Kranj, petek, 18. decembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 10 STROŠKOVNA ENAČBA SE RAZLIKUJE ZARADI »NEZNANK« Izkazalo se je, da sklep odbora samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj, ki je za december določil nove akontacije za ogrevanje v blokih, ni bil preuranjen; razen pri Vodovodnem stolpu, na Planini pa načrtovanega sestanka ni bilo. Nove akontacije za ogrevanje so od decembra naprej naslednje: Planina 929 dinarjev za kvadratni meter (topla voda 3.250 kubični meter), Vodovodni stolp - znižana od potrjene 790 na 693 dinarjev, H 8 stanovanja 600 dinarjev, Zlato polje 642, Kanarček 600, Cerklje 705, Preddvor 546, Golnik 666 in Mlakarjeva 714 dinarjev za kvadratni meter ogrevanja. Razprava Vodovodnega stolpa pa je načela nekatere nejasnosti in odprla vprašanja glede organizranosti in zato tudi načina obračunavanja stroškov za ogrevanje. stran 10 KOGAR NE MARAM, GA SUKAM OD BLIZU stran 20 STABILIZACIJSKI ZGLED Sis proti državi Sis ne more v stečaj, odgovarja na kranjsko, malce strupeno vprašanje (ki pa že v bližnji prihodnosti lahko postane zelo aktualno), republiški pravobranilec samoupravljanja in naprej pojasnjuje, da sis izpad prihodka lahko Iztoži od države, če dokaže, da saradi njenih ukrepov ni mogel uresničevati z zakonom določenih programov. Mirne duše pa lahko umre vrtec, šota, zdravstveni dom, četudi je njihov edini vir prihodka oziroma vzrok izbube sis. Tej čudni pravni razlafi s« precej podobni letošnji vladini posegi v skupno porabo, v »previsok« gorenjski družbeni standard. Med letom se je stroge črke zakona z dovoljenimi denarnimi igrami še nekako dalo obvladovati. Pred koncem leta, ko je treba naliti c>stega vina, pa je v kozarcu le skisana usedlina, po najbolj svežem izračunu namreč smejo sisi v enajstih letošnjih me-^ih porabiti samo 105,21 od- stotka več denarja kot lani (prejšnji podatek 117,45 odstotka). Zadnji v vrsti nizkih udarcev skupni porabi je tako v kranjski, radovljiški in loški občini (v tržiški in jeseniški zaradi šibkega gospodarstva že itak več mesecev ne lovijo dovoljene porabe) povzročil predvsem v zdravstvu, šolstvu in otroškem varstvu, torej v najbolj vitalnih delih, ogromne presežke. SDK jih (še) ni zasegla. Preprosto zato, ker je bil 10. decembra v Kranju in Radovljici kozarec izpit, denar večidel že porabljen. In če se ne bi zatekli k denarnim igram (kaj bi pri nas brez iger!), ne bi stali v vrsti za izplačilo le računi za material, vzdrževanje, storitve v zdravstvu, šolstvu , otroškem varstvu, ampak tudi nalogi, ki ljudem po ustavi zagotavljajo osebno varnost: otroški dodatki, porodniška nadomestila, podpore za brezposelne, boleznine, socialne pomoči, po- vračila za nego, zdravila, prevoze, pogrebnine, vojaške vaje, štipendije, tudi zajamčene plače. Revni bi bili lahko pahnjeni v še večjo revščino, saj je za marsikoga že nekajdnevni zamik izplačila v življenju »iz rok v usta« boleč udarec. Kdaj bodo poravnani drugi računi, kako se bodo potili v zdravstvenih domovih, šolah, vrtcih, ko bodo pred koncem leta lovili denar za plače, ki ga bodo bog ve kdaj lahko vrnili, so vprašanja brez odgovora. Se bo vlada pred sisov-skim infarktom le naveličala vloge mačehe in se preoblekla v dedka Mraza? Pobuda za delno sprostitev porabe v zdravstvu in izobraževanju je dana. Po spremembi kliče tudi zakon o sanaciji, ki neuspešnim gospodarjem daje pravico, da odpokličejo prispevke iz dohodka, kar trenutno najbolj tepe jeseniško zdravstvo. In kaj, če ne, če bo država trmasto vztrajala? Se bodo siši preselili na sodišče?H jeiovčan Po Pokljuki dva dni Kranjske gore — Po izjemno uspeli tekmi žensk za svetovni tekaški pokal v sredo na Pokljuki, kjer so tekačice Sovjetske zveze prekosile vse ostale, se konec tedna obeta na Gorenjskem nova vrhunska prireditev: dva dni Kranjske gore s tekmama za svetovni pokal v veleslalomu (sobota) in slalomu (nedelja). Bojazni, da pogoji za tekmi ne bi bili dobri, ni! Snega je dovolj, proga trda in dobro obdelana. Pripravljeno je vse, kar k taki tekmi sodi. Vodja priprave prog Janez Čop je bil le redko doslej pred tekmo tako brez skrbi kot sedaj. Večina tekmovalcev je že v Kranjski gori. Prišli so iz Madonne di Campiglio. In še dodaten magnet za obisk Kranjske gore: dobra vožnja Bojana Križaja in Gregorja Benedika na zadnji tekmi, pa tudi od drugih pričakujemo več, kot so pokazali doslej. Več o Kranjski gori na srednji in športni stran). (J. K.) — Foto: F. Perdan ^vi'^jt® železniška postaja ena najmodernejših v Jugoslaviji — Z vzpo-Sl0 V,,° 'uvozne poti za mednarodni tovorni vlak Reka - Mtinchen je ^loVe 13. uro včeraj (četrtek) predsednik Centralnega komiteja ZK Mil"** Milan Kučan ob navzočnosti Staneta Dolanca, Dušana Šinigoja nana Jelenca ter predstavnikov gospodarskega in javnega življenja "H^ 0 odprl modernizirano železniško postajo na Jesenicah. Dela na **** h '.llZlu 'i' s° trajala devet let, jeseniška železniška postaja pa je zdaj ftJmodernejših v Jugoslaviji. — A. Z. — Foto: F. Perdan ^estal se je medobčinski svet SZDL za !^renjsko prenagljena odločitev bo škodovala Ki* • rft anJ. 17. decembra — Ocena krajevnih in občinskih konfe-0^c SZDL, možnost ustanovitve regijske radijske postaje, 0o'*Vnava Pr°8ramov ljubljanske RTV in potrditev programa (j^renjskega glasa za prihodnje leto so bile osrednje točke evnega reda seje medobčinskega sveta. Izoblikovanje sheme regionalnega radijskega programa do P.^ca prvega polletja prihodnjega leta, za kar je zadolžen me- jo -'nski svet in uredniki lokalnih radijskih postaj (ustanoviti rjjinarnerava tudi Kranj), zagotovitev sredstev za odkup oddajaš L.na Krvavcu (ob tem se je postavilo vprašanje, če ga mora ^ kupiti samo Gorenjska), nagibanje h gorenjskemu radijske-Prv pr°6ramu, kot delu slovenskega in ne k postaji, kot je bilo Hj °tno načrtovano, in predlog, naj bodo nosilci tega oblikovalki 2? Z(^aJ delavci jeseniške radijske postaje Triglav, so bili rw ePi seje, vendar zanje ni bilo absolutnega navdušenja. Mne-gla Jti na Gorenjskem v regijski program (zanj je sedaj več ]jj/*0v) ali v postajo, so deljena. Zato je prav, da se o tem teme-iii 'n *udi odkrito pogovorijo na občinskih konferencah SZDL sedanjih postajah. Nihče, razen tistega, ki jih je ustanovil, v^^J'h lokalnih postaj ne more ukiniti, zato je ta bojazen od-vaf nc*ar bi postaje že sedaj, če bi hoteli, medsebojno sodelo-^ e- Prav tako bo regionalizacija terjala precej financ, ki pa jih-Z§£& tisto, kar v obveščanju na Gorenjskem imamo, manjka, lip eto bo treba nadaljevati, vendar varčno, brez naglice ali vsi-Vanja. ^ J. Košnjek Slovesnost ob 40-letnici Gorenjskega glasa Danes popoldne bo v Prešernovem gledališču v Kranju slovesnost v počastitev 40-letnice izhajanja našega časopisa. Konec novembra 1947 je namreč izšla prva številka časnika Naše delo, predhodnika Gorenjskega glasa, ki je začel redno izhajati oktobra 1947, najprej kot štirinajstdnevnik, potem kot tednik in poltednik, v šeste-desetih letih je izhajal celo trikrat tedensko in sedaj spet kot poltednik. Večkrat je spremenil tudi ime — od Gorenjskega glasa, prek Glasa Gorenjske in Glasa spet do Gorenjskega glasa. Slavnostni govornik bo predsednik republiškega komiteja za kulturo, književnik Vladimir Kavčič. Pripravo slovesnosti smo zaupali članom alternativnega Gledališča čez cesto pod vodstvom Iztoka Alidiča. Program so sestavili iz člankov, objavljenih v jubilejni številki Gorenjskega glasa in z odlomki iz svojih predstav, ki so jih že igrali v Kranju ali pa jih pripravljajo za letošnjo sezono. Na Jesenicah so prekinili volilno — programsko konferenco OK SZDL Zataknilo se je pri kandidatni listi Jesenice, 16. decembra — Da nam je vedno manj do formalne demokracije in da se vedno bolj zavedamo, da bomo težave lahko rešili le s konkretnimi, utemeljenimi, načrtovanimi akcijami, katerih pobudnik naj bo tudi naša frontna organizacija SZDL, je kratek povzetek številnih razprav jeseniških delegatov na volilno —programski konferenci občinske konference SZDL Jesenice. Rezultat tega pa je, da so konferenco morali zaključiti pred volitvami. Veliko utemeljenih pripomb je bilo že na poročilo o delu občinske konference in njenih organov v preteklem mandatu, precej delegatov pa je v razpravi zahtevalo, naj volilna lista ne bo zaprta ampak odprta. Priprave na volitve v jeseniški občini so se zapletle že pred tedni, ko predsedstvo občinske konference ZSMS ni sprejelo poročila o delu občinske konference SZDL in njenih organov v minulih štirih letih. Očitali so jim ne-življenjska poročila, prazne fraze in izmikanje odgovornostim. Podobno vzdušje je bilo čutiti tudi v prvih dveh urah na volilno programski konferenci, saj so delegati krajevnih konferenc, delegati družbeno političnih skupnosti, zvez in organizacij vstajali drug za drugim in opozarjali na težave v občini, na napake in neizkoriščene možnosti pri delu občinske organizacije SZDL in ne nazadnje na le formalno demokratičnost pri volitvah, kjer je z zaprto listo mogoče voliti le enega, že vnaprej edino možnega kandidata. Za vse tri funkcije (predsedniško, podpredsedniško in sekretarsko) so Dva nova vrtca Posavec, Poljane, 18. decembra - Včeraj ob 12. uri so na Posavcu odprli nov vrtec, ki sodi v sklop vzgojnovarstvene organizacije Radovljica. Jutri ob 10. uri pa bodo nov vrtec odprli tudi v Poljanah. Vrtec Agata bo deloval pri osnovni šoli v Poljanah pri otvoritvi pa bodo sodelovali malčki, učenci in člani KUD Poljane. %H. novoletni sejem kratil]i 11. ~ m i*.'87 'kmetijska mehanizacija lrezervni oeu m H r-———-.---■———i—— Tudi dedek Mraz kupuje darila na Gorenjskem sejmu evidentirali po tri delegate, zato so Jeseničani kandidatno listo popularno poimenovali 3x3. Na listo za volitve so potem dali le po enega delegata, tistega, ki je dobil iz delegatskih sredin največ podpore. Lista je bila tako zaprta in volitve so izgledale še bolj formalne. Na pobudo delegatov so glasovali o tem ali so za zaprto listo ali ne. Po triurni razpravi je bilo prisotnih od 51 le še 36 delegatov, osemnajst jih je glasovalo proti zaprti listi, štirje pa so se vzdržali. Posledica tega je bila, da so delegati zavrnili poročilo o poteku kandidacijskih in volilnih opravil v OK SZDL Jesenice in da so konferenco zaključili pred volitvami. Tako je konferenca dala nezaupnico celotnemu volilnemu postopku, ki ga bo treba ponoviti. V. Stanovnik CHERRY SNACK BAR PC Deteljica odprto vsak dan od 9. do 23. ure SREČNO '88 VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG občini še najmanj krivi, izgJ.jr resolucija udarno moč. POjJS ce so nam znane: že od za# s osemdesetih let dalje se ne U-p ničujejo ali se uresničujej0 delno. C. Zapio« pETEK, 18. DECEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN ©©mUSSoJJ©^ Letos bo brez izbug še šlo, prihodnje leto težko Zaposlitvena vrata se zapirajo tudi v manjših tovarnah ^anJ, 15. decembra — Medobčinska gospodarska zbornica je na posvetu zbrala direktorje dvanajstih kovinskopredelovalnih in strojegradnja tovarn z Gorenjske, ki so jih sedanji gospodarski ukrepi krepko udarili po glavi, ocene so tako rekoč enoglasne: če bodo ukrepi zdržali, *etos brez izgube še nekako šlo, prihodnje leto pa težko. podaljšani novoletni prazniki ^>rda bodo še kje, podaljšane novoletne ODr ni^6 -*e naPovedal direktor Kovinske je d -6 M°Jstrana Anton Stražišar. Dejal jo' vf ^6 zc*aJ delajo s polovično zmogljivost-lav • r^ Pe* c*m Pa bodo morali vsi de-Prori ^a dopust. Zadnje mesece je njihova Ve * s^aDa- Pri vzmeteh že občutijo teža-jjg.^ljarjev, polna pa imajo skladišča iz-Vs^°v. ki jih izdelujejo za Iskro, kjer kot ijaze »čistijo«zaloge. Kar naravnost so Vg narnreč povedali, da z dobavami do no-§a leta ne bo nič, blago pa lahko začno Hat * ^' JanuarJa- »Kako naj računamo na 2(j^.uP novih avtomatov,« je še dejal, »če so i nekateri naši izdelki dražji kot surovi-njh2anje.« Rešitve iščejo v dodelavnih izvoz- Nboslih, dogovarjajo se že z nemškim in anskim poslovnim partnerjem. Izvoz ko *n Podbočnikov v Alžirijo, kjer je Pe-S£..P°stavil tovarne, namreč ni več vabljiv, ]aJ Pogojujejo celo 360-dnevni zamik plači- ^astoj pri prodaji kmetijskih strojev ^ ■—— _ s^anJska Creina že nekaj časa kmetijske °je vse težje prodaja, letos zelo težko, saj stt» °' kakšne so razmere v kmetijstvu. Ci-ju/ne' nekdaj njihovi paradni izdelek, na jugoslovanskem trgu niso več konkurenčne, pK°Peracijski izvoz preko nizozemske firme toli ri*13 V cel°tnem prihodku zdaj 20 odsto-jfts barija Klemenčič je povedala, da da.11? °cene, kaj so prinesli sedanji gospo-PriK u^repi, še niso napravili, bržkone pri 0dnje leto v globoki izgubi. Težave so str L?ln *°liko vecJe> ker so jo že imeli in so - °kovnjaki zaradi slabih plač odšli. ^tamen utegne že na začet-ru prihodnjega leta zaiti v !?gubo i^*— pr^arski Plamen svoje izdelke vse tečje v$p aJa' na svetovnem trgu je konkurenca ^ ostrejša, zlasti vzhodnoevropskih in ^ °dnoazijskih dežel. Na domačem trgu i Je vijakov preveč, pozna se izpad 15 tisoč ^teh. izdelkov v Sovjetsko zvezo. Za proiz-Ha 0 Prenovo bi potrebovali zunanjo de-Ml^0 mJekcijo, je dejal direktor Franc sjtj?*ar, toda od kod, saj je celo v Sloven-. n železarnah, kamor je Plamen vključen, P0b^prernalo. Sedanji gospodarski ukrepi so kovinsko predelavo še bolj prizadeli kot druge, v Plamenu so surovine podražili za 56 odstotkov, njihove izdelke pa za 11. Že v prvih mesecih prihodnjega leta utegnejo zaiti v izgubo, ob koncu letošnjega leta si bodo pomagali s klirinškim izvozom, prihodnje leto pa se jim obeta 1,5 milijard dinarjev izgube. Celo Kladivar bo imel »motnje«__ Žirovski Kladivar poznamo kot dobro tovarno, vsako leto ustvarijo 5 odstotkov realizacije z novimi izdelki, razvijejo jih v dveh do štirih letih, njihova življenjska doba pa je pet do devet let. Toda tudi Rado Bogataj je bil črnogled, »že v zadnjih mesecih bomo delovna organizacija z motnjami, kako bo prihodnje leto, ne vem, tem projektantom bi morali vzeti plačo, ker je projekt zanič, kako naj povečujemo proizvodnjo, če bo prinašala izgubo« se je jezil, »kakšen uspeh bo imel naš sestanek, ali nisem zdajle izguba za firmo.« S kosami na tujem zaslužijo več kot doma_ »Čudežno nimamo velikih terjatev do kupcev iz drugih predelov Jugoslavije, čeprav izven Slovenije prodamo polovico svoi-'h izdelkov,« je dejal direktor tržiškega Tokosa Branko Rožič, »velika uganka pa je, kako bo prihodnje leto.« Rešujejo jih klasični izdelki in presenetljivo je, da kose v Zahodno Nemčijo prodajajo 44 do 90 odstotkov dražje kot doma. V prvih treh mesecih prihodnjega leta bodo, kot vse kaže, še poslovali brez izgube, naprej pa težko. »Izguba manjšo tovarno temeljito pretrese, kader se porazgubi, zunanji dejavniki se z majhnimi izgubarji ne ukvarjajo, skupaj lete, ko se zamaje velik, ki ga zato izguba ne skrbi tako,« je še grenko dodal. Tudi Limos se dogovarja o kooperaciji »Vse bolj občutimo krizo jugoslovanske mesne industrije, zato se s polovico zmogljivosti od klavniških naprav preusmerjamo v izdelavo opreme za predelavo sadja, prvo polnilno linijo smo že postavili,« je povedal direktor škofjeloškega Limosa Franjo Cura-novič. Izvažajo preko Smelta v Sovjetsko zvezo, pravkar so podpisali novo pogodbo v vrednosti 1,3 milijona dolarjev, dogovarjajo pa se o kooperaciji z avstrijsko firmo, kar jim bo pomagalo pri uvozu nekaterih sestavin za izdelke, ki jih razvijajo tudi s sodelovanjem žirovskega Kladivarja. »Proizvodnjo smo letos povečali za 5 odstotkov, tudi v prihodnjem letu pričakujemo rast, morda smo doslej premalo naredili,« smo slišali redek samokritični ton, »naši izdelki so 30 do 35 odstotkov dražji, zaradi kakovosti so konkurenčni na domačem trgu, čeprav pravim, da ni vrhunska.« Jeseniški Kovin naj bi rešili stečaja Za jeseniški Kovin so bili že sprejeti ukrepi družbenega varstva, krmilo je začasno prevzel Miroslav Noč iz jeseniškega Tehničnega biroja. Število zaposlenih se je letos od 165 že zmanjšalo na 112, torej za 30 odstotkov, proizvodnja pa je upadla (samo) za 20 odstotkov, torej delajo bolje. Vendar bo imel Kovin koncem leta 600 miljonov dinarjev izgube in sam se ne more rešiti. Kovin je dober primer, kako se je bivše vodstvo dve leti ubadalo z reorganizacijo, kako je iskalo zavetje večje firme, medtem pa pozabilo na proizvodnjo in prodajo. Zdaj izdelujejo kovinske dele oljnih filtrov za medvoški Donit, problemi so razrešljivi tudi s pomočjo jeseniške Železarne. »Vendar nisem optimist,« je dejal Miroslav Noč, »saj ima Železarna sama dovolj problemov, Kovin je le drobtinica.« Na obzorju je namreč posel z ameriško firmo Helmond, pravzaprav mešana firma na Jesenicah, ki naj bi iz kaljenega traku jeseniške Železarne izdelovala industrijske nože, prav njihov poskusni izdelek je bil namreč najbolje ocenjen pri ameriškem partnerju. Zaposlitvena vrata se zapirajo_ Takorekoč vsi direktorji po vrsti, tudi iz Ni-ka Železniki, Tovarne pil Triglav iz Tržiča, Engeneeringa iz Kranja, Tehtnice iz Železnikov. Kovinarja z Jesenic, so povedali, da so zaposlitvena vrata zaprli, piprta so le za tehnične strokovnjake. V sebi seveda iščejo racionalnost, pa tudi vsak novi stroj običajno zahteva manj ljudi in več znanja. Recept je seveda preprost, odhodov v pokoj ne nadomeščajo, saj pri nas delavcev ni moč odpuščati. To seveda pomeni, da so zaposlitvena vrata za mlade, z izjemo tehničnih strokovnjakov, zaprta, to seveda tudi pomeni, da bodo presežki delavcev v kranjski Tele-matiki, jeseniški Železarni in še kje težje rešljivi, kot so mnogi mislili še pred meseci. M. Volčjak V Niku je zavel svež veter dežniki, 11. decembra — Krmilo tovarne Niko, ki je znana Predvsem po mehanizmih za registratorje, risalnih žebljičkih in sPonkah, je junija letos prevzela ženska, Tina Nastran, diplomi-r*na ekonomistka. Dvanajst let je delala v sosednji Iskri Elektromotorji, v financah in na širšem gospodarskem področju, na-iUr je bila zadnje leto v finančni službi Kartonažne tovarne v Hubljani. *Na katerem koncu ste naj-prej zgrabili? »Pri tako imenovanih notranjih rezervah in hitri oživitvi patkoročnih ukrepov, ki že le-^j>s lahko dajo boljše rezultate, skozi te ukrepe povečati donosnost, izboljšati plače in inovacijo delavcev. To nam je tu-dl uspelo.« ^1-ahko potrditev z nekateri-Mj Številkami iz devetmesečne b|'ance? »Proizvodnja je bila za dva ^dstotka večja od plana in za odstotka večja kot lani v *jevetih mesecih, dohodek na plavca je porasel skoraj za 24 ^stotkov glede na plan in za poraj 148 odstotkov glede na ansko primerjalno obdobje, sebni dohodki in skupna po-aba na delavca je bila večja 2a dobrih 22 oziroma 132 odstotkov, ravno tako pa je bila °°ljša akumulacija v primerja-V1 s čistim dohodkom, čeprav Se ne taka, kot bi želeli. Ti re-*ultati niso zanemarljivi, zlasti e vemo, da Niku v lanskih pr->h devetih mesecih še ni šlo r*ko slabo kot potem konec leta.« •Torej ste zadovoljni? . Sem. Drastičnega skoka gle-? na kratko časovno obdobje I lSem pričakovala, upala sem na zasuk na bolj in to se je tudi zgodilo. Plače smo približali povprečju v Selški dolini in v panogi, kar je izjemno pomembno, ter ustvarili 9,3 —odstotno akumulacijo.« • Kako vam je uspel skoraj sedemodstotni skok obsega proizvodnje? »Za Niko je bilo vselej značilno, da je proizvodnja v tretjem trimesečju padla. Letos ni in kar je še posebej pomembno, vse izdelke smo uspeli tudi prodati. Hitreje smo obračali zaloge materialov in končnih izdelkov. Na visoko rast proizvodnje niso toliko vplivali novi delavci, saj se je število od lanskih 334 zaposlenih povečalo le za šest, kot več delovnih ur in boljše delo. Menim, da bomo trend vseh rasti, ki je bil oktobra in novembra še ugod nejši kot v tretjem trimesečju, zadržali tudi decembra.« • l'<> sprejetju protiinflacijskih ukrepov v predelovalni industriji najbolj tarnajo. Kako so ukrepi prizadeli vas? »Ne tako zelo kot druge. Niko kar dve tretjini proizvodnje mehanizmov, ki so naš »paradni« izdelek, saj predstavljajo prek 60 odstotkov celotne proizvodnje, izvozi v države s trdno valuto. Vrednostno imamo 40 odstotkov izvoza, na drugi strani pa zelo malo uvažamo. saj je razmerje med izvozom in uvozom sedem proti ena. Podražitve surovin in energije nas po zadnjih zveznih ukrepih niso toliko prizadeli, ker jih kompenziramo, resda ne čisto v celoti, z višjim tečajem izvoznega dinarja. Glede na velik neto devizni učinek pa nas zelo moti, ker moramo za devize, ki jih rabimo za uvoz, čakati v vrsti prav na repu. Pričakujemo, da nam bo novi devizni zakon bolj naklonjen.« • Pravite, da bo Niko preživel, če boste uspeli izkoristiti vse notranje danosti in če se pogoji gospodarjenja ne bodo več bistveno poslabševali. Preživetje je eno; kaj pa napredek, razvoj, novi programi? »Nesmiselno je zdaj razmišljati o povsem novem »bombastičnem« programu, ko pa smo z mehanizmi osvojili trg. Svet nas pozna in priznava ter plača najmanj toliko kot domači trg. Mehanizmi bodo zato vsaj še naslednjih pet let naš izdelek številka ena. Prihodnje leto bomo na osnovi analize vrednosti proizvodnjo mehanizmov brez novih delavcev povečali za osem odstotkov, donosnost pa za deset do petnajst odstotkov. Postopno bomo njihovo donosnost prenašali na dopolnilne programe. Vlagali bomo v tiste, ki bodo dohodkovno zanimivi in ne bodo pretirano lačni materiala.« • Kakšen je program elektro-magnetov, ki ste ga kupili od Kladivarja? »Recimo. Elektromagnete smo začeli izdelovati oktobra, prihodnje leto že morajo dajati rezultate. Domači trg je odprt za kakovost.« • Prihodnje leto nameravate povečati proizvodnjo za pet do šest odstotkov. Samo s pridnostjo gotovo ne? »V prvi fazi gre za racionalizacije, v drugi tudi za posodobitev. Opremljenost podjetja je slaba, stroji so v glavnem iz-trošeni, stari, tehnologijo bo treba izpopolnjevati. Ze prihodnje leto začenjamo tudi z obnovo galvanike, ki trenutno predstavlja ozko grlo.« • Število delavcev boste povečali za odstotek. Za kakšne delavce gre? »Za strokovne. Na strokovnem področju smo zelo šibki. Nadaljevali bomo projektno vodenje dela, ki se je dokazalo že pri izdelavi analize vrednosti na področju mehanizmov, s čimer bomo zgladili tudi med-sektorske spore in povezali delavce v skupni cilj - boljše re-zultate.. H_ Jeiovčan V majhni tovarni se strokovnjak nima kam skriti Opazujemo razviti svet in pravimo, da bi nas iz gospodarske krize lahko krepko pomagale izvleči majhne, prilagodljive, za novosti bolj in hitreje dojemljive proizvodne enote, recimo jim kar majhne tovarne. Toda žal so to še vedno dobre misli in besede, naša ekonomska politika jih še ne akceptira. Majhne tovarne so v razvitem svetu v zadnjih desetletjih razgibale razvoj in pospešile gospodarsko rast, omenimo Japonsko, kjer se je njihovo število v letih od 1973 do 1985 povečevalo kar za 16 odstotkov letno. Pri nas v zadnjih letih o tem vse več govorimo, vrste se razprave o pospeševanju drobnega gospodarstva, učinka pa ni. Na Gorenjskem se je njihov seznam v zadnjih letih celo skrajšal, nekaj jih je propadlo, nekaj pripojilo v večjim, novih ni. Problem je seveda zapleten, povezan je s spremembami gospodarskega sistema, na kar se navezujejo tudi spremembe političnega, le — te pa so pri nas težke, povezane tudi s spreminjanjem zavesti. Še donedavna denimo besede kapital nismo upali izgovarjati, čeprav se vse, ne le v gospodarstvu, suče okoli kapitala. Prav z njegovim priznanjem je povezano uveljavljanje tržnih zakonitosti, o čemer prav tako veliko govorimo, vse več pa je administrativnih omejitev in prerazporeditev dohodka. Prav za majhne tovarne so tržne zakonitosti najbolj ugodna klima, namnože jih, hitro spreminjajo, tudi ukinjajo in porajajo nove. Tržne zakonitosti so seveda trda klima, ne poznajo milosti, zato so kapitalizmu pisane na kožo. Socializem naj bi te osti blažil, toda kaj, ko je tudi pri nas namnožil toliko blažilnikov, da so ustavili razvoj in gospodarsko rast. Dokler je čez meje pritekal tuji kapital, smo sijih seveda lahko privoščili, toda zdaj se je tok obrnil, kapital odteka čez naše meje. Zagata je zategadelj vse večja, kako se bo razrešila, je težko napovedati. Kako naša ekonomska politika znova obgre majhne tovarne, lahko ponazorimo tudi s sedanjimi gospodarskimi ukrepi. Direktorji predelovalnih tovarn drug za drugim ponavljajo, da bo letos še nekako šlo, prihodnje leto pa pričakujejo izgubo. Najbolj so zaskrbljeni direktorji majhnih tovarn, kajti dobro vedo, da bodo v izgubi sami, da se zunanji dejavniki z njimi ne bodo kdove kako ukvarjali, na kup bodo leteli, ko se bo zamajala večja, ji skušali preskrbeti poceni denar. Majhne tovarne izguba temeljito pretrese, dobri delavci in strokovnjaki si hitro poiščejo delo drugje in težave so še večje. Zategadelj je razumljivo, da majhni iščejo zavetje v okrilju velikih, kar je bilo še donedavna tudi politično narekovano. Zavetje v veliki tovarni si radi poiščejo tudi strokovnjaki, kajti v majhni se nimajo kam skriti, v veliki pa marsikje lahko lagodno delajo, se skrijejo v množici in morda opravljajo celo nekoristno delo. M. Volčjak IZ COSPODARSKECA SVETA Izdelan je idejni projekt za mejni plato Hrušica in načrt carinsko — špedicij skega platoja Prvi koraki od karavanškega predora do Kranja Jesenice, 16. decembra — »Z izdelavo idejnih projektov Mejni plato Hrušica in Carinsko — špedicijskega platoja, sta prostorsko usklajena dva izmed sedmih platojev, ostali platoji do Kranja pa so še v fazi usklajevanja,« je na predstavitvi obeh idejnih projektov dejal direktor Karavanško poslovne skupnosti Srečko Mlinaric. 1. junija leta 1991 naj bi začeli s svojim delom objekti Mejnega platoja, idejni projekt zanj pa je, po številnih usklajevanjih, že izdelan. Vodja projekta je Drago Bizjak, iz Slovenija projekta. Vrednost naložbe je 47 milijard, od tega bodo za objekte namenili okrog 20 milijard, 7 milijard za komunalno infrastrukturo, ostalo pa za vse druge stroške. S svojimi finančnimi sredstvi na Mejnem platoju sodeluje sedem investitorjev, z več kot 31 odstotki je udeležena Skupnost za ceste, z nekaj več kot 29 odstotki Zvezna uprava carin, s 16,5 odstotki Republiški sekretariat za notranje zadeve, s 15 odstotki pa Kompas. Mejni plato Hrušica se deli na jugoslovanski in na avstrijski del, to pa pomeni tudi državno mejo. Vse formalnosti ob prehodu meje se bodo opravljale pred vstopom v predor, tako da bo to preprečilo zastoje v predoru. Poleg carinskih postaj bo na naši strani tudi cestninska postaja za plačilo takse, brezcarisnka trgovina in gostinsko trgovski objekt Kompasa. Podobno pa bo tudi na avstrijski strani. Kot je poudaril Srečko Mlinaric, bodo morali biti mejni objekti kvalitetni, predstavljati bodo morali našo državo, enakovredni bodo morali biti tistim na avstrijski strani, na vsak način pa ne luksuzni. Tudi načrt za carinsko-špedicijski plato na Planskem travniku je že narejen, sestavljen pa bo iz špedicijskega objekta, objekta carine in pregledovalnega platoja. Za lokacijo carinsko —špedicijskega platoja so se odločili zato, ker so v bližini že skladišča. Na predstavitvi idejnih projektov so spregovorili še o nekaterih problemih, ki jih pri gradnji pričakujejo: To pa je odprtje kar 400 novih delovnih mest, nekatere težave pri pridobivanju zemljišč za novo avtocesto, o pomenu Blejske in Kranjskogorske priklju-čnice ter graditvi avtoceste od predora do Kranja. V. Stanovnik TEKSTILINDUS EE&ABHJ INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1— Tel. 25-168 Pričakujemo vas (S@mmsss©m!GLAS 4. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 18. DECEMBRA I98l 16. december — praznik krajevne skupnosti Mojstrana Morda je premalo skupne zavzetosti Za podaljšek strehe na gasilskem domu — Člani gasilskega društva Brezje pri Tržiču so prejšnjo soboto, 12. decembra, imeli udarniško. Pripravljali so les za streho nad prizidkom gasilskega doma. To jesen so namreč pri gasilskem domu zgradili prizidek, s katerim bodo za 6,5 m podaljšali dvorano doma, spodaj pa pridobili dve veliki garaži za shranjevanje avtomobila, brizgaln, orodja. — Foto: D. Dolenc Zaradi gneče odklonili za cel oddelek otrok Cerklje, decembra — Vrtec Kurirček Robi poleg osnovne šole v Cerkljah že tri leta ni dovolj prostoren za vse, ki v tem kraju potrebujejo varstvo. Letos so bili prisiljeni odkloniti 20 otrok, vsi oddelki pa so polni prek normativa. Vrtec, ki je bil pred 15 leti grajen za 60 otrok, danes ni več dovolj velik za okoliš, ki se pospešeno razvija in kjer vse več mladih družin potrebuje varstvo otrok. »Ze pred tremi leti smo zaradi gneče tri otroke premestili v oddelek vrtca v Zalogu. Brez varstva tedaj ni ostal noben otrok, vendar jih je bilo treba voziti v nekaj kilometrov oddaljeni Zalog,« je povedala vodja cerkljanskega vrtca Irena Naglic. »Že naslednjega leta smo dvema otrokoma odrekli mesto v vrtcu, medtem ko so bili vsi štirje oddelki do kraja napolnjeni. Zadnji dve leti pa smo odklonili za poln oddelek otrok, letos ob prvem sestanku kar 24, vendar smo na pritožbe staršev nato štiri sprejeli. Vsi oddelki so seveda spet zasedeni prek normativa, v mlajši skupini je 24 otrok (namesto 20), v starejših dveh pa 26 in 27 (namesto po 24). Število otrok, ki bi v Cerkljah potrebovali varstvo, pa je še bistveno večje kot število odklonjenih, saj jih nekateri starši vozijo v vrtec v Kranj, drugi si pomagajo z zasebnim varstvom, tretji s starimi mamami. Ko zavračamo otroke, imamo pomislek tudi zoper pravilnik o pogojih in merilih za sprejemanje otrok v WE, ki je zastarel in za današnje razmere tako rekoč neuporaben.