, LB in drugih, ki so v letih 1981/1982 izdala vrsto restrikcij skih predpisov, ukazov in zakonov z edinim namenom, da se zavrejo prekomerna investicijska vlaganja v meje ekonomsko sprejemljivih vlaganj. Tako je SRS dobila interventni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme (Ur. list SRS št. 23, avg. 81) in nato še dopolnitev Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 39, dec. 81). Oba zakona sta prinesla mnoge novosti v politiki investiranja, najbolj karakteristične pa so: — vsaka večja investicija mora dobiti mnenje o ekonomski upravičenosti na osnovi kriterijev za o-cenjevanje družbene ekonomske u-pravičenosti investicije (mnenje poda regionalna oz. republiška komisija), — dokazila o zagotavljanju finančnih sredstvih, — ter vsa tehnična soglasja, ki so potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za ilustracijo bomo shematsko prikazali pot, ki jo mora investitor prebroditi, da je projekt dobil zeleno luč za fizično izgradnjo: 1. Investicijski program 2. Izpolnjeni obrazec 2a 1. Mnenje banke o investic. programu 2. Mnenje banke o možnosti zagotovitve sredstev 1. Zahtevek naslovljen na komisijo 2. Izpolnjeni obrazec 2 3. Mnenje banke o investiciji 4. Mnenje banke o zagotovitvi sredstev 5. ostala dokazila oz. mnenja Posredovanje zahtevka republiški oz. regionalni komisiji 1 ■ ■> A /REG \ A 1 1 1 1 l 1 Mnenje komisije o družbeno 1 1 1 1 l 1 upravičenosti investicije 1 1 1 ekonomski Pridobivanje finančnih sredstev in garancij Dokazilo o zagotovljenih sredstvih in ostala potrebna dokumentacija za prijavo Izdaja potrdila o zagotovljenih sredstvih 1. Dokaz o zagotovljenih sredstvih 2. Mnenje o ekonomski upravičenosti investicije (republiška ali regionalna komisija) 3. Lokalejsko odločbo - pravnomočno 4. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD 5. Dokaz o pravici uporabe zemljišča 6. Vsa potrebna soglasja Izdaja gradbenega dovoljenja Pričetek gradnje COLOR8 Za vsako investicijo prehodimo shematsko opisano pot vsakič, da lahko pričnemo z deli. Zato je vsaka investicija finančno zavarovana. Seveda pa skoraj ni investicije, kjer ne bi bilo prekoračitev. Če se sredstva gibljejo v mejah do 5 % in za to prekoračitev niso potrebna bančna sredstva, se izvrši samo prijava pri SDK o prekoračitvi (v marcu in sept.). V kolikor pa je investicija prekoračena za več kot 5 % in če so potrebna dodatna bančna sredstva, pa se postopek ponovi, kot smo ga opisali, da se zagotovijo dodatna sredstva. V nasprotnem primeru pa se mora investicija ustaviti. Pri investiciji v smolah do sedaj še nismo zabeležili prekoračitve in zato nam te poti ni bilo potrebno prehoditi. Prikazali bomo tudi, katera soglasja mora projekt pridobiti, da je strokovno verificiran tudi pri inšpekcijskih in drugih službah. Pokazali bomo na primeru rekonstrukcije pritličnih prostorov gasilske šole v našo tovarniško trgovino. Pridobiti smo morali naslednja soglasja: 1. Petrol, DO Zemeljski plin — soglasje h gradnji 2. Vodovod, Kranj — soglasje k adaptaciji 3. Elektro, Kranj — soglasje za povečani odjem električnega toka — plačilo priključka 4. Inšpektorat za požarno varnost — soglasje k adaptaciji 5. Sanitarni inšpektorat — soglasje k adaptaciji 6. Mestni komite za ljudsko obrambo — zaklonišče — plačilo pristojbine 7. Zveza vodnih skupnosti — mnenje k adaptaciji 8. PTT — soglasje k adaptaciji 9. Energetika, Lj. — soglasje k adaptaciji. 