mSEEM GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED REZULTATI DELA V DEVETIH MESECIH LETA 1981 V devetih mesecih letošnjega leta so temeljne organizacije gozdarstva in TOK oddale skupaj 115. 430 m3 lesa, kar je 79% letnega plana. Temeljne organizacije so dosegle 84 % letnega plana, kar je 9 % nad meseSno dinamiko, TOK pa 70 %, kar je 5 % za mesečno dinamiko letnega plana. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, so gozdarske organizacije letos prodale 8. 569 m3 več lesa. Temeljna organizacija kooperantov je oddala 8. 659 m3, TOZD Gozdarstvo pa 5. 169 m3 več. Predvsem je pomemben dosežek pri oddaji v TOK, ker so uspeli zmanjšati zaostanek za planom, od 18% v prvem polletju, na manj kot 7 % po devetih mesecih. Temeljne organizacije gozdarstva bodo v naslednjem obdobju zmanjšale obseg prodaje, ker letni plan oddaje ne bodo bistveno presegle. To pa pomeni, da bodo te organizacije Izkazovale po devetih mesecih relativno boljši finančni rezultat v primerjavi z letnim obračunom, ker stroški ne bodo bistveno manjši. Podatki o doseženih prodajnih cenah so presenetljivi v primerjavi s prejšnjimi leti in z resolucij-sklmi določili ter potrjujejo tisto, kar je bilo ugotovljeno ob polletnih obračunih. Dosežene cene skupaj s poračuni so v deve -tih mesecih za 57,3 % višje od cen v enakem lanskem obdobju in za 51,3% višje od povprečnih cen v preteklem letu. Po informacijah, ki jih imamo, dosegajo nekatere gozdno-gospodarske organizacije višje cene od cen, ki jih dosegajo naše temeljne organl- 'Non stop" proizvodnja na Martinčku. - I. V. zaclje. Kakine so realne cene za les, predvsem za hlodovino Iglavcev ln bukve se ie ne ve, vsekakor pa so nekatere organizacije, Izkoriščajoč pomanjkanje lesa, zaračunavale les po cenah, ki niso realne. Povprečna cena za dobavljeno hlodovino LIP Bled (skupaj s poračunom za prvo ln drugo četrtletje) je 2.680,41 din/m3 In sicer za les lz družbenih gozdov 2. 728, 82 ter za les lz zasebnih gozdov 2,606,83. V dobavah LIP Bled je 2. 326 m3 hlodovine Izbrane kvalitete po ceni 5. 000, 00 din za m3, ki se po dogovoru ne šteje v hlodovino povprečne kva -lltete. Če te dobave odštejemo, je povprečna dosežena cena za hlodovino Iglavcev 2. 597, 32 din/ /m3 (DG 2.608,52 din, ZG = = 2. 591,72 din). AERO - Tovarni celuloze Medvo -de je bilo dobavljeno 1. 047 m3 drogov po povprečni ceni din 3.003,67 ln 18.066 m3 celuloznega lesa, za kar smo prejeli skupaj s poračunom 2. 076, 63 din za m3. Devetmesečni periodični obračuni temeljnih organizacij GG Bled In začasne razporeditve dohodka ter čistega dohodka so, gledano po listinah, tako dobri, da bi morali biti zadovoljni vsi, tako delavci v teh organizacijah kot organi družbenopolitičnih skupnosti. Za realno oceno uspešnosti poslovanja moramo poleg številk v obračunih upoštevati še troje dej štev: - preseganje devetmesečnega plana oddaje lesa pri TOZD Gozdarstvo, ki vpliva na to, da je doseženi dohodek teh temeljnih organizacij primerjalno mnogo večji, kot bo v zadnjem četrtletju, ko bo prodano mnogo manj lesa, kot ga je bilo prodanega v povprečju v preteklih četrtletjih, - posamezne kategorije celotnega prihodka ln dohodka iz obračunov letošnjega leta so v primerjavi z vrednostmi v lanskem letu razvrednotene za učinek inflacije, - pretežni del ugodnih poslovnih rezultatov Izhaja iz povečanih cen. Le te so bile pri lesu za 57 % višje, pri prevozih pa za 50% višje kot v enakem obdobju lani. Pri primerjavi dosežkov v devetih mesecih s planskimi, moramo upoštevati, da je predviden popravek plana glede obveznosti iz dohodka pri TOZD Gozdarstvo ln da v planu TOZD Gozdno gradbeništvo niso planirana tista de- la, ki so bila opravljena. V planih TOZD Gozdarstvo so prenizko ugotovljeni zneski za del dohodka po 12, členu zakona o gozdovih (del dohodka pri izkoriščanju gozdov, ki izhaja Iz nadpovprečno dobrih pogojev pri pridobivanju dohodka) in del dohodka za Izravnavo pogojev dela med našimi temeljnimi organizacijami gozdarstva. Nerealne postavke v planu se vidijo iz naslednjih podatkov: Dohodek po čl. 12 Obračunano I-IX/81 Izravnava pogojev-plan Izv. pog. obr. I-IX/81 Bohinj 3. 000. 000 7.756. 140 4.834.800 5.794. 201 Pokljuka 6. 000. 000 7. 927. 616 6. 243. 200 4. 120.461 Jesenice 1. 656. 210 Rezultati poslovanja temeljnih organizacij so prikazani na tabeli ustaljene oblike. Viri pridobivanja dohodka in primerjava s planom ter dosežki v preteklem letu so prikazani posebej. Iz te tabele se vidi, da temeljne organizacije gozdarstva ne dosegajo planiranega obsega storitev v zasebnih gozdovih, nadalje preseganje planiranega obsega del pri TOZD Gozdno gradbeništvo in precej boljši dosežek od lanskega pri TOZD Avtopre-vozništvo in delavnice. Realno je obseg del pri investicijskih delih večji od prikazanega. Zaradi pričakovanja kredita . za gradnjo gozdnih cest TOZD Gozdno gradbeništvo po devetih mesecih ni obračunala del opravljenega dela in sicer v višini približno 5 mi-ljonov dinarjev. Direktni stroški za neobračunana dela so izkazani v postavki "nedokončana proizvodnja" in ne bremenijo doseženega prihodka. Iz obračunov se tudi vidi velik porafct materialnih stroškov. TI so v primerjavi s preteklim letom za 82, 6% večji. Tudi če zaradi specifične strukture prihodka TOZD Gozdno gradbeništvo podatkov te TOZD ne upoštevamo, so letošnji stroški še vedno za 76,2 % večji. Velik del povečanja se res nanaša na večji obseg gradnje gozdnih vlak, toda tudi mnoge druge stroškovne postavke so več kot 50 % večje od lan -skih. Med materialnimi stroški se je še najmanj povečala amortizacija. V devetih mesecih znaša obračunana amortizacija skupno 19. 440.026 din, kar je le 22, 9 % več kot v enakem obdobju lani. Ker je obračunana amor tizaclja nerealna v primerjavi z dejansko vrednostjo osnovnih sredstev (obračunava pa se po predpisih, ki naj bi se še letos spremenili) se moramo zavedati, da je tudi ugotovljeni ostanek či -st ega dohodka nerealen in da je del čistega dohodka pri poslovnih odločitvah treba tretirati kot a-mortizacijo. Poglavje o stroških bi morali v naših analizah najbolj obdelati, vendar je porast stroškov zaradi cen tako velik, da se pri analizi stroškovnih postavk prizadevanja za bolj gospodarno delo in za varčevanje v njih skrije. U-gotavljanje gospodarnega dela je v današnjih pogojih predvsem naloga, ki se opravlja v sami proizvodnji. Samoupravne delayske kontrole bodo ekonomičnost dela lahko ugotavljale predvsem na podlagi preverjanja po računih in izdajnicah, če je bil posamezni izdatek potreben in če je količina porabljenega materiala pravilna. Po računskih podatkih je skoraj nemogoče pokazati na eventualne nepotrebne ali previsoke stroške. V periodičnih obračunih se vidi, da so se od vseh stroškov najbolj povečale proizvodne storitve. V tej postavki so predvsem transportni stroški in stroški vzdrževanja, stroški osnovnih sredstev in druge opreme. Ti stroški za devet mesecev znašajo 92, 6 miljona din in so za 77 % višji kot lani. Med povečanji izstopajo tovrstni stroški pri TOZD Gozdno gradbeništvo, ki beleži rast od 10, 2 miljona na 24, 5 mil-jonov dinarjev. Pretežni del teh stroškov ima posebne značilnosti in ne vplivajo na dohodek. S tem mislimo predvsem na storitve drugih organizacij ali zasebnikov, ki jih TOZD Gozdno gradbeništvo samo obračuna in prenese v situacijo gradnje investicijskih objektov ali gradnje gozdnih vlak. Globalno ocenjevanje teh stroškov je težko tudi zaradi tega, ker se tretina teh stroškov nanaša na gozdne vlake. Ker je fizični obseg gradnje vlak med posa -meznimi leti zaradi različne kvalitete vlak in različnih zahtevnosti terena težko primerljiv, tudi primerjava stroškov ne pove dosti. Tudi ostale vrste stroškov, razen tistih, ki so po družbenem dogovoru omejeni, so se povečali od 50 % do 100 %, vendar so ti stroški po zneskih manjši in zaradi tega je tudi njihov učinek na dohodek manjši. V letošnjem letu izkazujemo del dohodka, ki pripada kmetom med materialnimi stroški in sicer v postavki "odkupna vrednost lesa", prej smo ta sredstva izkazovali v dohodku. V devetmesečnem obračunu TOK so zneski naslednji: - sredstva za 886. 