« V dolgoročnem načrtu kranjske občine je sicer predvideno, da bi k cerkljanskemu vrtcu dogradili prizidek in ga s tremi novimi prostori rešili sedanje stiske. Ker pa je le-ta že zdaj prehuda, so na zadnji skupščini otroškega varstva predlagali, naj vrtec širijo že v tekočem planskem obdobju, torej do leta 1991. »Na našo pobudo so gradnjo sicer vnesli v srednjeročni plan, vendar časi niso najbolj naklonjeni investicijam v druženih drjav-nostih, < je potožila Irena Naglic. »Upamo, da bomo načrte lahko uresničili, in da ne bomo izpadli, ko bodo klestili plane. V podobnih ali celo slabših razmerah kot naš najbrž dela še kak vaški vrtec v občini, ki utegne imeti prednost pred našim.« D. Z. Zlebir DOPISNIKI SPOROČAJO Ojačali so most čez Savo Bohinjko Od Jesenic do Nove Gorice in naprej do Sežane že nekaj časa utrjujejo železniško progo z 18 na 20-tonski osni pritisk, piše Branko Blen-kuš. Tirnice so zamenjali z močnejšimi in tudi drugi pritrdilni material je zdaj močnejši. V utrditev proge pa sodi tudi nosilnost mostov. Delavci železniške mostogradnje iz Zagreba delajo na tem območju že več let. Začeli so na mostovih čez Vipavo pri Soteskah in Dornbergu, letos pa so ojačali tudi most čez Savo Bohinjko v Bohinjski Bistrici. Prihodnje leto bodo nadaljevali v Soteski in Vintgarju. Povejmo še to, da se na tej progi železniški (tovorni) promet vse bolj povečuje. Živahna kulturna dejavnost V Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku je letos zaživela kulturna dejavnost piše Branko Blenkuš. V Podkorenu zdaj deluje folklorna skupina odraslih, ki jo vodi Franc Krašovec. Podobna mladinska folklorna Ikupina, ki jo vodita Darinka Tarman in Karmen Kralj, deluje tudi v Gozd Martuljku. Oglasil pa se je spet, svoj čas zelo cenjen, moški pevski zbor Marjan Vodopivec. Na novo pa je letos zaživel ženski pevski zbor, ki ga vodi Metka Kokalj. Sicer pa imajo v Gozd Martuljku tudi baletno skupino, ki uspešno dopolnjuje kulturne in druge (turistične) prireditve. 21 novih stanovanj Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič je letos načrtovala gradnjo 20 stanovanj, sporoča Drago Papler. Na podlagi programa obnove starega mesta je bil? obnovljena stavba na Koroški 7, kjer je dobilo stanovanje 16 prosilcev. Letos so obnovili tudi objekt Fužinska 2, kjer so uredili tri stanovanja in poslovni prostor Ribiške družine Tržič. S sofinanciranjem Lepenke pa so na Slapu 1 na podstrešju uredili dve novi stanovanji. Tako so z 21 novimi stanovanji letošnji program tudi uresničili. SGP Tržič pa v Podljubelju gradi objekt s šestimi stanovanji. Gotova bodo maja prihodnje leto. Priprave pa so začeli tudi že za gradnjo petega bloka na Ravnah. Opravičilo — Verjemite, da nam je zelo nerodno in zal, da se moramo (nenazadnje tudi zaradi prostora, ki je vse bolj dragocen) opravičevati na takle način. Slikovno poročilo v torkovem Gorenjskem glasu s petkove svečane akademije ob krajevnem piv/ni k u v Domu Kokrške čete v Šenčurju bi morda lahko kdo razumel celo kot nesramno potegavščino. Pa ni bilo tako. Le zaradi dobre volje, da bi tehnično neusklajenost nekako rešili, je prišlo do zmede. Na sliki smo namreč želeli objaviti nastopajoče učence osnovne šole in na mali sliki Častnega krajana Pavla Svetelja. Ob ponovni (pravilni) objavi se prizadetim, prireditelju in bralcem za napako opravičujemo. — Andrej Žalar Dovje-Mojstrana, 17. decembra — Pred 46 leti, 16. decembra so partizani in vaščani iz današnje krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana napadli na Velikem bregu, kjer je danes šola v Mojstrani, postojanko nemških orožnikov. Takrat je padel tudi prvi domačin, Alojz Rabič, Mlakarjev z Dovjega. Prebivalci krajevne skupnosti se zdaj vsako leto ob prazniku spominjajo tega dogodka. Tako bo drevi (petek) ob 18. uri v kulturnem domu na Dovjem tudi osrednja proslava s kulturnim programom. Nastopili bodo člani Kuda Jaka Rabič, učenci osnovne šole, Škuda Ciril Kosmač in graničarji. Za krajevno skupnost Dovje—Mojstrana, ki združuje okrog 2000 prebivalcev v zgornji savski dolini v jeseniški občini, je bil včasih značilen živahen turistični utrip. Domači in tuji gostje so radi obiskovali Mojstrano, ki je danes tudi največji kraj s 1250 prebivalci, pa Dovje, Radovno in Belco. Takšnega turističnega utripa že lep čas ni več. V krajevni skupnosti so prepričani, da bi morali dobiti nov hotelski oziroma turistični objekt ali pa vsaj v sedanjem v Mojstrani nekatere stvari urediti drugače in se prilagoditi gostom, ki sicer še vedno radi zahajajo semkaj. Ob tem, ko se navadno vsi navdušujejo nad lepotami tega dela Gorenjske, pa težko razumejo, da se, recimo, po deveti uri zvečer praktično ne morejo nikjer okrepčati: »V k-ajevni skupnosti se tega problema zavedamo,« pripoveduje predsednik sveta Franc Andoljšek. »Vendar smo tako v vodstvu, kot najbrž tudi v delovni organizaciji, ki upravlja hotel oziroma gostinski objekt, več ali manj nemočni. Prava rešitev bi najbrž vsekakor bila, da bi na že znani lokaciji zgradili nov turistični center, in da bi v kraju zraslo nekaj manjših lokalov; vendar ne takšnih, kjer bi le točili pijačo, ampak kjer bi se gost lahko tudi okrepčal.« Sicer pa je krajevna skupnost po številu različnih društev in organizacij dokaj zanimiva. 60 let je na primer že staro planinsko društvo. V krajevni skupnosti delujeta na primer kar dve kulturni skupini in sicer KUD Jaka Rabič in ŠKUD Ciril Kosmač. Tudi dve gasilski društvi imajo: v Mojstrani in na Dovjem. Razen tega pa so v krajevni skupnosti še turistično društvo, lovska in strelska družina, športno društvo _ in društvo prijateljev mladine ter čebelarska sekci- ja. »Za vsa društva lahko re- Pri postopnem razširjanju ceste v Radovno zaradi avtobusne povezave je bil letos razširjen in asfaltiran dober kilometer dolg odsek pri Lakotovem rovtu Franc Andoljšek čem, da so dokaj delavna. Se posebno pa to velja za turistično, obe gasilski in planinsko društvo ter obe kulturni organizaciji. Kar pa zadeva krajevno dejavnost oziroma razreševanje nekaterih komunalnih in drugih problemov v krajevni skupnosti, pa, odkar sem izvoljen za predsednika sveta, na trenutke nekako pogrešam večjo zavzetost. Moti me, da so naši zbori krajanov dokaj slabo obiskani. Čeprav plačujemo samoprispevek, ki se zdaj izteka, med ljudmi ni prave zavzetosti.« Ko je bilo lani novembra izvoljeno novo vodstvo krajevne skupnosti, so takoj izdelali tudi program za letošnje leto. Za prednostno nalogo so takrat opredelili izgradnjo mrliških vežic na Dovjem, za katere plačujejo tudi samoprispevek. Načrtovali so obnovo mostov čez Savo na Prodih in na B el-ci, akcijo v zvezi s telefonijo, parkirišče za tovornjake, razširitev ceste v Radovno . «Kazalo je, da bomo mrliške vežice dokončali in uredili okolico najkasneje do krajev- Srednja Dobrava, 15. decembra — Sestanek v torek zvečer v Domu krajevne skupnosti Srednja Dobrava, ki so se ga poleg predstavnikov krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in delegacij zbora krajevnih skupnosti iz Upniške doline udeležili tudi predstavniki skupščine občine Radovljica in izvršnega sveta ter izobraževalne skupnosti, je bil tokrat sklican po sklepu podobnega skupnega sestanka spomladi letos. Tovrstni sestanki so namreč v dolini že nekaj časa redna delovna oblika za skupno dogovarjanje in razreševanje problemov. Ko 80 razpravljali o gospodarjenju oziroma uresničevanju programov posameznih krajevnih skupnosti, za katere so se že lani dogovorih z združenim delom v dolini, so ugotovili, da so z doseženim v glavnem lahko zadovoljni. Veliko je bilo letos, v primerjavi z leti nazaj, narejenega na področju prometnih povezav, pri čemer levji delež seveda odpade na gradnjo mostu v Otočah in obnovo mostu v Globokem. Pa tudi na nekaterih drugih odsekih je bilo precej narejenega. Seveda pa, kar zadeva ceste, problemi še zdaleč niso rešeni. Kritično je še vedno križišče v Podnartu in na ureditev čaka tudi odsek od Krope do Kamne gorice. To naj bi bila naloga za prihodnje leto. Kar pa zadeva križišče v 1'nd nartu in prehod čez železniško progo ob gradnji drugega tira, se je treba problema temeljito lotiti. V primeru, da bi prehod po izgradnji drugega tira zaprli, ostane dolini na voljo le usposobitev cestne povezave preko Besnite. Kaže, da so se pred nedavnim končno razčistila tudi vsa odprta vprašanja v zvezi z ureditvijo ba-jerja v Kropi. Za naprej je torej obveza Plamena, da bajer uredi. Kar pa zadeva nabrežje potoka Lipni-ce, predvsem urejenosti, pa se bo treba pogovoriti z Območno vodno skupnostjo Gorenjske. Pospešiti bo treba tudi zacrtani in sprejeti program izgradnje enotnih avtobusnih postajališč. Po sprejetem srednjeročnem programu, kot je povedal predsednik izvršnega sveta Pavel Zirovnik, naj bi potekala tudi ureditev preskrbe v dolini. Najprej je predvidena trgovina v Ljubnem, nato na Lancovem in nazadnje še na Srednji Dobravi. V Kamni gorici, kjer je, za razliko od prejšnjih (treh) Špeeerijinih, Zivi-lina trgovina, so izgledi za ureditev za zdaj precej negotovi. Ni pa prav, da se dogaja v tej trgovini to, kar se je zgodilo pred prazniki in po njih, ko ta trgovina ni imela mleka in kruha. Precej, na trenutke tudi vroče razprave, pa je bilo o dveh problemih. Medtem ko je bila prostorska stiska osnovne šole Stane Žagar v Lipnici na dnevnem redu sestanka, je udeležence razburilo obvestilo predstavnika Krope, kjer so bili zadolženi, da pregledajo zgrajeno zajetje oziroma rešitev, da v dolini ne bi več primanjkovalo pit- ne vode. Ugotovili so namreč, da je izvedba z velikimi stroški takšna, da bodo najbrž ob velikih nalivih in predvsem spomladi morali v dolini (pri zajetju) pitno vodo klorirati. Takšna, kot je povedal predstavnik Krope, je bila izjava tovariša Marklja na Komunalnem gospodarstvu Radovljica. Ocena navzočih je bila zato enotna, da so ob uspešnem razreševanju problemov s pitno vodo v radovljiški občini nasploh, prebivalce lipniške doline strokovnjaki oziroma tisti, ki so zagovarjali takšno rešitev, peljali žejne čez vodo. Zato bodo sklicali poseben sestanek skupaj s predstavniki Komunalnega gospodarstva in Gradbenega podjetja Bled pri predsedniku skupščine in zahtevali, da problem pitne vode rešijo tako, da ne bodo poslej prebivalcem grozila različna onesnaženja oziroma kloriranja. Vse, ki so krivi za takšno sedanje stanje, pa je treba poklicati na odgovornost. Tako kot že nekajkrat, so se udeleženci seznanili tudi s problemi šole, ki jim grozi dvoizmenski pouk. Zato so ponovno zahtevali, da je treba šolo dograditi oziroma obnoviti po že sprejetem programu oziroma na podlagi analize iz leta 1983. Pri dograditvi pa je treba upoštevati potrebe do leta 2001 in pri obnovi odpraviti vsa tako imenovana ozka grla v stavbi. Vspo-redno s prenovo šole je treba zagotoviti tudi pogoje za delo zdravstvene in zobne ambulante ter lekarne in urediti ob šoli športne objekte. Čeprav po izjavah predstavnikov občinske skupščine in izobraževalne skupnosti prebivalci ne bi smeli imeti strahu, da njihova šola ne bo obnovljena, so vseeno opozorili, da razmere na tej šoli govorijo v prid, da pride na vrsto takoj po blejski šoli. Predstavnike krajevne skupnosti Kropa so nazadnje tudi zadolžili, da pripravijo skupni sestanek s PIT podjetjem glede telefonije, v vseh krajevnih skupnostih pa naj bi tudi ugotovili, kolikšno je v dolini zanimanje za izgradnjo kabelske in satelitske televizije. A. Zalar Večer ljudskih pevcev in godcev Kranj, decembra — Naj ljubitelje domačih vlž še enkrat spomnimo na Večer ljudskih godcev in pevcev, ki ga v torek, 22. decembra, ob 19. uri, v koncertni dvorani v Kranju (Delavski dom vhod 6) pripravljata Turistično društvo Kranj. Vstopnice po 1000 dinarjev lahko kupite v predprodaji pri Kompasu v Kranju, v knjigarni Simon Jenko in na Turističnem društvu v Kranju. Dobile se bodo pa tudi uro pred predstavo. D. D. nega praznika. Vendar ser pri denarju zataknilo. In.ce prav je nazadnje zbor kraj^ nih skupnosti občinske skup' ščine odboril nekaj dodatni11 sredstev, bomo z deli lah*0 zdaj končali prihodnje JeW spomladi. Prevelik zalogaj letos (tudi zaradi gradnje v*' žic) je bila tudi obnova m*' stov. Enako pa velja tudi & telefonijo. Pri slednji smo # sicer dogovarjali o izgradnj1 prizidka pri stavbi krajevn* skupnosti, vendar sami nisfl10 imeli dovolj denarja. Zato # bomo zdaj zavzemali vsaj *jj telefonsko govorilnico na B«'' ci in na Dovjem, želja pa je tU' di telefonska povezava z R*' dovno. Sicer pa upamo, da b°' do mostovi prišli na vrsto še v tem srednjeročnem obdobp telefonija pa najbrž šele po »c' tu 1990, ko bo zgrajena glavni povezava iz Ljubljane sko* predor v Avstrijo.« Dela, ki jih torej letos nis° končali, ostajajo v prografl^ za prihodnje leto. Ena takšni je tudi razširitev ceste v Radf vno, kjer je bilo letos na n&\ višjem delu urejene in asfalt' rane okrog dober kilome^ ceste. Še naprej si bodo priza' devali, da bi RTV Ljublja^ končno vendarle že verifici1?' la in prevzela v upravljaj pretvornik za prvi in drugi T program, ki so ga v RadoVj zgradili sami. Sicer pa, ^ pravi Franc Andoljšek, bo<* prihodnje letos in do konca " ga srednjeročnega obdobJ lahko marsikaj naredili, če & bodo del lotili na primer taka kot so se na Dovjem člani Ku da in vaščani, ko so sami zgr* dili prizidek za kulturno sob° pri kulturnem domu. To še pj sebej velja za ureditev Pa .. rišča za tovornjake, za ograJ na mostu čez Sedučnikov tok, za avtobusna postajalis^ in nenazadnje tudi za kabc sko in satelitsko televizijo, kateri že nekaj časa razmišlr jo. A. Žalar Lipniška dolina: glavna problema voda in šola Bodo v dolini pili klorirano vodo? Praznovanje v Poljanah Poljane — V spomin na 1^' december 1941 leta, ko ^ številni domačini odšli v pa1" tizane, bodo jutri in v ned<^ ljo v krajevni skupnosti P°J Ijane v škofjeloški občin proslavili krajevni prazni"' Tako se bo jutri, 19. decein' bra, ob 8. uri začel pohod * jj poteh Poljanske vstaje, °j! 10. uri pa bodo v šoli odpr' nov vrtec. Osrednja prošla^ za praznik pa bo v nedelj0; 20. decembra, ob 15. uri 1 kulturnem domu v Poljana*1« kjer bodo med drugim pod«' lili tudi priznanja krajevne skupnosti. PMITOŽNO KNJIGO, RWO*l^ Tednika Železar upokojenci ne dobivajo redno Jeseniški tednik Železar i:^ ja redno vsak četrtek v tedn^ Upokojenci naj bi ga torej dob1^ vali redno naslednji dan po izl du, torej vsak petek. Žal pa 5' dogaja, da ga dobijo šele v P0^ nedeljek v naslednjem tednu-tedniku pa so pogosto tudi r0i zna obvestila, namenjena praV upokojencem in invalidom; P tudi drugih pomembnih stil ni malo. Navadno so vse P ■ membne prireditve, občni z^°.e in srečanja invalidov ter djv# prireditve, ki jih objavlja %eJ fl zar ob četrtkih, ob koncu te<*\ oziroma ob sobotah. Ker pa te nik upokojenci in invalidi d bijo šele tri dni po izidu, se p1' ■ nekaterih prireditev in srečo ■ zato ne morejo udeležiti. Pr(C^ besed, posredovanj in pripo1tlg je bilo že zaradi tega, vendaT do zdaj (žal) ni nič spremen11^ Menda uredništvo tednik vornikom, ki ga raznašajo. Pr . vočasno dostavlja. Vendar pa ■ tem (raznašalcem) potem nj večkrat ne da takoj na pot- ' govarjajo se tudi, da je bil zar pripravljen za odvoz na ' Jesenice, vendar niso prav< sno našli prevoza za oddv. Kaj je pravi vzrok, se zato n jj večkrat ne ve. Prav zato pa tU ras*. ostaja še vedno odprto vpr> nje, kdaj bodo končno tu j, upokojenci Železarja dobiv ob petkih. Jože MovlJe' Jeseni«* PETEK, 18. DECEMBRA 1987 KULTURA 5. STRAN (^^S^©IEHGLAS Smo nekoč že osvojili Oldham? VZNEMIRLJIVA OPEČNA PLOŠČICA Kranj — V Društvu prijateljev Kranja iz angleškega mesta pobratenega s Kranjem ne skrivajo zadovoljstva, da je najdba stare rimske opečene ploščice morda znak že zdavnaj vzpostavljenih, ne ravno najbolj prijateljskih vezi, kot so sedanje, med obema mestoma. -EVENING CHRONICLE. OLDHAM. MONDAY, Castleshaw f new link with I * NEW link nas been I rii^overed between ! ^'onam and lts twin :;: **n, Kranj — its resi-i "snts could have been 1 mvaders 1,900 years ago. :;: a, F*sh evidence unearthed :: «l the old Roman forts at v Jr*fueshaw shows that the ¥: n« Sanisoned there *ere £*°Ple from Breuci in I slavja0"'3 ~ modem Yug0' i Sure S fcJ"e Breuci were a tribe 3 Uved on the River :: Z??iz Look on a modem S Sip and. lo and behold. g «>«re ta Kranj. 1 it.T?ev sav hl3tory repeais qulpped Mr. Jim INVADER WERE FRO KRANJ Carr. of Saddlewor torlcal Societ> "Up to this year. r has been surc whic formed the gamson Tile stamps used tify the Roman uni been found a t C as and. when broken. bo two letters. BR "Dependinfj on ho read the tile stam could have come fro In Portugal — or the people caUed :he trom Pannonia .^H bi lahko Kranjci pred približno dva tisoč leti osvojili ozem-^e današnje Velike Britanije? ^n bolj natančno - so naši Predniki že v tistem času hodili ^ okolici današnjega Oldhama, s *aterim ima Kranj že vrsto let Prijateljske vezi? Vprašanja so res malce nenadna. Vendar pa imajo svoj Zrok. Ta vzrok je izrezek iz ča-*°pisa Evening Chronicle iz Old-, ania, ki je v začetku novembra ®tos prinesel članek o nenavad-pl najdbi - koščku opeke. Ne j?re za kako navadno opeko pač Pa za ploščico, ki so jo — kot vse aze _ v stari rimski trdnjavi astleshaw uporabljali za iden-ukacijo rimskih enot. Na ope-111 ploščici so razločno vidne le-P° oblikovane črke BRE. Očitno ra Je pred to oznako še neka čr-ali pa znak, vendar pa je plošča preveč poškodovana, da bi e dalo razbrati kaj več. siXSaka taka najdba seveda za-^,Uzi tudi primerno pozornost. ernu se niso izognili v zgodo- vinskem društvu v Saddlevvort-hu. Njegov član gospod Jim Carr v omenjenem članku razlaga, da vse do te najdbe niso vedeli, katera enota je bila v tej rimski trdnjavi. Najdba ploščice pa navaja na misel, da bi to utegnili biti Brevki; pleme s tem imenom pa zgodovina omenja, saj so živeli na ozemlju Panonije. V literaturi je njihovo ime večkrat omenjeno, pojavlja pa se tudi na različnih opekah in diplomah. Vsekakor so takšne najdbe v veliko pomoč zgodovinarjem, ki sledijo premikom rimskih enot na ozemlju sedanje Velike Britanije. In še to: opeke so bile izdelane v Grimescaru blizu Hud-dersfielda. Najdba te ploščice pa ne bi bila tako zanimiva, če ne bi zgodovinar gospod Carr hudomušno namignil na možnost »stikov« Oldhama in Kranja že pred skoraj dvema tisočletjema. Če so bili namreč Brevki doma ob Savi, sicer v Panonski nižini, potem bi končno ne bile nič nemogočega, da so naši predniki v davnini že hodili po sedanjih angleških tleh in jih osvajali. Ali je bilo zares tako ali so to le predvidevanja, ni mogoče z gotovostjo trditi. Toda če je treba tudi s tako obrnjenimi zgodovinskimi ugotovitvami še naprej plesti prijateljstvo med obema pobratenima mestoma najbrž nima nihče prav ničesar proti. Vendar pa je prav, če pove tudi druga »osvajalska« stran svoje mnenje. O najdbi ploščice, seveda iz časopisne vesti, meni kustos Gorenjskega muzeja v Kranju arheolog Andrej Valič tole: »Brevki ali Brevci, antično panonsko pleme je res živelo na obeh bregovih Save v njenem spodnjem toku, to je v Panoniji in sicer zahodno od Sirmiuma, današnje Sremske Mitrovice. Omenjajo jih mnogi antični pisci, pokoril pa jih je rimski cesar Tiberij. Sloveli so po svojih vojaških vrlinah, mnogo jih je bilo v rimski vojski v Germaniji, v Afriki in domnevno tudi v Britaniji. Možno je, da je z vojaštvom kak poromanjeni vojak tega plemena zašel tudi tako daleč, in da se je tako identificirala enota v rimski trdnjavi. Možno je tudi, da so ploščico tja zanesli trgovci, obrtniki, kdo ve. Ne dvomim, da bodo s podrobno analizo, tako črk kot same gline, angleški kolegi zanesljivo ugotovili, kam sodi najdba.« V zgornjem toku Save, to je na ozemlju današnje Gorenjske s Kranjem, v tistem času, to je med letom 80 in 120 našega štetja, še ni bilo kakšne posebno pomembne naselbine. Antični pisci omenjajo keltska plemena, vendar pa materialniih dokazov o tem arheologi doslej niso našli. Kar pa je bilo najdeno priča, da je bila na mestu sedanjega Kranja le nepomembna naselbina, nekakšna vaška poštna postaja, križišče poti proti severu in zahodu, vsaj najdeni kovani novci pričajo o tem. Za sedaj nam ne pomaga nikakršno špekuliranje z zgodovinskimi dejstvi, pa čeprav iz najbolj prijaznih nagibov. Vzemimo raje drugače: ljudstva, ki so nekdaj živela ob Savi in verjetno pustila svoje sledove tudi na sedanjih angleških tleh, so bila nekako »naša«. Po tej plati gledano so tudi ta »naša« ljudstva, seveda poromanjena in v uniformi rimskih vojakov osvojila Castleshaw in še kaj drugega zraven. S te plati gledano, imamo potem zares nekaj skupne zgodovine, posebno če malce zamižimo glede geografskih podrobnosti. Najbrž si bomo sedanji Kranjci kaj radi naložili tudi to »osvajalsko breme«, ki nam ga ljubeznivo »očitajo« angleški prijatelji. Za prijateljstvo pa končno tudi niso odločilna zgolj zgodovinska dejstva ali pa le domneve. Naj bo tako ali drugače - nova vez prijateljstva med Oldhamom in Kranjem je odkrita in potrjena. L. M. Sinoči na Loškem odru PODELJENE SEVERJEVE NAGRADE Škofja Loka — Sinoči so na Loškem odru že sedemnajstič podelili letošnje Severjeve nagrade, ki jih Združenje dramskih umetnikov Slovenije podeljuje za najboljše igralske stvaritve v tem letu. . Letošnje nagrade sklada Staneta Severja so prejeli štirje igral- r rane Markovič, Ljerka Bela, Miha Knap in Barbara Lapajne. |. Dramski igralec FRANC MARKOVIČ, član Mestnega gledališča poljanskega je prejel nagrado za vlogo Saljonija v Čehova Treh se-v ran- za vlogo v igri Klopca Aleksandra Gelmana in za Smrdokavsa Jesihovih Ptičih. Ustvaril je tri opazne vloge, v katerih je pokazal j redvsem svoj smisel za preprost ljudski humor, pa tudi občutek za nični sarkazem in lastno agresivnost. s. Dramska igralka LJERKA BELAK, članica Slovenskega ljud-§fe.^a gledališča Celje, je prejela nagrado za vloge v Mumije v . r'ndbergovi drami Sonata strahov ter za Dojiljo in Sganarelovo v b°lierovem triptihu Zgrabite Sganarela. S temi vlogami je Ljerka tw k pokazala izjemno širok diapazon svojega igralstva in je tako y 1 občinstvu kot kritiki požela nemalo priznanja in odobravanja. s, MIHA KNAP je bil nagrajen za najboljše igralske stvaritve v 2°venskem amaterskem gledališču. Miha Knap, kmet iz Zgornjih narnanj pri Šentprimožu v Podjuni, je ed»n najbolj prizadevnih in Udarjenih ljubiteljskih igralcev, ki so dosegli, da z večjo obetavno gledamo na razvoj gledališkega ustvarjanja med Slovenci na Koroškem. Opaženo vlogo je odigral v slovenskem filmu Boj na požiralniku, imeniten je bil kot general v drami Ustinova Komaj do srednjih vej. V zadnjem času pa je opozoril nase v množičnih ljudskih igrah — v Prežihovih Samorastnikih, kot Matija Gubec v Veliki puntariji in kot Davorin v Miklovi Zali 87. Študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo BARBARA LAPAJNE je bila nagrajena za vlogo Agate v Kozjem otoku Uga Bettija, s katero je oblikovala docelo samostojno umetniško kreacijo. Vlogo žene, ki ob prisotnosti odrasle hčere in žene svojega pokojnega moža prevzame usodo vseh treh na svoje rame, je suvereno doživela kot lasten, na osnovi poglobljenega razmišljanja o tragičnosti situacije, razvit svet. L. Mencinger Kranj — V torek zvečer je v literarnem večeru, ki jih pripra-ylja Osrednja knjižnica iz Kranja, nastopil slovenski pesnik Ivo Svetina. Prireditev je bila ob izidu Svetinove pesniške zbirke Peti rokopisi. Zal ne posebno številni poslušalci so !*neli priložnost spoznati zanimivo osebnost slovenske poezija prisluhniti izboru pesmi v avtorjevi lastni interpretaciji, bkrati pa v pogovoru, ki ga je z gostom spretno vodil Bojan J'isk, spoznati intimnejše zakonitosti avtorjeve pesniške delavnice ter zanimivejše procese, ki potekajo v sodobni slovenski poeziji, v katero Svetina prinaša pomemben ustvarjalni in izmišljujoči delež. - F. Drolc - Foto: F. Perdan Razstava v Prešernovi hiši OBISKANA RAZSTAVA O VUKU KARADŽIĆU Kranj — V galeriji Prešernove hiše te dni zapirajo razstavo ob 200-letnici rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča; med kranjskimi razstavami na literarno temo je bila to prav gotovo ena boljših prireditev. V galeriji Prešernove hiše v Kranju te dni zapirajo razstavo o Vuku Stefanoviću Karadžiću, ki je bila odprta 26. novembra 1987 v počastitev dneva republike, obletnice Prešernovega rojstva in kot sklepna prireditev Vukovega leta ob njegovi 200 - letniei rojstva. Osrednju knjižnica in Gorenjski muzej iz Kranja ter Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane so kranjskim obiskovalcem ponudili tako rekoč nespremenjeno razstavo, ki sta jo jeseni v NUK pripravila prof. Jaro Dolar in Mihael Gla-van, in ki je s svojim izjemnim konceptom ter dragocenim gradivom poudarila za Gorenjsko še posebno pomemben trenutek - povezavo Vuka Stefanoviča z našim rojakom Jernejem Kopitarjem. Številni obiskovalci, zlasti kolektivni obiski s srednjih šol na kranjskem območju, so lahko spoznali, kako v sklopu posameznih območij razstave, kot npr. Vukova doba, Vukovo delo, Vuk in Slovenci, ob avtentičnem knjižnem in ilustrativnem gradivu plastično zaživi ena od vodilnih osebnosti v kulturni zgodovini naših narodov. Predstavitev njegovega revolucionarnega posega v teorijo srbohrvaškega knjižnega U lika, ustvarjalnega prispevka pri zbiranju narodnega blaga, prevajanja sv. pisma in pisanju slovnice ter slovarja je bila za obiskovalce dragoceno dopolnilo temu, kar o Vukovem življenju, osebnosti in delu poznamo iz šole in tradicije. F. Drolc KULTURNI KOLEDAR KRANJ —V galeriji Mestne hiše razstavlja fotografije mojster EFIAP Tihomir Pintar V Mali galeriji je odprta prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta prva pregledna razstava izdelkov gorenjskih zlatarjev. V sredoZZ. decembra, ob 20.15 se bo v dvorani kina Center Kranj z novim programom predstavil na tradicionalnem novoletnem koncertu kranjski Pihalni orkester pod vodstvom Branka Markiča. V Iskri Telematiki je odprta prodajna razstava akvarelov Borisa Štruklja. V torek, 22. decembra, ob 18. uri vabi Fotokino klub J. Puhar Kranj na predavanje Anteja Pavlina z diapozitivi - S poti po ZDA, 3. del. Predavanje ob v klubski sobi, Delavski dom, vhod 8. Danes, ob 19.30 bo v Zadružnem domu na Primskovem novoletni koncert mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Primskovo in ženskega vokalnega noneta Tomo Zupan Kranj V gasilskem domu Sp. Brnik bo jutri, v soboto, ob 19. uri novoletni koncert Mladinskega pevskega zbora iz Velesovega. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, vrtijodanes, v petek, ob 19. in 21. uri video film Nočni portir (igrata Charlote Rampling in Dirk Bogarde, režija Lilliana Cavani). Jutri, v soboto, ob 19. uri pa je na sporedu amer. zgod. film Ba-ry Lyndon režiserja Stanleva Kubricka. V ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri — Naprejeva tribuna. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. V Kosovi graščini razstavlja fotografije Franci Sluga. BEGUNJE —Psihiatrična bolnišnica Begunje vabi na koncert ko-ledniških pesmi v izvedbi Mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana in harfistke Rade Kosi. Koncert pod vodstvom Matevža Habjana bo v torek. 22. decembra ob 18. uri v dvorani bolnišnice. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del in igrač. V galeriji Kamen razstavlja akad. slikar Franc Novine. letni koncert Mlai Srečanje otrok s pesnico Nežo Maurer danes, v petek v knjigarni DZS zaradi bolezni odpade. Preloženo je na prvo polovico januarja. ŠKOFJA LOKA — V galeriji ZKO — Knjižnica razstavlja slikar Milan Kralj. V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava slik in grafik akad. slikarja Andreja Jemca. V galeriji AG v Dolenčevi hiši, Stara Loka 2, je na ogled prodajna razstava dekorativne in umetniške keramike Darje in Roka Součka ter Aljoše Sotler. DOMŽALE —V prostorih Knjižnice Domžale je odprta prva razstava o raziskovalni in inovacijski dejavnosti v domžalski občini. KARAVANA CANKARJEVEGA DOMA Kranj — V nedeljo, 20. decembra popoldne prihaja v Kranj karavana Cankarjevega doma, dolgoletna akcija, v kateri Cankarjev dom popelje na spoznavanje kulturne preteklosti in sedanjosti ljubljansko, kulture željno občinstvo. Karavana, ki si tokrat na tak način prvič ogleduje Kranj, si bo ogledala ob sodelovanju Gorenjskega muzeja in ZKO Kranj vrsto kranjskih zanimivosti od Prešernove in Mestne hiše, Muzej-" NOB in Gradu Kieselstein. V Stra-žišču si bodo ogledali predstavo Gledališča čez cesto (Jonathan Galeb), nato pa jim bodo v kranjski Savi pripravili družabno srečanje s KUD Sava. Obisk bodo zvečer zaokrožili v kranjski župnijski cerkvi, kjer bo promocija kasete altistke Sabine Hajdarevič, in v cerkvi na Pungartu, kjer bo recital kljunastih flavt kranjske glasbene šole ter recital Trubarja, Drabosnjaka in kolednic. Nov televizijski celovečerec PARALELE PRED PREMIERO Kranj — Po uspešnem TV-filmu oziroma nadaljevanki o dr. Kugvju se je ljubljanska televizija odločila za novo filmsko sodelovanje z avstrijsko televizijo. V režiji Marijana C iglica bomo na ekranih videli novo filmsko slovensko avstrijsko koprodukcijo Paralele. Prva kopija televizijskega celovečernega filma Paralele bo drugi teden nared. Kranjski režiser Marijan Ciglič, ki je film skupaj z ekipo snemal letos poleti večinoma na Bledu, je z delom zadovoljen. »Po Marodičevem in Scharongovem scenariju je v slovensko avstrijski koprodukciji nastal film na sodobno temo: vlaganje tujega kapitala v slovensko gospodarstvo Seveda je to le okvir za ljubezensko zgodbo, ki pa se razplete. . . no, to smo pustili v filmu odprto. Vsekakor pa je ta razplet drugačen kot pa vlaganje tujega kapitala,« je povedal režiser Ciglič, ki mu je novi film pravzaprav že drugo koprodukcijsko sodelovanje z ORF. Pred tremi leti je namreč nastala televizijska nadaljevanka o dr. Kugvju, ki se je uspešno odvrte-la čez slovenske in avstrijske ekrane. »Celo več — nadaljevanka je bila izredno lepo sprejeta in je leta 1984 dobila avstrijsko nagrado tako za scenarij, režijo in glavno vlogo,« pravi Marjan Ciglič. »Z izbiro glavnih igralcev imam kar srečo. Imenitno je bilo delati z Manfriedom Lucasom Ludererjem kot Kugvjem; zdaj v tem zadnjem filmu pa prav tako dobro igra Albert Fortell, avstrijski igralec iz ZDA. Ob njem pa naša Olga Kacjan.