10. Vodovod-Kanalizacija Ljubljana — soglasje k adaptaciji in priključitvi 11. Komite za urejanje prostora pri SOb Ljubljana-Šiška — vodnogospodarsko soglasje Ob lokacijski odločbi pa so bila izdana še soglasja, ki so veljala že za izdajo gradbenega dovoljenja: 1. Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze — mnenje k adaptaciji 2. Spomeniško varstvo Ljubljana — mnenje in soglasje k adaptaciji 3. Cestno podjetje Ljubljana — mnenje k adaptaciji (Nadaljevanje na 9. strani) Legenda: UDS — Uporabnik družbenih sredstev (investitor) K. REP. — Komisija — republiška za oceno investicij K. REG. — Komisija — regionalna za oceno investicij SDK — služba družbenega knjigovodstva TB — Temeljna banka SISEOT — SiS za ekonomske odnose s tujino ZS — Zavod za statistiko. Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša in počitniško delo Praksa V poletnem času se naša tovarna pomladi. Na vsakem vogalu srečaš obraze praktikantov, ki v obratih, na kontroli in v razvoju nabirajo prve praktične izkušnje: v polnil-cah, skladiščih, mešalniei ter pri disperzijah pa izpraznjena dopustniška mesta napolnijo dijaki in študenti. Stopili smo do njih, da jih povprašamo po občutkih, opažanjih in razpoloženju. V razvojnem sektorju pri smolarjih sta za laboratorijskim pultom vneto mešala Mirjana Bajič in Marko Jazbec, prva ima za seboj že dva letnika, Marko pa prvi letnik srednje šole. Mirjana, ki je lansko prakso opravila na kontroli, je naš štipendist. Marku pa je to prvi stik s pravo industrijsko kemijo. Obema praktično delo veliko pomeni, saj izražata, da šola da premalo prak- (Nadaljevanje z 8. strani) 4. Krajevna skupnost Medvode — soglasje k adaptaciji Na osnovi navedenih mnenj in soglasij bo upravni organ Skupščine občine Ljubljana-Šiška izdal gradbeno dovoljenje za investicijo. Ko bo trgovina zgrajena oz. u-sposobljena za tehnični prevzem, bodo vse organizacije in inšpekcijske službe, ki so izdale soglasja, v okviru upravnega organa SOb ponovno preverile, ali je bil objekt a-daptiran v okviru predpisov in njihovih navodil, izdanih ob soglasjih. Šele na osnovi njihovih ugotovitev in odpravi eventualnih napak bomo zaprosili za uporabno dovoljenje. Vid Koželj, dipl. chem. tičnega znanja, da dobiš v šoli predvsem osnove in se šele pri delu v tovarni dokončno izšolaš. Cenita pomoč sodelavcev in njihovo pripravljenost pomagati tako praktično kot teoretično. V knjižnici smo sredi polic, napolnjenimi s strokovno literaturo 1 srečali Martino Žagar, absolventko pedagoške akademije. V Colorju dela med počitnicami že šestič. Prvo leto v računovodstvu, nato štiri leta v finalizaciji pri točenju in etiketiranju in letos v knjižnici, ki je po tritedenskem same vanju tako spet zaživela. Martina meni, da se mlademu človeku ni težko prilagoditi in z iznajdljivostjo nadomestiti pomanjkanje izkušenj za delo. Le nekaj dobre volje je potrebno in že gre. Kadar pa stvari zaškripljejo, so tu starejši sodelavci, ki so še vedno priskočili na pomoč. Všeč ji je tudi odkrit in korekten odnos starejših do mladih, ki se zaposlujejo v naši DO med počitnicami. V obratu disperzij skih barv smo našli Damjana Jenka in Primoža Jurmana. Sta sošolca še iz osnovne šole, zdaj pa je prvi končal 3. letnik litostrojske šole elektro smeri, drugi pa isti letnik gradbene srednje šole. Druži ju veselje do glasbe in skupne počitnice, zato sta se tudi odločila za enomesečno delo v Colorju. Oba sta z delom, razmerami pri