412, 00 din kmečke sklade - za poračun 1.704. 278, 00 din lesa ________________ Skupaj 2. 590. 690, 00 din Iz podatkov se tudi vidi, da so se obveznosti iz dohodka precej povečale - 63,6 % in da so pri TOZD Gozdarstvo kar tako velike kot so bile planirane. Realno povečanje pa ni tako veliko, ker med obveznostmi iz dohodka pri -kazujemo tudi sredstva s katerimi razpolagajo temeljne organizacije same (torej to niso stroški v pravem pomenu), to so: - del dohodka za DSSS - dohodek po čl. 12 zakona o gozd. - izravnava pogojev poslovanja - biološki prispevki Skupaj I-IX/81 17. 969. 448 17. 339. 966 I-IX/80 10. 503. 958 8. 931.789 9. 914.962 5. 377.441 40.624. 198 22,181,804 85. 848.574 49.376.427 Prav pri teh postavkah je izkazano največje povečanje. Del dohodka za izravnavo pogojev je v povečanem znesku zaradi tega, ker je TOZD Gozdarstvo Jesenice že v tem obdobju dosegla letni plan oddaje. Biološki prispevki so letos večji zaradi večje oddaje lesa in višjih povprečnih cen lesa. že uvodoma pa smo ugotovili, da bo primerjava teh obveznosti s planom mogoča potem. ko bo sprejet rebalans plana. Obveznosti iz dohodka za finansiranje skupnih potreb so realno sicer manjše, povečanje je Izkazano zaradi spremembe finansiranja zdravstvenega varstva. Tudi v tem obdobju ugotavljamo povečanje prostih sredstev za biološke naložbe. To se vidi iz naslednjih podatkov: Prenos iz leta 1980 Oblikovano v 1. 1981 Skupaj Porabljeno v 1. 1981 Saldo 30/9-1981 TOZD 6. 689. 907 28. 511.310 35.201.217 -21.457. 341 13.743. 877 TOj£ Skupaj 1.270. 773 7. 960.680 12.668. 198 41. 179.508 13. 938. 970 49. 140.188 11. 909. 289 33. 367,208 2.029. 681 15. 772. 980 Čisti dohodek je dosežen v višini 82,2% letnega plana. Za oseb -ne dohodke je bilo v devetih mesecih razporejeno 75.401.154 din čistega dohodka. Ta sredstva so večja od obračunanih osebnih do-dohodkov 75, 239. 297 din, ker se pokriva del osebnih dohodkov, ki so bili prenešeni iz preteklega leta v nedokončani proizvodnji. Obračunani osebni dohodki v devetih mesecih znašajo 75. 239. 397 din, kar je 7 9,2 % planiranih in 41,5% več kot v enakem obdobju lani. To je več kot je dovoljeno po dogovóru o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, po katerem je največja rast OD 40 %. Ocenjujemo, da bo v letu 1981 skupaj obračunanih 104,5 miljona din osebnih dohodkov, kar je 10% več kot je planirano in 37, 5% več kot v letu 1980. Ocena velja za primer, da se vrednost točke do konca leta ne bo spremenila. Za takšno povečanje osebnih dohodkov bi morali doseči za 40% večji dohodek, kar bo pa glede na navedene okoliščine (majhne oddaja lesa v zadnjem četrtletju in rast stroškov) težko. Če ocenjujemo, da bo dohodek, dosežen v letu 1981, za 41% do 42% višji kot lani, bi bili po dogovoru o-sebnl dohodki lahko za 38,3% do 38,6 % večji. Povprečni mesečni neto osebni dohodki so v obravnavanem obdobju bili 12. 999 din in so za 38, 9 % višji kot lani v enakem obdobju in za 30, 5 % višji kot v poprečju preteklega leta. Po prognozi, ki jo je sprejel republiški izvršni svet, uodo letos živ-ljenski stroški porasli za 41 %. To pomeni, da osebni dohodki zaostajajo za rastjo življenskih stroškov za več kot 10 %. Podatki iz devetmesečnih obračunov naj bi bili podlaga za o-cenjevanje uspeha ob koncu leta in za pripravo planov za leto 1982. Ob upoštevanju učinkov poslovnih dogodkov v zadnjem četrtletju o-cenjujemo, da bo ob koncu leta finančni rezultat relativno slab -ši, kot je po devetih mesecih. Ocenjujemo, da bo zaradi manjše oddaje lesa iz družbenih gozdov v zadnjem kvartalu, doseženi dohodek za delovno organizacijo le nekaj odstotkov višji od planiranega (3-5%). Tako bo dohodek v primerjavi z doseženim dohodkom v preteklem letu le za 42 % do 45 % veCji. To bi bil v stabilnih pogojih poslovanja velik dosežek; ugoden bo tudi v primerjavi z drugimi organizacijami združenega dela, toda majhen v primerjavi s polletnimi in devetmesečnimi obraCuni, ko je bil dohodek za 68, 9% oziroma 54, 6 % veCji kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Ko pomislimo, da so podatki iz devetmesečnih obraCunov tudi osnove za sestavljanje planov za leto 1982 in to, da resolucija o politiki izvajanja srednjeročnega plana 1981-1985 v letu 1982, ki jo moramo pri sestavljanju obvezno upoštevati, ne bo deklarativna, kot so bile nekatere resolucije doslej, vidimo, da perspektive niso vzpodbudne. Za leto 1981 bomo ob koncu leta ugotavljali, da so cene za hlodovino za veC kot 50 % višje kot v letu 1980 in da je dohodek le za dobrih 40 % veCji. Kaj bo v le- tu 1982, ko naj bi se cene po-veCale za 15-20 % v primerjavi z letom 1981, stroški poslovanja pa bodo narašCali po znatno veCji stopnji, posebno v tistih organizacijah, ki so vezane na uvoz repromateriala ali rezervnih delov, kot so navezane tudi naše temeljne organizacije. MogoCe bomo le spoznali, da je izhod v poveCai^i produktivnosti in ne v navijanju cen. Kako pa naj produktivnost poveCamo? Precej lahko dosežemo z intenzivnejšim delom v gozdu, pri gradnji cest ali v delavnici, precejšnje možnosti so pri izdelavi boljših sor -timentov (da ne bomo gnil les prodajali kot hlode), vendar premalo za premagovanje težav, ki nas Čakajo. Izhod je v rešitvi problema režijskih delavcev. Pa ne samo v tem, da bi veC delali, ampak predvsem v tem, da bi se obseg administrativno-strokovnega dela 8krCll na nujno potrebni obseg. To pa je od strani prestruktuiranja gospodarstva, ki ne bo lahko niti hitro. Ferguson adaptiran v gozdarski traktor s švedskim vitlom IG-LAND. Foto: I. V. PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PRIMERJAVA S PLANOM I. - IX. 1981 v 000 din TOZD Bohinj Pokljuka Jesenice TOK 1. Prihodki od lesa Planirano v letu 1981 99. 090 97. 100 23. 240 134. 140 Doseženo I-IX. 1981 91. 559 90.472 22. 605 100. 785 % doseganja plana 92.4 % 93, 2 % 97, 3 % 75,1% Doseženo I-IX. 1980 57. 419 51. 983 12.645 52.212 2. Eksterne storitve Planirano v letu 1981 4. 391 960 1. 048 150 Doseženo I-IX. 1981 2. 919 983 1. 532 1.470 % doseganja plana 66, 5 % 102,4 % 146,2 % 980,0 % 3, Prihodki od storitev v ZG in od štor, kooperantom Planirano v letu 1981 1. 