« Na premiero Paralel, ki bo najverjetneje v začetku novega leta v Cankarjevem domu, ne bo več treba dolgo čakati. L. M. NOVOLETNI KONCERT V KROPI Kropa —V nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri bo novoletni koncert v kroparskem kulturnem domu. Program, s katerim moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope oživlja stare koledniške običaje in ljudske koledniške pesmi, bo popestrila tudi harfistka Pavla Uršič-Ku-nej: v prvem delu koncerta bo predstavila solistična dela za harfo, v drugem pa igrala priredbe kolednic in spremljala pevski zbor. KONCERT IN PROMOCIJA KASETE Kranj, decembra — V nedeljo, 20. decembra, ob 19. uri bo v kranjski župnijski cerkvi koncert mezzosopranistke Sabire Hajdarevič iz Kranja in orglarja Milka Bizjaka. Na programu so dela J. S. Bacha, Handla, Gluecka, VValtherja, Caccinija in Schuberta ter nekaj črnskih duhovnih pesmi. Koncert je hkrati tudi promocija kasete, ki je pred kratkim izšla pri Helidonu. Umetnika bosta priredila koncert po vsej Sloveniji, in sicer 26. decembra v Ribnici, 27. decembra v Murski Soboti, 28. decembra kar dva koncerta v Novi Gorici, 29. decembra ob 19.30 v Ljubljani v stolni cerkvi, 30. decembra ob 19. uri pa v župnijski cerkvi v Tržiču. Že prvi koncert v soboto, 12. decembra, v Novem mestu je bil izredno sprejet. @®IE15SoU©IEnGLAS 6. STRAN 2\ DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 18. DECEMBRA f DojviaSi MORDA VAS ZANIMA IKEBANA NI SAMO LEPO . ZDRAVNIK o snlgveieidos: Stročnice niso za vsakogar Suhe stročnice vsebujejo veliko vlaken, pektina in drugih težko prebavljivih snovi. Zato jih radi uporabljamo za hrano v obliki kaš, pirejev, ali moke in juh. Tako pripravljene stročnice niso le zelo okusne, ampak so tudi najlažje prebavljive in zato tudi najkoristnejše. Poudariti pa moramo, da je v suhih stročnicah sicer veliko hranilnih snovi, a malo mineralnih, ki jih moramo zato dobiti z zelenjavo, mlekom in sadjem. Vročičnim bolnikom stročnic ne svetujemo, ker dvigajo temperaturo in povzročajo v prebavilih škodljiva razkrajanja. Bolni na želodcu in črevesju se morajo stročnic izogibati, kajti prav v bolnem želodcu in črevesju povzročajo poleg nastajanja nezaželenih kislin tudi povečano napenjanje. Dobro pretlačene stročnice, ki jim dodamo napenjanju ublažujoča zelišča, kot so kumina, majaron in vrtni timijan, ali sveži zeleni grah, v majhnih količinah dobro prenašajo tudi bolni na želodcu in črevesju. Pri zaprtju ali pri kroničnem zaprtju so stročnice zelo dragocene. Pretlačene odpravijo zaprtje in omogočijo mehko iztrebljanje brez bolečin in brez driske. Na ledvicah bolni ne smejo uživati nobenih jedi iz suhih stročnic, ker vsebujejo preveč beljakovin. Smejo pa uživati neslane jedi iz mladega graha. Tudi na srcu bolni se morajo stročnicam izogibati. Nastajanje plinov deluje škodljivo na delovanje srca. Tistim, ki bolehajo za sladkorno, lahko damo jedi iz leče namesto ovsene kaše, sem in tja pa lahko vključimo v obroke tudi zmerne količine (do 2 žlici) zelenega graha. ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI POTICA NA GOLJUFIJO Iz 1 kilograma bele moke naredimo testo kot za fino potico, s kvasom in vsem ostalim. Ko vzhaja, stresemo testo na desko, ga še malo pregnetemo in prerežemo na polovico. Še malo pognete-mo vsako polovico, v eno od njiju pa vgnetemo 10 dkg kakava (danes damo benco kakao), da je testo marmornato. En del zva-ljamo na deski, drugi del pa na prtu, približno tako velik kot prvi, nato pokrijemo prvega z drugim, lepo zavijemo in damo pomaš-čen pekač. Počakamo, da potica še malo vzhaja, nato jo zgoraj pomažemo s stepenim jajcem in damo v pečico. Ko je ta »goljufiva« potica pečena, zelo lepo izgleda. Tudi ta recept nam je poslala Otilija Žagar iz Mevkuša 20 pri Zg. Gorjah. Pripisala je tudi, da so takšno potico pekli takoj po vojni, ko je še vsega manjkalo. Hvala, Otilija, za poslani recept. Zdi se mi, da prihajajo zopet časi, ko bomo kmalu spet pekle potice »na goljufijo«. Oglasite se še! NAGRADA TEDNA Pri nas doma Naša stenska ura spet kaže že pol enajstih. Vsi smo zbrani okoli mize in jaz v solzah: »No, pa mi že končno povejte, zakaj ravno jaz ne smem imeti psa!« »Ja, tristo kosmatih medvedov! Saj ravno o tem razpravljamo že cel večer!« se huduje oče. »No, Tina, naj ti zapojem še enkrat staro pesem: nismo sami v hiši, pogovoriti bi se morali s starimi starši, kar bi terjalo ogromno živcev. In pes potrebuje čas in delo in družbo...« mi že v tisočero dopoveduje mami. »Saj ste mi obljubili, da ga bom dobila, ko bo šla mama v pokoj! Ampak to so bile samo prazne besede. Saj vem, da sta tudi vidva proti!« »Ja! Jaz sem proti,« vstane izza mize oče, »ker dobro vem, da bo največje breme mamici.« »A že spet? Saj bo moj! In še enkrat obljubim, da bom sama skrbela zanj!« »No, ampak, če obljubiš, za trdno, da mi ne bomo imeli nobenega dela z njim, bi morda... hm...« stopi na mojo stran mami. Ampak glavno besedo ima pri tem oče. »No, dva proti ena!« vpijem po sobi. Oče me strogo pogleda: »Spat!« Razprava je spet končana. Tako tečejo večeri in vsi se enako končajo: neodločeno. Čez čas na svojo stran pridobim tudi staro mamo. Sicer pa je ona zlata duša in tako nikoli ne nasprotuje mojim norim idejam, kot jih imenuje ati. »Zdaj mi daj pa že mir! Zaradi mene ga lahko...« ne more nadaljevati ati. »Hvala, hvala!« vriskam in se mu vržem v objem. Zdaj pa še najtrši oreh: »Kaaaj? Psa? Še to zverino!« bi kmalu padel v nezavest stari ata. In spet moram obljubljati, da pes ne bo lajal, ker bo majhen in ne bo ril in opravljal velike potrebe na vrtu... Končno imam psa. Pravzaprav ga imamo. V naši družini je vsak večer zbor delovne skupnosti. Mami grozi, da bo šel pes od hiše, če ne bom... Težko bi bilo našteti vsa grozna dela, ki naj bi jih opravljal. Sicer pa me samo strašijo. Kje, da bi ga dali stran! Vsi ga imajo strašansko radi, še stari ata se včasih odreče zrezku. Če ga lahko uporabljajo za gretje nog in ob »finih« obiskih kot okras na zofi, naj pa včasih kaj storijo zanj. Jaz se ne dam! Še malo, pa bom predsednik naše delovne skupnosti. Tina Ravnik, 8. b r. OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica PRIPRAVLJEN ŠOPEK Dolgo se je potrebno učiti in vaditi, da se obvladajo vsa pravila ikebane; na Japonskem traja osnovni tečaj kar dve leti. Toda že prvi koraki nam lahko hitro prineso veselje in zadovoljstvo, naučijo nas polepšati življenjsko okolje za naše najdražje. Trenutki bivanja s cvetjem nam nudijo možnost izražanja naših občutkov: veselje ali žalosti, nenadno življenjsko radost ali tiho meditacijo. Cvetje deli z nami navdušenje nad lepimi trenutki, lahko pa je tudi najzvestejši prijatelj, da nas potolaži, ko nas vsi drugi zapuste... S temi lastnostmi ni ikebana samo spretnost, ampak je prava, živa umetnost. Začetki ikebane segajo skoraj petnajst stoletij v preteklost. Začelo se je z aranžmaji v Budovo čast, z velikimi in sestavljenimi kompozicijami, imenovanimi »tatebana«, kasneje »rikka« (oboje pomeni: cvetje, ki stoji) ali »sho«; »gonka« (svečano, po-veličano cvetje), ali pa s slogom »seika«, ki temelji na trikotniku nebo — človek — zemlja; ker se piše z istimi znaki kot ikebana, pomeni približno isto. Mnogo let kasneje so nastali aranžmaji v vazi, »heika«, ki so bili mnogo svobodnejši. Čajni obred so spremljali zelo ljubki, decentni aranžmaji »chabana« (čajno cvetje), največkrat le en ali dva, trije listi, da se poudari skromnost obrednega vzdušja. Šele v prejšnjem stoletju, ko se je Japonska odprla svetu, in ko je na Japonsko prišlo mnogo novega cvetja, se je razvil novi, prav tako precej svoboden slog »mori-bana« (nabrano, naneseno cvetje), ki poleg več vrst cvetja in zelenja koristi tudi površino vode v nizkm, širokih posodah; ta^ ko nastajajo kompozicije, ki nas spominjajo na slike iz narave. Ikebanisti danes največkrat urejajo moribano ali heiko, kajti lažje jih je aranžirati, slikoviteje in bolje se vključujejo v sodobno arhitekturo. Vsi ti klasični stili zahtevajo poznavanje naravnih zakonov in njihovo strogo spoštovanje. PRAV JE, DA VEMO ŠETRAJ NAMESTO POPRA Marsikje gospodinje namesto popra uporabljajo kar domači šetraj. Uporabo vrtnega šetraja namesto popra je treba pozdraviti, ker je uporaba popra, kot začimbe, često pretirana. Neugodnih nasledkov pri uživanju popra (prerazdraže-nost črevesne sluznice, žeja in lahko nato povzroči povečano uživanje alkohola) pri uporabi vrtnega šetraja ni. Posebno priporočljivo je dodajati šetraj kot začimbo fižolu, leči in grahu in tudi pri ohrovtu naj ga ne manjka, ker znatno omili morebitno napenjanje in nas obvaruje pred slabo prebavo. Vrtni šetraj je kot začimba zdravilen in izboljšuje okus jedi - bodisi da ga uporabljamo samega ali pa mu dodamo žajblja, vrtnega timijana in brinovih jagod — pri ovčji, kunčji in zajčji pečenki. 11 v i SOCSK.ll --,/ Sneg Zima je prišla, z njo sneg, ki je pobelil strmi breg, Zdaj se smučamo, sankamo veselo, ni nam kaj preveč mar za delo. A če močno sonce bo sijalo, potem bo sneg stopilo, čakali bomo, da spet pade in pobeli vse livade. Darja Kocjančič, 8. d r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj Šolske potrebščine V šolo nosim sto stvari v lepi rdeči torbici. Vedno vsega pač ne rabim, nosim s sabo pa zato, da česa ne pozabim. Zvezek se tišči ob knjigo, vrh dežnika soncu kaže ligo. Šestilo prav na dnu leži, na copate se jezi. V peresnici nič boljše ni, saj je polna drobnarij. Z vsem tem barvam, pišem, rišem, z robcem pa si nos obrišem. Eva Serpan, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Na kmetiji Imeli smo naravoslovni dan. Šli smo na kmetijo. Zelo všeč mi je bil konj. Razdelili smo se na skupine. Kmetija je bila velika. Sredi dvorišča je stala stara lipa. Imeli so veliko živali, strojev in priključkov. Tudi čebelnjak so imeli. Imeli smo se lepo. Andraž Nastran, 2. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Risbico je prispeval Mitja Živic Spoštovani! V Gorenjskem glasu imate menda tudi »kotiček za otroke«? Moj Niko Preschernov, ki ga na Trbižu vsak petek učim slovenščino, je napisal dobro domačo nalogo. Mojih popravkov v njej je tako malo, da niso omembe vredni. Bi to Nikovo domačo nalogo v Gorenjskem glasu objavili? Kot dokaz, kako se za državnimi mejami Slovenci trudijo, da bi njihovi otroci tudi ostali Slovenci. Da bi znali slovensko govoriti in pisati. Janez Svoljšak, Mojstrana Objavljamo. Z veseljem. Med počitnicami sem se od srca nakrohotal Zgodilo se je letos poleti za našo hišo. Tam imamo naš raj. To je baraka. Zanjo smo »nakupovali« material, potem zbijali deske in jo zgradili. Vsak dan smo se pri delu utrudili, pa se tudi veliko nasmejali. Nekega dne, ko smo bili že močno utrujeni, ko smo se že skoraj skregali med seboj, se je približal moj sošolec Massimo. V šoli ni priljubljen, ker je sko-puške narave. Ko ga je moj prijatelj Marko zagledal, se je iz njega začel norčevati. Takrat smo se vsi začeli na glas smejati. Padel sem na tla, se prijel za trebuh in malo je manjkalo, da se nisem polulal. Tudi drugi so se smejali. Zdaj ne vem, ali zaradi mene ali zaradi nastale situacije. Sape mi je skoraj zmanjkova lo in od smeha so mi v oči prišle solze. Takrat sem se zavedal, da ti lahko pridejo solze do smeha. Nikoli ne bom pozabil, kako sem se nakrohotal tistegu dne, čeprav vem, da ni bilo lepo, ker smo se smejali sošolcu, ki nam ni ničesar storil. Niko Preschern, Trbiž PET MINUT ZA BOLJŠI VIDE z® ČE JE KOŽA MASTNA Takole pravi o negi mastne kože znani francoski zeliščar M. Messegue: »Pri mastni koži, ki jo imajo pogosto mladi ljudje, zakaj z leti postaja koža vedno bolj suha, je najpomembnejše, da si obraz pogosto osvežimo. Priporočljivo je umivanje s toplo vodo, ker tako spravimo iz por maščobo in lojne usedline. Za odstranjevanje ličila za mastne kože torej ne smete uporabljati mastnih krem, temveč kvečjemu kravje mleko, ki mu dodajte nekaj kapljic kolonjske vode. Polovico mleka lahko nadomestite z jagodnim sokom,* ki kožo zelo osveži. Dobrodejno učinkujejo vsi zeliščni lotioni: preliv iz timijana, rožmarina, robidovega listja, belega trna... Medtem ko rumenjak suho kožo hrani, pa beljak mas«1 žo napne in jo napravi V Zato lahko nanesete na P beljak sam ali pomešair sadnimi ali zelenjavnimiL vi.« DELČEK MOŠKE MODE TUDI ZA ŽENSKE Nekatere ženske so bolj nagnjene k strožjemu, poslovi kar malce moškemu slogu mode. In če ste si izbrale črtasto^ srajčnega kroja, si mirno lahko zraven omislite kravato. S-j pa naj bo umirjena, skladna naj bo z osnovnim tonom blu Kulturno društvo Ivana Ribiča 9. 9 9. Vsako leto se 11. decembra spomnimo velikega mateH). tika prof. dr. Josipa Plemlja, po katerem se imenuje naša la. 0 Letošnji spominski dan pa je še bolj slovesen. Prav nr dan ustanavljamo šolsko kulturno društvo. Poimenovali ga bomo po Ivanu Ribiču, pisatelju in fiy skem ter TV scenaristu, ki je po vojni kot svobodni umet živel na Bledu. Ustvaril je odlične scenarije za kopico slov skih mladinskih filmov, kot so: Dolina miru, Srečno, KeP Kala, Kekčeve ukane in Nevidni bataljon, Ne joči, Peter. I Ribič je za svoje ustvarjanje dobil Prešernovo nagrado za 1970. Zakaj pravzaprav prihaja do želje po lastnem kulturr društvu? Preprosto zato, ker se kar 480 učenk in učencev n šole tako ali drugače ukvarja s kulturo. Za to imajo kar d možnosti v otroškem pevskem zboru, pionirskem pevsl zboru ter mladinskem pevskem zboru, v novinarskem kro in šolskem radiu Pecovci, v foto krožku, likovno-kiparsl krožku, literarno-dopisniškem krožku, v malem kinu, tur čnem podmladku in fakultativnem pouku turizma ter v O: vi skupini. Če udeležencem v teh dejavnostih prištejerm glasbeno šolo, je mladih kulturnikov na šoli krepko čez 50 šolskem kulturnem društvu se bomo še uspešneje dogova: o programih in sodelovanju med krožki pa tudi v občinski turi se bomo lažje uveljavili. Na ustanovnem sestanku kulturnega društva se v spoznali in srečali s pisateljevo ženo in prav to, da bc med nas, nam je v veliko veselje. Ko bo kulturno društvo ustanovljeno, ga bomo posprc na srečno pot z ogledom filma Kala, za katerega je scenar: svoji povesti napisa^ Ivan Ribič. Petra Gorišek, OŠ prol Josipa Plemlja I Tokrat malo drugače v Mojstrani iz OŠ 16. decembp Ob srečanju predsednikov T trn w T ^^-r^ /rmJj/nwma/. \%mnmj) \* - &. aJUttoJL /W /za iax>*f pouub /na A* ta vosu /tfudu. n^fjjdjaSLrrrUjr ajt^ HfurLyv\^ fETEK, 18. DECEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN (^)IMiSSoJJ©IEIIGLAS TV SPORED PETEK 18. decembra Tednik Mednarodna obzorja S. Legerlof: Gosta Berling, ponovitev 6. zadnjega dela švedske nadaljevanke Video strani Tednik Mednarodna obzorja A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 4. del lutkovne serije Super stara mama, 7. del angleške otroške serije Tisoč udarcev: 1000 udarcev, 3. oddaja izobraževalne serije Risanka Video strani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Kranjska gora: Korak pred drugimi, športna oddaja Planet Zemlja: Solarno morje, 6. oddaja dokumentarne serije Propagandna oddaja J. Jakes: Sever in jug TV dnevnik Minnie in Moskeicz, ameriški film Video strani Oddajniki II. TV mreže [7.00 Goteborg: Tenis za Davisov pokal-finale, prenos, Švedska : Indija, posamezno i-OO Včeraj, danes, jutri I-00 En avtor, en film f3.20 Passo doble, nemški film TV Zagreb I. program 8.20 8.25 855 230 '5.00 Poročila Dečki in čas, otroška oddaja TV v šoli: Obiščimo vojašnico, Gozd v barvi. Angleščina, Marin Držič Poročila TV v šoli: Repriza, Risanka, Risanka, Beograd, Zadnje minute Poročila TV v šoli: Angleščina, Marin Držič Dober dan Kronika Reke Otroci in čas, otroška oddaja Znanost Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Zakon v LosAngelesu, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik Kulturni magazin BIS - nočni program Poročila SOBOTA 19. decembra 8.05 Video strani 8.15 Radovednni Taček: Koza 8.30 Pamet je boljša kot žamet, 11. oddaja 8.35 Kljukčeve dogodovščine, 17. del 8.50 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce-Ne jokaj Mihi 9.30 A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 4. del 9.45 Propagandna oddaja 9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom (m) prenos 1. teka 11.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju-slalom (ž), posnetek iz Piancavalla 11.45 Mesta: Titograd, ponovitev 12.20 Propagandna oddaja 12.20 Propagandna oddaja Kombinirani prenos 12.25 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju (ž), 2. tek 13.00 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom (m), 2. tek 14.00 Šopek domačih 14.20 Aktualno: Na konici igle, ponovitev 15.10 Dvigni zaveso, ameriški film 17.00 Skopje: DP v košarki-MZT : Jugoplasti-ka, prenos 18.25 Da ne bi bolelo: Ženska v meni Risanka Video strani Knjiga Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Storimo še enkrat, ameriški Propagandna oddaja TV dnevnik Alpe Jadran, zabavno-informativna oddaja M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 8 del avstralske nadaljevanke Video strani 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.25 19.30 20.10 20.15 22.0 22.10 22.25 22.55 23.40 Oddajniki II. TV mreže: 13.30 Goteborg: Tenis za Davisov pokal, prenos (slov. kom.) Švedska : Indija, dvojice (od 16.30 do 17.00) 17.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 18 30 Kotor: Vaterpolo KotorPartizan, prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 Svet na zaslonu 20.55 Rezerviran čas 21.45 Poročila 21.50 Čopičev humor in resničnost, feljton 22 20 Jazz 22.50 Športna sobota ;urt »v H ir d »vsi-kro arsl tur /Oi emi z 50 svai ski - ■* C :prc nar: jrof lju I Biti zaljubljen je ljubezenska drama z Robertom-De Nirom in Mervl Streep v glavnih vlogah. V bistvu gre za novo krajšo „_, verzijo filma »Kratko srečanje« režiserja Davida Leana, ki spa da v filmski klasiko Dvoje mladih ljudi se naključno spozna, Tlb potem se često srečata in tako vse do dne, ko iznenada spo znata, da sta rojena drug za drugega Oba sta poročena in Drepuščata se čustvom. Usoda in naključje ju ponovno razdrta. Njuna zakona nista nesrečna, toda utopila sta se v vsa ljost, prešla sta v mirna čustva in rutino Režiser Ulu ,bard je naredil film iz življenja, našega, sosedovega. . odzemlje je francoska drama Lamber je ekscentričen nker z žepi, polnimi dinamita, ki je uničil rojstni dan lepe Hoogatašice in ukradel neke dokumente njenega vplivnega moža, ki bi ga lahko kompromitirali Na begu se skrije v metro prav takrat, ko ga zapirajo Tu najde prijatelje in se odloči, da osnuje svojo ročk skupino iz pouličnih muzikantov iz metroja Medtem pa ga iščejo policija, okradeni mož in lepa bogataši « ca, ki želi pobegniti iz svoje pozlačene okolice in morda doživi M Ati Prav0 ljubezen prav z Lamberom.., Vohuna, kakor midva je ameriška pustolovska komedija Šefi ameriške obveščevalne službe se odločajo, da za neko izredno nevarno misijo angažirajo dva najbolj nesposobna / agenta, da bi tako prikrili prave vohune, ki naj bi kar najbolj , J uspešno opravili nalogo. Seveda »nadomestna« vohuna izzo / Tve,a vrst0 komičnih situacij, v nevarnost pa pripeljeta celo laXi svetovni mir... ^^Matineje v nedeljo, 20. decembra: ob 10 uri bodo v kinu Cen ftOAer predvajali risani film Smrkci prihajajo, oh 15. uri v Tržiču ' slovenski lutkovni lilm Zvezdica zaspanka. ob W>. uri pa v Ze-Iczarju na Jesenicah risankoRacman Jaka in njegovo klapa. V soboto, 19. decembra, ob 16. uri bo v kinu Cen to i v Kranju t "po dolgih lotih spot na sporedu španski črno-beh lilm En dan življenja. Nazadnje smo ga pri nas videli * začetku petdesetih *■ "*let. polom pa je obležal v kinoteki. Nanj spominja le ie pesem iz filma, ki jo včasih i« slišimo na radiu. »Tebi mama rluani ta«. Kinomaiogialskomu podjetju Klimi |o lilm uspelo i/bAZMl iz pozabe, in tako bo na sporedu jutri, če bo zanimanja več. pa jOT^Šo kdaj drugič. TV Zagreb I. program 9.00 9.40 9.50 11.00 12.50 14.00 15.30 16.00 16.45 16.50 17.00 18.30 19.30 20.00 20.15 21.55 22.05 TV v šoli Poročila Kranjska gora: Veleslalom (m), prenos 1. teka TV v šoli Kranjska gora: Veleslalom (n), prenos 2. teka BIS, ponovitev Narodna glasba Sedem TV dni Poročila TV koledar DPv košarki-MZT : Jugoplasti-ka Medtem, dokumentarna oddaja TV dnevnik Concertino Dobrodošli, gospod Chues, ameriški film TV dnevnik Nočni spored NEDELJA 20. decembra 8.15 Video strani 8.25 Živžav 9.20 Super stara mama, ponovitev 7. dela angleške otroške serije 9.45 Propagandna oddaja 9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem prenos 1. teka 11.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju-Veleslalom (ž), posnetek 1. teka iz Piancavalla 11.30 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 8. dela avstralske nadaljevanke 12.20 Propagandna oddaja 12.25 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom (ž), 2. tek 13.00 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju-slalom (m), 2. tek 14.00 Domači ansambli: Ansambel Vlada Sredenška 14.30 Planet Zemlja: Solarno morje, ponovitev 6. oddaje dokumentarne serije 15.25 J. Janicki-A.Mularzvk: Hiša, 6. del poljske nadaljevanke 17.00 Will Pennv, ameriški film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Vitezović: Vuk Karadžič, 7. del nadaljevanke TV Beograd 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zdravo 22.40 Video strani Oddajniki II TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in igrani film 12.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13.00 Goteborg: Tenis za Davisov pokal, prenos 18.45 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodovina izumov, dokumentarna serija 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Maupassantove novele 22.00 Liki revolucije, dokumentarna oddaja 22.45 Mali koncert 23.05 Poezija PONEDELJEK 21. decembra 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Ciklus Axela Cortinija-Kam in nazaj: Dobrodošli na Dunaju, avstrijski film 16.50 Video strani 17.05 TV mozaik, ponovitev 17.25 Radovedni Taček: Vrata 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 12. oddaja 17.45 Znak, 5. del otroške serije TV Sarajevo 18.15 Glasbeni ropot 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 D. Steel: Usodna križanja, 5. del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.10 Omizje 22.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže anorganskega izvora Naravoslovje: Svet okoli nas-Vulkani in potresi Obrambna vzgoja: Osnovni pogoji preživetja 11.00 Jezikovni utrinki 11.05 Tuji jeziki Angleščina XXVIII. Francoščina XI. 15.55 Video strani 16.10 TV mozaik-šolska TV, ponovitev 17.10 Periskop 18.25 Poiočilos programsko-volilne konference RK-SZDL Slovenije 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz Tv sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik ■ 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Slovenska akademija ob dnevu JLA, prenos 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Integrali 22.20 Tv dnevnik 22.35 Video strani _Oddajniki II TV mreže 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.35 21.05 21.30 Angleščina XXVIII. Francoščina XI Mostovi-Hidak Videogodba TV dnevnik Kvaliteta življenja: Za kakšno kvaliteto življenja nam gre?, zadnji del dokumentarne serije Žrebanje lota Manjšine-bogastvo Evrope: V deželi Samov V senci groze, serijski film Narodna glasba 22.25 TV dnevnik 22.40 Videogodba, ponovitev 23.10 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Umetniški večer: Mirko Božič ČETRTEK 24. decembra 10.00 TV mozaik-šolska TV Glasbena vzgoja: Zapisi za mlade -Radovan Gobec Kulturna dediščina: Zgodba o stari livarni 11.05 Bronco Billy, ameriški film, ponovitev 16.10 Video strani 16.25 TV mozaik-šolska TV, ponovitev 17.30 J.Tomažič: Pohorski steklar 17.40 Pisma iz TV klobuka 18.25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 T. Mann: Čarobna gora, 1. del nemške nadaljevanke 23.00 TV dnevnik 23.15 KDF-kronika telesa 23.30 Manjšine-Bogastvo Evrope: V deželi Samov, ponovitev 00.00 Glasbena oddaja 00.30 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Potopis 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Izročilo in sporočilo: Lok, balet 20.45 Poročila 20.50 Dokumentarni večer 22.20 Čas knjige radio žiri 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja 17.45 Otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert ob dnevu JLA, prenos iz centra Sava 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.30 Argumenti, zunanje politična oddaja 22.15 Spoznajte Johna D..., angleški film TOREK 22. december 10.00 TV mozaik-šolska TV: Kemija: Onesnaževalci organskega in SREDA 23. decembra 10.00 Mostovi 10.30 T. Osmanli: Zvezde 42, ponovitev drame TV Skopje 16.00 TV mozaik, ponovitev 16.30 Angleščina XXVIII 17.00 Francoščina XI 17.30 Kljukčeve dogodivščine, 18. del. 17.30 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce, Sledovi časa 18.15 Aids, 2. del izobraževalne oddaja TV Zagreb 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Lovec, ameriški film 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Bosančki, dokumentarna oddaja Žiri in Poljanska dolina na Škof ja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Nedelja, 20. decembra 9.00 Napoved programa-EP in melodije za vas-lz zgodovine naših krajev 10.00 Predstavljamo štiri mestne krajevne skupnosti ob njihovem krajevnem prazniku — Podelitev Severjevih nagrad. 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Gorenjski glas ob 40-letnici izhajanja. 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 22. decembra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Ob dnevu JLA 18.00 Spomini Toneta Peternela r.a začetek Poljanske vstaje 19.00 Napoved programa za četrtek Sreda, 23. decembra 16.00 Napoved programa — EP obvestila — Glasbene želje 17.00 Z nami v studiu je skrivnostni gost. Ugibajte! Četrtek, 24. decembra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Cicibanova ura 18.00 Novice in dogodki — Med policami zgodovinskega arhiva — Gospodinjski nasveti 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 18. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov — 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mla di mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje — 00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 19. decembra: Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo — 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal — 20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči — 00.05.5 - 5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 20. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Promenadni koncert - 11.00 —13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih — 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 21. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 22. decembra: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 23. decembra: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena- matineja — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 14.05 Mehurčki — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 24. decembra: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba — 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali — 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica — 22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev — 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba um KRANJ CENTER 18. decembra: amer barv. film AVTOSTOPAR ob 16, 18. in 20. uri, 19. decembra: amer kanad barv. film AVTOSTOPAR ob 16. in 20 uri, mehiški barv film EN DAN ŽIVLJENJA ob 18 uri, pre miera amer komedije VOHUNA KAKOR MIDVA ob 22 uri, 20l decembra: belg risani film PRI HAJAJO SMRKCI ob 10. uri amer barv film AVTOSTOPAR ob 15. in 17. uri, slov barv film LJUBEZEN JE VSEM V POGU BO ob 19. uri, premiera franc barv filma PODZEMLJE ob 21 uri, 21. decembra: amer barv romantični film ONA HOČE NAJBOLJŠE ob 16 uri, slov barv. film LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 18. in 20. uri 22. decembra: belg risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 15 30 amer barv. romantični film ONA HOČE NAJBOLJŠE ob 18 uri slov barv film LJUBE ZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 20 uri, 23. decembra: belg barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 15 20, amer barv romantični film ONA HOČE NAJBOLJŠE ob 18 uri. ob 20 15 Novoletni koncert Pihalne godbe Kranj, 24. decembrf- am,eAr barv pust komedija VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 16., 18. m 20 uri KRANJjTORŽIČ 111 decembraTn^m barv erot film RESNIČNE ZGODBE III. ob 16., 18. in 20. uri, 19. decembra: angl. barv. srhljivka LINK ob 16. uri, amer. barv. erot. film SOBARICA ob 18. in 20. uri, 20. decembra: amer. barv. film BUD SPENCER V AKCIJI ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE III. ob 16. uri, pre miera amer. barv ljub. filma BITI ZALJUBLJEN ob 20. uri, 21. in 22. decembra: amer barv ljub. film BITI ZALJUBLJEN ob 16., 18 in 20. uri, 23. decembra: ital. pust. film BOJEVNIKI BRONXA ob 16, 18. in 20 uri, 24. decembra: amer. barv. film ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 16., 18 in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 18. decembra: amer barv. ko medija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv srhljivke LINK ob 20. uri, 19. decembra: amer. barv komedija POLICIJSKA AKADE MIJA III. ob 16., 18. in 20. uri, 20. decembra: amer. barv. risani film RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 16 uri, amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADE MIJA III ob 18. in 20 uri, 21. decembra: jugosl film OFICIR Z VRTNICO ob 16., 18. in 20 uri, 22. decembra: amer. barv erot. film SOBARICE ob 16., 18. in 20. uri, 23. decembra: angl barv. srhljivka LINK ob 16., 18. in 20. uri, 24. decembra: angl. barv srhljivka LINK ob 16., 18. in 20. uri _ KAMNIK DOM_ 18- decembra: amer barv. ko medija LEPOTICA V ROŽNATEM ob 18 in 20 uri, 19. decembra: amer barv film E. T VESOLJ ČEK ob 16. uri, amer. barv. film M. A. S. H. ob 18. in 20. uri, pre miera frnac. barv. filma PODZEMLJE ob 22. uri, 20. decembra: ital. barv. film CYBORG ob 15. in 17. uri, amer. barv. erot. film SOBARICA ob 19. uri, premiera amer. barv. pust. komedije VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 21. uri, 21. decembra: amer. barv komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 18. in 20. uri, 22. decembra: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMI JA III. ob 18. in 20. uri, 24. decembra: amer. ital. akcij, film BUD SPENCER V AKCIJI ob 18. in 20. uri TRŽIČ 19. decembra: amer. ital barv. akcij, film BUD SPENCER V AKCIJI ob 16. in 18. uri, amer. barv. erot film BITI ZALJUBLJEN ob 22. uri, 20. decembra: slov barv lutk film ZVEZDICA ZASPANKA ob 15. uri, angl. barv. srhljivka LINK ob 17. in 19. uri, premiera amer. kanad. filma AVTOSTO PAR ob 21. uri, 21. decembra: amer. kanad film AVTOSTOPAR ob 19. uri, 22. decembra: amer. kanad barv. film AVTOSTOPAR ob 17 in 19 uri, 24. decembra: amer barv. komedija M. A. S. H. ob 17. in 19. uri DUPLICA 19. decembra: ital. barv. pust. film BOJEVNIKI BRONXA ob 20. uri, 20. decembra: belgij. barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. film PROSTORI V SRCU ob 18. in 20. uri, 23. decembra: amer barv. pust. komedija VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 20. uri, 24. decembra: amer. barv. ljub. film BITI ZALJUBLJEN ob 20. uri KRANJSKA GORA 18. decembra: amer. barv. pust. komedija VOHUNA, KAKOR MIDVA ob 17. in 19. uri, 22. decembra: angl. barv. srhljivka LINK ob 17. in 19. uri CERKLJE 19. decembra: belgij. barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 18. uri, amer. barv. srhljivka HIŠA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 18. decembra: amer. melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri, 19. in 20. decembra: amer. drama NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 17. in 20 uri POUANE 18. decembra: ital. akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 19. uri, 20. decembra: amer. film PRIČA ob 17. uri ŽELEZNIKI 18. decembra: amer drama NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri, 19. decembra: amer. melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri, 20. decembra: ital. akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 18. in 20. uri ŽIRI film TOP GUN ob 18. uri, 19. amer. barv. film ZAPUŠČENA SOTESKA ob 18. uri, angl. barv. film MONA LIZA ob 20. uri, 20. decembra: amer. barv. akcij, film TOP GUN ob 16. uri, amer. barv. film NORI DAN - BEAT-LESMANIJA ob 18. uri, argnet. barv. film URADNA VERZIJA ob 20. uri, 21. decembra: angl. barv. film MONA LIZA ob 20. uri, 22. decembra: amer. pust. film ZAPUŠČENA SOTESKA ob 20. uri, 23. decembra: amer. barv. film NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 20. uri, 24. decembra: amer. barv. film KOBRA ob 20. uri BLED 18. decembra: amer. barv. film LISTA SMRTI ob 18. uri, angl. film 1984 . ORVEL ob 20. uri, 20. decembra: amer- pust. film DRAGULJ Z NILA ob 18. uri, amer. barv. film NE KUKAJ V TUJA OKNA ob 20. uri, 21. decembra: argen. barv. film URADNA VERZIJA ob 20. uri, 22. in 23. decembra: angl. barv. film MONA LIZA ob 20. uri, 24. decembra: amer. barv. film NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 20. uri BOHINJ 19. in 20. decembra: amer. film THE GOONIES ob 20. uri in ob 17.10, 23. decembra: amer. komedija PRISMUKNJENCI ob 20. uri RADOVUICA 18. decembra: amer. barv. akcij. 18. decembra: amer. barv. film NE KUKAJ V TUJA OKNA ob 20. uri, 19. decembra: amer. barv. film NE KUKAJ V TUJA OKNA ob 18. uri, amer. barv. pust film DRAGULJ Z NILA ob 20. uri, 20. decembra: amer. barv. film LISTA SMRTI ob 18. uri, amer. barv. film 1984 - ORVEL ob 20. uri, 24. decembra: argent barv film URADNA VERZIJA ob 20. (StmmSSm^GLAS 8. STRAN. ODMEVI , OGLASI, OBVESTILA PETEK, 18. DECEMBRA Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo A NI ČUDNO, MIRAN SUBIC - SPLOH ME NI NIC SRAM! Honi soit qui mal y pense (Prevod prepuščam Miranu Šubicu. Našel ga bo v Verbinčevem Slovarju, tujk na strani 274 v prvem stolpcu spodaj.) Draga, nadvse spoštovana urednica, verjemite mi, da mi je zares žal, ker se osebno ne poznava. Enkrat bom zapravil tisti vaš honorarček, pa se bom zapeljal v Kranj. Rad bi videl, ali se tudi vi že bližate tistim štiridesetim letom, kolikor jih zdaj že šteje vaš Gorenjski glas. Mojo skušnjavo poznate pač iz svoje ženske izkušnje: čisto navaden moški firbec. Sicer pa sem zadnje dneve ves iz sebe in čisto narobe, kot se temu po domače reče. Pa ne zaradi tistega, kako sta se izpraznila E. Torkar in Miran Šubic v vaših Odmevih 4. decembra 1987, temveč zaradi vašega opravičila v taistih Odmevih. Cenjena urednica, zaradi tistega, kar sem — ali kar mogoče še bom — napisal, se nikoli več nikomur ne opravičujte! Svoboda misli je neod-tuljiva človekova pravica. O vsem, kar preberem ali slišim, imam kot človek, kot Slovenec, Jugoslovan, Evropejec, Zemljan ne le pravico, ampak dolžnost premišljevati s svojimi revnimi možgani. Če se potem v moji zmešani glavi rodi kakšna pregrešna misel, se — lepo prosim! — nikar vi ne opravičujte vesoljnemu pišočemu občestvu! Kriv sem jaz, ki sem kozla ustrelil. Ne vi, ki ste »kozla« prezrli pa ga dali v tiskarski stroj. Pa bodite še stokrat odgovorna urednica — edini grešnik za vse spodrsljaje v svojih člankih ostajam jaz, Janez Svoljšak st. iz Mojstrane. (Lahko bi me namreč kdo zamenjal s sinom, ki mu je ime tako kot meni, pa ne živi doma.) Naj grem k stvari! O »častilcih in čistunih« E. Torkarja čisto na kratko. Z možakarjem se poznava. Kruh si služi kot svobodni umetnik. Mora torej vsak dan nekaj pametnega ali zmešanega napisati, če hoče preživeti. Ne morem mu torej zameriti njegovega pisanja. Človek pač prideluje inflacijske dinarje za vsakdanjo štruco in margarino. Za mortadelo mu ob samozaložbah že komaj kaj ostane. Mogoče pa pozna tudi on lepo zveneči verz iz Rdeče kantate Miha Klinarja: »... podtikanj nizkotnih in podlih stremljenj...« Mogoče se bo pa E. Torkar iz tegale zapisa le kaj naučil: »J. Svoljšak« je mogoče prebrati kot »Jebemte Svoljšak«. In »E. Torkar« kot »Eva Torkar«. Upam, da bo zanaprej E. Torkar izpisoval moje krstno ime ne le z začetnico, temveč s polnim imenom. S »slovenskim novinarjem« Miranom Šubicem je pa stvar malo drugačna. V dno duše potrt, do smrti po-kesan, ves razdrt v drobovju, vam priznavam, da za »slovenskega novinarja« Mirana Šu-bica sploh nisem vedel. Kakšna sramota za človeka, ki vendarle vsak dan spremlja pisarije slovenskih časnikarjev v DELU, v JANI, v NAŠI ŽENI, v JiS in še v neštetih drugih časnikih in revijah! Ampak, krucilavdon, moj upokojenski dan mine, kot bi mignil: Zjutraj zakurim v kamin in poskušam prebrati DELO od včeraj, potem že pridirkata vnučka v sobo, nato je treba oskrbeti vso hišo s kurjavo, popoldne sta pa že spet vnuček in Srček pri dedku. Si morete predstavljati lepšo zaposlitev za dedka? Ko bi vam hotel popisati, kaj vse počenjamo v moji knjižnici, bi nastala iz tega najbrž zanimiva zgodba za otroke. Naj se vrnem spet k »slovenskemu novinarju« Miranu Šu-bicu! Najprej bi mu rad na ves glas povedal, da nisem noben homoseksualec, temveč čisto navaden, normalen moški, ki se še vedno rad ozre za lepimi ženskimi nogami (če niso v hlačah) pa za vsemi oblinami, ki kipe nad njimi. Zato ga milo prosim, nam me nikoli več ne ogovarja z »dragi moj Janez«, kar je v svojem članku SRAM NAJ VAS BO, JANEZ SVOLJŠAK, štirikrat zapisal. Saj so ljudje na svetu, ki me smejo tako ogovoriti. Žena, brat in sestre. Prijatelji in znanci, ki jih ni malo. Vija vaja — ven! Za nekega »slovenskega novinarja« Mirana Šu-bica pa nisem in ne maram biti noben »dragi moj Janez«. Pika. Kupu gnoja, ki ga je nametal v svojem članku, bi se rad na daleč ognil, kajti take demagoške novinarske svinjarije mi smrde. Do danes meni neznani Miran Šubic namreč sploh ne ve, da sem v svojih tridesetih prosvetarskih letih poučeval nekaj stotin — ičev. In da so bili ti — ići praviloma moje najboljše učenke in učenci. Ob tridesetletnicah, dvajsetletnicah, petnajstletnicah, desetletnicah prirejajo moji nekdanji razredi srečanja. Vsako leto me povabijo na dvoje, troje takih spoznavanj. Zmeraj se — t-či pritisnejo k meni: Slovenke in Slovenci iz razreda ostajajo na nasprotni klopi... Še vedno sem pri Miranu Šu-bicu. V zadnjem Rolanju po sceni sem prebral: »Ja, v gimnazijskih letih sem raznašal Dnevnik in to je nemara v marsičem odločilo...« pravi multimedialni davitelj, »bombnik« slovenskih možganskih celic MIRAN ŠUBIC v intervjuju za Anteno. Mi pa dodajamo: »Napak je odločilo! Nič nam ne bi manjkalo, če se bi Miran še naprej ukvarjal s tistim gimnazijskim poslom.« (Mladina, štev. 42, 11. december 1987, stran 20). Spet prepisujem, tokrat z razglednic, ki sem jih prejel v petek, 11. decembra 1987, kot odmev na članek Mirana Šubica: Iz Škofje Loke (dobesedno): »Ne uzirajte se na butuca Mirana Šubica.« Iz Tržiča: »Miranu Šubicu pa povejte, naj njega bo sram, Vas nima kaj biti. Še enkrat, ostanite kakor do sedaj, in še mnogo zdravja Vam želim.« Kako je že napisal Janez Menart v svoji Exegi monumen-tum? Ne, ves ne bom prešel. Teto bo pokopano, a duh moj živel bo še mnogo let, in v mislih bom ljudem, dokler nad mano blestel bo mavrični slovenski svet. Menartov duh prav gotovo. Nisem domišljav človek, zato bi o življenju mojega duha med ljudmi po fizični smrti nič rad ne napisal. Zna se zgoditi, da bo umrl z mojim telesom vred. Če pa bo Miran Šubic še naprej stresal takšne kozlarije, bo pa njegov duh umrl še pred njim. Sit sem bojev, front in ofenziv. V letih od 1943. do I945.sem se med njimi nič kolikokrat po-sral v hlače.Zmeraj, kadar sem se že znašel v bitki, je bil na nasprotni strani tepec, ki mije meril v glavo. Uspešno sem jo skrival za krtine. Krogle so mi žvižgale mimo ušes ali skozi lase na temenu. Svojemu narodu odkritosrčno priznavam, da mi je do junaka manjkalo natanko toliko kot Cefizeljnu v Butalah. Prau zaradi tega tudi še nimam odlikovanja »red za hrabrost«. Če bi mi ga kdaj iz sramežljivosti podelili, ga bom z veseljem odstopil Miranu Šubicu, ki nikoli ni bral mojih člankov »Gde si, moje stado?« Pa tudi zato, da bi si mi ne bilo treba več bojevati z njegovo nevednostjo in demagogijo. Na »alternativni vlak« sem pa prestopil že pred štirimi desetletji. Le koliko let je tedaj štel Miran Šubic? Ne sodim med tiste Slovence, ki so ves čas »modro molčali«. Utihnili so me uredniki, ki so moje članke pridno metali v uredniške koše. Jasno, Miran Šubic? Ima me, draga, spoštovana urednica, da bi za konec tegale pisma zapisal nekaj zajedljivega. Bom raje zamolčal. Bo za naju oba bolje. Raje tole: Dela prost božič, srečno, zdravo, dobro, pogumno leto 1988 iz prisrčen pozdrav! Mojstrana, ponedeljek, dne 14. decembra 1987 Janez Svojšak Gorenjski glas, 15.12.1987 MNOGO PSOV -ZAJČJA SMRT Smeh je pol zdravja, Alenka Potočnik ali »Alenka Potočnik« pa mi ga je privoščila v obilju. Smeha in zdravja obenem. S svojim prosojnim napadom na mojo osebico (v zvezi z odgovorom Janezu Svolj-šaku) sije pač privoščila klasično pojedino slovenskih pole-mikov: za PREDJED se nam je predstavila kot polivalentna osebnost (na novinarstvo, fuz-bal in turizem se vsi zastopi-mo...), nato je v GLAVNI JEDI na hitro obračunala z mojim delovanjem in v POOBEDKU posegla še na »genetsko — i družboslovno pdročje«. Da počiš od smeha. Sam sem se spraševal samo eno: KJE JE TU POLEMIKA O PISANJU JANEZA SVOLJŠA-KA? Ni je. Ker je pač ne more biti. Ker je Janez Svoljšak napravil, kar je pač napravil. Če sem že v prvem odgovoru hote izvzel samo en citat iz njegove »analize«, naj Alenki Potočnik, Janezu in vsem ostalim, ki jih moje in še kakšno delo prepričuje, da je novinar lahko vsak, zastavil vprašanje za dolge zimske urice: J. S. uporablja termin »časnikar« kot ustrezen za »novinarje«. Namiguje (odkrito in zgovorno), da tudi s tistim »novinar« ni nekaj v redu (saj veste: novine...). Vprašanje; kaj pa radijski in televizijski novinarji — bodo tudi oni »časnikarji«? Ali pa bodo kar ostali, to kar so: novinarji (iz »novica« — osnova novinarstva)? V prvem odgovoru sploh nisem hotel pisati o tej očitni nesmiselni terminologiji, toda, ker J. S. ima »odvetnika«, ki ga tako čisla, je treba stvar opraviti do konca. Draga Alenka ali »Alenka«, vaš »topli obrok popljuvanšči-ne« na moj račun me še zdaj resnično zabava. Zaradi tistih »gospodinjskih tem« me vlačijo po sodiščih, vašo analizo mojega delovanja pa sem slišal že nekajkrat od svojih »prijateljev«. Nimam jih malo, to je svojevrstno bogastvo: imeti sovražnike oziroma »prijatelje« zaradi tega, ker DELAŠ. Tudi tisti, ki so vam to analizo prišepnili, sodijo mednje. Sicer pa o tem res ni treba izgubljati besed, NAJ ZA VSAKOGAR GOVORI NJEGOVO DELO. Za vas je omenjeni dopi-sek res bolj zgovoren od polemike z vami! Če pa boste imeli kdaj čas, mi, prosim, le skušajte odgovoriti o bistvu polemike: o žalostnih, strašljivih, ne- smiselnih, praznih trditvah J. S., ki »piše v Novo revijo in še kam«. Amen. Najbolj pa bom vesel, ko bom tole vaše skrpucalo napadov name pokazal lahko v bližnji prihodnosti na sodišču kjer zaradi ene od »gospodinjskih tem« teče postopek. Boljšega odvetnika si ne bi mogel dobiti... Kot vidite, sem vas razočaral. Nisem vas popljuval, ne vašega dela (vesel bom, če bova postala kolega — saj po vašem vas ravno jaz silim v to — novinar je tako ali tako vsak lahko...) in ne vaše cenjene osebnosti. NAJBOLJ PA BOM VESEL, ČE VAS BOM SPOZNAL, IZ OČI V OČI. Tega se najbolj veselim, ker se bova oba prisrčno nasmejala in na-klepetala. Morda mi boste celo ZAUPALI, kdo vam je »analizo delovanja M. Š. položil na pero«. Sam sicer to slutim, toda dlje od slutnje me ni zaneslo. Kajti potem se ne bi mogel vašemu pisanju tako od srca nasmejati. Draga Alenka ali »Alenka«: nikar nič obotavljanja pred srečanjem z mano. Od »sterilnega« se vam ni treba bati ničesar. Za domačo nalogo pa samo tole: KO SE BOSTE ZOPET ODLOČILI, DA VAS. NEKAJ TIŠČI, DA NEKAJ MORATE IZPOVEDATI, KO BO VAŠ MEČ ZOPET SKOČIL IZ NOŽNICE, TAKRAT NE IMEJTE ZAVOR: zopet pišite vso zadevo kot napad na nekoga in se niti približno ne dotaknite BISTVA (pisanje zdaj že zares »zlajnanega« J. S.). Po vaši LOGIKI (?) si namreč nekdo, ki piše v Novo revijo, je upokojen, ima veliko izkušenj, je veliko storil za slovenski jezik... etc. ...lahko privošči NAJBOLJ NIZEK ŠOVINISTIČNI IZPAD ob »žegnu« 40-letnice nekega časopisa? » Predlagam za konec torej tole: ko vam bo zmanjkalo idej za pisanje o prednostih, vrlinah J. S., mirno analizirajte kar mene: zlasti teorija o tem, da bi se moral novinar kot novinar pojavljati NAJVEČ v dveh medijih, me je zabavala do solz. Vi kar pišite, ostro, dognano, analitično — jaz pa VAM OBLJUBIM, DA VAM SNOVI ZA NAPADE NE BO ZMANJKALO. Pa bova oba srečna, najbolj pa tisti, ki se ob tem zanašajo na pregovor »MNOGO PSOV - ZAJČJA SMRT«, a ne vedo, da je ta zajec še daleč v temnem gozdu. Ponj bo treba s precejšnjo mero »lovskega znanja«. Bodite prisrčno pozdravljeni, draga moja Alenka ali »Alenka« — in upam, da ste se vsaj pol toliko zabavali kot jaz ob vašem pisanju. Kajti k srcu sem si vzel samo vaš naslov: RES ME JE SRAM - ZA J. S. ZA NJEGOVE ISTOMIŠLJENIKE, NAJBOLJ PA ZA TISTE, KI S PLJUVALNJEM NA DRUGE SKUŠAJO POLEMIKO SPREMENITI V - POLEMIKO (iz »metanja polen pod noge...«. Miran Šubic, dipl. novinar Kranj Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica RADOVLJICA Odbor za splošne kadrovske zadeve razpisuje naslednja dela in naloge: TAJNIKA Samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Radovljica za mandatno dobo 4 let. Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri, 2 do 4 leta delovnih izkušenj, organizacijske in komunikativne sposobnosti Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od drteva objave na naslov: Samoupravna interesna skupnost občine Radovljica, Šercerjeva 22, Radovljica Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. ELITA Trgovsko podjetje Kranj Tavčarjeva 31 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: SAMOSTOJNI REFERENT V FINANČNO RAČUNOVODSKEM SEKTORJU Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana srednja šola ekonomske usmeritve, dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili pošljite v Splošno kadrovski sektor ELITA Kranj, Tavčarjeva ul. 31 v roku 8 dni po objavi oglasa. Kranj Trgovska DO KRANJ, DO Skupne službe Po sklepu delavskega sveta objavljamo: JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. 8 računskih strojev 2.14 računskih strojev delovne skupnosti skupnih služb izklicna cena * davkom znamke na 1 kos Olvmpia—sešte- al.000 valni Digitron 1620 PR, Oliveti Olvmpia CP CPA al5.000 CPD Digitron alfa, TRS/208 3.1 pisalni stroj IBM 100.000 4.8 telefonskih aparatov Iskra 44.000 5.2 avtomobilska plašča: 175 SR 14 a2.0O0 letni 2 avtomobilska plašča: 175 SR 14 a'4.000 letni 4 avtomobilski plašči: 175 SR 14 a40.000 zimski Javna licitacija bo v torek, dne 22. decembra 1987 ob 10. uri, v prostorih društva računovodskih in finančnih delavcev, Prešernova 11, Kranj. Ogled osnovnih sredstev je možen isti dan—eno uro pred pričetkom licitacije. Prodaja bo po načelu videno —kupljeno. Javne dražbe se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe. Informacije lahko dobite na tel. št. 23-070, int. 20. Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj, Strokovna služba Kranj, Gosposvetska 12 razpisuje po sklepu sveta delovne skupnosti JAVNO DRAŽBO ki bo 29. decembra 1987 ob 12 uri, v prostorih Medobčinske zdravstvene skupnosti v Kranju na Gosposvetski 12 za prodajo garsonjere v Nazorjevi ulici 10 v Kranju. Izklicna cena je 10.555.467 din. Garsonjera j a na ogled po dogovoru. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki morajo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora kupnino plačati v 30 dneh po potrditvi pogodbe. metalka METALKA LJUBLJANA TOZD TEHTNICA ŽELEZNIKI Na plavžu 79 64228 ŽELEZNIKI Razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: Zap. št. Naziv Količina Izklicna cena (din) Stružnica univerzalni tip TNP 145/750 RAŠA št. 40-40/66 1 kos 4.OOO.OOO 2. Stružnica univerzalna tip TES 3/1250 PRVOMAJSKA št. 153/60/2313 1 kos 3.5O0.O00 3. Skobeljni stroj tip KB—350 PRVOMAJSKA št. 6/61/147 l kos 1.500.000 4. Rezervoar stoječi za komprimiran zrak 40001 1 kos 200.000 5. Kiosk Ikom 2.000.000 6. Razni drobni inventar po seznamu Licitacija bo v soboto, dne 26. decembra 1987, ob 10 uri v TOZD Tehtnica Železniki, Na plavžu 79. Pred pričetkom licitacije morajo zasebniki vplačati 10% varščine, družbene organizacije pa instrument zavarovanja plačila v TOZD Tehtnica. Navedena osnovna sredstva bomo prodajali po načelu "ogledano — kupljeno" in po prevzemu ne sprejemamo reklamacij. Ogled opreme je 25. decembra 1987 od 10. do 14. ure. Informacije po tel. 064/66-021 int. 13 ali 66-612. 40ur ALPETOUR ALPETOUR DO CREINA KRANJ Mirka Vadnova 8 objavlja JAVNO LICITACIJO odpisanih osnovnih sredstev: Zap. št. Tip. stroja Ixito izdelave Izklicna cen»: 1. Pralni stroj v delovnem 1.500.000 (štraifix) stanju 2. Avtomobil Z 750 vozen letnik 1982 1.000.000 3. Traktor IMT-558 v delovnem stanju 3.800.000 4. Viličar INDOS 2.5 t v delovnem stanju 4.500.000 5. Čelni nakladalec 700.000 Riko Ribnica 6. Osebni avto I^ADA karavan letnik 1980 1.000.000 7 Osebni avto LADA karavan letnik 1984 1.500.000 Javna licitacija bo 23. decembra 1987 ob 10. uri v prostorih sejne sobe DO Creina Kranj, Mirka Vadnova 8. Ogled strojev je možen od 9. do 10. ure na dan licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije vplačati polog v višini 10% izklicne cene. Izlicitirani znesek mora kupec plačati v 5 dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti izlicitirane cene plača kupec hkrati s plačilom izlicitirane cene. Licitaciji je po sistemu videno—kupljeno in kasnejših reklamacij ne upoštevamo. PfTEK, 18. DECEMBRA 1987 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN @®ISI1ISMJ©ISSGLAS IZBRALI SOZMAS M MERKUR kranj V MERKURJEVI prodajalni VERIGA Lesce, imajo veliko izbiro avtomobilskih verig, značilnost teh je nadvse preprosta montaža,pri kateri ni potrebno premikati ali dvigati vozila. Poleg omenjenih verig imajo na zalogi dobro izbiro živinskih verig, preveznic (žlajdra), verig na metre ter gozdarskih in traktorskih. SILVESTROVANJE V PIVNICI EVROPA v prijetnem okolju z bogato silvestrsko večerjo po zelo ugodni ceni ob glasbi dua DOMINO POKLIČITE NAS NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 21-123 VABLJENI OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO, p.o. KRANJ XXXI. Divizije 7a Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 8. februarja 1988 do 30. junija 1988 Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti mora višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. ITT Graelz F1SHER OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO MERKUR PARTNER Gregorčičeva 8 Kranj Generalni zastopnik v Jugoslaviji: ISKRA COMMERCE Zastopanje tujih firm 61000 Ljubljana, Celovška 122, MERKUR kranj rq vovembo ni n OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU od 11.—20. decembra 1987 PRODAJNI PROGRAM: • bela tehnika, •akustični aparati in zabavna elektronika, • drobni gospodinjski aparati, • električno ročno orodje, • praktična novoletna darila IZKORISTITE MOŽNOST PLAČILA V 5 OBROKIH DEMONSTRACIJE: • električnega orodja Iskra in Black & Decker, • gospodinjskih aparatov Elma OTROŠKA DELAVNICA NAGRADNO ŽREBANJE v soboto, 19. decembra ob 16. uri na razstavnem prostoru MERKUR NAGRADE: vibracijski brusilnik ISKRA VB 23 A —vibracijski vrtalnik ISKRA W 501 — vertikalno stojalo ISKRA ST 011 A — kombi garnitura ISKRA BC 018 — oblic BLACK & DECKER DN 750 — kosilnica z nitko BLACK & DECKER D 810 — stružnica BLACK & DECKER ZN 1300 — likalnik ELMA LPR—01 — likalnik ELMA 990.1 — pribor za varjenje VARSTROJ — 2 grt izvijačev TIK Kobarid — 2 avtogarniture UNIOR Zreče — 2 grt rezilk COMET Zreče IZID ŽREBANJA BO OBJAVUEN V GLASU V TOREK, 22. DECEMBRA 1987 ■ 1 i M ■ bombažna predilnica in tkalnica i tržič1 64290 TRŽIČ. CESTA JLA 14. TELEFON (064) 50 571. TELEX 34507 YUTRBPT IZREDNO UGODNA PONUDBA S POPUSTI TUDI V ČASU NOVOLETNEGA SEJMA NA DETELJICI dO 50 % _ tkanine za oblačila i i i i i i 30% posteljna in namizna konfekcija v TRGOVINI Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Potrošniškem centru »DETELJICA« v Bistrici pri Tržiču OBIŠČITE NAS! SREČNO 1988! (1®ISI1KMJ©IEJ]GLAS 10. STRAN PETEK, 18. DECEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI Izračun stroškov za ogrevanje je pri (takšnem) kranjskem načinu pravilen Stroškovna enačba se razlikuje zaradi »neznank« Kranj, 17. decembra — Na zastavljeno vprašanje, ali je bil sklep odbora za prenovo in gospodarjenje samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj, ko je določil nove akontacije za ogrevanje stanovanj v blokih v kranjski občini preuranjen, je odgovor zdaj znan. Za vse kotlarne v občini veljajo sprejete akontacije od decembra naprej. Izjema pa je Vodovodni stolp, kjer je kurilni odbor višino akontacij znižal na račun zalog in cene, ki trenutno velja za gorivo. Po prvem sestanku članov kurilnega odbora Vodovodnega stolpa s predstavniki strokovne službe Domplana tozda Stanovanjska dejavnost so imeli naslednji dan (minuli teden v četrtek) enak sestanek tudi predstavniki ostalih kotlarn oziroma hišnih svetov v občini, ki na akontacije niso imeli pripomb. Po ponovnem sestanku s predstavniki kurilnega odbora Vodovodnega stolpa ta teden v ponedeljek, ko tudi tokrat ni bilo predstavnikov Planine (?), pa so ob razdelanem novem pregledu stroškov za ogrevanje sklenili, da se akontacije znižajo na ta način, da za tri mesece (do konca februarja) za zdaj izločijo iz stroškov zaloge, hkrati pa obračunajo ceno goriva, ki trenutno velja. Ta pa znaša za kilogram mazuta 256 dinarjev in ne 280, kakršna je bila v v izračunu akontacij, kot jih je potrdil odbor samoupravne stanovanjske skupnosti. Na ta način so akontacije v Vodovodnem stolpu znižali od predlaganih in sprejetih na odboru s 790 dinarjev za kvadratni meter na 693 dinarjev za kvadratni meter. Za ostale pa tako velja sklep, da bo Domplan do 25. januarja pripravil točen obračun stroškov za ogrevalno sezono 1987/88 in hkrati tudi predlog novih akontacij od 1. marca do 30. junija 1988. Stroškovna enačba z neznankami_ Čeprav akontacije torej veljajo, pa najbrž lahko pričakujemo, da razprave v kranjski oblini okrog ogrevanja niso končane. Pa ne zato, ker se predstavniki Planine sedanjih razprav niso udeležili. Razprave bodo po eni strani že zaradi sklepa o izdelavi polletnega obračuna, ki mora biti pripravljen do 25. januarja, po drugi strani pa tudi zato, ker je imel kurilni odbor Vodovodnega stolpa na sedanji razdelan prikaz stroškov za ogrevanje precej kritičnih pripomb. Predno se lotimo nekaterih pripomb in primerjav, ki smo jih skušali poiskati, povejmo, da je izračun stroškov za ogrevanje pri (takšnem) kranjskem načinu matematično pravilen. Vendar pa so v njem nekatere sporne neznanke. Ena glavnih in bistvenih pripomb, ki so jo imeli člani kurilnega odbora Vodovodnega stolpa, je, da v izračunu stroškov gorivo predstavlja sorazmerno majhen delež v primerjavi z nekaterimi drugimi stroški. Za razjasnitev povejmo, da zdaj predstavlja delež goriva v skupnih stroških za ogrevanje v Vodovodnem stolpu nekaj nad 60 odstotkov in enako tudi na Planini; ostali stroški, ki so nekaj manjši, od 40 odstotkov, pa so prikazani v delu energetikev, vzdrževanju, električni energiji, vodi in kanalščini, zavarovanju in bančnih storitvah in stroških poslovanja. Prav na ta del stroškov pa je bilo v razpravi s predstavniki kurilnega odbora Vodovodnega stolpa največ kritičnih pripomb in negodovanja. Za lažje razumevanje povejmo, da je še pred približno tremi leti v v Vodovodnem stolpu v stroških za ogrevanje predstavljalo gorivo okrog 85 odstotkov, na Planini pa celo okrog 90 odstotkov. Vprašanje je torej, zakaj je delež goriva v skupnih stroških zdaj tako padel. Odgovor predstavnikov strokovne službe je bil, da je bilo gorivo sorazmerno poceni in da se ni tako hitro dražilo. Glavna neznanka Vednar se je potem odgovor o glavni neznanki pri ponovni razdelavi izračuna pokazal pri priznani oziroma obračunani uri energetika oziroma kurjača. Ta, potrjena ura, namreč znaša za kurjača 15.000 dinarjev. V tej uri pa je marsikaj, in sicer od čistega osebnega dohodka kurjačev, obveznih družbenih prispevkov in nenazadnje tudi prispevek, ki ga sedanji tozd^ Stanovanjska dejavnost v Domplanu daje kot svoj delež za takšno organiziranost, kakršno Domplan ima. Zdaj so namreč v Domplanu poleg skupnih služb trije tozdi, delež tozda Stanovanjska dejavnost za delo skupnih služb pa znaša v okviru celotnih obveznosti 50 odstotkov. Takšen prikazan sestav stroškov za ogrevanje pa je bil, tokrat le za člane kurilnega odbora Vodovodnega stolpa, šokanten. Nazadnje se je izoblikovalo mnenje, da je v ceni stroškov za ogrevanje poleg obveznega goriva veliko preveč tako imenovanega balasta na račun organiziranosti, kakršno ima Domplan. To, še bolj pa primerjave s sosednjimi gorenjskimi občinami, tudi utemeljujejo ugotovitev oziroma napoved, da razprave okrog ogrevanja v kranjski občini niso končane. Prevladuje stroškovni izračun Najprej skušajmo za lažje razumevanje pojasniti tisti del izjave glavnega republiškega tržnega inšpektorja, da ogrevanje, kakorkoli je že opredeljeno, sodi v komunalno dejavnost. Tam (v