delu, sodelavci in ne nazad- nje z malico zelo zadovoljna, pri-služen denar pa bo šel za morje in nekaj za nakup opreme materiala za hobi. Oba sta tudi mnenja, da se vsakemu delu lahko privadiš le, če imaš nekaj volje. Dopisujte v naše glasilo COLOR 9 UPOKOJILI SO SE... ANTON POLENŠEK Konec marca se je upokojil Anton Polenšek, saj je že dopolnil 60 let starosti. Tone je bil rojen leta 1923 in je vojno vihro dočakal kot mlad fant. Med NOB je bil težko ranjen in se je zdravil v partizanski bolnišnici FRANJI. Tisti časi so bili hudi in jih zato tudi še danes ni pozabil. V Color je prišel prvič leta 1958, nato je prekinil in ponovno nastopil delo leta 1960. Od tedaj dalje pa do upokojitve je ostal zvest podjetju. Pri delu je bil Tone vesten. O-pravljal ■ je razna dela, a nazadnje je bil preddelavec v ribalnici. S sodelavci ni imel težav, saj se je znal pošaliti in je tudi tegobe obrnil na šaljivo stran. MARIJA JENKO V naj lepšem mesecu v letu pa se je upokojila Marija Jenko-Minka. V Color ju je pričela z delom leta 1956; pred tem pa je imela še druge zaposlitve. Časi so bili hudi, toda z dobro voljo so se prebrodili. Minka je delala v mešalnici — pri odpremi izdelkov. Bila je vestna delavka, kljub temu da so jo včasih doma pestile hude težave. Svojo vestnost prenaša na mlajše rodove, in ji dela tudi doma ne bo zmanjkalo. COLOR 10 ANTON BOGATAJ Tone je prišel v Color leta 1953; pred tem pa ni imel zaposlitve in je tako kot Colorjev delavec odšel v pokoj. Delal je v mešalnici kot šaržer, a ker je bil rahlega zdravja je bil leta 1974 premeščen v skladišče kot voznik dvigala. To delo je potem opravljal do upokojitve. Vedno pa je rad postoril še kaj, tako pometal dvorišče, odpeljal listje ipd. Z delavci se je razumel, vendar je menil, da je zanj boljše delo doma v čistem okolju in tako kot 60-let-nik odšel v pokoj. STJEPAN ŠKROBAR Štefan je prišel v Color leta 1964 iz okolice Čakovca. Pred tem je imel že več kot 13 let delovne dobe. Prvi začetki so bili težki, saj je bil ločen od družine, vendar je počasi tudi to uskladil. Ob koncu tedna je odhajal k družini in se v začetku tedna spet vračal. Delal je v skladišču kot komisionar in nazadnje kot skladiščnik. Štefan je večkrat izrazil željo, da bi se upokojil, če bi Slovenija imela Zakon o pok. in inv. zavar., ki bi dovoljeval predčasno upokojitev. In tudi to je Štefan doživel ter tako odšel predčasno v pokoj. B. M. PRAVNI KOTIČEK Disciplinska odgovornost Kdo je disciplinsko odgovoren, kdo lahko da prijavo in kdo lahko da zahtevo za uvedbo postopka, so bila najbolj pogosta vprašanja na javnih obravnavah osnutka pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti. Ker odgovori na navedena vprašanja gotovo zanimajo tudi delavce, ki se niso udeležili javnih obravnav po sindikalnih skupinah, bomo v naslednjih vrsticah skušali odgovoriti na zastavljena vprašanja. 1. Kdo je disciplinsko odgovoren? Eno temeljnih načel disciplinskega postopka je načelo enakopravnosti, kar pomeni, da je glede delovnih obveznosti in s tem odgovornosti za njihove kršitve vsak delavec enakopraven z drugim delavcem. Zato je mogoče zoper vsakega delavca v delovni organizaciji začeti disciplinski postopek in proti vsakemu delavcu ne glede na njegova posebna pooblastila in odgovornosti je mogoče izreči vsak ukrep, ki ga predvideva zakon, seveda, če mu je v disciplinskem postopku dokazano, da je storil kršitev določeno v samoupravnem splošnem aktu (Pravilniku o disciplinski in odškodninski odgovornosti). To načelo je posebej poudarjeno v 2. odstavku 195. člena Zakona o združenem delu o-ziroma v 2. odstavku 150. člena Zakona o delovnih razmerjih. 