960 2. 584 494 16. 714 ^ Doseženo I-IX. 1981 785 1. 565 736 12. 706 % doseganja plana 40, 1 % 60, 6 % 149, 0 % 76, 0 % Doseženo I. - IX. 1980 854 284 987 3.573 4. Prihodki od drugih internih storitev Planirano v letu 1981 5. 216 374 100 5. 583 Doseženo I.-IX. 1981 3. 824 251 220 4. 984 % doseganja plana 73, 3 % 67,1 % 220, 0 % 89, 3 % Doseženo I. - IX. 1980 2. 897 182 187 3.269 5. Prihodki od gojenja Planirano v letu 1981 11. 950 12.220 4. 183 17. 911 Doseženo I-IX. 1981 9. 167 9. 491 2. 736 11.405 % doseganja plana 76, 7 % 77,7 % 65, 4 % 63,7 % Doseženo I.-IX. 1980 5. 653 5.473 1. 626 6. 547 6. Prihodki od obresti In združevanja sredstev Planirano v letu 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I.-IX. 1980 7. Drugi prihodki Planirano v letu 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I, - IX. 1980 627 520 175 177 1. 059 1. 293 342 452 169, 0 % 248, 6 % 195,2 % 240, 1 % 370 342 141 197 1. 594 2.476 13.053 1. 146 1. 353 2. 086 11.042 807 84. 9 % 84, 2 % 84, 6 % 70,4 % 592 840 6.001 977 Gradbeništvo AvtoprevoznlStvo 1. Prihodki od storitev Planirano v letu 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I-IX. 1980 2. Prihodki od Invest, del Planirano v letu 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I-IX. 1980 3. Prevozi Interni Planirano v letu 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I-IX. 1980 4. Prihodki od drugih Internih storitev Planirano v letu 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I-IX. 1980 5. Prihodki od prodaje materiala Planirano za leto 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I-IX. 1980 6. Prihodki od obresti ln združevanja sredstev Planirano za leto 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I-IX. 1980 7. Drugi prihodki Planirano za leto 1981 Doseženo I-IX. 1981 % doseganja plana Doseženo I-IX. 1980 11. 000 11.277 21. 064 8.6222 191, 5 % 76, 5 % 15. 134 6.131 29. 000 - 16.043 318 55,3 % - 15. 557 382 . 31.834 . 23.435 . 73,6 % . 15.102 14. 000 10.932 20. 951 8. 866 149,7 % 81.1 % 7.245 4. 517 - 6. 870 - 8.772 - 127,7 % - 4.474 179 178 331 255 142,7 % 143, 3 % 137 146 1.427 354 1.019 561 71,4 % 158,5 % 591 175 * od tega prevozi 2 od tega prevozi 5. 575.814,00 din 8. 123.818,00 din Bohinj Pokljuka Jesenice TOK Gradbeništvo Avtoprev. D33G GG Bled 19CG Število delavcev po planu 95 95 56 65 66 58 55 490 513 število del. izrač. iz delovnih tu* (91) 86 (98) 93 (62) 58 (60) 60 (77) 75 (58) 58 (56) 55 (502) 495 476 Planirano število delovnih ur 220.765 216.494 116.346 159-469 I53.881 129.970 125.064 1.124.993 1.185-353 Obračunane delovne ure I-IX/81 140.325 152.210 94.648 98.252 123-408 95.038 90.490 734.361 779-907 • doseganja plana 63,7 * 70,3 * 81,4 St 61,6 st 80,2 St 73,1 St 70,7 St 70,6 st 65,9 t Efektivne ure po času 51.873 47.206 33.991 56.816 25.371 49-942 76.629 347-326 352-716 Efektivne ure po učinku 53-638 67.755 35.116 23.028 73-602 28.921 120 252.190 27e.?c: Slabo vreme in prekinitve 5.963 9.161 3.521 3-170 4.955 1.187 _ 26.957 24.473 Boleznine do 30 dni 9.686 8.256 3-300 2.243 3-054 2.569 1.604 31-226 31.15C Druga nadomestila I8.505 20.108 12.792 12.526 15.252 12.008 11.693 102.579 96.t*: Delež efektivnih ur v vseh urah 75,2 st 75,5 st 78,3 St 31,3 St 80,6 s< 33,0 st 84,8 % 79,2 % Delež efektivnih tir I-IX/80 76,0 st 76,8 St 79,8 < 82,0 St 90,3 St 34,6 st 94,9 st 79,9 -t - Neplačani izostanki 863 538 934 952 . 1 S p .QP«i 5.365 Boleznine nad 30 dni 7.275 7.399 5.608 134 2.792 96 I.32O 24. 375 3'•16 C Planirani bruto OD 18.222.700 17.854.100 9.206.300 14.022.100 12.600.70C 10.957.900 I2.243.3OC 95.007.000 70.453.40C Obračunani OD I-IX/81 I3.572.5i8 14.608. 385 8.317.184 9.553.116 10.900.335 9.947.7C1 9.34O.I53 75.239.397 57.245.832 doseganja plana 74,5 $ 31,3 i 90,3 * 63,3 st 36,5 % 91,5 st 76,3 st 79,2 S? 7 ' t C < Bruto OB I-IX/80 - korigirani 10.074.245 10.767.959 6.342.536 6.566.477 7.OO3.743 5.792.073 6.625.552 53.172.535 _ Povečanje OB I-IX.81/80 134,7 St 135,7 }t 131,1 * 147,0 st 155,6 st 152,3 st 141,0 < 141,5 - Povprečni bruto OD - plan 31 15.022 I5.OO9 14.401 16.003 14.903 15.204 17.394 15.370 12.046 Povprečni bruto OD - I-IX/81 17.603 17.467 15.993 17.981 16.076 16.944 18.789 17.235 13.351 j» doseganja plana 117,2 ?t 116,4 St 111,1 St 117,7 st 107,9 't 111,4 ' 103,0 > 112,2 5» 110,9 < Povpr. bruto OD I-IX/Ö0 - korigirani 12.884 12.341 11.405 13.075 11.598 11.723 13.684 12.’Sj _ FoveČanje I - IX/S1/80 136,6 % 141,5 St 140,2 < 136,9 1 13»,6 < 144,5 7° 137,3 :« 139,2 > - Bruto OB I-XII/80 - korigirani 13.516 I3.070 12.129 I3.993 12.187 12.504 14.541 I3.I63 _ Povečanje I-VT/81 : I-UI/80 130,2 St 133,6 st 131,9 * 127,3 i. 131,9 5t 134,4 7 128,3 ;t 131, p - Povprečni neto OD I-IX/B1 13-509 13.188 12.111 13-372 12-133 12.632 I3.975 12.999 5.463 Povprečni neto OB I-IX/81 (brez boleznin) 13.739 13.417 12.248 13-475 12.202 I2.73O 14.054 13.143 9.463 Povprečni neto OD I-IX/80 (brez boleznin) 9-938 9-472 8.331 9-947 8.792 8.869 10.357 9-4S3 - Povečanje I-IX?81/80 (brez boleznin) 138,8 * 141,6 Jt 139,7 st 135,5 st 139,8 St 143,5 St 135,7 % 138,9 .t _ Povprečni neto OB 1J1I/8o 10.345 9.933 9.309 10.555 9.2IO 9-476 11.006 9.962 - Povečanje I-IX/81 i I-XII/80 130,6 st 132,3 st 130,2 * 125,7 st 131,7 * 133,3 * 127,0 £ 130,5 St - Opoabai Stalilo delavcev t oklepaju Je izračunano na podlagi vgeh ur (tudi neplačana odsotnost). Bohin.l 'Poki .luka Jesenice ‘ TQK Gradbeništvo Avtoprevozn. DSSS GG Bled. z -. " 1980., V lf» n Irani ob = 93 dala (m3 ,din, tkm) 4O.9OO m3 39.000 m3 IO.2OC m3 56.700 03 54-200.000dln 3.223.950 tkm • ^ 146,800s3 .. . 146/oob*' .’■“»lizirani obseg dela I-IX/31 33.040 32.907 9.870 39.613 59-407.356 3-358.258 - ■ 115.430; iaiV6923 o;:?/-as j a plana v ci 30.3 jt 84,4 jt 96.3 jt 69.9 < 109,6 Jt 104.2 * — ' •* 78.6"* •• 68,7.Jf re’.ods“ naloge 1. 1. 1931 11.213 m3 7.491 m3 4.171 m3 2.110 m3 141.000 din 177.000 din ' - . 25.440.m3V-- • 21**.870* r-.--.ji.'- zaloge 30.9. 1931 3.239 m3 6.414 m3 3-756 m3 1.576 mi 2.343.177 din 1.465.891 din - 19.1.73 m3 - ' 28.020!- '. anirnni celotni prihodek 124.829.300 116.263.500 42.275.600 176.321.100 55-305.500 61.443-500 24.280.100 6CÜ.719.100 405725-700', ’c so ioni celotni prihodek 110.666.327 106.140.383 39.213.405 132.603.676 59.407.356 5O.829.4S6 18.015.437 516881;575 - „3091 86.517- lo.acganča plana 33,7 ft 91,3 * 92,8 jt 75,0 Jt 106,5 Jt 82,7 Jt 74,2 * 85,9 * - 76,2 Jt' •jlotni -ril J lek I - IX/30 70.447.367 62.090.180 23.226.951 70.405.398 38.454.506 31.206.864 13.352.751 309186.517 v -d..;; : 3v?>an;;- oelituega prih.I-IX/31:30 157,1 jt 170,9 168,8 jt 138,3 Jt 154,5 J« 162,9 Jt 134.9 J< 167,2 Jt • ->-v ."lan Irani stroški - materialni 43.599.700 40.039,200 14.945.500 122.659-700 27.355.9OO 34.12 4-,400 7.151.000 289875.400 194/910.60t):‘ rcceteni materialni 3troski 36.325.979 34.12 5.020 11.659.029 95.747.428 33.707.760 30.437.024 5.973-876 253476.‘ll6 I38.778;471t • do 3 e 'anja nlana 84,4 J* . 85,2 jt 78,0 J« 78,1 * 141,5 * 89,2 * - 83,5 J< 87,4 Jt 2: . .. 