občinah), kjer je tako tudi organizirano, so cene za ogrevanje zaradi zadnjih ukrepov narasle precej -manj kot v občinah, kier imajo ogrevanje opredeljeno po stroškovnem izračunu oziroma samoupravnem sporazumevanju. Vendar pa je takšnih občin v Sloveniji le pet, v širši razvrstitvi, kjer je komunalna dejavnost le v delu občine, imajo pa tudi kotlarne na stroškovnem izračunu, pa skupaj trinajst. Vendar bi lahko pritrdili, vsaj kar zadeva Gorenjsko, tudi tistemu delu izjave, da bi vse občine, kjer ogrevanje ni opredeljeno kot komunalna dejavnost, v sedanjih razmerah in pogojih morale pri izračunu stroškov čimbolj spoštovati sprejete ukrepe, ki se nanašajo za komunalne dejavnosti. Zbrani podatki namreč potrjujejo, da so trenutno povsod na Gorenjskem akontacije za ogrevanje povečali, ali pa jih bodo s 1. januarjam, za znesek, kolikor se je zdaj podražilo gorivo. Vseh ostalih stroškov, ki so v izračunu za akontacije, pa tokrat niso zviševali. Na podlagi sporazuma in stroškovnega izračuna bodo ta poračun opravili ob zaključku ogrevalne sezone; to je konec junija prihodnje leto. Jeseniški primer Kaj spada v stroške? Kranj je torej pri sedanjem usklajevanju akontacij, že kar zadeva zviševanje stroškov, izjema, saj je poleg 70-odstotne podražitve zvišal akontacije tudi zaradi povečanja ostalih stroškov. Veliko večja izjema pa je trenutno Kranj oziroma Domplan še na enem področju. V vseh ostalih gorenjskih občinah (razen v trži-ški, kjer imajo sploh zelo poenostavljen izračun stroškov po kotlarnah) namreč predstavlja gorivo v skupnih stroških za ogrevanje 80 do 90 stroškov. Ostali stroški, kot so električna energija, kurjači, dimnikarji, stroški upravljanja, predstavljajo 10 do 20 odstotkov. Razlike so predvsem zaradi vrste goriva, saj je ogrevanje s premogom trenutno najdražje, pri tovrstnem ogrevanju pa morajo imeti kotlarne običajno tudi po dva kurjača. Za razliko od kranjske občine imajo povsod amortizacijo in vzdrževanje kotlarn in naprav izločeno iz stroškov ogrevanja, ker jo stanovalci plačujejo s stanarino. V Kranju pa pojasnujejo, da je ta delež v stanarini za zdaj premajhen. V jeseniški občini, za katero bi lahko ocenili, da je najbrž precej in iz več razlogov primerljiva s kranjsko, imajo danes oba načina ogrevanja: tako imenovano komunalno organizacijo in stroškovni način obračunavanja. Prvi velja za mesto in dobavo toplote iz Železarne, drugi pa za kotlarne v občini, na primer Kranjska gora. Danes imajo v Kresu, organizaciji za komu-nalno-stanovanjske in remontne storitve dve enoti: delavnice in vročevod. Slednji ima na skrbi ogrevanje. Še pred dvema letoma pa je bila organiziranost celotne dejavnosti zelo podobna današnji v Domplanu v Kranju. Takrat so imeli v občini Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje z dvema tozdoma in skupnimi službami. Takratna organiziranost, kot danes ugotavljajo, je med drugim provzročala nenehne težave in različne razlage ter nejasnosti, kdo in koliko naj financira skupne službe in koliko pravzaprav iz stališča ogrevanja stane takšna organiziranost. Nazadnje so se potem odločili, da Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje (BUSP) ukinejo in namesto nekdanje organizacije imajo danes tri samostojne: Tako ima Dominvest zdaj na skrbi vzdrževanje, nadzor in investicije c stanovanjskem fondu. Kres ima kot izvajalec delavnice in ogrevanje. Tretji pa je Atelje za prostorsko projektiranje. V prvih dveh organizacijah je danes po 30 zaposlenih, v Ateljeju za prostorsko .planiranje pa okrog 15. Skofja Loka podobna Kranju V radovljiški občini je danes ogrevanje na skrbi Alpdoma, ki opravlja predvsem poslovne zadeve (pripravlja izračune letnih in mesečnih akontacij. . .) Kurjači pa so pogodbeni delavci, medtem ko vzdrževanje in amortizacijo obračunavajo iz stanarin. Še najbolj pa je kranjska organiziranost podobna organiziranosti v škofjeloški občini in Obrtniku, kjer pa je v primerjavi s Kranjem trenutno delež goriva v skupnih stroških med 70 in 80 odstotki (različno od načina ogrevanja). Gorenjski pregled tako načina kot stroškov za ogrevanje torej kaže, da se izračun stroškov za ogrevanje pri takšnem kranjskem načinu organiziranosti pravilen, vendar pa se stroškovna enačba zaradi takšne organiziranosti precej razlikuje od ostalih izračunov po gorenjskih občinah. Ne le da je enačba bolj zapletena, ampak so v njej nekatere neznanke, za katere je za zdaj terjal odgovor le kurilni odbor Vodovodnega stolpa. Če pa gledamo malo naprej in energijo nasploh ter s tem v zvezi ogrevanje, pa najbrž v Kranju takšno ali drugačno pregrevanje zaradi ogrevanja še nakej časa ne bo umaknjeno z dnevnega reda razprav o stroških. A. Žalar POPULARNI NA GORENJSKEM Tine Golob Kogar ne maram, ga slikam od blizu Skoraj ga ni prepoznati, če ga na cesti slučajno srečaš brez televizijske kamere, navadno pa v rokah nosi še kovček s kabli, luč za osvetljevanje, magnetofon in še kakšno malenkost. Kdo ste Tine Golob? »Sem ptica miru. Golob je namreč edina ptica, ki jo spoštuje tako cerkev kot država,« se pošali. Koliko časa s kamero potujete po Gorenjski? »Po Gorenjski 10 let, prej pa sem delal že marsikje drugje. Delal sem kot tehnik na radiu, pa na televiziji, nato sem snemal na kamniškem koncu. Nekaj časa sem celo istočasno delal za radio in televizijo. Vedno pa sem bil rad med ljudmi, zato se temu poklicu ne mislim še kmalu odreči. Vedno sem v središču dogodkov, vedno srečujem nove prijatelje, pa stare znance, vedno se dogaja kaj zanimivega. Toliko ljudi sem že srečal, s kamero sem prehodil vso Poljansko in Selško dolino, vso Gorenjsko, bil sem po Jugoslaviji in tudi v tujini.« Torej je veliko lepih spominov? »Dobro se spomnim časov, ko sem še z mopedom snemal prispevke. Takrat sem bil zadolžen za kamniški konec, za tuhinjske kraje. Jadar sem šel »na teren«, sem moral prinesti vsaj deset prispevkov, drugače me je urednik enostavno poslal nazaj. Pred desetimi leti sem začel snemati po Gorenjski. Spomnim se, da mi je pred štirimi leti sedaj že pokojni Franc Oman, v nekem pogovru rekel, češ, če govorimo o odgovornosti delavcev in jih zato kaznujemo, zakaj ne bi govorili tudi o sposobnostih in odgovornosti tistih, ki nas zastopajo v republiki in federaciji. To sem objavil in takrat je bil pravi halo. Kolikokrat sem se moral zagovarjati!« Ali se Gorenjci radi snemamo, radi govorimo pred kamero? M »So ljudje, ki bi dali vse, bi jih posnel in pokazal P0/^, viziji. So pa tudi takšni, dali vse, da tega ne bi stori* prav Gorenjci so med najs1 širni govorci, kar sem jih * snemal. Po drugi strani p8 pred kamero najbolj od*11 govorijo najbolj pošteno« Pri snemanju s kamer" da marsikaj skriti, marsikaj™ tudi poudariti. »Znano je, da če slikaš cl&[ ka od zgoraj navzdol, ga.jj manjšaš, s tem pa zmaflJ^ tudi njegov pomen. Če ga kaš od spodaj navzgor, je vno obratno. Zato je P0Jjj£ navadno treba snemati odVj daj navzgor. Zelo občutljive^ snemanju so ženske. 1° kakšne ne maraš, jo C»0 posneti zelo od blizu, tak° se vidi vsaka gubica.« Kaj je najteže slikati? * »Morda ne najteže, toda"j neraje slikam različne seje'J sestanke, protokolarne stV8^ To so namreč obrazi, ki ^ jih posnel tudi že več kot s_ krat in je normalno, da se c vek naveliča. Nikoli pa se^ naveličam snemati šponT prireditev, čeprav se f*10*'* zato pozimi tudi po več ko* mesece odpovedati proste ČaSU.« :| V. Stana** V DELOVNI HALJI Anton Hlebčar, električar: Sneg dol, mi ven Fantje od Elektra Kranj so lovili še zadnje lepe dni, da bi kar največ postorili na terenu. V Podbrezjah so ta dan pobirali žice z električnih drogov, kajti elektrika zdaj krajanom teče po novih žilah, po kablu pod zemljo. Stari krivi drogovi in žice na njih, ki se ob vsakem neurju, ob vsakem mokrem snegu trgajo, so odslužili. Anton Hlebčar je v skupini devetih, ki ima od Kranja do Tržiča in od Brezij do Jamni-ka na skrbi vse, kar je v zvezi z električno napeljavo. Pravkar je na širokem varovalnem pasu oprt s plezalkami, visel z enega od drogov in ob keramičnih »lončkih« na vrhu droga s kleščami rezal žice. Tik ob cesti je bilo, žice so tekle čez cesto in paziti je bilo treba na promet, ljudi. Delovodja mu je dajal znake, kdaj lahko žice spusti. In ko ni bilo nikogar videti, je Tone spustil. Žice so se zapeljale po tleh in tanko, kar nekako boleče zapele, kot bi vedele, da se za vedno poslavljajo, da so za vedno odslužile. Tretji delavec jih je vlačil s ceste, zvijal v kolobar in spravljal na enem od podbreških dvorišč. Večina žic bo šla v od- pad, kar bo dobrega, bodo morda še kje uporabili. Tisto dopoldne so »slekli« vse drogove v Podbrezjah. Enkrat bodo spulili še drogove, da ne bodo več delali nadlege po vasi. Vse žice bi morali zamenjati kabli, razmišljajo fantje od Elektra. Koliko manj dela bi imeli električarji, koliko cenejše vzdrževanje bi bilo. Vsako neurje, vsak težji sneg jim trga žice. »Sneg dol, mi ven.« je že stara pesem električar-jev. Največ terena imajo prav v slabem vremenu, v mrazu, noči. Nak, teren ni pisarna. Ob vsakem vremenu morajo ven. Mraz je vražji. A, če je zima mila, je lažje delati zunaj kot poleti v najhujši vročini. Mraz je najhujši. Trde so roke, trde so žice, ves si odrevenel. In zanje ni toplih malic. Le trgovi- na in gostilna. Vsem so na očeh in ljudje jim op01'! jo vsako minuto, ki jo Pl^k go presede v gostilni. S&J ,| pol ure še ogreti ne m°r. J ZANIMIVOSTI PETEK, 18. DECEMBRA 1987 11. STRAN (^S^M©IEEGLAS Bo znova oživel peračiški kamnolom? Pozabljen gorenjski portal Črnivec - Gorenjska je pozidana s hišami, na katerih že dolgo ni prav ničesar tipično gorenjskega. Znamenitih zelenih portalov skorajda ni več videti, le redki obnavljajo stavbe v nekdanjem stilu. Morda bo možnost ponovnega izkoriščanja peračiškega zelenega kamna vrnila sedanji gorenjski arhitekturi nekdanjo tipično gorenjsko značilnost. V začetku novembra letos so v okolici opuščenega kamnoloma zelenega peračiškega kamna zabrneli vrtalni stroji geološkega zavoda Slovenije. Na več mestih so delavci zavrtali v globino ter izvlekli na Plan vzorce zelenega kamna, vulkanskega tufa. Različno globoke vrtine, navpično in poševno naj bi pri tem prospekti ske m raziskovanju dale 04-govor geologom, ali je vredno Podrobneje raziskati možnosti za oživitev kamnoloma. Sredstva za to poskusno vrtanje sta prispevali Raziskovalna skupnost Slovenije in Marmor lz Hotavelj. Kaže, da zadnja leta vendarle oživlja misel, da bi lahko zeleni kamen, ki je najlepši prav tu na Gorenjskem in po svoji lzjemni barvi slovi tudi v svetu, znova uporabljali v stavbarstvu. Dolga leta zapostavljen gradbeni material so znova odkrili nekateri, ki so hoteli svoje domove pozidati v gorenjskem stilu. Nekateri so celo kupovali stare hiše, samo da bi prišli do znamenitih zelenih portalov in okenskih okvi-fov. Tudi do nestrokovnega kopanja v opuščenem kamnolomu je od časa do časa prišlo, tako da je na najdišču nastala tudi škoda. »Letos spomladi smo v Ljubljani na zadnjem posvetovanju slovenski kamnoseki skupaj z geologi sprožili idejo, da bi znova odkrili nekatere slovenske kamnolome, med nji-nii tudi tega na Peračici,« pravi Eoris Udovč, kamnosek iz Naklega. »Gradbeniki in arhitekti se premalo zavedajo, da le zeleni kamen tipično gorenjska posebnost, ki jo lahko lrnenitno vključimo tudi v mo- Kamniti okviri oken in portal iz zelenega kamna restavracije Grad Podvin. V 16. stoletju se v gorenjskem kamnoseštvu pojavi novo gradivo - vulkanski tuf zelene barve iz kamnoloma, v dolini Peračice pri Radovljici. Najstarejši spomenik izklesan iz tega kamna je rimski nagrobnik iz Lesc, ki se mu mnogo kasneje v kasnem srednjem veku pridružijo poznogotsko oblikovani okenski okviri, na gradu Kamnu in v nekaterih meščanskih hišah v Radovljici... V krstnih in mrliških maticah 17. stoletja prvič zasledimo tudi imena mojstrov kamnosekov — družine Koc-jančič s Črnivca pri Brezjah. (dr. Cene Avguštin, Peračiški zeleni kamen v gorenjski arhitekturi). Kamnolom zelenega kamna v dolini Peračice — na prelomu stoletja. derno arhitekturo. Vsa Gorenjska je praktično že pozi- dana, pa imajo le nekatere nove hiše kakšno gorenjsko posebnost.« Kamnolom zelenega tufa res še vedno obstaja. Vendar pa je treba za sedanjo industrijsko izkoriščanje kamna ugotoviti šele pogoje. »Prav gotovo bi bilo najmanj umestno, če bi zeleni tuf s Peračice uporabljali v cementni industriji ali mleli pesek za posipanje gozdnih poti, kar se od časa do časa dogaja,« je povedal dipl. ing. Jože Vesel z Geološkega zavoda Ljubljana. »Nekaj tedensko poskusno vrtanje za sedaj še ne bo dalo odgovora, če bi se ponovno odpiranje kamnoloma tudi ekonomsko obneslo. Za odgovor bo najbrž treba še počakati.« Iz več kot dvajset metrov globokih vrtin so pri poskusnem vrtanju še prihajali vzorci zelenega tufa, kar pa seveda še ni povsem zadovoljiv podatek o zalogah kamnine. Ali bo ta pozabljen stavbni material, ki je nekdaj krasil gorenjske hiše, ponovno postal cenjen in iskan? Ali pa bo ta gorenjska posebnost počasi povsem izginila skupaj s propadom starih graščin in kmečkih ter drugih hiš? L. M. SVET BREZ BLEŠČtC Skrb, ki je nima kam preložiti Kup otrok je rodila v teh hribih. Zdaj so se raztepli na vse konce. Le njen Tonček ji je ostal. Tonček, ki je samo njen, samo njena velika, življenjska skrb. Skrb, ki ie nima kam preložiti. Se majhen je bil, morda mu je bilo pet let, ko je padel s peči. Tako hudo se je udaril, da mu je kri pripol-zela iz ušes. Onemel je in od takrat Tonček ni bil več Tonček, igrivi fant, ki je letal za kokošmi, plašil ptičke tamle ob vaškem koritu, se z otroki poganjal za cu-njasto žogo. Saj je še naprej rastel, toda preostal mu je le invalidski voziček, odsoten pogled, v katerem življenje, prošnjo, željo ali nejevoljo zazna le mati. Nikoli ni šel v šolo, nikoli v dolino na delo. Le okrog zdravnikov... Nekaj dobi od sociale, a kaj, ko ne pozna denarja. Ko bi vsaj denar poznal, znal šteti... Da ne bo v starosti delala, so ji včasih odkrito namigovalo ženske, ko so skupaj prale pri koritu. Preveč je otrok, preveč garanja v teh hribih za tako krhko ženo, kot je ona. A včasih življenje hoče in naredi drugače. Ni več njenih sosed. Druga za drugo so odhajale, ona pa je ostala. Ostala, ker mora živeti, ker mora biti ob svojem Tončku. Saj so tu še mladi, ki bi morda skrbeli zanj, ko bi ona umrla. A, kdo ve, kako dolgo bi zdržali z njim. Tonček zahteva človeka samo zase. Slej ko prej bi se znašel v zavodu, je prepričana. Bi tam sploh imeli toliko potrpljenja, da bi ga do sitega nahranili, ga obrisali okrog ust, da bi ne bil ves »frš«? Ona ga umiva, oblači, pazi, da ne dobiva preležanin. Ona ve, kaj ima rad. Ne, nikoli bi ga ne dala v tuje roke. Za nič na svetu. Tončkove oči ji vsak dan sproti pripovedujejo, da je varen le pri njej, da jo pogreša vsak trenutek. Kako naj potem odide? Čez osemdeset jih ima zdaj že mati, a upa, da bo še. Zanj mora živeti. Zase morda le toliko, da vsako nedeljo vidi katerega od otrok, ki prihajajo domov pogledat, kako je z njima. Ko bi vsaj še nekaj let živela, prosi vsak dan, da bi morda s Tončkom skupaj odšla. To bi bila zanjo naj- ©i PETKOV Pv JRTRET Peter Lakota V torek, štiri dni pred tekmama za svetovni pokal v alpskem smučanju na poligonu v Podkorenu, je 50-letni inženir gozdarstva na Gozdnem gospodarstvu Bled, naš odlični nekdanji smučar Peter Lakota, ki je skupaj z Blažem Jakopičem kot prvi Jugoslovan osvojil točke .svetovnega smučarskega pokala prav na Vitrancu, žarel od veselja. Že drugo leto je vodja tega pomembnega tekmovanja. »Proga je v redu, snega je dovolj, za tekmo ni več strahu. Zato ne gre zasluga le vremenu, ampak novemu visokotlačnemu sistemu za proizvodnjo umetnega snega, prizadevnim kranjskogorskim žičničar-jem in ekipi za pripravo proge pod vodstvom Janeza Čopa. Prepričan sem, da bosta tekmi vredni svetovnega pokala.« Peter ima na kranjskogorske tekme tudi grenke spomine. Pred 15 leti je bil vodja priprave prog, pa je tekma tudi zaradi zakulisnih iger odpadla. Peter pa priznava, da je bil tudi eden krivcev, saj proga ni bila v redu, delalo je premalo ljudi, pa tudi vreme ni bilo najboljše. Posledice so bile težke, tudi za Petra. Odstopil je in pred dvema letoma so ga uspeli pregovoriti, da je- spet v vrhu kranjskogorskega organizacijskega stroja. Peter Lakota je izjemno cenjen v vodstvu mednarodne smučarske organizacije FIS. Ima položaj tehničnega delegata in člana komiteja za proge. »To je za vsakega smučarskega delavca izjemna čast pa tudi odgovornost. Kot delegat si odgovoren za potek tekme, za varnost, za pravilnost. Če je ogrožena varnost, moraš tekmo prekiniti. Lahko jo odpoveš že pred začetkom, če vse ni pripravljeno tako kot bi moralo biti. Zato mora biti delegat že dva dni pred tekmo na kraju tekmovanja. Če pa se formira mednarodna žirija, za večje tekme je sestava določena že vnaprej, je tehnični delegat predsednik žirije s pravico odločilnega glasu. Po novem moramo vsi s tem položajem na strokovno izpopolnjevanje v Švico. Razen 'mene so iz Jugoslavije še Senčar, Sevničar in Šober. Poznati moraš ljudi, ljudje ti morajo zaupati in potem je naloga tehničnega delegata lažja.« Petrova strast je tudi projektiranje smučarskih prog. Njegovo delo so sarajevske olimpijske proge, smuk na Mavrovem in na Sljemenu, proge na Platku, naredil pa je tudi projekt za smuk progo na Kobli. Dobra proga bo, primerna tudi za tekme svetovnega pokala, pravi. Seveda mora gradnja spoštovati projekt, sicer je vse zaman. J. Košnjek Kranj, 18. decembra — Da bi laže počakali na dedka Mraza, je vzgojno-varstve-na organizacija iz Kranja za svoje otroke priredila dvoje privlačnih prednovoletnih predstav. V torek je v dvorani kina Center razgrevala mlade nadobudneže Svetlana Makarovič z glasbeno pravljico Mali kakadu. Včeraj pa so otroke iz vrtcev in skrajšanih vzgojnih programov povabili na Primskovo, kjer jim je tamkajšnji KUD prikazal igrico Medvedek na obisku.— Foto: G. Šinik ^no močjo in različno udelež- Poglavitni dogodki vstaje so Se začeli med 14. in 16. decembra. V Poljanski in tudi v ^elški dolini, kjer je bil Cankarjev bataljon in jedro vstaja se je to odvijalo še nekaj Poznejših decembrskih dni. V ohinju, v Gorjah, v okolici ■ esenic in v Zgornji savski do-Uii pa je vstaja najbolj zaža-eia 15. in 16. decembra. Okupatorjeve policijske aote so takoj in s silo uničene ta uporniška žarišča, kar je z najbolj bolečimi posle-Jcami končalo v Bohinju in v . gornji savski dolini. Verjetno j* bilo tako tudi bolje, kajti v ^ b razmerah in malodane i rez orožja in ustreznega vojaškega vodstva začete vstaje bilo mogoče razvijati dalje. Jedro teh uporniških dejanj * bile organizacije Osvobodil-£ fronte in predvsem njena borožena pest: Sicer maloštevilni Cankarjev bataljon, ki U tudi do zob oboroženi naci- stič do ni okupatorji in so mogli > živega. Le-ta je bil jedro J*vilnim upornikom v Poljan-dolini, kjer so se konec de-i/nibra razvili siloviti boji. A o Prihodnjič. Kljub slabostim vstaje, je bilo okupatorjevo poveljstvo Gorenjske tedaj resnično zaprepadeno. Vstaja pa je tedaj Cankarjev bataljon okrepila tako, da je bila v januarju mogoča obramba Dražgoš, ta množična vstaja pa je okupatorju ponovno dokazala, da uporniška dejanja ne le na Gorenjskem, na mejah Rajha temveč po vsej okupirani Jugoslaviji niso izolirane iskrice, temveč organizirano uporniško gibanje! Prizadeti in zaskrbljeni so okupatorji začasno na ogroženih krajih ukinili celo 18 orožniških postaj, kajti kaj takega se dotlej ni še dogajalo nikjer. Zato ni bilo čudno, da je okupatorjev poveljnik za Gorenjsko polkovnik Rudolf Handl 22. decembra 1941, torej natanko na dan ustanovitve 1. proletarske brigade v Rudem, sporočal: »V zadnjem tednu se je na tukajšnjem ozemlju začelo dobro organizirano, bliskovito uporniško gibanje...« Njegova ugotovitev je prava ocena decembrske vstaje v pokrajini, ki so jo nacisti šteli tako rekoč za sestavni del Hitlerjevega rajha. Z AVTOM PO SRI LAN »Koliko smo visoko« vprašam. »Okoli osemsto metrov. Na tej višini se začenjajo nasadi čajevca. Potem se širijo prav do vrha hribov tudi do dva tisoč metrov visoko,« pravi Karu. Cesta zavije čez prelaz. Tam se prevesi. Tu se pričenja dežela čaja,« pravi Karu. Zagledamo neskončno zelenje čajnih grmičkov, ki se razprostira med hribe in doline in napolnjuje vso okolico. »Ustavi,* rečem Ka-ruju. Izstopimo. Gledamo okoli. Vsepovsod zelenje čajnih grmičkov. Svežina ozračja nas spominja na gorski zrak Alp. Je mogoče ob ekvatorju najti deželo podobno alpski? Daleč pod nami se doline zavijajo v meglice sopare. »Poglej potoki,« rečem. Iz gora se proti dolinam spuščajo številni potoki v lesketajoča jezerca v dolino in se kot biseri lesketajo iz zelenja ravnin. Potem si ogledujem čajni grmiček. Veje prekrivajo površino zemlje. Mladi poganjki še čakajo obiralcev. Tam so manjši grmički,« reče Karu. Na začetku so vsi tako majhni. Veliko dela je, preden zrastejo. Morajo se okopavati, odstranjevati se mora plevel. Vsak tak grmiček zraste, prekrije površino in potem z njim ni več toliko dela. Tisoče delavcev opravlja to delo. Žive od tega...« Vozimo se skozi nasade čajevca. Med nasadi so posamezne hiše. Ustavimo se. Hiša, ob kateri stojimo, je prazna. Grajena je v angleškem slogu, okoli nje raste angleška žametna trata. Malo dlje so nasadi vrtnic. V njej prebiva lastnik bližnje plantaže, pravi Karu. »Verjetno je sedaj pri delavcih na plantaži. Vse je tako angleško, hiša, trata, vrtnice, dozdeva se mi, da hodim po Angliji. »Anglija sredi Sri Lanke,« rečem. To je reklo že veliko tujcev, pravi Karu. »Angleži so pričeli gojiti čaj. Veliko časa je preteklo, da so vse doline in hribe prerasli čajni grmički. Tukajšnji hribi in gorski zrak je bil blizu Angležem. Spominjal jih je na domovino. Deželo so uredili po svoje. Zgradili so hiše, prav take kot so v Angliji. Tisoče in tisoče delavcev je gradilo deželo čaja. V gore so speljali ozkotirne železnice in po njih prevažali čaj v pristanišče Trincomalee, od koder je odhajal v svet. Angležem gre zasluga, da je naš čaj dosegel svetovni sloves. Sedaj plantaže goje naprej. Čaj je za nas pomembna rastlina.« Vozimo se mimo nasadov. Ob poti je sušilnica čaja. Zavijemo na njeno dvorišče. Na velikem petnadstropnem objektu je napis: Labo-okellie Estante. Prijazna usiužbenka nas povabi na ogled sušilnice. Celoten proces sušenja gre od zgoraj navzdol. Zato ima sušilnica toliko nadstropij,« pripoveduje. Odpelje nas v zgornje nadstropje. V velikih platojih vidim liste zelenega čaja. Obiralci prinašajo nabrane čajne liste. Nadzornik jih pregleduje, potem stresa v velike platoje. Prijazna spremljevalka nas opozori: »Le gornji trije čajni listi so uporabni. Na to morajo paziti obiralci.« »Tu čaj izpareva,« pravi, ko hodimo mimo velikih kovinskih posod.»Izgubi polovico svoje vlage. Nato pada v nižje nadstropje. Tam ga rečejo na tanke liste in drobe, potem pada po odprtinah v velike sušilnice, ki čaju odvzamejo vso vlago. Puste ga, da se dve uri ohlaja. V zadnjem nadstropju ga ločijo po kvaliteti. Najboljši je tisti iz gornjih delov listov in črne barve. Čim večji so delci, tem slabše kvalitete je čaj. »Z njim polnimo filtrir-ne vrečke,« pravi naša spremljevalka. Ogled sušilnice je končan. Spremljevalka nas povabi v upravno poslopje na skodelico najboljšega čaja. Prineso nam ga. Dober je. Tako dober, da me njegov okus spremlja še dolgo. K čaju prineso tudi pecivo. Preseneča nas njihova prijaznost in gostoljubje. Kupimo zavitke najboljšega čaja. »Tega drugod ne dobite,« pravi naša gostiteljica. »Malo ga je, zato ga dobavljamo le redkim odjemalcem v tujini. Drugo kvaliteto dobite na Sri Lanki, prve pa ne. Ta je le za najboljše hotele sveta.« Hočemo plačati čaj in kolače. »Ne, ne,« pravi, »bili ste naši gostje.« Ob cesti, med nasadi čajevca, so napisi, ki označujejo predele in rast čaja ter lastnike posameznih čajnih plantaž. Drugi smerokazi kažejo pot k posameznim sušilnicam čaja, posejanih med griči in dolinami. V dolinah se vidijo vasi domačinov. Dan za dnem od tam hodijo na delo: okopavajo, sade, plevejo. Potem gledam njihove upognjene hrbte. Počasi se pomikajo med zelenjem čajnih grmičkov. Iz višine njihove drobne upognjene postave zgledajo kot male pike. To je vse njihovo življenje. Iz roda v rod gre njihovo delo. Šele naslednji dan se spustimo iz gora proti nižinam. Za nami ostaja med gorami skrita dežela čaja. (g@IMgSSS©IEHGLAS 12. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 18. DECEMBRA 1987 Cenzura? še cvetka iz domače časopisne hiše. Zakaj ni 32. strani? Ker je bila na delu cenzura! stran 32 CENZURA AU POSLOVNA TAJNOST? Trojezičnost po koroško Ob 80-letnici je Slovensko prosvetno društvo Zarja v Železni Kapli prejelo kar lepo vrsto priznanj in daril s te in one strani meje. Med njimi tudi zvezno plaketo Zveze borcev Jugoslavije, ki tako priznanje podeljuje med drugim tudi za kulturne dosežke. Vse lepo in prav - toda plaketo so v Be- ogradu napisali v srbohrvat-skem jeziku kljub našim prošnjam, da bi za zamejstvo vendarle naredili izjemo in plaketo pisali v jeziku, ki ga koroški Slovenci najbolj razumejo in za katerega so pripravljeni tudi marsikaj narediti in pretrpeti. Za primer bi lahko vzeli kar kapelskega župana dr. Hellerja, ki je del slavnostnega nagovora povedal v slovenščini, čeprav tega jezika v svoji dvojezični občini nikakor ni vešč. KJE KAJ HM DELAJO Hm NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI DUŠANA ŠINIGOJA BOLIJO UŠESA Na obisku v Kranju se je minuli teden mudil predsednik slovenske vlade Dušan sinigoj. Kranjski politiki in direktorji so pričakovali, da bo njegov obisk hipoma rešil vse probleme, zato so se temeljito potrudili in mu več ur tožili o težavah v Kranju. Istega dne so Litostrojevi delavci demonstrirali pred slovensko skupščino. A predsednika od njihovih protestov najbrž niso toliko bolela ušesa kot od kranjskih tožb. ANDREJ KLINAR Šestinštirideset let je star. Zaposlen je na Gozdnem gospodarstvu Bled tako kot mnogi radovljiški in jeseniški športniki, predvsem smučarji. Očitno imajo v tem kolektivu veliko razumevanja za šport in športnike. To lahko trdimo tudi zaradi tega, ker brez sodelovanja delavcev GG, predvsem nekdanjih športnikov, mine le redka velika prireditev pri nas. Andrej Klinar stanuje v Zasipu. Od leta 1956 do leta 1970 je bil naš vrhunski tekmovalec v alpskem smučanju. »Takrat smo še tekmovali za jeseniški klub Jožeta Gregorčiča. Spominjam se, da smo bili takrat v reprezentanci Peter Lakota, Klinarja, oba Čopa, Deti-ček, pa še koga sem gotovo pozabil. To so bili časi Killvja. Schranza. Prav tako kot danes smo romali iz kraja v kraj, vendar takrat svetovna smučanja še ni bila tako slavna in znana. Tudi vrhunski asi so bili preprosti, pošteni fanje, prijatelji. Petkrat sem bil državni prvak v smuku, dobro sem vozil tudi veleslalom. Vendar mi je smuk bolj ležal. Na dveh olimpijadah sem bil: v Innsbrucku in v Gre-noblu. Vseh rezultatov se ne spominjam več. Zdi se mi, da sem bil na enem od teh smukov 41. Katere uspehe najbolj cenim: 17. mesto na tekmi za pokal Vitranc v Kranjski gori ter 31. mesto na smuku v Kitzbuh-lu. 2 minuti in 24 sekund je bil moj čas. Takrat je zmagal Kil -ly,« pravi Andrej. Andrej Klinar je še aktiven v smučariji. »Na bližnji tekmi v Kranjski gori bom delegat Smučarske zveze Jugoslavije. Zaradi veselja še smučam, sem pa tudi vod- ja za alpske discipline pri Smučarskemu klubu Bled. Imamo nekaj obetavnih tekmovalcev: Pibra, Kraigerja, Pretnarjevo, Eriko Kobilico in še nekatere. 48 mladih imamo v sekciji. Ko primerjam naše čase, ko smo bili čisti amaterji, in sedanjo smu-čarijo, ne morem najti primerjave. Današnjim tekmovalcem je smučanja v bistvu poklic. So del velike industrije, še posebej smukači, ki imajo položaj dirkačev v formuli ena. Seveda pa so človeške sposobnosti še vedno odločilne. Talent je tisto, kar smučarja potegne v vrh, sicer ostane na ravni povprečja. Kaj pa naša smučanja, sprašujemo Andreja. »Je v trenutni krizi. Nedvomno bodo morali več trenirati hitre discipline, kjer ne mislim le na smuk, ampak na veleslalom in "superveleslalom. J. Košnjek IAČMFEMZ je grupa mariborskih glasbenikov, ki verjetno ne potrebuje preobsežnih osnovnih informacij. Tako v slovenskem kot širšem jugoslovanskem glasbenem prostoru, gre Lačnemu Franzu omembe vredno mesto. Predvsem je zanimivo prav slednje — jugoslovanska ročk scena, kajti tu so Zoran Predi n in njegovi glede na ostale vidne slovenske ročk skupine v zelo dobrem položaju. Njihovo delo se dobro posluša tako v Beogradu, Zagrebu kot tudi v Sarajevu, kar za marsikatero sicer kvalitetno podobno glas- »PERESTROJKA« PO KRANJSKO Kranjska partija doživlja prenovo. Začeli so pri tleh. Najprej so v partijskih pisarnah prelakirali parket. beno zadevščino iz Slovenije ne moremo reči. Po kvalitetnem zadnjem LP >Na svoji stranic je pred kratkim prišla v trgovine s ploščami nova črno obarvana vinilna noviteta, katere promoter je Prešernova Zdravljica. skladba, ki je že nekaj časa v do-kajšnji meri prisotna v medijih, in ki tvori image trenutne ustvarjalnosti Lačnega Franza. Tako seveda ni naključje, da je celotna promocijska turneja, če o čem takšnem v Sloveniji sploh lahko govorimo, imenovana prav po tej skladbi, kateri so svoje glasove posodili še Lovšin (Pankrti). Kovačič, Kreslin (Martin Krpan), Molk, Mislej (Deseti brat). Kranj je bil za »Franze« zmerom stalnica in tako bo tudi tokrat. V okviru prireditev Teden mladih Kranja '87 bo njihov koncert v organizaciji centra za prosti čas pri OK ZSMS Kranj potekal v četrtek, 24. decembra 1987 s pričetkom ob 20. uri in sicer v Kulturnem domu na Kokrici. Kokriška dvorana tako očitno postaja pomemben prostor za koncerte popularne glasbe — maja so tam koncertirali danes že nekdanji Pankrti, v zadnjem času pa se v tej dvorani vrsti plejada nastopov tipa Agropop... Ko že govorimo o Lačnemu Franzu nikakor, ne moremo mimo lastne ustvarjalnosti njihovega vodje Zorana Predina. V mislih imamo pred časom izdano zbirko pesmi (Založba Obzorja), točneje besedil pesmi Lačnega Franza, ki je izšla pod naslovom Praslovan. Sicer pa. Lačni Franz je na potezi ... Komu je smučanje bolj potrebno Da ne bi vsi stroji stali, medtem ko Planikini delavci stojijo pred sindikalno pisarno v vrsti za smučarske karte, so letos uvedli drugačno prodajo. Karte prodajajo med malico in ko mine čas, odmerjen zanjo, delavce odslovijo. Oni iz proizvodnje imajo zato bolj pičle možnosti, da pridejo do smučarskih kart. V pisarnah je kajpak drugače. Planikin sindikat na ta način najbrž presoja, komu je smuka bolj potrebna. Proizvodni delavec se pač dovolj razgiblje že za strojem! 