2. Kdo lahko da prijavo? Vsak delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti ima pravico, da da pismeno prijavo oz. pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. To posebej poudarja 2. odstavek 149. člena Zakona o delovnih razmerjih. Iz navedenega določila lahko zaključimo, da da lahko pobudo tudi skupina delavcev. Pismeno pobudo se da enemu od pristojnih organov navedenih v naslednji točki, ki je dolžan pobudo obravnavati in odločiti ali so podani razlogi za uvedbo disciplinskega postopka. S samo pobudo disciplinski postopek še ni uveden. Disciplinski postopek je u-veden takrat, ko pristojni organ poda disciplinski komisiji zahtevo za disciplinski postopek. 3. Kdo lahko da zahtevo za disciplinski postopek? Organe, ki podajo zahtevo za disciplinski postopek zakona o delovnih razmerjih v 149. členu taksativno našteva. To so: — delavski svet — individualni poslovodni organ — organ samoupravne delavske kontrole — sindikat — delni zbor delavcev. (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje z 10. strani) Poleg naštetih daje zakon možnost zahteve za disciplinski postopek tudi zunanjim organom in to družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, kar izhaja predvsem iz načela vzajemnosti, to pa pomeni, da delavci nismo odgovorni samo drug drugemu v delovni organizaciji ampak drug drugemu v najširšem smislu. Seveda pa to ne pomeni, da bi delavci lahko pošiljali prijave tem zunanjim organom, ti pa bi zatem podajali zahteve za disciplinski postopek naši disciplinski komisiji. Praviloma je to organ v TOZD ali DSSS, kjer je zaposlen delavec, ki je storil kršitev delovne obveznosti, če pa ima kršitev delovne obveznosti delavca posledice tudi v drugi TOZD ali DSSS, lahko zahteva začetek disciplinskega postopka organ TOZD (DSSS), v kateri so nastale posledice delavčevih storitev oziroma opustitev. Ko prejme disciplinska komisija zahtevo za disciplinski postopek od enega od navedenih organov, je disciplinski postopek uveden, disciplinska komisija pa je zavezana, da izvede postopek in da odloči v konkretni disciplinski zadevi. Zakon o združenem delu z 2. odstavkom 28. člena še posebej zaostruje odgovornost individualnega poslovodnega organa, da je dolžan podati zahtevo za disciplinski postopek, čim zve za storjeno kršitev. J. T. # Seitz filtri so pripravljeni za začetek proizvodnje v sintezi... KONČNI VRSTNI RED COLORJEVEGA PRVENSTVA V KEGLJANJU štev. točk štev. nastopov štev. podrtih kegljev ŽENSKE 1. JESENOVEC Majda 209 8 2.986 2. JANJIČ Kata 169 8 2.843 3. BURJA Marinka 153 8 2.763 4. ŽEROVNIK Vida 143 8 2.742 5. STRITAR Fani 135 8 2.638 6. KRIŽAJ Slavka 109 7 2.295 7. PETACI Anica 108 8 2.416 8. ŠTRUKELJ Marjeta 101 7 2.173 9. ŠKULJ Martina 86 7 2.032 10. LESJAK Zorka 50 4 1.067 MOŠKI 1. ZIDAR Miro 170 8 3.082 2. DUBOKOVIC Vojko 160 7 2.703 3. KRISTAN Marko 157 8 2.974 4. KOBAL Srečo 137 8 2.966 5. ŽEROVNIK Jani 108 7 2.518 6. MILAŠINOVIC Milan 102 8 2.724 7. REŠ Andrej 100 8 2.783 8. ŠKULJ Brane 88 7 2.382 9. BURJA Lojze 61 5 1.709 10. TEHOVNIK Dušan 52 5 1.654 11. BUKOVEC Miran 43 3 1 047 12. MILAŠINOVIC Mile 38 3 1.020 13. KOŠIR Domin 31 4 1.232 14. KRELJ Franci 31 3 1.010 15. GLOBOČNIK Jože 26 2 704 