71,2 * ~cceder.! materialni str.I-IX/80 21.339.909 21.262.724 7.082.286 49.070.972 16.919.264 19.178.180 3.925.136 138778-471 h - 'V. • . v 'le.nirani dohodek 31.230.100 76.224.300 27.330.100 54-161.400 23.449.500 27.3l9.lOO 17.129.100 311343.700- 210.815.600 io-, eeer.ì ichodai I - IX/S1 73.34O.349 72.015.868 27.554.376 36.861.247 20.699.597 2O.392.453 12.041. 560. 26’-405.460 107- 406.045 d03eranja plana 90,9 * 94,5 * 99,4 Jt 63,1 Jt 72,8^ 74,6 Jt 70,3 jt 84,4 * 80,8 Jt Doseženi dohodek I - IX/30 49.107.453 40.827.456 16.144.665 21.334.926 21.535.242 12.028.633 9.427.615 170.406.045 '--'-.V . ovecani dohodek I - IX.81 : 80 150,4 * 175,4 * 170,7 it 172,8 jt 96,1 Jt 169,5 Jt 127,7 Jt 154,6 Jt - "el dohodka za skupno porabo 3.502.586 3.6I9.13Ó 1.532.206 1.838.720 1.983-307 1.863-948 1.463.104 15.803.807 4.943.667^ lei icr.odka za splošne potrebe 395.932 374.026 131.529 92.690 36.116 102.334 25.138 1.198. «5 1.422.507, '.el dohodka za delovno Skupnost 5.094.7S3 4.312.573 1.717.475 3.393.066 1.585.360 1.355.635 - 17.969.448 10.593.95s -.mòrtinatila izr.ad minimalne 311.342 336.535 133-386 112.294 634.995 I.I4I.I3I 36.258 3.2O6.84I 2.403-741 hiololka amortizacija 12.797.212 12.553.352 3.150.746 12.663.198 - - - 41.179-508 18.566.622. 'c ra 00vezno e ti iz dohodka 17.314.937 14-835.083 3.165.625 1.572.362 1.409.956 I.9O9.23O 418.004 40.624.198 35-424.671 "•n.-ne obveznosti iz aonooka 39.521.665 36.540.705 9.831.568 19.677.330 5.599.634 6.382.323 I.942.5O4 li9.596.236 73-355.166 o'- vozno? ti iz dohodka glede 103,9 % 91,1 Jt 100,6 jt 65,9 Jt 73,4 jt 72,4 Jt 60,0 Jt 87,7 Jt - ■V.-L — 3 obv-ms.is dohodka I-IX/30 25.004.939 20.689.275 5.621.977 I2.OO7.3OO 4.735.095 4.452.939 833-591 73-355.166 - ' . r •» rfii: * 42.321.100 36.095.200 17.566.700 25.44O.2OO 20.684.400 18.507.500 i3.858.OOO 174-973-100 119-765-4ÓC ČO I - IX/S1 34.313.584 35.475.163 17.722.808 17.133.917 14-999.963 14.009.634 10.099 - 056 143-809-225 97.050.880 10 - e gan j a pi an a 80,1 Jt 93,3 * 100,8 Jt 67,5 Jt 72,5 Jt 75,7 Jt 72,9 i 82,2 jt 31,0 *■ • o.-»*:*si ‘di- ix/30 24.IO2.5I9 20.138.181 10.522.688 9.327.626 16.800.148 7.565.694 8.594.024 97.050.880 * ‘Dl - IX, 31 : 30 142.4 Jt 176.2 * 168.3 Jt 134.2 * 89,3 Jt 185.2 Jt 117.5 * 148.2 S - .’3 za akontacije OĐ 13.370.923 14.900.771 8.406.713 9.560.426 10.673-653 8.643. 510 9-340.158 75#401.154 49-680.667 * >1 'l za stanovanjski prispevek 633-476 688-777 417.176 463.193 - 522.072 423.53O 449.193 3.597.417 3.153.904 . 'Tnz"orejeni "3 I-TX/31 19.314.285 19.885.615 8.398.919 7.160.298 3.304.233 4-937-594 309.705 64.810.654 37.311.229 T--7. 'ori; eoi 'r, I-IX/30 I3.290.8OI 8.242.846 3.791.580 1.759.644 3.827.753 933.447 960.150 37.811.229 - GOZDARSTVO BOHINJ V LETOŠNJIH DEVETIH MESECIH Devetmesečni obračun v gozdarski proizvodnji že nakazuje us-peSnost poslovanja v tekočem letu. V Bohinju lahko ugotavljamo, da se deleži opravljenih faz gibljejo v povprečju nad 75% letnega plana, kar smatramo za ugoden rezultat ob tričetrtletju: posek 74 % spravilo 84 % gojenje 78 % oddaja 82 % Različni deleži so največ posledica naravnih činiteljev na gozd in človeka ter pomembno vplivajo na spremembo strukture opravljenih del. Velika količina slučajnih pripadkov nam je otežila delo, ugodno poletje pa je omogočilo sorazmerno ugoden rezultat pri negovalnih opravilih, pri katerih smo zaradi slabih delovnih pogojev v preteklem letu imeli težave. Popravili smo neugodno strukturo prehodnih zalog z dobrim delom pri spravilu lesa in ga premaknili na skladišče. V preteklem letu nam je že oktobra nagajala zgodna zima, da nam je les zastal pri panju. Posledica je bila slabša kakovost in primanjkovanje žagarske hlodovine ob višku celuloze. Kljub naštetim težavam bomo ob dobrem delu in pod normalnimi pogoji izpolnili letni plan, ob katerem ne smemo pozabiti na dodatne obveznosti v Čičariji, kjer pomagamo kraškim gozdarjem pri poseku podrtnin. Pomemben dejavnik produktivnosti je izraba rednega delavnega časa. V letošnjem letu smo v primerjavi s preteklim porabili 1,5% manj delavnih ur. Največja slabost bohinjskih gozdarjev je majhen delež efektivnega delovnega časa. Poglejmo strukturo: efektiven delovni čas 71 % dopusti in prazniki 13 % bolniški dopusti 12 % slabo vreme 4 % Bolniških dopustov do 30 dni, ki so breme TOZD je od preteklega leta za 18 % več in po obsegu predstavljajo že 9 % efektivnega delavnega časa. Ugotavljamo tudi, da največji delež tega dopusta koristijo delavci, ki nimajo stalnega bivališča v Bohinju. Ostali podatki so razvidni iz tabel finančnega pregleda poslovanja in analitičnih podatkov. I. V. STVARNA STVARNOST Vsi mi imamo zasluge za to našo stvarnosti Zato jo vsi tudi plačujemo... NEKAJ O NAŠEM DELU V PRETEKLIH DEVETIH MESECIH Obračun za devet mesecev ne pokaže samo rezultatov za to obračunsko obdobje, ampak že precej natančno pokaže na letni rezultat in na začetno osnovo, s katero bomo začeli delati v prihodnjem gospodarskem letu. Če bodo vremenske razmere v novembru in decembru normalne, lahko predvidevamo, da bomo planske naloge izpolnili in da bomo startali v prihodnje leto s solidno osnovo. Naloge, ki smo jih imeli in bodo prisotne še do konca leta, so letos precej zahtevne. Poleg os -novnega plana pridobivanja gozd -nih sortimentov, gojenja gozdov in priprave dela za proizvodnjo leta 1982 smo se ob koncu zime intenzivno lotili pospravljanja slučajnih pripadkov in spravila lanskih zalog lesa in gozda. Zaloge lesa v gozdu so bile preve -like, vzrok za povečanje pa je bil, da nam jih je že v novembru prekril sneg. Poleg velike koli -čine pa so bile te zaloge pretežno iz redčenj, razsute na veliki površini in z vlakami slabo dosegljive, kar je našo nalogo še oteževalo. V devetih mesecih smo pretežni del teh del opravili in do konca leta bomo uspeli znižati zaloge na višino, ki je potrebna za ne- moten potek proizvodnje gozdnih sortimentov. Pogoje, da smo lahko to naredili, smo si ustvarili v zimskih mesecih, ker je bilo proizvedenih veliko več sortimentov kot v preteklih letih. Vzporedno s temi deli so gojitvena in pripravljalna dela potekala skoraj po dinamičnem plesu in Sedaj že lahko ugotovimo, da bodo opravljena. Pri našem delu nismo imeli kakšnih posebnih problemov. Skupina naših proizvodnih delavcev je zelo odgovorno izpolnila svoje naloge, prav tako pa tudi tisti, ki vodijo in oskrbujejo proizvodnjo. Ob koncu bi rad opozoril na nekaj zelo pomembnega! Vse prevečkrat tehtamo naše rezultate po denarnih kazalcih, ki v tem času premalo povedo ali pa nas celo zavajajo in uspavajo. Napovedi za naprej niso najboljše in če bi imeli kvalitetnejše podatke o naši Storilnosti, produktivnosti in ekonomičnosti, bi se za te čase laže in hitreje pripravili. Dušan Novak, dipl. ing. IZVAJANJE PLANA 1981 V DEVETMESEČNEM OBDOBJU V TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO TOZD Gozdno gradbeništvo sodeluje v proizvodni verigi pridobivanja lesa z izgradnjo gozdnih prometnic in vzdrževanjem objektov, ki so potrebni v okviru te proizvo*dnje. V letu 1981 smo delavci TOZD Gozdno gradbeništvo sprejeli obvezo, da bomo zgradili 24,6 km gozdnih cest, zgradili vlak za 8. 000. 