26. decembra PRVIČ DISCO SHOW NA LEDU. Športna dvorana Bled, od 20. ure dalje! BRIGITA KERN Slepi Ušlakarjev Nace iz Pre-bačevega mi je nekoč dejal, da so najbolj prijazna dekleta še vedno po knjigarnah. Prav v vseh, pa naj bo od najstarejših prodajalk v Državni založbi pa do najmlajših v Svetu knjige. Oglasili smo se pri Brigiti Kern v Svetu knjige na vrhu Mohorjevega klanca. Prodajalna je prepolna vsege lepega, knjige se kar ponujajo za bolj in manj bogata novoletna darila. Tako smo se navadili nanjo, da se skorajda ne zgodi več, da bi ob kakšnem četrtletju pozabili na nakup knjige. »Včasih še vedno prihaja do nevšečnosti,« mi pove Brigita Kern, doma iz Tenetiš, ki je že od vsega začetka knjižna svetovalka v kranjski prodajalni. »Ljudje, ki dobe domov knjigo, jo enostavno zavrnejo. In zavrnejo eno, pa drugo in nazadnje moramo napisati bremepis, čeprav knjige ni vzel. Seveda se potem kdo prijezi k nam, tu pa mu lepo obrazložimo, da je pač tak dogovor. Ponavadi potem vzame pri nas knjige po želji in če jc znesek zanj visok, mu dovolimo celo plačati v nekaj obrokih. Toda, k sreči, je takih primerov vse manj. Osebno me delo z ljudmi zelo veseli. Posebno prodaja knjig, kajti vsak, ki prihaja po knjige, označuje nek kulturni nivo. Tudi če pride do nejasnosti, se na lep način pogovorimo. Veliko gra- Supermana dobi Veronika Pravilni odgovor na nagradno vprašanje, ki ga je postavil Janko Hausman iz Video studia Bled, se glasi: glavni igralec v filmih Super-man od I do IV je Christopher Re-eve. Med pravilnimi odgovori je žreb naklonil srečo trem našim sodelavcem. Kaseta s filmom Superman IV gre v Podnart. Dobila jo bo Veronika Pintar, Rovte 12, Podnart. Kaseto s filmom Hamburger Hill (Plato-on II) bo dobila Vlasta Mencingar, Bokalova 15, Jesenice, celoletno naročnino na naš časopis pa Katarina Ambrožič, Kajuhova 9, Bled. Z)ldeo Studu?., £Lcd " V soboto, 19. decembra, gorenjskim ljubiteljem countrva in lahkot-nejših popularnoglasbenih napevov ne bo dolgčas. Ob 19. uri bodo na Primskovem v organizaciji TSK Triglav Kranj prepevali AGROPOP, na Kokrici pa bife Orli obljublja zabavo s PLAVO TRAVO ZABORAVAI V. B. dim na zaupanju. Včasih pride k nam nakupovat tudi kdo, ki ni naš član. Največkrat prvi nakup pustim, brez članstva dobi knjige po ugodnejši ceni, seveda pa mu tudi obrazložim, kakšne prednosti ima kot član, da ima posebne ugodnosti pri včlanje-nju, to je 25 do 45 odstotkov cenejši nakup kar nekaj knjig. Navadno se vsak včlani. Za kranjske člane imam šifrant, in tudi če pozabi doma svojo številko, ga poiščem v knjigi. Veliko jih pa že osebno poznam tako, da res ni več težav. Kar se pa prijaznosti tiče, se mi zdi, da je to osnovno za delo z ljudmi. Če slišiš na javnem prostoru neprijazno, grobo besedo, te ta še bolj prizadene. Je pa res, da še večjega neprijazneža razorožiš s prijazno besedo.« D. Dolenc PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA, NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO Male gorenjske vasi Piše: D. Dolenc Belca Upor v Zgornjesavski dolini je bil zatrt Tone Potočnik je bil zraven tudi pri uporu 16. decembra 1941. Belčani so se zbrali na žagi, Dovžani pa na Dovjem. Ko je bilo vsega konec, so se zbrali eni na Vrsih, eni na Rovtah. Zima je bila in ko so jim Nemci obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, so se vrnili na domove. Samo en teden so jih pustili, potem pa so jih začeli pobirati: 9 so jih ustrelili v Begunjah, ostali so se znašli po taboriščih. Tone je prišel v Innsbruck, konec 1943. leta je prišel domov. Ne farja ne žandar ja Belčani imajo vse na Dovjem ali pa v Mojstrani. Šola je bila včasih na Dovjem, zdaj je v Mojstrani, cerkev pa imajo še vedno na Dovjem. Grabnarjeva mama, Aljaževa korska pevka mi pove, da je zdajšnji župnik pravi naslednik Aljaža, tudi tako rad hodi v planine, vsaj šestdesetkrat je že bil na Triglavu in zelo je priljubljen med ljudmi. Le družabnega življenja ni več. Včasih so fantje na Dovjem sredi vasi skupaj stopili, tudi Belčani so bili vedno zraven, in zapeli. Pa igre so igrali. Desetega brata, Našo kri in druge. Na Belci so pri Vahu kar na orglice plesali, če ni bilo harmonike. Kegljišče so tam tudi imeli. Belške krave so pasli na Moj-straniški planini. Na planji in Mikulici ali pa na Rožci nad Dovjem. Včasih so imeli pastirje, zdaj se pa živina kar sama pase, zato je tudi toliko nesreč. V vsej Belci imajo le še tri konje: pri Grabnarju, pri Vahu in pri Jurču. Miklavž je nosil »ćipce« Malo pred Miklavžom je bilo, ko sem obiskala Belco. Grabnar jeva mama je vnukom dajala upanje, da jim bo Miklavž ja kaj prinesel. Spominjala se je svojih otroških let, ko so otroci vsak svoj krožnik nastavili Miklavžu in zjutraj so se na njem znašli kostanji, fige, suhe hruške, ja- bolka, Miklavž iz kruha, pa seveda »čipca«, iz belega kruha pečena piska. Tudi sprevod Miklavža ji je živo ostal v spominu: vedno so hodili skupaj Miklavž, dva angelna, dva parkeljna, ki sta Luciferja vlekla na verigi. No, danes sliši, da spet oživlja te šega. A kaj, ko otroci z ničimer več niso zadovoljni. A, kdo ve, kaj vse hudega jih še čeka. Grabnarjeva mama še dobro pomni pripovedi starih ženic, ki so prihajale plet na dovške njive, kako hudo bo še na svetu. Najhuje bo prišlo, so spominjale na napoved sv. Sibile, ko bodo »železni tič po luft frčal, ko se bodo bajte na kolesih po cestah vozile, ko bodo hiše rasle kot gobe po dežju... ampak bo prišel čas, ko bodo hiše tako prazne, da se bodo podgane po njih pasle...« Že današnji čas ni več lep, razmišlja danes, pri 82 letih Grabnarjeva mama: vsem se tako hudo mudi, vse je na eno samo furijo, vse je živčno in nervozno, starši so zaposleni tako, da otroci nimajo ne matere ne očeta, nobenega pravega življenja nimajo več... Belca je večna Voda Belca loči Belco od Pod-kuž, zaselka, ki pa se je že zlil z Belco. Vendar o njem kdaj drugič. Danes se ustavimo kar pri potoku Belci, ki je včasih gnala vsaj štiri mline in prav toliko žag. Danes je tu le še ena žaga, ki spada pod Lip Bled. Lepa, močna žaga in Belca je voda, ki nikoli ne presahne. Njeno hudourniško moč so zdaj le ugnali z več jezovi, bila so pa leta, ko je pridrvela v dolino kot huda ura. Lo-tričeva Mici in Ivan, ki imata hi- šo v neposredni bližini žage, tik ob vodi, sta mi pripovedovala, kako je bilo nekoč v začetku petdesetih let, ko se je pod Kepo nekje utrgal oblak in je Belca podirala vse pred seboj. Ob sv. Jakobu je bilo, sredi noči. Voda je odnesla »kaste« z žage, to je v skladovnice zložene deske, hlode, spodkopala je žago, cestni most, železniško progo, vlak je iztiril, strojevodja se je ubil. Vo- Na Belci deluje zdaj velika električna žaga, ki spada k LIP-u iz Bleda. Lotričeva Mici in Ivan se dobro pomnita, kako hudo je bilo, ko se je utrgal oblak in je Belca kot huda ura pridrla v dolino. — Foto: D. Dolenc da se je dvignila za več kot dva metra. Takrat je vodna sila in vse tisto, kar je nosila s seboj, odnesla tudi Lotričevo drvarnico, kozo je odnesla s hlevom vred, šupo z zajčki. In ko se je naslednji dan ujma umirila, je bilo v strugi toliko na nesenega kamenja, da je bila struga z bregom zravnana. No, zdaj je ugna-na, jezovi so jo umirili. A Belca je večna. Sava tamle spodaj se pozimi posuši, Belca je pa vedno v strugi. Pod vasjo ponikne v pesek, pred Mojstrano pa spet pride na dan. Bolj bi morali izkoristiti njeno moč. V Grajšci izvira kot studenec, spotoma dobiva oritoke in pride sem dol kot potok. Včasih je bila na Belci elektrarna. Za razsvetljavo žage so jo uporabljali in za hiše tod okrog. Še 1954. leta je delala turbina, ko se je pa v njej smrtno ponesrečil delavec Troha v turbino ga je potegnilo in zmlelo — so jo opustili. Od takrat imajo elektriko napeljano iz Žirovnice. Pa vendar bi jo lahko spet obnovili. Kar precej močna elektrarna bi lahko bila tu, če bi jo visoko zajezili. Elektrika, ki bi jo tu pridobivali, bi lahko gnala žago, dajala še presežek elektrike v omrežje. Čudno res, da se ne spomnijo na Belco. pETEK, 18. DECEMBRA 1987 RAZVEDRILO .13. STRAN @®IMlSSoJJSISSGLAS [ NAGRADNA IGRA i VSA GORENJSKA SMUČIŠČA TO JE KRVAVEC Krvavca, našega najbolj znanega smučišča, ni treba posebej predstavljati. Pa vendar nekaj osnovnih podatkov. Zime so tu gori bogate snega, predvsem zaradi velike razlike v nadmorski višini. Tako traja smuka od decembra do maja, letošnjo sezono so začeli za praznike konec novembra. Kar 33.330 metrov .je urejenih smučarskih prog, za vse zahtevnostne stopnje. Krvavec je bil že trikrat nagrajen z uglednim priznanjem »Zlata snežinka«, pa ne le zaradi 110 hektarov urejenih smučišč, tudi zaradi dobro organizirane smučarske šole, izposojevalnice smuči, servisa, okrepčevalnic na smučišču, mini trgovine . .. Žičničarji na Krvavcu vas sprašujejo: Katero obletnico bodo prihodnje leto, 1988, slavile žičnice na Krvavcu? Med pravilnimi odgovori, ki jih na kuponu (na dopisnici) pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadejeva 1, Kranj, do srede, 23. decembra, bomo izžrebali pet reševalcev. Tem Krvavec poklanja po eno dnevno karto za to smučišče. Tisti, ki v prvem krogu ne boste imeli sreče pri žrebu, se vam lahko nasmehne v drugem. Tudi tedaj bo za nagrado pet dnevnih smučarskih kart za Krvavec. KUPON GLAS B B ■ Priimek in ime Odgovor VOGEL NAGRAJUJE Žičničarjem na Voglu in bralcem smo uvodoma dolžni g opravičilo. V zadnji petkovi številki našega časnika nam jo je ■ pod naslovom Vogel: smuka od novembra do maja, zagodel tiskarski škrat. Zapisali smo, da na »45 hektarov neurejenih smu- S čišč vodi osem žičnic«. Seveda gre za urejana smučišča. Za na- ■ pako se opravičujemo! Žreb pa je med odgovori na nagradno vprašanje odločil ta- I kole: Nada Kuhar, Britof 368, Kranj in Tadeja Kotnik, Triglavska 5 10, Bohinjska Bistrica, dobita dnevni smučarski karti za Vogel. ■ V drugem kolu pa bo izžreban še en reševalec, ki bo dobil te- S densko smučarsko karto za to smučišče. PRIHODNJI TEDEN VELIKI FINALE S Danes končujemo veliko nagradno igro Vsa gorenjska ! smučišča. Prihodnjo sredo, 23. decembra, bo še zadnje žreba- g nje prvega kola. Naj vas spomnimo, da do tedaj še vedno lahko ■ odgovorite na katerokoli vprašanje iz naše nagradne igre. Kajti v petek, 25. decembra, bo finalno žrebanje, v kateri bomo razdelili nagrade, ki jih upravljalci gorenjskih smučišč ponujajo za drugo kolo žrebanja. Ne pozabite. Čaka vas še veliko smučarskih vozovnic. I 8 ■MU« OBRAČUN OBRESTI NA DEVIZNA SREDSTVA Vsem občanom, ki nimajo statusa delavca na začasnem delu v tujini, bo banka obresti v skladu z zakonom izplačala v dinarjih. Da bo pripis dinarskih obresti iz deviznih hranilnih knjižic in deviznih računov potekal hitro, prosimo občane, ki banki še niso posredovali zahtevka za prenos teh obresti (trajnika) na dinarsko hranilno knjižico ali tekoči račun, da to storijo takoj. Nova ugodnost za imetnike žiro in tekočih računov! pumo . r^aupanja — hitro in enostavno plačilo položnic —prihranek časa —odpravljanje čakalnih vrst. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Še v Ameriki je rasla napetost ASPARAGUSARJI SO SE ZBRALI PRI KAJBITU Rezka Prevodnik je držala besedo: v petek, 11. decembra, so se v mali sobi njene gostilne v Zmincu srečali naši »asparagusarji«. Šest jih je prišlo: Jožefa in Ilija Pavelić iz Gozd Martuljka, Mojca in Franc Ogris iz Kranja ter Marija in Gabrijel Smolej iz Hudega grabna pri Tržiču. Žal ni bilo z nami Uraničevih iz Žej pri Komendi. Pa tako radi bi v živo slišali, kako je ata Maks po konjih udaril pa asparagus odpeljal^__ Odlično je postregla Rezka. Goveja juha z domačimi rezanci je bila za začetek, potem pa so se na ogromnih pladnjih pritresle kmečke pojedine: krače, doma prekajene klobase, krvavice, pečenka, prazen krompir, kislo zelje in vse kar še zraven sodi. Se vam cede sline, kaj? Na koncu pa so prišli na mizo še krofi in orehova potica. Za poplaknit je bil na mizi kot kri črn in gost teran. Izkazala se je Rezka, ni kaj. Prisrčna hvala ji za vse. Beseda je tekla seveda o asparagusih. In Rezka je povedala, da je še v Ameriki, pri obeh njenih bratih in znancih, ki imajo vsi naročen Gorenjski glas, rasla napetost, čigav bo daljši. Pa v gostilni je bilo zbitih šal na ta račun! Prav je, da povemo še besedo, dve o Kajbitovi gostilni. Saj jo poznate!? To je prva gostilna, ko se zapelješ iz Škofje Loke proti Poljanski dolini. Tesno ob cesti stoji, ne morete je zgrešiti. Do nedavnega je bila ob gostilni tudi trgovina. Vsaj 250 let je že tu gostilna. Ime pa je dobila po stari mami, ki je včasih po Poljanskih hribih hodila s krošnjo in prodajala vse sorte drobnarije. »Kaj boš? Kaj bi?« je spraševala. Pa se je je prijelo ime »Kajbi« in od tod Kajbitova gostilna. Ljubezen do gostinstva je šla iz roda v rod. Od zadnjih petih Kajbitovih otrok so štirje gostinci! Rezka je imela v začetku gostilno v Gorenji vasi pri Kosmati glavi, pred trianjstimi leti pa je prevzela doma, sestra Pavla je gostilničarka pri Cirmanu v Mednem, brata Andrej in Janez pa imata kavarni v Kanadi. In kaže, da volja do gostinstva ne bo pojenjala. Tudi Rezkin sin je gostinec ... Vse leto je Kajbitova gostilna dobro obiskana, saj daleč naokrog slovi po odlični domači hrani. Posebnost gostilne pa so odojki nadevani s kislimi jabolki. Poleti pripravljajo to specialite-to in takrat tu mrgoli Ljubljančanov. So dobrote, ki se jim preprosto ne moreš upreti... D. Dolenc *t Gorenjski C L A j I L O OK«AJHECA O D ■ O ■ A O F K ■ AH J Delavski centri ali taborjenje Organizacijska oblika dela izvenarmadne vzgoje že dolgo povzroča resne razprave med oblastnimi organi, kakor tudi med komandnim kadrom centrom izvenarmadne vzgoje v Kranju. Te razprave niso odveč, kajti treba je podrobno razmisliti, katera oblika dela predvojaške vzgoje bi bila uspešnejša, organizacijsko dostopnejša in gospodarsko najbolj priporočljiva. ' Vse govori v prid delavskim centrom. To se je izkazalo na kontrolnih, zaključnih letnih izpitih, ki sledijo pouku v delavskih centrih med letom. Ta poteka 3 ure tedensko v popoldanskem času in ga obiskujejo slušatelji v prostem času. Zaradi tega podjetja, iz katerih so slušatelji, niso utrpela nobene škode. Edini strošek te oblike predvojaške vzgoje so honorarji in stroški komandnega kadra. Tudi taborjenje ima nekatere prednosti. To je enkrat letno in na njem se obvezna privadi vojaškemu življenju. Ocena s pedagoške plati pa daje misliti, ali ni morda ta oblika preveč zgoščena in prenaporna za mladega človeka? Tudi račun je velik, zato odgovorno razmislimo in skušajmo najti za prihodnje leto ustrezno rešitev. Gorenjski glas, 1954 LJUDSKI OBIČAJI PRAVI SONČNI KRES 21. decembra goduje Tomaž. Tega dne je »pravi sončni kres«, dan je najkrajši, noč pa najdaljša. Zato ni čudno, če je s tem datumom povezano tudi veliko vraževerja. V Rožu na Koroškem ce-. lo pravijo, da sta večera pred sv. Tomažem in pred kresom »najimenitnejša« večera v vsem letu — tedaj imajo čarovnice največjo moč. Prav tako kot kresni večer, novo in staro leto, je tudi Tomaževo priložnost za vedeževanje, zlasti za samsko mladino, ki se kani ženiti. Omenomo le vražo, izpričano v Zilji na Koroškem. Kdor se tistega dne pred Tomaževim posti in zvečer, preden gre spat, zmoli sedem očenašev in sedem češčenamarij, temu se sanja, kako se mu bo v prihodnje godilo. Dekle vidi svojega ženina, fant svojo nevesto. Podobne običaje izpričujejo tudi na Tolminskem. V okolici Kobarida pa je ohranjena še ena svojevrstna vraža: če gospodinja na Tomažev dan perilo obesi, bo naslednje leto zagotovo nesreča pri živini. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve prejšnje križanke: kabel, Pape, Ana Karenina, ris, Odoaker, Janko Kersnik, Jana, Toni, Idi, garant, Troja, kan, iver, Aniene, Nasa, Nen, Akaba, sneg, kočar, nalet, etnogeneza, Atena, nu, si, Ela, gripa, Peroci, Ikos, Ki-rov, Sade, tnala, trak, Aalen. Naša Klavdija je izžrebala: 1. nagrada: Zoran Rozman, Savska 2/a, Lesce; 2. nagrada Marija Glavač, Planina 14, Kranj; 3. nagrada Angelca Ferjan, Maršala Tita 71, Jesenice; Jožko Demšar, Rimska 34, Borovnica in Franci Strupi, Aerodrom Brnik. Za današnjo križanko spet razpisujemo pet nagrad. 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 5.000 dinarjev 3 nagrada (tri) po 3.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 23. decembra, na naslov Gorenjski glas, Moša Pijadejeva 1, Kranj (za nagradno križanko). MNOGO-ČLENIK (V MATEMATIKU SIBIRSKI VEIET0K ROMUNSKA DENARNA ENOTA D0LG0TR STRELJANJE S TOPOVI DELI MOLEKUL ZMERNO HITER PLES V 2/4 TAKTU SOL 0LEINSKE KISLINE FINSKI PESNIK (EINO, "MRAZ") ISAAC NEWT0N ZNA'ČAJ ZNAMKA ITALU KAMIONOV INDUSKA D IT. S0CIAL POLITIK (PIETR0) NEM ATLETINJA (400 M OVIRE. , GUDRUN) KO CELIČNEGA JEDRA.NOSIL Cl GENOV ČELADA AVTOR KRIŽANKE RN0Č ALIFATSKI RADIKAL BRANE GRUBAR PRUETA, ARETIRANA ZrNSKA ZG0D0V MESTECE PRI ZA0RU ANGL ZGODOVINAR 1834 190» ■ ANTON ~ DERM0TA. AMER PISATELJ (EDGAR P0E) IGRALEC PREBIVALCI VELIKE BRITANIJE TVOREC SIKHIZMA (GURU) IGRALKA -GARDNER NEMSKLA-DATFJJ DOMAČINI" NA NOVI ZELANDIJI FRANKIE AVAL0N LONDONSKA URA TRENJE KONGLOMERAT VRSTA RAZCVETJA VIKTOR AVBELJ SL VIRTUOZ NA ROGU PLATINA KOLO, KI JE ZELO TANKO V PRIMERJAVI S PREMEROM,NPR PRI ZAVORI GORA NA KOSOVU ARABSKI 2REBEC VSIPANJE ZAKLJUČNI DEL SKLADBE PRIPADNIK ESEN0V BALERINA PAVLOVA STAVČNI ČLEN. NADREJEN P0VE0KU NEKD TURŠKO GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI HUMORISTKA ER-ZIŠNIK "KONEC" POLOTOKA PLEMENITA SLADKOVODNA RIBA KRIL0V IVAN IZGUBA PRI MERJENJU GR BOGOVI, KI JIH JE ZEVS PAHNIL V TARTAR HIMALAJSKA KOZA ST0T SINJSKA VITEŠKA IGRA ✓ OREL IZ GERMAN. MIT0L. GLAS 14. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 18. DECEMBRA 1987 Jubilej Planinskega društva Javornik Koroška Bela Vzorni skrbniki štirih postojank Javornik Koroška Bela, 15. decembra — Nad 2000 članov, razgibana dejavnost, za današnje čase tako redka pripravljenost za prostovoljno delo, draga skrb za postojanke in tekanje za kadrom v postojankah, ob tem pa vzgoja članov, so glavne značilnosti dejavnosti Planinskega društva Javornik Koroška Bela. Franc Svetina, vsa leta čan upravnega odbora društva in 17 let predsednik in od zadnjega slavnostnega občnega zbora naprej tudi častni član Planinskega društva, je razgrnil štiridesetletno zgodovino društva, ustanovljenega novembra 1947. Ustanovnih članov je bilo 86. Njihovo število je hitro poskočilo na 300, sedaj pa jih je 2014, vsi s plačano članarino. Zanimivo pri tem društvu je, da imajo skrbnega in neumornega blagajnika, Pavla Smoleja, ki pocuka vsakega člana, da plača članarino. V javorniškem družbenem domu imajo svoj prostor, ki je odprt vsak ponedeljek popoldan. V vodstvu društva se je v 40 letih zvrstilo 142 članov. Imajo stalna planinska predavanja, svoj dia klub, skupaj z Gozd Martuljkom in Mojstrano pa so že stalni prireditelji Triglavskega smuka, ki so ga sedaj preimenovali v turni smuk z Doma Valentina Staniča. Marsikaj zanimivega iz zgodovine društva je povedal Franc Svetina. Gradnja štirih postojank jim je vzela največ truda in tudi danes imajo z njimi največ skrbi. V dolini Krme so zgradili Kovinarsko kočo. V 10 mesecih so jo zgradili, tričetrt materiala so našli v zapuščenem Cojzovem Javorniškem gradu. 4800 prostovoljnih delovnih ur so naredili. To je bilo nekaj neverjetnega. Stalno so modernizirali Staničevo kočo pod Triglavom, ki bo letos stara 100 let. Leta 1962 so jo začeli obnavljati in leta 1963 je bila že tako urejena, da je lahko postala Dom. Sedaj imajo že vse pripravljeno za popravilo strehe. Vzporedno so pridno urejevali pota in danes skrbe za 75 kilometrov potov v Karavankah in Julijskih Alpah. Uresničili so tudi željo imeti postojanke v Karavankah. V Javorniškem Rovtu jim je železarna dodelila gospodarsko poslopje. Zasilno postojanko so uredili, zraven pa krmili 26 glav živine. Jaslim so bili dolžni dobavljati mleko. Do leta 1956 so uspešno kmetovali, potem pa planinsko farmo oddali. Zbadali so jih planinci-živinorejci! Po 100 voz sena so družno pokosili. Leta 1966 so dobili še Prešernovo kočo na Stolu. Leta 1984 so kočo povečali in jo posodobili. Pohvalijo mlade, ki jih v društvu ni malo, imajo zelo urejen arhiv, duša tega dela pa je Jožica Bakovnik. Če kdo, potem ona zasluži javno pohvalo, poudarja Svetina. Največji problemi: oskrbovanje postojank, kjer je helikopeter še vedno najcenejši, oskrbniški kader in še vedno finance. Vendar upajo, da bodo vsemu tudi v prihodnje kos. J. Košnjek Občni zbor Kolesarskega kluba Sava Kranj Smelo v novo tekmovalno sezono Kranj, 15. december — Dvorana krajevne skupnosti v Stražišču je v ponedeljek gostila kolesarje Kolesarskega kluba Sava iz Kranja. A občnem zboru so ocenili delo v pretekli sezoni in sprejeli načrte za prihodnjo sezono. Veliko je bilo rečenega o pretekli sezoni, ko so kolesarji Save od pionirjev do članov krojili jugoslovanski kolesarski vrh. Iz njihovih vrst so tudi reprezentantje, ki so jugoslovansko in slovensko kolesarstvo reprezentirali na dveh svetovnih prvenstvih: za mladince in člane. Načrti so smeli in ni bojazni, da jih ne bi uresničili. Na občnem zboru so soglasno potrdili tudi novega trenerja, ki bo poleg članov vodil tudi delo vseh ostalih trenerjev. To je bivši tekmovalec Bojan Udovič, ki je prevzel krmilo po odhodu zveznega trenerja in trenerja KK Save Francija Hva-stija v Avstrijo. Bojan Udovič ima ob sebi še trenerje bivše tekmovalce Save: to so Bojan Ropret, Lado Marn in Matjaž Zevnik, ki bo vodil in treniral namesto Udoviča mladinsko vrsto. To je trenerski kader, ki enako dobro dela, kot je tekmoval. Po besedah predsednika Kluba Toneta Veselica naj bi še ta mesec uredili odnose tekmovalcev in Save. Na razgovoru z vodilnimi delavci Save naj bi uredili status kolesarjev v DO Sava. KK Sava pa bo tudi glavni na Gorenjskem v kolesarskem športu. Že sedaj je začel z delom organizacijski odbor za enaindvajseto mednarodno dirko Po ulicah Kranja. D. Humer Praznik planincev na Dovjem in v Mojstrani Mojstrana, 16. decembra — Krajevne skupnosti Dovje Mojstrana si ne moremo predstavljati brez planinstva in alpinizma. Tu že 60 let deluje Planinsko društvo, ki je tesno povezano z rastjo slovenskega in jugoslovanskega planinstva in alpinizma. Skrbijo za Aljažev dom v Vratih, ponosni so na Triglavsko planinsko zbirko v Mojstrani, znani so po vrhunskem alpinizmu in gorskem reševanju. Šestdesetletni jubilej bodo proslavili pestro. V kulturnem domu na Dovjem bodo pripravili več zanimivih predavanj, ki bodo spremljana z diapozitivi in filmi. Vsa predavanja se bodo začela ob 18. uri. V sredo, 23. decembra bodo govorili o razvoju alpinizma v Mojstrani, v torek, 29. decembra o plezanju v gorah Amerike, v torek, 5. januarja pa o delovanju postaje GRS v krajevni skupnosti. Slovesna akademija v počastitev jubileja bo v petek, 8. januarja. J. Rabič Najboljše tekačice na Pokljuki Pokljuka v znamenju Sovjetinj Bohinjska Bistrica, 16. decembra — Tekačice iz Sovjetske zveze so pokazale, da so v prosti tehniki odlične. Med 87 tekmovalkami iz 14 držav jih je bilo kar osem med najboljšimi desetimi. Tekma je bila na rezervni progi na Pokljuki. Po nagovoru Bogomile Mitič je tekmo odprl predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. Organizacijski komite velikih smučarskih tekaških prireditev se je potrudil, da je iz Bohinjske Bistrice to tekmo prenesel na Pokljuko. Tako ni bilo bojazni, da tekma s 87 udeleženkami ne bi uspela. Toda lahko rečemo, da je bilo to hkrati odprto državno prvenstvo smučarskih tekačic Sovjetske zveze, ki so bile na cilju razred zase. Kar osem jih je med prvimi desetimi. Takega razpleta niso vsi pričakovali, a že po prvih petih preteče-nih kilometrih se je pokazalo, da lahko v vrh pridejo samo Rusinje, Norvežanke, Finke, Švedinje in tudi Čehinje. Toda tekačice iz SZ so bile tokrat le premočne tekmice ostalim. Le tekmovalka NDR Sabina Greiner se je zrinila med osem Sovjetinj, deseta pa je bila prva Skandinavka Švedinja Karin Lam-berg. Med najboljšimi na svetu sta tekmovali tudi dve Jugoslovanki: triglavanka Vida Bertoncelj in Jasna Kovač. Tu se je pokazalo, da bo treba počakati še nekaj let, da bodo pri nas prišla v ospredje dekleta, ki pridno vadijo v planiški smučarski tekaški šoli. Tamara Tichonova:»Vsaka zm aga ima svoj draž. Ne pozabiš je nikoli. Proga na Pokljuki je res dobra in seveda ima tudi skrite zanke. Če jih spoznaš, potem ni težko dobro teči. In taka je tudi Pokljuka. Upajmo le, da bo taka ali podobna tudi proga na olimpijskih igrah v Calgaryu. Seveda če bom v reprezentanci SZ.« Franci Bajt, podpredsednik organizacijskega komiteja:»Vidi se. Franc Bajt, podpredsednik organizacijskega komiteja. da so tudi rezervne proge na Pokljuki dobre, če v roke pljunejo vsi tisti, ki so steber vseh naših tekmovanj v smučarskem teku. Prepričan sem, da nam je tudi pokljuška tekma pokazala, da smo sposobni organizirati velike smučarske tekaške prireditve. Pri tem naj še omenim, da brez delavcev v organizacijskem komiteju to ne bi tako uspelo. Še posebno gre vsa zahvala celotnemu organizacijskemu komiteju in še posebno njegovemu feneralnemu sekretarju Janezu .itniku.« Čast smučarskih tekačic iz SkantU' navije je z desetim metrom rešil* Švedinja Karin Lamberg — Skog. Janez Žitnik — »Čeprav smo s* morali seliti iz Bohinjske Bistrice na rezervno progo na Pokljuki, sem prepričan, da nam je uspelo spraviti pod streho še eno kvalitetno smučarsko tekaško tekmo. * organizacijo smo lahko, povsem z*" dovoljni, še posebno zaradi tega* ker tudi tekmovalke glede organi' zacije nimajo pripomb. Brez truda nad 300 zvestih naših pomočnikov nam taka prireditev ne bi uspela-* D. Humer Foto: F. Perdan Na zmagovalnem odru žensk za svetovni pokal v prosti tehniki smučarskega teka na Pokljuki so bile v ospredju reprezentantke SZ. Na sliki prve tri: Anto-nina Grdimi, Anfisa Reszowa in zmagovalka Tamara Tichonowa. REZULTATI SVETOVNEGA ŽENSKEGA POKALA: 1. Tichonova 30 :07,2, 2. Reszova 30 : 43,2, 3. Ordina 30 : 50,3, 4. Nagejnkina (vse SZ) 30 : 55,8, 5. Greiner (NDR) 30 : 37,3, 6. Smetanina 30 : 59,2, 7. VVinzene 31 :03,2, 8. Komozkaja 31 :18,9, 9. Egorova (vse SZ) 31 :24,4, 10. Lamberg-Skog 31 :28,8, 11. Dahlman (obe Švedska) 31 :34,6, 12. Havran-čikova (ČSSR) 31:41,2, 13. Braun (NDR) 31 :41,9, 14. Furletowa (SZ) 31 :43,6,15. Dal Sasso (Italija) 31 :53,0... 