16. KRHLIKAR Niko 15 3 908 17 ŽNIDARŠIČ Marjan 13 1 346 18 ŠUŠTAR Miro 11 2 600 19. PERGER Boris 8 2 591 20. LOVRENCEC Slavko 7 i 319 21. RABRENOVIC Slavko 3 i 279 Osemkrat sto Čas zelo hitro beži. Mimogrede je minilo osem mesecev kegljaškega tekmovanja. Tako hitro, da mnogi, ki so septembra z navdušenjem sprejeli nov način tekmovanja, niso uspeli vsak mesec vsaj enkrat priti na kegljišče in odmetati 100 lučajev. Dogovorili smo se namreč, da se vsak mesec en rezultat vpiše v knjigo in velja za prvenstvo. Na koncu vsakega meseca se posamezne uvrstitve točkujejo, na koncu tekmovalne sezone (maja) pa skupni seštevek točk da končno uvrstitev. Razpoloženje in udeležba je bila sprva presenetljiva. Dežurni so pridno vpisovali in obkroževali rezultate v, knjigi. Običajno je bilo bolj živahno zadnjo sredo v mesecu, ko so nekateri »lovili zadnji vlak«. Nekaj jih je bilo, ki so si izbrali prvo sredo za »resno delo«. Pa se je dostikrat zgodilo, da je bil takrat rezultat naj slabši v celem mesecu. In potem so obžalovali, zakaj so vedno prvi — glede na sodelovanje, ne na rezultat. Pa nič zato. Enkrat malo več, drugič malo manj podrtih kegljev. Navsezadnje je pomembno, da si ohranjamo kondicijo, da dosegamo nek povprečen rezultat. Povprečen rezultat pravim zato, ker ni namen rekreativnega kegljanja ta, da bi dosegali vrhunske rezultate. Bolj sposobni in bolj ambiciozni si sami poiščejo pot k uspehu in udeležbi na kvalitetnejših in zahtevnejših tekmah preko drugih klubov. Za večino je pomembnejša prisotnost v krogu ljudi, ki jim kegljanje pomeni prijetno obliko sprostitve in utrjevanje določenega znanja. Pa še malo počvekaš, zveš pomembne in nepomembne novice in čenče Medtem se tudi otroci doma navajajo samostojnega življenja. Naučijo se rezati kruh, ne da bi tekla kri, speči jajce, ne da bi se sprijelo s posodo, skuhati mleko tako, da ostane v loncu; spoznajo tudi to, da se umazane noge v rjuhi še kar dobro očistijo; starejši pokažejo mlajšim avtoriteto; hiša ali stanovanje ostane morda odklenjeno, pa upajmo, da imajo tatovi proste srede, pravljice za lahko noč so krasno posnete na kasetah; iznajdljivejši pustijo staršem na mizi šolski opomin v podpis, v upanju, da ga ponoči ne bodo zbujali, naslednji dan se bo pa tudi jeza že polegla. Prvenstvo je za to sezono končano. Rezultati bodo objavljeni v prihodnji številki Informacij. Kegljači želimo vsem prijetno dopustovanje, septembra pa vas vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu. Vida COLOR 11 NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 7 (143), leto 13, julij 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 20. avgusta 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! 3SK 'Z3 • P E C f" */V HS? Al 9 O K / 1 If f. . p Ln LJL-r-* R L <5 £ A? Vc V -9 M« Z x5 R /v 3 / \ zia. O R / C N C %'J i%T' K A1 E C Z fz. SF R R R c £ R R £ R E1 X o r- J R R R ****» /9 R) o X f N o K o /V R ZJ.7 Al / N R 6 Siv R o r ZiZ O S R R / 27 c i/ / S r jjxv' sss vzz*. /V P D / P T n -S t„,us P / i/ 9 L. lil •* O 21. D R £ A? -9 -2 / Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 46 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Minka Puot, Anica Bezlaj in Danica Pola j žar je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Nado Jemec, drugo nagrado 150 din prejme Miro Božičevič, tretjo nagrado 100 din pa Franci Jordan. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo ! Nežno, nežno ...