000, 00 din, vzdrževali str. ceste v višini 4.000.000,00 din, zgradili plato za mehanizirano skladišče na Rečici za 10 milj. din, obnovili počitniški dom Piran v obsegu 3. 000. 000, 00 din ter opravili različne usluge za tuje naročnike v višini 1 milj. din. Skupni vrednostni obseg naštetih del znaša 54. 200. 000, 00 din. Gozdno gradbeništvo ima še bolj sezonski značaj dela kot Gozdarstvo in se zato lahko vprašamo, koliko in kako smo izkoristili poletno sezono. V devetih mesecih smo opravili realizacijo v višini 59.407.356,00 din in praktično že dosegli planirani prihodek. Med letom so se pojavile še dodatne potrebe po vlakah in moramo pospešeno delati do konca leta. Poseben problem so gradnje cest. Opravili smo izkop v dolžini 18,6 km in že zgradili ceste Bareča dolina-Španova Ko-pišča, Voje-Planina Blato, Bel -ca-Mlkulovica, Ravne-Zakop, ob-bračališče Klek v skupni dolžini 15, 86. km. V gradnji pa so še 3 izredno težke novogradnje in sicer Brlogovec-Zajama, Zakam-nik-Jekelj in Praprotnica-Prehod. Na Brlogovcu je razgiban teren z izkopi 6, 9 m3 na tekoči meter ceste. Tu delamo z lafeto BÖHLER od zore do mraka, kar nam bistveno povečuje ekonomičnost in učinkovitost dela. Podobne organizacijske rešitve bo potrebno poiskati tudi pri ostalih težjih strojih v GG Bled. Na cesti Za-kamnik-Jekelj je izredno mehko zemljišče in zahteva nasipe 5 m3 po tekočem metru ceste. Na najbolj mehkih mestih izdelujemo nasip s pomočjo "filca", ki preprečuje mešanje ilovice z nasipnim materialom. Zaradi finančnih težav pa smo cesto Praprot-nica-Prehod začeli graditi Sele v mesecu septembru. Na teh težkih gradnjah nam lahko načrtno izvajanje del poruSi slabo vreme ali zgodnjisneg. Po operativnem načrtu računamo, da bomo predvidena dela na izkopih opravili do konca leta, nasip in pa objek -ti so v veliki meri odvisni od vremena v tem zadnjem tromesečju. Podobno pozornost zaslužijo materialni stroški v tem letu, saj znaša porast nad planom 41 %. Pri tem gre za bistveno spremenjena dela v primerjavi s preteklimi leti in to predvsem pri izvajanju del na mehaniziranem skladišču na Rečici in obnovi počitniškega doma Piran. Določen delež povečanja pa pomenijo tudi povečani prevoži tamponskega materiala na posameznih cestah na Mežaklji, v Bohinju in na Jesenicah. Končno pa nas prizadenejo tudi podražitve goriva in razstreliva. Kadrovska situacija v TOZD ni rožnata, saj raznoliko delo zahteva tudi raznovrstne profile delavcev. Od 88 trenutno zaposlenih je več kot 50% sezonskih delavcev, pri katerih se kaže precejšnja fluktuacija in znaša v zadnjih treh letih okrog 40 %. Poleg tega pa opažamo tudi majh -no navezanost na TOZD. Delovna disciplina, posebno pri mrla-dih delavcih in tistih, ki so prvič pri nas, ni na primerni višini. Ker pri raznovrstnih delih lahko ugotavljamo le skupinske učinke vidimo, da nam ti momenti precej zmanjšujejo skupno u-činkovitost. K tej situaciji pa svoj delež prispevajo tudi naše bivalne razmere delavcev, kjer je še vedno vprašljivo kopanje oz. umivanje po vsakodnevnem delu v prahu ali blatu. Barakarski sistem bre z dobro urejenih komunalnih zadev ne zdrži več v zvezi z nalogami v proizvodnji. Zaradi vseh teh zadev je tudi počut -je delavcev slabše kot v urejenih centrih; to pa se posredno odraža tudi pri učinkovitosti na delu. V Gozdnem gradbeništvu prihajamo v fazo popolne mehanizacije in smo zatorej pri izvajanju plana v največji meri odvisni od normalnega obratovanja gradbene mehanizacije. Dotrajana gradbena mehanizacija in praktično nemogoče nadomeščanje strojev z ustreznim načinom dela, nam povzročata precejšnje izpade, ki jih ni moč kmalu nadoknaditi. Pri tem se kažeta dve osnovni pomanjkljivosti in sicer, da ima TOZD Avtoprevozništvo, ki popravlja našo mehanizacijo, premalo mehanikov ter tako praktično ne pridemo do preventivnega vzdrževanja. Pri nas pa nekateri strojniki premalo negujejo stroje v smislu preventive na tem nivoju. Posledica tega je najemanje gradbene mehanizacije, kar našemu TOZD povzroča trikratno škodo oziroma dodatne stroške. MM V TOZD Gozdno gradbeništvo se zavedamo, da smo vpeti v proizvodno verigo gozdarstva in da moramo dosledno izvajati planske obveze. Kljub temu pa ugotavljamo, da smo preveč razbiti, saj smo imeli v septembru preko 30 delovišč in jih težko pokrivamo na celotnem gozdnogospodarskem območju GG Bled. Dela bo potrebno koncentrirati in izvajati preko celega leta. Spričo sestava delegatov za samoupravne organe, ki so iz vseh sredin, smo se dogovorili, da v gradbeni sezoni zavestno opravimo samoupravne naloge izven delovnega časa. Seje so bile dob -ro obiskane, zavzetost delegatov pa na primerni ravni, saj smo razpravljali o različnih problemih, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu. Andrej Klinar, dipl, ing. DOSEGANJE PLANA ODDAJE LESA V TOK I-IX 1981 V TOK smo od planiranih 56.700 m3 v devetih mesecih oddali dobrih 39.500 m3 ali 70 %. Pri iglavcih je plan dosežen 71 %, pri listavcih pa smo od planiranih 4. 000 m3 oddali Sele 2. 331 m3 ali 58 %, pa še to pretežno plemenite in mehke listavce, bukovih žagovcev je bilo le dobrih 800 m3. Po organizacijskih enotah je plan, skupaj iglavci in listavci, v devetih mesecih dosežen takole: Bohinj 68 %, Pokljuka 70 %, Jesenice 69 % in Radovljica 72 %, V primerjavi z istim obdobjem lani smo letos več oddali dobrih 8. 500 m3, kar je rezultat priza- devanja vseh delavcev TOK, organizacijskih sprememb in povečanega obsega podružbljene proizvodnje. IzvrSitev letoinjega plana oddaje lesa je v največji meri odvisna od spravilne mehanizacije v TOK oziroma na GG Bled. Zaradi omejitve uvoza in majhnih možnosti nabave na domačem trgu je stanje na tem področju kritično. Izgledi za bodoče so tudi negotovi, tako, da pričakujemo v prihodnjem letu še večje motnje v proizvodnji. Arih Andrej, d,->l. ing. POSLOVNI REZULTATI TOZD-A AVTOPREVOZ-NIŠTVO IN DELAVNICE ZA IX MESECEV Razveseljiv je podatek, da je obseg dela pri avtoprevozih izpolnjen že 104,15 % letnega plana oziroma 139, 89 % IX-mesečnega plana. To je zasluga voznikov, ki nrizadevno vozijo tudi v podaljšanem času. Skupno smo si prizadevali, da smo viške kapacitet oddajali strankam, kar v celoti nismo uspeli zaradi planskih n organizacijskih slabosti v DO. Skladovnice lesa na Rečici se večajo. Foto: GG Bled V mehanični delavnici je bilo opravljeno 93,30 % delovnih ur IX mesečnega plana. Vzrok temu je način planiranja dela oziroma prisotnosti na delu, ne pa planiranih potreb po popravilih oziroma vrednostno. Zato se v rezultatih direktno odraža odsotnost petih delavcev, ki so v začetku drugega kvartala odšli k vojakom. Osebna ocena opravljenih del je zadovoljiva in zelo dobra prav v zadnjem času, kar so izrazili tudi odgovorni v ostalih TOZD-ih, V prvem polletju so bili zaskrbljujoči visoki materialni stroški, za katere predvidevam, da so visoki tudi v tem obdobju. Razlogi so tako različni, da bi bil potreben skupen pristop in reševanje. Vidic ing. Tadej Vozniki kamionov so v devetih mesecih presegli 1 et-nl plan. Foto: GG Bled PRESEKI - NAŠE GLASILO ___ZA INFORMIRANJE__ Delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti nage delovne organizacije smo se odločili za izdajanje internega glasila "Preseki", z namenom medsebojnega informiranja o delovanju, delu, uspehih in neuspehih nagega dela, To je nage skupno glasilo, v katerega pigemo za nas in o nas. Zato želimo, da pri sestavi Presekov sodeluje čim-večje gtevilo naših delavcev. Da bi v aktivno sodelovanje vključili slehernega delavca, smo že v tej številki, kot bomo tudi v bodočih, objavljali razgovore z delavci. Za objavo razgovorov z delavci pa so od uredniškega odbora določeni: za TO Bohinj - veber Ivan, TO Pokljuka - Podlogar Jože, TO Jesenice - Mer-telj Alojz, TOK Bled - Arh Bojan, TO Gozdno gradbeništvo -Zalokar Slavko, *TO Gozdno av-toprevozništvo - Vidic Tadej in za DS SS - Jože Skumavec. Seveda pa je sleherni, ki želi razgovor z delavci opraviti, vabljen, da ga objavi. Tako naj delavec, ki se sam ne odloči napisati prispevka, pokliče nekoga, ki je v uredniškem odboru določen za ta dela, da pripravi razgovor za Preseke. Poleg tega bomo v Presekih objavljali vprašanja, ki nam jih boste pošiljali. Zanje bomo poskrbeli ustrezne odgovore. Vprašanje in odgovor bosta objavljena skupaj. Če pa odgovora ne bomo mogli preskrbeti, bomo objavili samo vprašanje in prosili bralce za pomoč pri odgovoru. Za objavo vprašanja obstojata le dva pogoja: - vprašanje mora biti resno in interesantno za več delavcev, - sestavljalec vprašanja se mora podpisati, ime pa bo'objav-ljeno v Presekih le na njegovo željo. Anonimnih vprašanj ne bomo objavljali. Cilj uredniškega odbora je, da bi Preseki imeli naslednjo vsebino: 1. Poslovne in samoupravne in formacije: - plani, investicije, - uspešnost poslovanja, - spremembe poslovanja, - opisi stanja, delo itd., - predlogi, sklepi samoupravnih organov, - obrazložitve sklepov. 2. Inovativna dejavnost - prispevki z opisom konkretnih sprememb in izboljšav, - predlogi izboljšav in inovacij 3. Medsebojni stiki - intervjuji, - zapiski na osnovi razgovorov - predstavitev delavcev 4. Prispevki družbeno političnih organizacij 5. Vprašanja in odgovori 6. Poročilo o strokovnih potovanjih Za vsako strokovno potovanje mora biti napisan kratek prispevek za Preseke. 7. Novosti v sestavljeni organizaciji GLG 8. Prispevki društev: DIT, Šoferji in avtomehaniki, ekonomisti in drugi 9. Novosti s krajevnih skupnosti. Prispevki naj bodo kratki, namenski in z jasno vsebino. Preseki bodo izhajali po potrebi, prav tako bo obseg odvisen od obsega informacij oziroma zbranih prispevkov. Vabim vas, da se aktivno vključujete v medsebojno informiranje s pomočjo Presekov. Jože Skumavec, dipl. ing. ALI VEMO KAJ JE SOZD "GLG" Nič kaj lahka naloga ni pisati predstavitveni članek o SOZD-u združenih gorenjskih gozdarjev in lesarjev sedmo leto. To izhodišče postavljam na osnovo doslej množice objavljenih podatkov o SOZD-u, tako v internih glasilih članic SOZD; v skupnem glasilu "GLG", ki izhaja že šesto leto. informacij o samoupravnih splošnih aktih, ki so se dosedaj sprejemali na referendumih in zborih delavcev, odločanja o skupnih zadevah v SOZD-u preko delegatov v delavskem svetu, koordinacijskih odborih itn. t^ahko rečem, da je preko vseh oblik upravljanja v preteklih letih na neposreden način imelo opraviti s skupnimi zadevami v gorenjskem SOZD-u najmanj 500 delavcev, v osebnih oblikah izjavljanja pa vsiveaj nekajkrat. Toda verjamem, da je še vedno mnogo tistih, ki se vpraSujejo, kaj SOZD pravzaprav je, kaj predstavlja, zakaj smo združeni, "kaj imamo od SOZD-a", kot se to še vedno pogosto sliši. Združitev gorenjskih gozdarjev in lesarjev so narekovale ekonomske zakonitosti po povezovanju in združevanju v letu 1974, ko je bil pred sprejetjem Zakon o združenem delu, torej v času, ko je bila tudi politična klima za združevanje dobra. Dejstvo je, da se je ta klima v naslednjih letih spremenila, pa tudi ugodna leta konjukture na domačem tr -žišču so za združevanje znotraj SOZD imela svoj vpliv. Ob sprejemanju sedanjega srednjeročnega plana SOZD "GLG" so se delovne organizacije, članice SOZD ponovno bolje vključile v realizacijo skupnih ciljev na ravni sestavljene organizacije. Tako danes ponovno lahko rečemo, da združitev ni bila samo zaradi hlodov, kot temu večkrat pravijo gozdarji, temveč, da so se stkale nove vsebinske vezi medsebojnega sodelovanja v SOZD. Ob v likih izvoznih poslih je prišlo do povečane medsebojne proizvodne kooperacije, skupno nastopamo do bank, do gospodarske zbornice, samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino na ravni SRS, medsebojno si članice pomagajo z likvidnostnimi sredstvi, skupen nastop v zamejstvu in na-sejmih, vse to kaže, da se znotraj SOZD zadeve premikajo v smeri postavljenih ciljev združevanja. Kljub navedenemu pa stvari seveda še vedno niso dobre, zato trenutno teče pomembna akcija za utrjevanje SOZD preko sindikata SOZD in sicer v smeri tesnejšega povezovanja med samim gozdarstvom na eni strani ter lesno predelavo na drugi strani, oboji skupno pa v soodvisno dohodkovno reprodukcijsko celoto. Pogoj za vzpostavitev dohodkovnih odnosov je odprtost, medse- bojna odkritost in zaupanje. Vse to pa je v zadnjem času v ospredju skupnih prizadevanj gozdarjev in lesarjev v SOZD. Namenoma v prispevku nisem faktografsko našteval splošnih podatkov o SOZD, vendar je gospodarska moč združenih 5.300 delavcev in nekaj tisoč kmetov -kooperantov veliko večja kot v vsaki organizaciji posebej. Zato združeni na Gorenjskem nekaj V tretji številki PRESEKOV naj bi objavili tudi nekaj intervjuvov z našimi delavci na temo VEČJI PRIHRANKI. Za TOZD Pokljuka sem bil določen jaz. Za žrtev intervjuja sem si izbral KOVAČ ŠTEFANA. Štefan je doma iz Prekmurja. Prvič se je zaposlil pri GG Bled leta 1953, za stalno pa dela v dejavnostih sedanje TOZD Pokljuka od leta 1960. Najprej je bil sekač in nakladalec kamionov. Od 1971 leta dalje pa je merilec pri odpremi lesa. Odkar pri sedanji tehnologiji izmera ni več tako pomembna in odkar ni več nakladalcev kamionov, opravlja Stefan tudi vsa manipulativna dela, ki se na cesti pojavljajo. Popravlja, ozi -roma obžaguje preslabo okleščena debla, prežaguje dolga debla za prevoz s solo kami oni, privlači posamezne razmetane komade, šoferjem pomaga povezati tovor in seveda, če je potrebno, izmeri les in napiše dobavnico. Sogovornik je o zadevi razmišljal takole: "Prihranili bi lahko na delovnem času. Če pripelje avtobus 20 ljudi in če zamudijo na delo vsak dan po četrt ure, je to pet ur na dan. Če se delavnic še na koncu priškrne, se izguba na času še poveča. Mnogo se đa prihraniti na nafti. Traktoristi bi morali biti bolj predstavljamo in veljamo in zaradi tega v zadnjem mesecu sredstva javnega informiranja toliko obvešč-jo o SOZD "GLG", uspehih pri izvozu in drugem. Če se vsi tega dobro zavedamo, to pomeni velik pozitiven premik v zavesti nas samih. To pa je uspeh v združevanju dela in sredstev gorenjskih gozdarjev in lesarjev združenih v SOZD "GLG". Slavko Erzar zavedni. Če bi povsod tam, kjer je mogoče, naredili večje kupe, namesto več majhnih, bi šofer mnogo prej naložil tovor. Pri nakladanju motor teče pod polnim tekom. Tudi sortiranje