64. Bertoncelj 35 : 27,9,68. Kovač (obe Jugoslavija) 39 :44,5. Na Jesenicah podelili Gregorčičeve plakete Jesenice, 16. december — V železarskem mestu že od leta 1968 dalje podeljujejo Gregorčičeve plakete za dosežke na področju telesne kulture. Poimenovane so po narodnem heroju, revolucionarju in športniku Jožu Gregorčiču —Gorenjcu. Žirija pri telesno kulturni skupnosti Jesenice je letos izbrala 5 dobitnikov. Plakete jim je izročil predsednik telesno kulturne skupnosti Jesenice Janez Poljšak, nagrajencem pa je čestital tudi predsednik skupščine občine Jesenice Jakob Medja. Letošnje plakete so prejeli: Alojz Ferbežar za dolgoletno nesebično in uspešno delo na področju množičnosti v telesni kulturi. Leta 1952 je začel kot pionir splošne telesne vzgoje in pozneje kot orodni telovadec. Od začetka šestdeset let dalje pa je zavzet delavec in načelnik društvene splošne telesne vzgoje pri TVD Partizan Jesenice. Aktivno tudi sodeluje pri izvedbi vseh vrst telesno - kulturnih prireditev. Franc Kaj žar je plaketo prejel za velike zasluge na področju tekmovalnega športa ter strokovnega in organizacijskega dela v Ratečah. Skupaj z Mlinarjem, Kerštajnom in nekaterimi drugimi tekači se je že zelo mlad začel ukvarjati s tekom na smučeh. Med drugim je leta 1968 v štafetnem teku skupaj z Mlinarjem in Kerštajnom osvojil naslov državnega prvaka v štafeti. Po končanem aktivnem tekmovanju se je s pridobljenimi izkušnjami lotil vzgoje mladih in to delo opravlja še danes. Jože Makovec je Gregorčičevo plaketo prejel za dolgoletno delo na področju razvoja planinstva v jeseniški občini. Planinsko pot je začel v Ratečah, od leta 1945 pa je član Planinskega društva Jesenice. Član Gors ke reševalne službe je že 30 let, kjer vestno opravlja številne odgovorne zadolžitve. Med drugim je zve- zni inštruktor GRS, skrbi za vzgojo mladih kadrov, še vedno pa je mladinski in gorski vodnik. Janez Novak je najvišje priznanje na področju telesne kulture v jeseniški občini prejel za dolgoletno uspešno delo na področju množičnosti. Od leta 1947 je aktivni član TVD Partizan Javornik Koroška Bela. Bil je aktivni tekmovalec, od leta 1950 pa do danes pa prizadevni vodnik. Pri društvu opravlja najrazličnejše funkcije in sodeluje pri izvedbi vseh vrst telesnokultur-nih prireditev. Andrej Peternel je plaketo prejel za požrtvovalno in nesebično delo pri organizaciji športnih prireditev. Leta 1948 se je vključil v delo Športnega društva Mojstrana in se začel ukvarjati s smučarskimi skoki-Poškodba mu je preprečila tekmovalno pot, zato se je aktivno vključil v delo društva. Je skrben gospodar društva ter zvezni sodnik za alpske discipline in teke. Aktivno sodeluje pri izvedb) vseh športnih prireditev in ■ stvari, ki je ni pripravljen narediti. J. Rabi* Koristni nasveti — Naš smučarski skakalec Matjaž Zupan se je po vrnitvi z ameriških in kanadskih tekem za svetovni pokal, kjer ni bil posebno uspešen, posvetoval z našim znanim strokovnjakom za smučarske skoke magistrom Bojanom Jo slom iz Strahinja, ki kot predsednik strokovnega sveta večkrat pomaga pri Zupanovem treningu. Tudi tokrat sta se Bojan in Matjaž temeljito pogovorila o formi. Sklep je bil: Matjaž mora sedaj v Planici umirjeno trenirati, se psihično in kondicijsko utrditi, odstraniti ugotovljene napake in svež, sproščen ter spočit oditi na skakalno novoletno turnejo Inter-sport. Na sliki: Matjaž Zupan skupaj t očetom in Bojanom Joštom. (J. K.) — Foto: F. Perdan Sedemindvajseti smučarski pokal Vitranc Tretje mesto Bojana Križaja spodbudno za Kranjsko goro Kranjska gora, 17. december — Vse je nared za sobotni start velesla-lomistov in nedeljski start slalomistov, ki se bodo v Podkorenu borili na sedemindvajsetem smučarskem pokalu Vitranc 87 za točke svetovnega pokala. V Madonni di Campiglio je bila druga tekma slalomistov. Tu je spet zmagal Italijan AlbertO Tomba, odmevno tretje mesto je na tem sla-lomišču dosegel Bojan Križaj. Lanski zmagovalec Kranjske gore Bojan Križaj naj bi v Podkorenu spet dokazal, da je v odlični formi. Tretje me; sto je dobrodošlo za vso jugoslovansko alpsko smučanje. Uspeh je tudi enajsto mesto Grega Benedika v Madonni. Tako bodo v soboto in nedeljo vsi ljubitelji smučanja v veleslalomu in slalomu lahko videli 87 tekmovalcev i/ sedemnajstih držav. Večina jih že od četrtka naprej trenira na smučiščih Vitranca, saj so že prišli iz Madonne di Campiglia. V soboto, (jutri), bo ob 10.30 start prvega veleslaloma in ob 13.30 start najboljše tndeseterice. V nedeljo bo slalom. Start prve vožnje na progi v Podkorenu bo ob 10. uri, druga vožnja pa bo na sporedu ob 13. uri. V prodaji 80 že nalepke m karte v vseh turističnih poslovalnicah Kompasa in ostalih turističnih organizacijah v Sloveniji in na Gorenjskem. Cena za soboini veleslalom je 2000 din /.a odrasle, za mladino pa 1000. Za nedeljski slalom je cena za odrasle 3000, za mladino pa 1500 dinarjev. Prva kontrola kart bo na Jesenicah. V Kranjski gori in njeni okolici pa je dovolj parkirnih mest I). Humer Od tekme do tekme Karateisti tekmovali — Karate sekcija ŠD Kokra je priredila drugi gorenjski turnir za pionirje in kadete v katah in borbah. Turnir je izredno uspel, saj je sodelovalo 55 tekmovalcev iz petih klubov, ki so pokazali solidno znanje. V katah so bili najboljši: Sandra Zorko (KK Kranj) med mlajšimi pionirkami, Gašper Beber (KK Kranj) med mlajšimi pionirji, Alena Sever (KK Kokra) med starejšimi pionirkami, Marko Kostič (KK Škofja Loka) med starejšimi pionirji, Alenka Šmid (KK Škofja Loka) med kadetinjami in Gregor Janežič (KK Kranj) med kadeti. Ekipno so bili v katah najboljši KK Bohinj med mlajšimi pionirji, KK Kranj med starejšimi pionirkami, KK Kokra med starejšimi pionirji, KK Škofja Loka med kadetinjami in KK Kranj med kadeti. V borbah absolutno za kadete so bili najuspešnejši Gregor Janežič, Sašo Simjunov, Davor Zivkovič in Tadej Demšar. — D. Ristič Strelske novice — V Kranju je 14 mojstrov strelcev. Višji naslov od tega so m letos priborili Franc Peternel starejši m Prane Peternel mlajši hi tro strelno pištolo in Jure Frelih, ki je državni prvak s serijsko zračno puško, ki so športniki zveznega razreda. Med mojstri so tudi tri strelke: Hafnerjeva, Vodopivicva in Smrtnikova Vključno s Kamnikom pa je na Gorenjskem 33 mojstrov. Starejši Peternel iz SI) Kranj je bil proglašen za najboljšega strelca v Sloveniji v streljanju s pištolo, posebno priznanje pp bo prejel tudi Jure Frelih, ki je državni prvak s serijsko zračno puško. Frelih tudi vodi po tem kolu tekmovanja v zahodni skupini prve slovenske strelske lige, kjer je Kranj moštveno šesti, Predoslje pa so v 2. ligi šeste. Umnik je med posamezniki šesti. Bratstvo in edinstvo iz Kranja pa vodi v republiški dopisni ligi. Smrtnikova je med članicami druga, mladinci Kranja pa so nekoliko slabši. — Edvard Progar Vabila, obvestila, prireditve Blejci igrajo doma — Odbo.il arji Bleda igrajo v drugi zvezni odbojkarski li^i jutri ob 111. uri v .elovadnici osnovne šole na Bledu z Borovim, odbojkarice pa ob 17. uri s Progresom. Tečaj za vaditelje alpskega smučanja — Zbor vaditeljev, učiteljev m trenerjev snuu anja Kranj prireji januarja na Krvavcu kadrovski tečaj za vaditelje alpskega smučanja. Pogoji: starost od leta rojstva 1970 in naprej, dobro znanje smučanja in smisel za pedagoško delo Prijave bodo sprejemali v sredo, 23. decembra med 17. in 18. uro v prostorih ZVUTS Kranj, Stritarjeva 5. Ob vpisu boste dobili vsa pojasnila. Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu — ZTKO Radovljica prireja v nedeljo, 20. decembra v telovadnici osnovne šole v Begunjah ob pol devetih dopoldne občinsko prvenstvo V namiznem tenisu Tekmovanja bo U posameznike in dvojice. Moški bodo raz-deljeni v dve skupini: do 40 in nad 40 let, ženske pa bodo tekmovale v eni skupini. Prijavnimi je 500 dinarjev za tekmovalca. Žrebanje bb danes ob 14. url na /.TKO Radovljica. 5TEK, 18. DECEMBRA 1987 OBVESTILA, OGLAS! 15. STRAN (^g^SSyj©IEIIGLAS VEČJE JE ZADOVOLJSTVO DAROVATI, kranj KOT BITI OBDAROVAN! kupujete darila, jih kupujte v specializiranih trgovinah Elita Kranj. Pri izbiri vam svetujemo, darila vam po želji aranžiramo! ALPETOUR HOTEL CREINA KRANUJ vas vabi na SILVESTROVANJE z bogatim srečelovom 31.12.1987 ob 20. uri V RESTAVRACIJO IN DISKOTEKO Zabavala vas bo skupina SPEKTER. Povezovalec JANEZ DOLINAR. VINOTEKA obratuje normalno! Rezervacije v recepciji hotela telefon:(064) 23-650 Vsem naiim gostom želimo dobro počutje v našem hotelu ter srečno in zadovoljno leto 1988! K TEKSTILINDUS B£IMW INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas HOTEI, BOR, ker je neprevidno prehiteval .^o Živka Drekonije iz Predira. Ko ga je prehitel, je še e*aj deset metrov vozil po nasprotnem voznem pasu, tedaj pa j® nasproti pripeljala z alfo voz-Jlca Jožica Kos, stara 39 let, z 5»leda. Da bi preprečila trčenje, zapeljala proti sredi ceste, endar ji ni uspelo. Avtomobila , ta silovito trčila. V nesreči sta "a Sekardi in sopotnik Ivo Ko- stanjšek, star 34 let, z Jesenic, huje, voznica Kosova pa laže ranjena. Sumijo, da je Sekardi vozil pod vplivom alkohola. Za avtobusom čez cesto Kočna, 15. decembra — Na cesti Javornik — Gorje se je malo po drugi uri popoldne primerila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen pešec Oton Mar-kun, star 53 let, s Kočne. Na avtobusni postaji je izstopil iz avtobusa in za njim prečkal cesto. Tedaj pa je pripeljal avto, ki ga je vozil 21-letni Valentin Zupan z- Blejske Dobrave. Voznik je pešca zadnji hip opazil, močno zavrl, pri tem pa je avto zdrsnil in zbil pešca. jj g Kranj, 16. decembra — Danes nekaj po peti uri popoldne se je r»a Oldhamski cesti blizu vrtca Janina zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 75-letna Marija M ar bar iz Kranja. Na zaznamovanem prehodu je prečkala cesto. Tam jo je zbil avto, ki ga je vozil 48-letni Franc Rovtar iz Britofa. fVšakin ja je padla na pokrov motorja, od tod pa na cesto, kjer Je obležala mrtva. To je letos že 57. žrtev prometa na Gorenjskem. — Foto: F. Perdan Bled, 15. decembra — Na ostrešju stanovanjskega bloka na Grajski 43 na Bledu je zvečer zagorelo. Ogenj je uničil okoli 50 kvadratnih metrov ostrešja, tako da je za okoli šest milijonov gmotne škode. Do požara je prišlo zaradi napake na električni napeljavi ali kratkega stika v hladilniku, ki je stal v shrambi podstrešnega stanovanja. Gasilci z Bleda in Rečice So požar pogasili in poskrbeli, da ogenj ni zajel še drugih delov stanovanjskega bloka. — Foto: G. Sinik UPRAVNI ORGANI STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ Objavlja prosta dela in naloge: V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti 1. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3 mesečno poskusno delo in strokovni izpit 2. SVETOVALEC ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske, sociološke ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo in strokovni izpit 3. SVETOVALEC ZA KMETIJSTVO Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje agronomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, tromesečno poskusno delo in strokovni izpit V Sekretariatu za finance 4. FINANČNI REFERENT ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo in strokovni izpit V Upravi za družbene prihodke 5. INŠPEKTOR DRUŽBENIH PRIHODKOV Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje pravne, upravne ali ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo in strokovni izpit Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Za dela in naloge pod točko 4 sklenemo delovno razmerje za določen čas, za čas nadomeščanja odsotnega delavca, za ostala dela in naloge pa za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, splošne službe, kadrovska služba, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SOZD PETROL DO GOSTINSTVO TOZD Gostinski obrat Ljubljana Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas za: NOVI HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK VKV kuharja—vodjo kuhinje KV kuharje, PVK kuharje in kuhinjske delavce 3 KV natakarje— vodje izmene sobarice, perice in čistilke Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Oglasite se osebno ali po telefonu 064/88-415 ali 061/361-329. Pisne prijave z navedbo strokovnosti ter delovnih izkušenj pošljite na naslov: Petrol TOZD Gostinski obrati, PE Hotel Špik. (novi objekt), 64282 Gozd Martuljek ffh alples industrija pohištva razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodenje področja lesne proizvodnje 2. vodenje področja kovinske proizvodnje in energetike 3. vodenje splošno kadrovskega področja 4. vodenje izvoza 5. vodenje razvojno tehničnega področja 6. vodenje tržnega področja 7. vodenje finančno računovodskega področja 8. vodenje nabave Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. visoka ali višja izobrazba lesarske ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj na področju proizvodnje pohištva, znanje enega tujega jezika (angleško ali nemško), vodstvene sposobnosti Pod 2. visoka ali višja izobrazba ekonomske, strojne ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj v kovinski stroki, znanje enega tujega jezika (angleško ali nemško), vodstvene sposobnosti Pod 3. visoka ali višja izobrazba ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, družbeno politična aktivnost Pod 4.visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, izpolnjevanje pogojev za pridobitev zunanje trgovinske registracije Pod 5. visoka ali višja izobrazba lesarske ali strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju proizvodnje pohištva, znanje enega tujega jezika (angleščine ali nemščine), iniciativnost in samostojnost Pod 6. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju prodaje, izpolnjevanje pogojev za pridobitev zunanje trgovinske registracije, sposobnost komuniciranja in dela z ljudmi Pod 7. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na računsko finančnem področju, izpolnjevanje pogojev za pridobitev zunanje trgovinske registracije Pod 8.visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) Za navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za 4 — letno mandatno obdobje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: Alples, Industrija pohištva Železniki, Kadrovsko socialni oddelek. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE JESENICE, RADOVLJICA, KRANJ, TRŽIČ IN ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa skupnega Koordinacijskega odbora razi-, skovalnih skupnosti za Gorenjsko objavljamo RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG SKUPNEGA POMENA ZA GORENJSKO ZA LETO 1988 S področja: —urejanje prostora in varstva okolja —informatike —preskrbe — turizma —energetike —kadrovske strukture in njene problematike. Sodelujejo lahko: —delavci v Raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS —delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti. Prijava naj vsebuje: —naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oz. raziskovalno nalogo —naslov raziskovalne naloge —ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela —izhodišča, cilji in namen dela —utemeljitev in uporabnost —časovni potek, finančni predračun in predvideni sofinancer-ji- Prijave pošljite na Raziskovalno skupnost občine Kranj, Poštna 3, Kranj do 15. januarja 1988. Umrla je naša dolgoletna sodelavka ANDREJA PREZELJ knjigovodja osebnih dohodkov Od drage sodelavke se bomo poslovili v Mostu na Soči. Vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv in družbeno-politične organizacije TEKSTILNE TOVARNE ZVEZDA KRANJ Kranj, dne 18.12.1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE ŠORLI p. d. Žvrlinove mame se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in jo tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Sedeju in patronažni sestri Klemenčič za zdravljenje. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občutno zapete žalostinke, tov. Anici Rampre za poslovilne besede ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Selo, 2. decembra 1987 ZAHVALA Ob smrti moža in očeta FRANCA JAGODICA se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Hvala sindikalni konferenci Iskra-Kibernetika in njegovim sodelavcem. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen obred in pevcem ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žena in sinova z družinami in ostalo sorodstvo. Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice, svakinje in tete VIDE ŠTIGLIC roj. Klemene se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje in poklonili cvetje. Posebno zahvalo izražamo mag. dr. Pavlu Košorogu za požrtvovalno in plemenito skrb ob njeni bolezni. Hvala tudi župniku g. Slap-šaku za poslovilne besede. VSI NJENI (g®m®KJoJJ©IESGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 18. DECEMBRA 198/ MALI OGLASI tel.: 27 960 ceita J1A16 aparaiMigojl Prodam pralni STROJ in trajno žarečo PEČ Tel: 80-194_21088 OFFSET A 4 in TRANSFER elektronik 35 x 50 cm, prodam. Šifra: Priložnost _21090 Prodam barvni TV iskra azur, star 2 le ti. Tel.: 77-326, popoldan_21097 Prodam nov VIDEOREKORDER, dvojni kasetofon, avtozvočnike in equaliser. Tel.: 74-118_21103 Prodam JVC zvočnike S PX 5/ 120 V Tel.: 23-907_21107 Prodam pralni STROJ gorenje. Petrovič, Tomšičeva 18, Kranj 21111 Prodam motorno ŽAGO stihi 0,40, ma-lo rabljeno, meč 55 dolžina. Stane Podgoršek, Velesovska 24, Šenčur _21117 Prodam MOTOR 7,5 KW 2800 obratov/ min., obračalni plug za traktor T.V., opaž, 7 mesecev brejo KRAVO simen-talko. Tel: 73-679 21118 Prodam star TV gorenje 921 in PEČ na olje emo 5 Tel: 46-489_21132 Nov mlin za plastiko ugodno prodam Tel.: 25-887_21134 Prodam rabljen KOMPRESOR 200 litr-ski, dve gumi 155/13, platišče, monitor color36 cm. Tel.: 27-411_21138 Prodam snežni PLUG. Tel : 70-200 21141 Ugodno prodam barvni TV gorenje se lectomatic. ekran 67. Tel : 77-839 _21144 Ugodno prodam industrijski šivalni STROJ minerva stolp. Tel.: 69-361 _21156 Prodam nov CIRKULAR, železne kon strukcije z motorjem 5,5 KW ter klino, ki se dviguje, primeren za vsa dela Šmarca, Jeranova 26, Kamnik 21166 Prodam mizarski skobelni STROJ, dvogled 20 + 80, kotno sedežno G AR NITURO in dve termoakumulacijski PEČI 4 KW Tel 83-918_21167 Prodam avtomatski sadilec krompirja, grablje hojbliz sip 220, dvobrazdni plug, traktorsko škropilnico in poljski prebiralnik krompirja. Voglje 86, Šenčur^_21168 Prodam vodno TURBINO tipa francis z horizontalno izvedbo gredi." Turbina ustreza litostrojevi turbini tipa FSH ali FSH 2. Informacije vsak dan na tel.: (062) 83-123 21170 Prodam PLUG za pluženje snega. Tel.: 65 091_21174 Prodam pralni STROJ gorenje PS, 4 KW termoakumulacijsko PEČ in 50 litrski hladilnik zopas. Tel.: 77-919, v soboto od 8 do 12 ure 21196 Ugodno prodam rabljen pralni STROJ gorenje Marinka Šinkovec, Na Kresu 24, Železniki, tel. 66 994_21199 Prodam barvni TV iskra. Tel.: 38-589 _21210 Prodam VENTILATOR za sušenje sena gros 5,5 KW in puhalnik tajfun brez motorja Predoslje 49 21217 Prodam barvni TV iskra montreal, starejši, ohranjen Tel : 37 902 21218 Prodam enoredni pletilni STROJ sin-ger junior. Majda Godec, Snediceva ul. 1, Kokrica_21220 Prodam TV sony, ekran 40 cm trini-tron, barvni daljinski na obroke Ogled dopoldan in popoldan. Gašperlin, Janeza Puharja 3, Kranj 21222 Prodam šivalni STROJ višnja, star eno leto za 27 SM in otroško posteljo, staro eno leto in pol. Tel : 51 447 21239 Ugodno prodam dvojni KASETOFON JVC TDV 10, zvočnike onkvo SC 206, bas refleks 100 V, gramofon tecco GS 431 S ter končno stopnjo 2 x 100 W, vse deklarirano Tel. 51 839 21240 Gorenje barvni TV, star 8 let, prodam za20SM Tel : 28 400_21246 Prodam barvno TV za 25 SM. Tel.: 39-917, po 18. uri_21251 Prodam radio kasetar tensai s carin sko deklaracijo še v garanciji Tel.: 66 138, popoldan 21251 Prodam VITEL igland dvobobenski 2000/2. Tel.: 46 481_21264 HI Fl STOLP philips F 1662 z equlaiser-jem, dvojnim kasetofonom, gramofonom, zvočniki 2 x 60 W, prodam za 85 SM in barvni TV gorenje za 15 SM. Draksler, Sv Duh 20 (pri cerkvi) 21333 Prodam barvni TV, star tri leta. Tel.: 22-502 21335 Ugodno prodam TV barvni gorenje, rabljen za 26 SM. Blaž Pangerc, Reči-ška 10, Bled, popoldan 21354 COMMODORE 64, nov model, kase-tar, jovstick!. Star dva meseca, v garanciji, prodam. Tel: 27-336 21382 Prodam barvni TV gorenje z ekranom, 56 cm, cena 35 SM in tri leta star TV črno bel jasna iskra, cena 15 SM. Tel.: 69- 267_21268 Ugodno prodam dve leti star ČB TV v brezhibnem stanju. Tel.: 25-518 21276 Prodam pralni STROJ. Tel.. 39-053 __21278 Elektro voice zvočnike link 9 3,5-350 W in CD philip 100 prodam ali menjam. Tel.: 50-041 dopoldan ali 26-318, po-poldan_21280 Ugodno prodam CEPILNIK na drva fi 240 mm. Lojze Jeral, Vodice, Vodiška cesta 45 21284 Ugodno prodam barvni TV iskra. Tel.: 70- 222 21285 Singer, nov gospodinjski šivalni STROJ, prodam. Tel.: (061) 223-838, dopoldan in 266-940, popoldan 21289 Prodam TRAKTOR zetor 49/11. Marjan Zaplotnik, Letence 6, Golnik 21292 Prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K in gramofon elac. Tel.: 38-494 21294 Prodam dve novi raztegljivi sedežni GARNITURI dvo in trosed, 10 odstotkov ceneje ter pralni STROJ gorenje. Tel.: 39-552_21092 Ugodno prodam nov 80 litrski kombinirani BOJLER, ogrevanje na drva ali elektriko. Tel : 39-681 21095 Prodam kotno klop, TV mizico, TV stabilizator, ptičjo kletko, šivalni stroj ba-gat slavica v omarici in umivalnik za lase. Ogled po 15. ure. Gale, Planina 8 _21098 ŠTEDILNIK gorenje, dva plin štiri elektrika, ugodno prodam Tel.:-82-903 21108 Otroško posteljico z jogijem prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 22-557 21143 Prodam kuppersbusch štedilnik. Anica Vehek, Tomšičeva 32, Kranj 21153 Prodam otroško POSTELJICO in 2 ku-hinjski mizi. Tel.: 35-725 21154 M MERKUR kranj KUPCE Z OBMOČJA TRZICA OBVEŠČAMO, DA PREMOG IN DRVA LAHKO NAROČAJO IN VPLAČUJEJO V POSLOVALNICI MERCAT0R - TRŽIČ ob sredah od 8 — 16 ure ob sobotah od 7 — 11 ure Prodam barvni TV gorenje, star 7 let. Tel: (061)841-379, po 15. uri 21297 Prodam mizarski poravnalni STROJ. Tel: 61-929_24298 Prodam TV barvni iskra, star 4 leta. Zasavska c. 49/b, Kranj Orehek 21303 Ugodno prodam hišni RAČUNALNIK philips in krmilno peso. Franc Bobnar, Godešič 33/a, Škofja Loka 21307 Prodam STOLP beniton. Pegam, Pod lubnik 154, Škofja Loka 21308 Prodam nov zoom TELEOBJEKTIV od 80 do 200 mm, znamke tokine. Tel : 80 515 21316 Prodam šivalni STROJ bagat. Tel.: 24-544_21319 Prodam rabljen pralni STROJ 4 KW termoakumulacijsko PEČ in ŠTEDIL NIK kuppersbusch. Tel : 38-506 21324 Prodam nov, še zapakairan pralni STROJ gorenje, še po stari ceni. Tel.: 21 808 21326 Ugodno prodam črno beli transistori-ziran TELEVIZOR, ekran 59 Šuceva 9, Kranj 21328 lian.oprema Otroško sobo rokv novo prodam za 25 SM Fistrič, Likozarjeva 13, Kranj _21112 Prodam kuppersbusch levi "ŠTEDILNIK kombiniran 4 elektrika, 2 plin po ugodni ceni. Bajt, Pot v Bitnje 27, Kranj 21122 Prodam novo trajnožarečo PEČ mag ma 7, v garanciji. Derling, Hlebce 15, Lesce 21135 ALPETOUR 64220 ŠKOFJA LOKA Titov trg 4/b SOZD Alpetour Škofja loka — Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 2 SAMOSTOJNIH RKFERFNTOV ZA RAZVOJ Pogoji:— diplomirani ekonomist in 1 leto delovnih izkušenj, strokovni izpit za izdelavo investicijskih programov Trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanjupogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b — 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. Prodam del garderobne omare 60 x 40 x 2,20 in zaboj za posteljnino. Tel.: 33-740_21163 Zamrzovalno SKRINJO Ith 380 litrsko, prodamzaradi selitve. Tel.: 60-153 __21176 Ugodno prodam dobro ohranjen trosed z dvema foteljema in otroško posteljico. Simon Samardžija, Tuga Vid marja2, Kranj 21177 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW za 12 SM in kuppersbusch za 5 SM. Tel: 26 186 _21179 Ugodno prodam PEČ tam stadler 40000 ccal z bojlerjem, malo rabljeno, dobro ohranjeno. Tel.: 33-579, popoldan_21180 Prodam trajnožarečo PEČ nemško. Pavla Marin, Trampuževa 6, Medvode _21186 Prodam čisto novo KAVČ OMARO tom, še original zapakirano. Tel.: 38 005, popoldan_21190 Prodam OMARICO za HI Fl. Tel : 39 165_21211 Prodam manjšo zamrzovalno SKRI NJO. Krizmanič, Gorenjesavska 55, Kranj_"_21225 Prodam vse rabljeno: komplet spalnico, raztegljiv kavč, dva fotelja, šesta vljivo omaro za dnevno sobo, dva štedilnika gorenje, pralni stroj gorenje, trajno žarečo PEČ kuppersbusch. Informacije v petek po 14. uri. Tel.: 82-529_21227 Prodam ŠTEDILNIK. Tel.: 25-708, pe-tek od 14 do 18. ure in sobota od 7. do 12. ure_21232 Prodam rabljeno opremo za dnevno sobo (omare in sedežno garnituro) in hladilnik. Pokličite na tel.: 26-207, med 16. in 17. uro_21234 Ugodno prodam sedežno garnituro. Sušnikova 3, Šenčur 21243 Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje vrste tam stadler, moči 35.000 cal. Skalič.Zg. Gorje 85 21252 Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro z raztegljivim kavčem, cena po dogovoru. Tel: 66 888_21258 Prodam dobro ohranjeno sedežno GARNITURO, staro 1,5 leta, lahko tudi na dva obroka. Tel: 38-757 21260 Prodam električni ŠTEDILNIK in šival ni stroj starejši tip čarman, Šempe terska 18, Kranj_21274 Prodam: peč in gorilec za centralno tam stadler, 25.000 kcal, plin, olje, ter starejši barvni TV. štrukelj, Bistrica 9, Tržič_21282 Poceni prodam POHIŠTVO za kabinet ali manjšo dnevno sobo( z enim ležiš čem) Tel : 22-463_21331 Prodam električni ŠTEDILNIK in kup-persbusch dim 40 x 85 za kuhanie in gretie C. talcev 23/b. tel 34 794 ___21338 Otroško stajico italijansko, skoraj no vo, prodam. Tel : 34 188_21342 Prodam 25 m2 TAPISONA po polovi-čni ceni Ahačič, Sr Bitnie 57, Žabnica 21348 Prodam pisalno MIZO alples, rjave bež barve, cena 15 SM. Tel: 62-605 21304 Poceni prodam dvojno pomivalno KO-RITO. Benedikova 19, Stražišče 21330 Kuhinjsko mizo in štiri stole, rabljene, poceni prodam. Tel.: 25-005 21371 Nujno prodam zamrzovalno SKRINJO gorenje 410 litrsko, nov bojler 80 litrski stoječi, kombiniran HLADILNIK gorenje 180 litrski še v garanciji. Avsec, Po-toče 33, Preddvor, tel.: 45-114 21374 Prodam kuppersbusch in masažno posteljo. Tel.: 23 309, od 19. do 20. ure 21378 iianovanja V Kranju 3 članska družina najame stanovanje. Šifra: Nekadilci ali tel.: (061)347-348 21747 V Kranju zamenjam dvoinpolsobno komfortno stanovanje s telefonom 72 m2 za manjše cca 40 m2 in doplačilo v gotovini. Tel.: 39-732_20738 V bližini Kranja oddam dve prazni SO BI. Šifra: Oddam sobi_21127 Najboljšemu ponudniku prodam novo takoj vseljivo enosobno STANOVA NJE 40 m* Ogled vsak dan po 16. uri. Štimac, Frankovo nas 160, stanovanje 6/I, Škofja Loka_21209 V opremljeno sobo sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj_21213 Družina nujno išče stanovanje na območju od Lesc do Podnarta. Na vašo željo vam lahko pomagamo pri hišnih in gospodinjskih delih ali pa v dopoldanskem času varujemo otroke. Ponudbe na tel.: 70.-086, med tednom samo do 13. ure 21256 V Kranju iščem sobo pri starejšem za konskem paru. Sem mlada, mirna, samska in zaposlena. Občasno sem pripravljena tudi pomagati v gospodinjstvu. Tel.: dopoldan 39-942 21293 Sem bodoča mamica, ki nujno potrebuje sobo, nudim pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 22-958, popoldan 21358 Sobo s kopalnico oddam ženski. Šifra: Takoj 21377 poieifi Polovico hiše v Kranju prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje. Naslov v ogl. odd. ali šifra: Ugodno 21112 Staro hišo z vsaj 1000 m2 v okolici Kra-nja kupim. Tel.: 51 -749, po 20. uri _21162 Zazidljivo PARCELO 1500 m2 7 km iz Kranja prodam, ali zamenjam za manjše stanovanje od doplačilu. Naslov v ogl. oddelku 21194 Gospodarsko poslopje dobro ohranjeno 10 km iz Kranja prodam. Šifra: Ugodno 21262 gradbeni mat. Prodam PUNTE in BANKINE. Krajnik Martin, tel.: 60-097, v službi dopoldan _20946 Prodam strešno OKNO 74 x 112 cm Draksler, Godešič 91, Škofja Loka _21145 Smrekov opaž širine 9 in 7 cm, pro dam Možna dostava. Mlinar, Sp. B it - nje 31_ 21178 Prodam nove ploščice za kamin ali kmečko peč Tel: 45-693 21207 Ugodno prodam 245 kosov SNEGO LOVILCEV za opeko Naklo, C. 26 juli ja6_21334 Prodam PUNTE in BANKINE za grad njo celotne hiše. Tel: 51-776 21365 razno prodam Zimski GUMI za P 126, rabljeno žično vrtno mrežo (50 m) in kopalno kad, ugodno prodam. Kranj, Pot na Jošta 1, tel : 21-208_21101 Prodam suha DRVA Jeglič, Podbrezje 192, tel.: 70-202_ 21106 Prodam globok otroški VOZIČEK. Tel : 33 318_21164 SMUČI atomic 210 cm in rossignol 203 cm z vezmi tvrolia 390 RO, pro dam Rekar, Roblekova 8, Radovljica _21189 Krzneno jopo zajec št. 40, novo, pro dam Binkelj 2, Škofja Loka, tel.: 61 467 21215 Prodam kosmato volneno PREPRO GO Mojca Bajec, Britof 193, Kranj, tel 36 164 21216 ŽELITE PREŽIVETI LEP VEČER? V Gostilni Aleš, Breg ob Savi vsak ponedeljek in torek zvečer nežno zvene citre..... Prodam in pripeljem bukova DRVA m smrekov opaž Tel: 79-764 21367 Poceni prodam novi JAKNI ovca, utok, št. 38 in 40 42 Košir, Zg. Bitnje 134/a, pri Puškami_21369 Ugodno prodam žensko krzneno JA KNO št 42/44 m dele za MZ. Tel. 26 250__21376 Prodam DVE OTROŠKI POSTEUICI z opremo. Tel : 26 948_21111 Prodam krzneno JAKNO, strižen zaj ček, svetlo, št 38/40 Tel 39 348 21111 v« V prenovljenem I. nadstropju veleblagovnice vam nudimo veliko izbiro konfekcije 1 športnih artiklov usnjene galanterije • posode • bele tehnike • akustike • orodja in drugo Na vseh oddelkih lahko kupite že aranžirana darila za Novo leto. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam francosko posteljo 200 x 105, cena 120.000 in moško kolo, 10 prestav, cena 150.000 (še garancija). Tončka Redžepovič, Mlakarjeva 22, Kranj, tel.:23-332 21230 Prodam 96 basno klavirsko harmoniko melodija tosca III, staro 3 leta, nerabljena za 54 SM. Tel : 21-318 21265 Prodam krzneno JAKNO nutrija št. 44. Tel: 79-771 21291 Prodam SMUČI RC 05 z vezmi tyrolija 350. Tel.: 61-097, zvečer_21296 Prodam črnobeli prenosni TV jasna 10 SM, pancerji št. 38 2,5 SM, ženski plašč št. 38 4 SM, nov otroški plašč za 10 let. Tel.: 61-078_21309 Poceni prodam klavirsko HARMONI- KO. Klane 36, Komenda_21340 Prodam KROMPIR za krmo. Orehovlje 13, Kranj_21346 Prodam mešana DRVA. Sp. Besnica 138_21357 Prodam OMARO in otroško košaro. Volčič, Župančičeva 12, Kranj 21361 vozila Prodam VW 1300 Telefon 60 064 vsak dan po 14. uri._ Prodam Z 750. Tel 44 123 20683 Prodam Z 750, letnik 1979/80. Ogled popoldan od 15. ure. Tonkli, Gradniko-va 11, Radovljica 21087 LADO 1500L/1983, registriran do okto bra 1988, prodam. Gorenjska 30, Radovljica 21089 Prodam CITROEN GA. Tel.: 45-357 __21091 Prodam GOLF bencin Tel.: 51-923 _21093 Prodam Z 101 super, letnik 1978 in TO YOTO, letnik 1971. Koroška 6, Rečica Bled_21099 Prodam 4 nove GUME za Z 750, dve letni in dve zimski ter zunanja blatnika. Jože Dvoršak, Savska c. 2, Lesce Električne omarice zunanje ter notranje, kompletno opremljene, prodam do 30 odstotkov ceneje Tel.: (061) 213 244 _21120 Ugodno prodam FIAT 132 GLS 1800 Matjaž Otoničar, Zg Duplje 65 21123 Prodam R 4, letnik 1978, registriran do oktobra 1988. Zg Brnik 17, tel.: 42-712 21124 Prodam Z 101, letnik 1979, ter tam 6500 kiper, letnik 1976 Zg Bitnje 22 _21129 Prodam osebno vozilo FORD TAU NUS karavan, letnik 1979, registriran do 7. julija 1988, cena 4 Mio. Milan Fli-ser, Savsko nas. 36, Kranjska gora _21131 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, prevo ženih 32.000 km. Toni Kristan, Selo pri Bledu 32 21136 Prodam dobro ohranjen OPEL RE KORD KARAVAN, letnik 1981 in LADO NIVO, letnik 1983. Rihtaršič, Golniška 13, Kokrica Kranj_21137 Poceni prodam FIAT 125 special, 5 stopenjski menjalnik, registracija do septembra 1988 Tel : 70 366, popol dan 21139 Ugodno prodam Z 750 letnik 1980 in VW 1200, letnik 1976 Čebulj, Adergas 27, Cerklje 21142 Prodam VISA CLUB, letnik 1982 in hla dilnik nerabljen, sekular mio standard, dva stara kolesa, radio iskra HI Fl ter kuppersbusch štedilnik. Tel : 27 220_21157 Prodam traktorske VERIGE za gume 12/4/28. Tel: 80-755_21159 Prodam KOMBI Z 435 F, registriran junij 1988, letnik 1979, kompleten ali po delih Tel : 28 772_21160 Prodam GOLF, letnik 1980. Mirko Ste novec, Planina 12, Ktanj 21161 Prodam FIAT 850, letnik 1984, cena 175 SM. Stane Krajzel, Hrušica 122, Jese niče, popoldan 21171 Z 101 GTL 55, marec 1983, prevoženih 50 000 km, garažiran, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam za 3,5 Mio. Tel: 67-184_21172 AUDI 80 GL, letnik 1976, dobro ohranjen, nujno prodam, cena po dogovo ru. Tel : 21 515, od 16 ure dalje, ogled možen od ponedeljka 21. decembra po 16. uri Stražiška 12, Kranj 21175 Prodam skoraj novo HUSOUARNO 250 CR, letnik 1986/87, nevoženo na tekmovanjih in puch motor kobra cross 50 kubikov. Štamcar, Begunjska 1, tel. 50-826_21181 Prodam KOMBI Z 850 AK, letnik 1986. Tel: 27 757 21182 Ugodno prodam VW hrošč, letnik 1966. Tel: 21-792_21J46 Prodam BMVV 318 I, letnik 1982. Bernard, Dobro polje 8/a, tel.: 79-961 __2VJ47 BMW 320, prevoženih 75.000 kmTdo-bro ohranjen, prodam za 9.500.000 din. Tel.: 62-416 _21]48 ROLBO za sneg z enoosnim traktorjem, velikost koles 16 col in OPEL AS-CONA 16 D, letnik 1985. Ivan Ropret, Hotemaže 47/a, Preddvor 21149 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1976. Tel: 66-673, popoldan 21150 Prodam R 4, letni 1977. Gregorc, tM 27 200_21152 Ugodno prodam LADO 1500, registrirano, obnovljeno, letnik 1977. Tel-61-349_2JM55 Prodam VISO 11 RE, letnik oktober 1983. Tel.: 24-143_21183 Prodam BMVV 2002, letnik 1975, dobro ohranjen, registriran preko celega leta Tel.: 35-737_2T185 Prodam novo tovorno PRIKOLICO, no-silnost 600 kg Suha 4, Kranj 21187 Prodam CITROEN BX 16 TRS, 46.000 km, star dve leti Kranjska cesta 38, Šenčur, zvečer 21193 Ugodno prodam VAUXHAL SIVETA (angleški OPEL KADET). Dobravska 6, Jesenice 21197 Prodam KOMBI Z 850 AK, star dve leti registriran do oktobra 1988. Tel-33 778 21198 GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ prireja in vabi na SILVESTROVANJE v četrtek, 31. decembra 1987, od 20. do 5. ure v novih prostorih v I. nadstropju. Igral bo ansambel TRŽIČANI Kaj pa rezervacije? Vsak dan od 18. do 22. ure (telefon 21-387). Za vaše zaupanje se vam zahvaljuje kolektiv Starega Mavra. Prodam LADO 1200, letnik 1973 Tel i 35-165_21241^ R 18 PL, letnik 1981, ugodno prodam- Tel 82 308_21247 CITROEN GS 1,3 super, letnik december 1979, 50 000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel: 82-720 21249 Prodam osebni avto Z 750 SE, registriran vse leto, letnik 1980 Borkovič, R8' vne 17/a, Tržič_21257 Prodam GOLF diesel. letnik 1983 za / M Tel.: 76 133, zvečer_21259 Prodam GOLF, letnik 1979, generalno obnovljen Kurirska pot 11, PrimskovO _____21263 Prodam Z 750, letnik 1981. Tel.: 39 192. sobota in nedelja _21268 Prodam OPEL KADETA karavan, registriran do junija 1988 Ostojič, Vodo- pivčeva 16, Kranj_21270 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Tel.: 74 139_21272 Prodam Z 850 po ugodni ceni Gregori' čeva 15, Čirče_2123 126 P, letnik 1984, 17.000 km, registriran za leto 1988, prodam. C. talce* 53/a, Kranj, tel.: 35-153_21277 Nujno prodam SUNBEAM 1500, zelo dobro ohranjen. Zg. Duplje 3 2128J. Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, zvočnike hitachi 40 W in PEČ na olje emO-Janja Bešter, Doslovce 22 21287 letnik 1975. Pred; Prodam VW 1300 dvor 1 21288 ttTEK, 18. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. STRAN (^IMlSSojJ©ISHGLAS iTljT letnik 1980/83, KUPIM. Tel.: *^3____21204 Prodam Z 101, letnik 1975, registrirano i8 w SM. Alpska 3, Bled, stanovanje __21205 ffodam GOLF, karamboliran po delih !!liglgga.Tel.: 75-827_21206 n?«xn' Pr°dam dva kolesa z zimskimi Pašči za DIANO, štiri kose traverz dol-rie 5 m in eno novo okno z dvojno za-D|ro 120 x 140. Nosovče 23, Komenda .____21212 Ugodno prodam dele za Z 101: okraja maska, žarometa H 4, havba, vo-)an. razdelilne kable in zvočnike 2 x 20 W vivanco. Tel.: 37-430 21214 y .75°. letnik 1971, ugodno prodam. £^45-657_21221 Pf°dam R 4 TLS z obnovljeno karose-rJ0 m etažno centralno PEČ emo 20. igggjic^ Krvavška 28, Cerklje 21228 prodam BMVV 2002. Marin, Cankarjeva !iJržič__^_21229 prodam OPEL REKORD 2.0, letnik 13/8 Behek, Gradnikova 4, Kranj -----_21231 j9°dno prodam BMVV 318, brezhiben, ^frelih, Posavec 8, Podnart 21235 Prodam Z 1300 special, letnik 1982, gazirano za 270 SM Ogled v soboto ^Poldan. Marjan Mihelič ^gar_8. Bled_ Pr°dam FORD CAPRI 1500 KL, regi-5Ir|ran do decembra 1988. Tel.: 74-802 ■--- 21295 Cesta 21237 Bodno prodam Z 750, letnik 1977 in •°vo 3oo litrsko zamrzovalno SKRI-ll^jtlu/elesovo 47, Cerklje 21116 Pr°dam R 4 za 105 SM. Tel : 83-885 _21301 ^90dno prodam R 5 TL, letnik 1975, pnovljen in dodatno opremljen. Zg. gj!2Je67, Žabnica_21306 Prodam z 750 SE, letnik 1981 ali meglam za Hi Fj stotp Jože Gricar B|aže. IgjjUO, Škofja Loka_21310 Pfodam Z 101 confort, letnik 1981. fanc Krajnik, Cesta talcev 18, Škofja !^ka____21311 Prodam OPEL REKROD brlina, kot gg^etnik 1981. Tel :l 61-211 21313 P[odam DIANO, letnik 1979, generalno tovljena karoserija. Tel.: 79-972 _21318 prodam GOLF JGLD, letnik februar '"05. bele barve, 49.000 km, prodam ljjjQp_SM.Tel.: 82 517_21321 ^°vo dirkalno KOLO bataglin poceni PIPjjam.Tel: (061)831-077 21322 JJgodno prodam OPEL KADET B izvedbe in WV 1200, oba dobro ohranje-^4 374 ^°'cr^'oda v JLA Kržišnik, Šutna 3, Žab Ulia, tel 44 597 21375 rodam R 4 TL, letnik oktober 1979 Roženih 70 000 km P Tel 43 189 ali 21379 r°dam osebni avto LADA 1300 S Be Hgg^ič, Prezrenje 19, Podnart 21380 1«7dam LADO 1200, orva registracija IS* Registrirana do novembra 1988 ^eharjeva 26, Šenčur 21381 rr°dam PRAŠIČA za zakol - 150 kg ^S£!če7, Golnik _ h _---'-———— J°dam šest tednov starega TELETA ^gelj Hafner, Sr. Bitnje 3 21084 °dam mlado kravo simentalko za za bij a'' menjam za visoko brejo telico, *ca črno belega starega 14 dni in 7,0,'ni stroj vvestfalia, rabljen Visoko £_____21151 i^dam PRAŠIČA za zakol, težkega od 00 do 200 kg Jeraj, Mavčiče 109 --- _21158 .^tJarn PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik ^___;_21165 Kladam 10 dni starega črno belega ^Sl^rednja vas 16, Golnik 21169 l'?dam 130 kg težkega PRAŠIČA za fi kol Lahko tudi polovico Jereb, Sp. tU?* 74 21173 Prodam od 30 do 180 kg težke PRAŠI- ČE. Posavec 123_19727 Prodam 8 mesecev brejo TELICO si- mentalko. Sp. Brnik 27_21094 Prodam 20 dni starega BIKCA simen-talca. Anica Košir, Zg. Jezersko 141 _21104 Prodam šest tednov stare PUJSKE. Kržan Kristina, Selo 23, Žirovnica _ 21105 Prodam TELETA. Zg. Brnik 82 21109 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. Peter Rogelj, Lenart 1, Cerklje 21126 Prodam mlado KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo. Ribno, Savska 22, Bled _21130 Prodam PRAŠIČE za zakol in puhalnik. Tel.: 45-117, Polajnar 21191 Prodam PRAŠIČA za zakol. Struževo 7 _21192 Prodam PRAŠIČA 200 kg težkega Hafner, Dorfarje 22, Žabnica 21208 Prodam PUJSKE težke 30 kg in manjše in prašiča za zakol. Sp. Brnik 60 _21224 Prodam PRAŠIČE za zakol. Lahovče 43_21233 Ugodno prodam jalovo KRAVO po drugem teletu ali zamenjam za brejo telico. Čebašek, Trboje 62 21238 Prodam 7 tednov stare nemške OVČARJE čistokrvne. Vopovlje 5, Cerklje, tel.:42-953 21245 PREDN0V0LETN0 RAJANJE:PLAVA TRAVA ZABORAVA -KOKRICA V SOBOTO 19.12.1987 OB 19. URI. Prodam celega ali pol PRAŠIČA. Pre- bačevo 36_21249 Prodam KOBILO norik, vajeno vseh del. Ivanka Pristov, Doslovce 20 21253 Prodam mladega plemenskega VOLA. Sp. Lipnica 36, tel: 74-927 21255 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šmartno 7 _21261 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tel.: 42 668_21269 Prodam TELICO, brejo v 9 mesecu ali KRAVO po izbiri v A kontroli črno belo. Voglje 49, Šenčur 21271 Prodam PRAŠIČA od 150 do 180 kg težkega Tone Korenjak, Predoslje 95 21290 Prodam BIKCA, starega 10 dni. Zapo ge33 21299 Prodam simentalko, drugič brejo 7 mesecev ali TELICO, staro eno leto. Dermastja, Partizanska 34, Šenčur _21300 Prodam 10 dni starega BIKCA črno belega Jezerska cesta 99, Kranj 21302 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol, domača krma Preddvor 10 21315 Prodam PRAŠIČA za zakol. Strahinj 20, Naklo _21327 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo in 8 tednov staro TELE. Tel.: 42 227_21329 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 35_ _21332 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Sr. BitnjeJ[8_21345 Prodam poceni nemške OVČARJE z rodovnikom, stare 3 mesece. Preddvor 8__21350 Prodam visoko brejo TELICO ali kravo in domače žganje Voglje 85 21351 Prodam TELIČKO simentalko, staro pet tednov. Žabnica 37 21356 Prodam PRAŠIČE od 35 do 180 kg Po-savec 123, tel : 70-379 21359 Prodam PRAŠIČE za zakol. Trboje 113 21364 Prodam PRAŠIČE za zakol Nova vas 3. Preddvor 21368 zapoilltve K sodelovanju pri prodaji dobropro dajnega artikla vabimo komunikativne fante in dekleta Delo ob vikendih, lasten prevoz zaželen. Informacije vsak dan od 19 do 21 ure na tel 35 712 21100 Zastopništvo tuje nrrne ;sce sposoOnš fante in dekleta za kataloško prodajo izredno zanimivih artiklov iz tujine. Lastna izbira terena in lasten urnik. Avto ni pogoj, izjemen honorar. Šifra: Brez konkurence_21140 Zaposlim potnike za predstavitev popolnoma novega artikla s področja domačega zdravilstva za ožje področje Slovenije. Šifra: Kratek življenjepis _21184 Sprejmemo KV kuharja ali pripravnega fanta, ki ima veselje do peke PIZZ. OD zelo dober. PIZZERIJA L, Cankar-jeva 74, Radovljica, tel.: 75-250 21226 Znebite se finančne more, zato se nam pridružite pri akviziterstvu novih dobrih dnevno reklamiranih priročnikov. Šifra: Zaslužek zagotovljen 21236 Komunikativnim osebam nudimo ugo- den zaslužek. Tel.: 78-269_21242 Dekleta in fantje, če vas veseli delo na terenu, zaposlim honorarno ali redno. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro: Lasten prevoz 21250 Takoj zaposlim KUHARJA in natakari-co-natakarja redno ali honorano. Tel.: 41 -087_21314 Honorarno delo za prodajo otroškega programa nudimo. Tel.: 25-661, int. 238^_21320 izgubljeno Najditelja DENARNICE izgubljene 18. novembra ob 18.40 uri na avtobusni postaji v Kranju, prosim, da sporoči na naslov v osebni izkaznici. Nagrada! _21305 Najditelja prosim naj mi vrne denarnico ali vsaj legitimacijo, ki je na naslov: Frančiška Bizjak, Jezerska c. 39, Kranj, tel.:26-050 21353 kupim Kupim hišo z nekaj zemlje v okolici Kamnika ali Domžal. Šifra: Hiša 21704 Kupim enosobno stanovanje v Radovljici. Plačam z gotovino. Šifra: Zdomec_21203 Kupim MOTOR za LADO 1200. Tel.: 33-235_21267 Kupim hojeksko OPREMO. Tel.: 61-273 21312 OBVI1TIIA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _18497 Peškam vse vrste kovinskih profilov in avtomobilska platišča. Jože Bohinc, Zalog 49, Cerklje, tel.: 42-664 21096 Vzdrževanje električnih instalacij, popravilo električnih vrtalnih in brusilnih strojev, termoakumulacijskih peči in betonskih mešalcev. KODRIČ, tel.: 40-684_21125 Polagam vse vrste keramičnih ploščic. Tel : 36-338_21133 Če se vam je pokvaril pralni STROJ, štedilnik ali kak drug gospodinjski aparat SPOROČITE na servis gospo dinjskih aparatov ANDREJ ŽEPIC. Tel.: 57 066_21200 ROLETE: lesene, plastične in žaluzije/ v kratkem bodo tudi mini aluminijaste rolete polnjene s polivretanom/naroči-te špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica tel.: 75-610. IMAMO KONKURENČNE CENE! _21202 Šivanje ukrojenih delov, ročno plete-nje, sestavljanje, pakiranje, sprejmem na dom. Tel : 33 912, popoldan 21244 Izdelujem lesne BRIKETE za kurjavo. Janez Babic, Bistrica 7, tel.: 70-007 _21273 Polagam vse vrste talnih oblog, brusim, lakiram parket. Tel.: (061) 316-022 21274 IZDELAVA !N POPRAVILO AVTOCE-RAD, popravilo BALDaHinGV !N SO TOROV. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Rožna 12, tel: 74-972 19529 GOSTIŠČE DRAGA Begunje, prireja SILVESTROVANJE. Sprejemamo rezervacije. VABUENI! • 21051 LOVSKA KOČA na Taležu prireja SILVESTROVANJE. Ostale informacije dobite na stanovanju v Radovljici, Staneta Žagarja 37, Karlaš. SE PRIPOROČAMO! 21110 Tekaški smučarski klub Kranj, prireja v soboto, 19. decembra 1987, od 19. do 24. ure PLES v zadružnem domu na Primskovem. Igra ansambel AGRO-POP. Vljudno vabljeni! 21114 Gasilsko društvo Predoslje prireja SILVESTROVANJE. Igra ansambel Lipa. Rezervacije v gasilskem domu vsak dan od 18. do 20. ure 21128 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v Šenčurju. 19. decembra izbiramo MISS, 26. decembra gostovanje Lestvica slovenskih diskotek. 21219 V SOBOTO, 19. decembra V V0GUAH. GOSTJA »LIPOVEGA LISTA« 00 17. — 18.30 ure. PRVA DAMA SLOVENSKEGA R0CKA »ŠERBI« PRODAJA IN PODPISOVANJE KASET IN PLOŠČ SKUPINE »AGR0P0P« »NE ZAMUDITE« SILVESTRUJTE Z NAMI DVORANA PRIMSKOVO, 31. DECEMBRA 1987 OD 20. URE NAPREJ ZABAVNE IGRICE, ŽREBANJE VSTOPNIC, VELIKE NAGRADE, »POTOVANJA«, ZABAVA VAS SKUPINA »GAŠPERJI« PREPRODAJA VSTOPNIC TRGOVINA PRIMSKOVO. VABLJENI! OIIALO Delavcem UNZ Kranj in postaje milice Tržič se za hitro in uspešno akcijo iskreno zahvaljujem in jim še naprej želim veliko uspeha. Boštjan 21119 NARODNO ZABAVNI trio je še prost za silvestrovo. Tel.: 70-015 21188 V Kranju ali okolici vzamem v najem garažo. Tel: 26-147 21223 90.000 din dobi oseba za dopoldansko pomoč pri družini. Planina, tel.. 34-932 _21254 Obnavljam smetnjake, okujem nove. Kupim rotor za kotno brusilko black8idecker 6000 obr/min 2000 W. Tel.: 23-531_21279 Mamica samohranilka prosi za pomoč bralce, če ji lahko kdo v trenutni krizi pomaga z denarjem-kredit. Šifra: V stiski spoznaš prijatelja 21283 ZIMA-POLETJE. Nudimo 10 dni leto-vanja na otoku Hvaru za zimovanje v januarju blizu terena za smučanje. Tel: (051) 518-915 21286 Prodam GARAŽO v Vlahovičevi ulici na Planini. Tel.: 37-085_21317 Obrtnikom vodim poslovne knjige in izpolnjujem davčne napovedi. Tel.: 24-961, int. 308 21343 zahvala Vsem, ki ste imeli radi našega ateja, moža, sina, brata, strica JERNEJA BUČANA Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali v najtežjih trenutkih, ISKRENA HVALA. vsi njegovi zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica in zeta MIHA BEVCA se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč Štefanu Hajdinjaku, Eriki, Angelci, Sonji, Mirni, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Košorogu in medicinskemu osebju Kirurškega oddelka bolnišnice dr. Petra Deržaja v Ljubljani, predstavnikom KS Podnart, ZB Podnart, ZRVS, ZK Podnart, in Radovljica, AMD Podnart, Alpdomu Radovljica, Plamenu Kropa, Cestnemu podjetju Kranj, ZD Radovljica, Servisnemu podjetju Kranj, govornikoma Vinku Jerala in Jožu Kapusu za poslovilne besede, pevcem iz Pod-narta, pihalni godbi iz Gorij, praporščakom, nosačem, Komunalnemu podjetju Bled in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči vsi njegovi Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre KRISTINE VIRNIK iz Tržiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in planincem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala dr. Antonu Martin-čiču, delovnim organizacijam Peko Tržič, Gozdarstvu Tržič, ZSMH Kranj in PMM Ljubelj. Zahvaljujemo se tudi govorniku PD Tržič, gospodu župniku za lepe poslovilne in tolažilne besede, pevcem Zupan za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Tržič, 15. decembra 1987. ZAHVALA Ob boleči izgubi FRANCA ŠILARJA Kidričeva 15 iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, govorniku g. Zibertu za tople besede ob slovesu ter g. župniku za opravljen poslovilni obred. Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev Kranj. Hvala vsem. VSI NJEGOVI Kranj, 18. novembra 1987 ZAHVALA Tiho je odšla od nas draga mama, sestra, teta, babica in prababica ♦ MARJANA ČERNILEC Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju bolnišnice na Golniku, sodelavcem v TK Gorenjski tisk, Zavarovalnice Triglav. Zahvaljujemo se pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI. Naklo, Čirče, 13. decembra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, hčerke, stare mame, sestre in tete ANICE KOVAČIČ se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala kolektivom Alples Niko, ABC Loka in Blagovnica Železniki, OŠ Železniki in RUŽV. Iskrena zahvala doktorju Habjanu in UKC Ljubljana, ker so poskušali rešiti njene življenje. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za tolažilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Sin in hčerke, mama, sestra, bratje in ostalo sorodstvo V SPOMIN 2flufl V hladnem grobu dragi Stane, mirno zdaj počivaš ti, klic nobeden te ne zdrami, tudi solza ne zbudi, napis nagrobni naj spominja, da tu najdražji nam leži, ljubezen se prek groba krije, oj, Stane, nepozaben si! 18. decembra 1987 mineva leto dni od smrti STANETA NOVAKA Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala Mama, sestre in bratje NOVICE IN DOGODKI GLASOVA ANKETA Dedek Mraz vendarle bo Kranj, 18. decembra — V ponedeljek bodo mesto Kranj začeli krasiti za sprejem dedka Mraza. Kajti skromno praznovanje ob novem letu vendarle bo, čeprav imajo zanj le okoli pet milijonov dinarjev. Kot vemo, od delovnih organizacij iz Kranja niso uspeli zbrati sredstev za enotno praznovanje dedka Mraza v občini, kakršno je bilo preteklih nekaj let. Skupnost otroškega varstva pa je prispevala pet milijonov dinarjev in ta skromna sredstva bodo porabili za okrasitev mesta ter praznični sprevod dedka Mraza. Mesto bodo okrasili v ponedeljek, od 24. do 30. decembra pa se bo po 17. uri popoldne, po mestu vil sprevod dedka Mraza. Tudi v soboto, ob 10.30 ga bo moč občudovati, na svojih obhodih pa se bo ustavil tudi v Globusu. Da bo razpoloženje slovesnejše, bodo v mestu pripravili tudi troje lutkovnin popoldnevov na prostem. 25., 29. in 30. decembra bo malčke s svojimi ročno izdelanimi lutkami razveseljevala Jana Stržinar. Predstave bodo ob 15. uri. med ulicami bo ob popoldnevih odmevala glasba, 30. decembra pa bo v starem delu mesta tudi praznični koncert kranjske godbe na pihala. Na stojnicah bo naprodaj obilo blaga iz praznične ponudbe. Za 8 tisoč otrok, kolikor jih šteje Kranj, pa letos ne bo enotne obdaritve. Zanjo je, žal, zmanjkalo denarja. D. Ž. Teden mladih ivranja Danes zbor krajanov na Zgornji Beli Koliko Belice bo odteklo v Kranj? Zgornja Bela, 18. decembra — Krajani Spodnje, Srednje in Zgornje Bele ter Bašlja in Hraš se bodo danes ob šestih zvečer zbrali v domu družbenopolitičnih organizacij na Zgornji Beli na javni razpravi o nameravanem dodatnem odvzemu vodnih virov Belice za potrebe kranjskega Vodovoda. Krajane namreč zanima, kakšna bo usoda Belice potem, ko bo Vodovod del potoka zajezil, ga po ceveh speljal do Kranja, v Zabijah pa naj bi poganjal še pretočno vodno elektrarno. Svet krajevne skupnosti Bela ne soglaša s predvideno gradnjo vodovoda in dodatnim odvzemom vode, ker je pretok skromen in je struga v poletnih mesecih skoraj suha. Belica že zdaj ne zasluži svojega imena, saj je vse prej kot čista, kaj bo šele pot-lej. C. Z. Po vseh peripetijah v zvezi z nezagotovitvijo ustreznih finančnih sredstev s strani kulturne skupnosti Kranj za realizacijo akcije OK ZSMS Kranj znane pod naslovom Teden mladih Kranja, so se okoliščine le nekoliko razjasnile. Kljub temu, da v bistvu še vedno ni jasno, kdo bo v celoti pokril finančne stroške - KUS ali OK ZSMS - so se kranjski mladinci odločili, da prireditev glede na njeno pomembnost vseeno izpeljejo. Teden mladih Kranja bo tako potekal od 21. - 25. decembra na različnih prizoriščih. Pričelo se bo z »Naprejevo tribuno« v ponedeljek ob 18. uri v Carniu-mu, kjer bo gost Tomaž Mast-nak in nadaljevalo v zgornjih prostorih Delavskega doma z video plesom ob pomoči velikega ekrana. V torek bo od 19.30 naprej v Carniumu festival akustične glasbe »Večer strganih strun«, v sredo se bodo od 15. ure dalje predstavili s svojimi novimi projekti ekologi, zvečer pa študentje pripravljajo v Delavskem domu prednovoletni ples. V četrtek bodo ob 19. uri v Carniumu predstavljeni diapozitivi »Pogled na Kitajsko«, uro kasneje pa bo na Kokrici koncert Lačnega Franza. Zadnji dan, petek, je rezerviran za »Odprto sceno Naprej a«, dogodek pa se bo odvijal v kranjski mestni galeriji. Vine Bešter glas za vas 4? V nedeljo pohod na Javornik Idrija, decembra — V spomin na tragične dogodke pred 43 leti, ko je 23. decembra 1944. leta v ledenem zimskem jutru pri Škvarču na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenj — borcev III. bataljona 3. SNOUB Ivana Gradnika, bo v nedeljo, 20. decembra, organiziran 9. zimski pohod na Javornik (1240 m). Pohod pripravljajo Planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade, garnizon JLA iz Ajdovščine ter radio klub Idrija. Tudi tokrat bodo na voljo spominske izkaznice, ki jih bodo tisti, ki se bodo pohoda prvič udeležili, dobili v gostilni »Pri Metki« v Črnem vrhu nad Idrijo, pri kmetiji Košper v Kanjem dolu, pri Medvedu ali pa v Pirnatovi planirifki koči na Javorniku. Pohodniki, ki se bodo šestič udeležili pohoda, bodo prejeli zlate, za četrti pohod srebrne, za drugi pohod pa bronaste spominske značke. Slovesnost s kulturnim programom bo ob 11. uri pred Pirnatovo kočo pri spomeniku padlih na Javorniku. Pohod na Javornik bo organiziran ob vsakem vremenu. Silvo Kovač NOVOLETNI SEJEM od 19. 12. - 29. 12. 1987 ob delovnikih od 13. - 19. h ob sobotah od 9. — 19. h Pekova prodajalna na Deteljici vam nudi atraktivne modele obutve. Razveselite sebe ali koga svojih najbližnjih. Vsa vozila še niso pripravljena na zimo Kranj, 15. decembra — Čas je takšen, da sneg ne more in ne sme biti kakšna velika posebnost. Če zapade danes ali jutri, ne bi smel nikogar presenetiti, še najmanj pa voznike na cesti, ki so letos že naleteli na zimske vozne razmere (poledica, sneg). Kako so pripravili na zimo svoja (in službena) vozila in s kakšnimi težavami so se pri tem srečevali, smo spraševali v torek dopoldne na črpalki na Laborah in Kranju — najprej črpalkarja, nato pa še štiri, ki so čakali na bencin. • Marjan Lešnjak iz Škofje Loke: »Po poklicu sem molzni kontrolor, moje delo je na terenu, zato sem veliko na cesti, tudi v najbolj neugodnih zimskih razmerah. Gume imam zimsko—letne, v prtljažniku še snežne verige. Brez njih bi se kolesa na zasneženih hribovskih cestah vrtela v orazno.« # Breda Prašnikar iz Kranja: »Avto mi je za zimo pripravil mehanik. Gum nikoli ne menjam pred zimo, so tudi predrage, da bi si lahko privoščila še zimske. V prtljažniku vozim snežne verige, za katere pa moram priznati, da jih ne znam uporabljati.« • Srečo Kopač iz Kranja: »Moj avto je v garaži, dobro obut in tudi sicer dobro pripravljen za zimo, vendar se ne morem voziti, ker je pokvarjen. Vozim se le v službi, z avtomobilom, ki pa je še brez zimskih gum. Upam, da nas sneg ne bo prehitel. Opažam, da vozniki opremljajo avtomobile za zimo v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Te* kocino zoper zamrzovanje še nalijejo, zimske gume pa so postale že zelo drage in še težko jih je dobiti.« • Frenk čebulj iz Ader- gasa: »Čeprav hladilne tekočine zdaj nimamo, pa mislim, da so se ljudje z njo že oskrbeli. Nekateri so jo bržčas nabavili še za drugo leto. Le kako naj si drugače razlagam, da je pošiljka, ki je nekdaj zadostovala za en teden, pošla v enem dnevu. Tudi za motorno olje se je ves čas govorilo, da ga primanjkuje ali ga sploh ni nikjer mogoče dobiti, pa smo ga pri nas prodali celo petino več kot lani.« • Ivan Vrtač iz Preddvora: »Na službenem vozilu, s katerim prevozim vsak dan od 100 do 150 kilometrov, so še vedno letne gume, svojega pa sem že pripravil za zimo oziroma je to uredil moj mehanik. Zimske gume v snegu veliko pomenijo, zato he morem razumeti, da jih je težko dobiti tudi v mestu, kjer jih izdeluje- C. Zaplotnik Slike: G. Šinik Enako usodo doživljamo kot šolstvo Kranj, 16. decembra — Socialnim delavcem, ki so nedavno protestirali zoper krivični interventni zakon, ki delu družbenih dejavnosti prepoveduje razpolaganje z delom družbenih sredstev za izplačilo OD, so se zdaj pridružili še delavci v otroškem varstvu Prihodnji teden bo zasedala republiška skupščina skupnosti otroškega varstva in nanjo delavke v kranjskih vrtcih naslavljajo protest zoper najnovejši intervencijski zakon. Slednjemu očitajo, da njihovo dejavnost obravnavajo tako kot socialo, namesto da bi jim priznali vzgojno —izobraževalni status. Otroško varstvo deli usodo šolstva, pa tudi vsi zakonski dokumenti (npr. Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali Družbeni dogovor republik in pokrajin o enotnih osnovah za vzgojo in izobraževanje) ga vključujejo v vzgoj-noizobraževalni sistem kot prvo stopnjo. Predšolska vzgoja je priprava na šolo, torej ome- njeni pomisleki niso brez osnove. Tudi stalna priporočila, naj se pri izpeljavi vzgojnih programov obnašajo kar se da racionalno, je razjezila vzgojiteljice. Že zdaj delajo v razme- rah, ki ne dosegajo niti kadrovskih niti drugih standardov, ki od leta 1982 veljajo v slovenskem otroškem varstvu. Pobuda, ki jo bo delegatka kranjskega otroškega varstva dala na republiški skupščini, ni nezaupnica temu organu, temveč podpora, saj je od tod že šel podoben protest v fede; racijo. Od tam, na žalost, še ni bilo nobenega odmeva. D. Z. Žlebir Jutri na Deteljici v Bistrici pri Tržiču Prvi novoletni sejem Tržič, 18. decembra — Trži-ško Turistično društvo je organizator prvega novoletnega sejma, ki se bo začel jutri ob 9. TUDI OBUTEV JE LAHKO DARILO! L Odkupna cena prašičje kože kljubuje inflaciji Stabilizacijski zgled »Vse, kar naredim zadnje čase, delam z izgubo. Pri prireji vsakega litra mleka imam (po podatkih zavoda za ekonomiko) 160 dinarjev izgube, pri živini 600 dinarjev pri kilogramu žive teže,« se je jezil kmet iz okolice Kranja. >No, prišel je čas kolin, doma smo zaklali tri lepo zrejene prašiče, na mizi so se znašle krvavice in pšenice, spet smo napolnili prekajevalnico mesa in zamrzovalno skrinjo, tudi mesar ni veliko računal, nekaj pa bom iztržil še s prodajo kož,« sije mislil kmet, zadovoljen že zaradi tega, daje ob kmečkem prazniku pozabil na vse tegobe našega kmetijstva. Pa se je krepko uštel! Ko je v Koteks— Tobusovi poslovalnici oddajal kože, je dvakrat vprašal odkupovalca, ali sliši prav. Ni in ni mogel verjeti, da kilogram svinjske kože stane le 110 dinarjev, povprečna koža od odraslega pujsa pa tehta devet do deset kilogramov. Ko mu je odkupovalec povedal še to, da takšna cena velja že štiri leta (!), ker menda usnjarji ne pristanejo na višje, ga je z izkupičkom »sto jurjev« za vsako kožo odiieslo v bližnji bife, kjer pa zaslužek ni zadostoval niti za tri piva. Cena je sramotno nizka in prenizka, da bi se kmetu splačalo peljati kožo npr. iz Preddvora v enajst kilometrov oddaljeni Kranj. Je ob tem sploh čudno, da kože plavajo po Kokri in Savi, in da jih je mogoče videti tudi v njenih pritokih? UaKupne cene prašičjih kož so pravi stabilizacijski zgled. Ko bi tudi drugi tako globoko zamrznili cene, kot so jih odku-povalci kož oziroma usnjarji, danes ne bi govorili o trištevil-čni inflaciji. C. Zaplotnik uri pred prodajnim centrom Deteljica. Sejem bo trajal vse do konca meseca, natančneje do 29. decembra zvečer, med tednom od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. ure zjutraj do 19. ure. Tajnik tržiškega turističnega društva Tine Toma' zin je povedal, da so dali pobudo za organizacijo novoletnega sejma prav v Turističnem društvu, in da se je na vabilo za prodajo na sejmu odzvalo že več kot petdeset različnih proizvajalcev, tovarn in zasebnikov. Na prostoru pred Deteljico bodo postavili enotne stojnice, računajo, da jih bo med šestdeset in osemdeset, na njih pa bo moč kupiti vse od pijač, usnjene galanterije, tekstila in igrač do novoletnih zavitkov z darili. Prav z njimi bodo ustregli domačim kupcem, računajo pa tudi na precejšen obisk avstrijskih sosedov. Vse skupaj naj bi izgleda' lo podobno kot novoletni di' rendaj na ljubljanskih ulicah, organizatorji pa upajo, da jim ne bo nagajalo slabo vreme-To bi škodilo tudi dvema prire' ditvama, ki ju pripravlja Ml*' dinsko gledališče iz Tržiča« poimenovali pa so ju »Igrajm0 se na snegu«. Prva igrica z* otroke bo v sredo, 23. decem' bra ob 16. uri, drugič pa jo bodo pripravili v torek, 29. decembra, prav tako ob 16. uri-Obakrat bo prireditev na otroškem igrišču pred prodajnim centrom Deteljica. Poleg novoletnega sejma so se v Tržiču letos odločili tud» za enotno novoletno okrasite^ mesta in prostora na Deteljici- V. Stanovnik