krajših komadov je važno, zlasti v strmini. Ker krajši komadi pri nakladanju ostanejo zadaj, se zvalijo po strmini navzdol. Če zdrs -nejo izpod dosega nakladanja, jih je ponovno treba vlačiti na cesto, pa tako spet teče nafta. Tudi kvaliteta rampanja vpliva na čas nakladanja. Neporavnana čela drobnega lesa podaljšujejo čas nakladanja. Več bi se naredilo in prihranilo na gorivu, če bi namesto ene sobote v mesecu, delali en dan v tednu po 10 ur. Vsak šofer bi naredil po eno vožnjo več, to je na mesec 4 vožnje. Ob sobotah pa naredijo le po dve vožnji. Še noben šofer v soboto ni naredil več kot dve vožnji. To bi bilo res praktično - en dan dela na mesec več. Tudi vsi ostali prevozi bi en dan na mesec odpadli: od avtobusa, kombijev do osebnih vozil, To znaša mesečno cca 4, 5 %. " Tako Štefan Kovač. Ali ne bi kazalo nekatere od teh misli proučiti. Podlogar Jože RAZMIŠLJANJA NA TEMO”“ »VEČJI PRIHRANKI"_____ LEBAR POLDE Pri GG je že 28 let. Ko se je učil v avtoparku je bilo vse drugače: Ime firme, pogoji dela, sodelavci. Delal je kot mehanik in nadomeščal voznike. Njegovo znanje in izkuinje so se večale, ve -liko mladih fantov je vzgojil v dobre delavce, da ne govorim o strojih, ki so Sli skozi njegove roke. Tako danes lahko reSemo, da je. starosta naših mehanikov. Če še povem, da je bil predsednik DS TOZD, predsednik zbora delavcev, da je predsednik odbora za SLO, je dovolj razlogov, da sem se napotil k njemu z vprašanjem: "STABILIZACIJA ! ? " Klicaj zaradi resnosti položaja, vpraSaj za -to, da bi zvedel, kaj misli o stabilizaciji on. Zvito se nasmehne, oči se mu zaiskrijo, v pogovoru pa je resen, zavzet: "Z materialom nikoli nismo razmetavali", pravi, "in tu skoraj ni iskati rezerv. Zaskrbljujoča je zadnje Case kvaliteta domače-ga materiala. Drobijo se zavorne obloge, lomijo križi za zglobe Itd. To poveCuje zastoje kamionov in obremenjuje delavnico z dodatnim delom. Veliko bi prihranili, Ce bi strojniki in vozniki pravoCasno javljali okvare. S tem bi v delavnici delo hitreje opravili, tudi popoldne in ob sobotah. Delo bi bolje steklo, Ce bi bila boljša oskrba z materialom. " Oba veva. SkladišCe, na-roCanje. "Opremljenost delavnice je slaba. VeCkrat improviziramo, kar bi lahko delali rutin -sko. Z izboljšanjem delovnih pogojev bi se učinkovitost prav gotovo po-veCala. Prihranki? Pri ogrevanju vsekakor. Izolacija stropa delavnice je nujna. Potrebno je misliti na skupno ogrevanje LIP - GG - ELMONT. Z boljšo organizacijo med TOZDI pri prevozih, bi prihranili pri gorivu. Med temeljnimi organizacijami je Se vedno zaplotništ-vo. Ni prav, da se stroški pri enem zmanjšujejo na raCun drugega, kjer se lahko poveCajo dvakratno. Tudi priprava cest za pluženje ni najboljSa. ReSitev bi morali Iskati v dohodkovnih odnosih. " Kaj pa stabilizacija, v Širšem smislu? "Stabilizacija je nuja, stvar nas vseh. Vsak posameznik bi moral prispevati svoj delež. Imeti bi morali kriterije za dobro delo. Dobrega delavca ni mogoCe še bolj obremeniti. Izboljšati moramo konkretne slabosti. " Torej, vsaj sedaj, od besed k dejanjem ! Lesene strehe so Se v modi. I. v. PREDSTAVLJAM VAM Rad bi nekaj zapisal o Drole I-vanu, žiCniCarju iz Bohinja. Mislim, da mi ne bo zameril prvega stavka, ker je leta 1948 prišel s Primorskega in se zaposlil kot žiCniCar na krožni žiC -niči na Gorjušah. Poznamo ga po delovnosti, nesebičnosti in skromnosti in ga imamo zato tudi radi. Od dobrih trideset let dela je Ivan posvetil najveC žiCnicam. Lahko reCemo, da je to zahtevno in nevarno delo na najbolj strmih po -boCjih, Kvaliteto njegovega dela naj oceni podatek, da pri tem ni pretrpel nobene težje poškodbe. Enkrat - pravi - pa me je udarilo, ko smo nakladali les na kamion. Dvigovali smo ga z vilami, pa nam je ušel. Pa ni bilo hudega. Na žlCnicah v Soteski na MartinCku in Rovtarici je delal vsa gozdarska opravila, zadnjih dvanajst let pa na montažnih veCbobenskih vitlih. Ivan je predvsem mojster vzdrževanja stroja, odliCen ŽiCniCar - monter, ki preudarno reši tudi težje probleme. Vedno dela "z mero", ne hiti, pa tudi nima zastojev. In uCinke ima visoke. To sem zapisal zato, ker prenekateri mladi delavci za večji zaslužek hočejo pretrgati sebe in stroj, rezultat pa ni nič večji ob povzro -Ceni škodi na sestoju in stroju. Ivan se rad spominja povojnih let. Družabno življenje je bilo med gozdnimi delavci živahnejše. Ni bilo ceste, zato so se ob nedeljah zbrali na Rovtarici. Pijače in plesa je bilo po želji, saj ni manjkalo ne cvenka in ne dek -let. Takrat so gozdni delavci v primerjavi z ostalimi zaslužili veC. Najtežje je Ivanu pozimi. Čuti bolečine v nogi in meni, da ni pošteno, da mehanizatorji nimajo benifikacije. Tudi on misli, da ne bo mogel delati do polne delovne dobe. Potreben je klimatskega zdravljenja, pa ga ne zmore, ker ima še šolarko v družini. Sindikat pa tudi še ni pokazal navdušenja za tako pomoč starejšim delavcem. Povedati moram, da je Ivan enkrat stopil pred nas. Izbran je bil, da otvorl mehanizirano skladišče v Bohinju. Prerezal je vrvico. Ivanu ne manjka dosti do starostne pokojnine. Bojimo se, da bomo težko naSli dostojnega naslednika, ki bo prevzel njegov vitelj in tako plezal po strmih grapah in visokih drevesih kot on. I. V. SERVISNA KONFERENCA HUSQÜARNE- TOMOS Tovarna motornih vozil TOMOS-HUSQUARNE je povabila predstavnike delovnih organizacij, ki imajo servisne delavnice ali zastopstva za motorne žage ali druge njihove proizvode, na servisno konferenco. Konferenca je bila v slikovitem obmorskem mestu Izola. Predstavniki tovarne Tomos, In-tertrsda iz Ljubljane in predstavnik tovarne Husquarna iz Švedske so na$n predstavili program motornih žag za leto 1982. Poudarki so zlasti uvajanje novega modela žage 266 SE. Model 266 je v osnovi enak typu 162. Sicer pa vsebuje precej novosti: boljša kvaliteta, večja moč, manjSé vibracije in povečana varnost. Program, oziroma plan proizvodnje žag v Tomosu za domače tržišče je zmanjšan. Predvsem pa se je znižalo število tipov žag. Tovarna to utemeljuje glede na manjši uvoz, racionalizacijo proizvodnje in boljšo dobavo rezervnih delov za žage. Skupno je plan proizvodnje 8700 žag za domači trg, za izvoz pa planirajo 8000 žag L 65, 20. 000 motornih gredi, 100. 000 ključev za svečke in 40.000 vrvenic iz magnezija. Seveda pa 8 temi žagami jugoslovanski trg ni zapolnjen. Poleg Tomosa sta največja izvoznika motornih žag V Jugoslavijo tudi tovarni Partner in Stihi in še nekaj manj znanih proizvajalcev motornih žag, ki dopolnjujejo ponudbo in ustvarjajo zmedo zaradi neurejenosti servisnih služb in potreb po rezervnih delih. Zadnji dan smo sl ogledali še proizvodnjo v tovarni, v TOZD za proizvodnjo motornih žag. Na žalost nam niso mogli predstaviti celotne proizvodne linije, ker nimajo vseh sestavnih delov za žage in so bili delavci na dopustu. Delegati samoupravnih organov TOK GG Bled so bili od 13. 9. do 15. 9. na strokovni ekskurziji. Nekaj stroškov so plačali kooperanti sami, ostale pa GG Bled po sklepu CS TOK. V nedeljo, 13. 9. so si v vasi Slake pri Pod -četrtku ogledali preusmerjeno kmetijo na kateri s popolno mehanizacijo dva z lahkoto redita do sto goveje živine in nekaj svinj. Ker za preživljanje sto govedi kmet nima zadosti zemlje, krmi živino tudi z močnimi krmili, pivskimi tropinami in kokošjimi odpadki, katere pred krmljenjem v suhem stanju melje s posebnim mlinom. Zaradi visoke cene močnih krmil kmet sedaj pita mlado živino le do 250 kg teže, ker se mu pitanje goveje živine nad to težo ne izplača. Omenjeni kmet ima tudi tri ha vinograda, in se tudi ukvarja s kmečkim turizmom. Ima primeren prostor, kjer lahko sprejme 50 oseb. V naslednji vasi Sopote pa so se udeleženci ekskurzije podrobneje seznanili s kmečkim turizmom in pri kmetu, ki se bavi poleg kmetijstva tudi s kmečkim turizmom, imeli ko- Proizvodna linija je izredno moderna, na visoki tehnološki stopnji, kosa se lahko z vsako drugo tovarno v tujini ali matično tovarno na Švedskem. To ni bila samo naša ocena, ampak tudi partnerja iz Švedske. V Tomosu so nam tudi obljubili, upamo da se bodo tega tudi držali, da nam bodo nudili vso strokovno in praktično pomoč pri vzdrževanju in popravilih motornih žag in hitrejšim reševanjem reklamacij. Razšli smo se v zavesti, da vemo nekaj več, da smo se med seboj spoznali in utrdili naše znanje, ter, da se taka strokovna srečanja še skličejo. Peterman Jože silo v novozgrajeni jedilnici. V ponedeljek so si udeleženci ekskurzije najprej ogledali novo tovarno sladkorja v Ormožu. Tovarna sladkorja v Ormožu bi lahko predelala vsako sezono, od oktobra do decembra, s 180 redno zaposlenimi in v času sezone, še z 80 sezonskimi delavci, šti-ristotisoč ton sladkorne pese. Toliko pese pa sedaj še ni za odkup in jo še nekaj let ne bo, ker zaradi nizke cene kmetje prepočasi opuščajo živinorejo in se preusmerjajo v pridelovanje sladkorne pese. Letošnja cena za kg sladkorne pese je dva dinarja. Glede na to morajo sladkorno peso uvažati iz Madžarske, pa kljub temu proizvodne kapacitete ne bodo izkoriščene. V tovarni sladkorja v Ormožu je zanimivo tudi to, da 280 zaposlenih tri mesece, od oktobra do decembra, dela v proizvodnji, od januarja do septembra pa embalirajo vskladiščeni sladkor, ter čistijo in obnavljajo stroje in proizvodne naprave. Poseben problem za pridelovalce sladkorne pese pS je zahtevno kolebar- STROKOVNA EKSKURZIJA V ORMOŽ IN KUTINO jenje. Na isti njivi je lahko pesa le vsako četrto leto, kar pomeni, da kmet lahko poseje vsako leto sladkorno peso le na eno četrtino njiv. To je tudi eden od vzrokov, da v Ormožu Se nekaj časa ne bo dosti kooperantov za pridelovanje sladkorne pese. Poleg tega pa so se kmetje šele dobro preusmerili v živinorejo, zato bo ponovna preusmeritev še toliko težja. Po ogledu tovarne sladkorja smo sl ogledali v bližini Ptuja preusmerjeno kmetijo kmeta - kooperanta, ki redi do petdeset plemenskih svinj. Pujske, do 25 kg težke, pa kot kooperant prodaja kmetijski zadrugi. Svinje krmi s koruzno silažo. V isti vasi smo si ogledali tudi preusmerjeno kmetijo, na kateri redi kmet-ko-operant, v sodobno zgrajenem hlevu 8 pomočjo dolgoročnega kredita do 25 molznic, nekaj bikov in nekaj plemenskih telic. Krave imajo samopostrežno prehranjevanje. Kmet ima s hlevom združene tri koritaste silose. V koritast silos postavi železno cevno ograjo, katero krave same pomikajo proti silaži in se tako hranijo same s silažo po želji. Ko krave en silos spraznijo, kmet prenese železno pomično ograjo v naslednji silos. Kmet je oddal v minulem letu 120 tisoč litrov mleka, letos pa ga načrtuje le 100. 000 litrov, ker manjka močnih krmil, zato imajo krave manj mleka. Njive ima kmet zasejane s silažno koruzo, zato živino v zimskem času v glavnem krmi s koruzno silažo. V torek pa so si udeleženci ekskurzije ogledali tovarno mineralnih gnojil v Kutini v SR Hrvatski. INA petrokemija - tovarna mineralnih gnojil Kutina - izdela letno z 2500 zaposlenimi nad sedemsto tisoč ton raznih kompleksnih gnojil in dušičnih gnojil kot so UREA in KAN. Tovarno pa še povečujejo, zato bodo že v letu 1982 izdelali nad 900. 000 ton gnojil. Do leta 1985 pa načrtujejo več kot stoodstotno povečanje proizvodnje. Udeleženci ekskur-zije-kmetje-kooperanti, so v tovarni gnojil dobili točna navodila za uporabo posameznih gnojil. Predstavnik tovarne je povedal, da imajo sedaj na zalogi dosti mineralnih gnojil in priporočil, (kmetom naj preko kmetijskih zadrug in drugih organizacij s katerimi kooperirajo, čimpreje nabavijo mineralna gnojila za spomladansko gnojenje, ker po petnajstem oktobru zaloge običajno prodajo). Tudi kmetje sami lahko naročijo vagonske pošiljke, ker ima tovarna gnojila v zalogi. V dveh dneh po prejemu naročila odpremijo vagone. Glede na omenjeno, lahko zaključimo, da za spomladansko gnojenje ne bo gnojil le v tistih kmetijskih zadrugah, katere bodo prepozno naročila umetna gnojila. INA petrokemija Kutina prodaja umetna gnojila v Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino in nekaj tudi v Črno goro. Predstavnik tovarne, magister, je priporočil za gnojenje smrekovih sadik kompleksno NPK gnojilo 17:8:9. Izdelujejo pa kompleksna gnojila NPK 17:8:9, 13:10:12, 12:12:12, 11:11: lb, 9:18:18, 8: Ib: 22, 7,5:23:15, 7:14:21. Dušik za izdelavo mineralnih gnojil pridobivajo iz zraka, za kar pa rabijo zemeljski plin, ki ga vedno bolj primanjkuje, zato ga morajo že 50 odstotkov uvažati iz SSSR. Pred dvajsetimi leti pa je bilo v Kutini še toliko plina, da so ga imela gospodinjstva, če so imela napeljavo, brezplačno, PO MADŽARSKI _______________________IN V dneh od 6. - 13. 9. so absolventi BTF organizirali strokovno ekskurzijo po Madžarski in Če-hoslovaški, katere so se udeležili tudi kolegi iz operative. Med njimi sva bila tudi dva iz naše DO. Madžarska, kot pretežno ravninska dežela, ima gozdov zelo malo, saj pretežni del dežele pokrivajo kmetijske kulture. Od gozdov prevladujejo naravni hrastovo - jelovi gozdovi, veliko pa imajo plantaž topolov, kjer gre za pozno poljedelski koncept pridelovanja lesa. Precej lesa iz teh topolovih plantaž pride tudi v naše celulozne tovarne. Zaradi pretežno ravnega terena. pred desetimi leti so plačevala gospodinjstva za plin majhen pavšal, danes pa ga že plačujejo tako, kakor vsi ostali državljani. Zadnji dan ekskurzije, v torek popoldne pa je bil ogled vinske kleti v Metliki. V kleti lahko vskladiščijo 3. 000. 000 litrov vina. Imajo zelo sodobno opremo - stroje za predelavo grozdja v belokranjsko belo namizno vino, metliško črnino in metliško črnino - vrhunsko vino kontroliranega porekla. Grozdje pa letos odkupujejo glede na kakovost od 15,00 do 22,00 dinarjev za kg. Med potjo pa so si ogledali tudi najstarejšo lekarno v Evropi, O-limje - grad s cerkvijo, muzej kmečkih uporov Gornja Stubica in spomenik Matije Gubca ter roj stno hišo Josipa Broza - Tita v Kumrovcu. Gozdno gospodarstvo Bled, Temeljna organizacija kooperantov, tako skrbi za nenehno izpopolnjevanje - izobraževanje svojih članov, kajti udeleženci ekskurzije so videli veliko koristnega, kar bodo brez dvoma prenesli tudi na ostale kmete kooperante. Ciril Rozman, kmet ČEHOSLOVAŠKI obstaja možnost uporabe raznovrstne mehanizacije. Tako smo videli stroje za podiranje, kleš-čenje, razrez, lupljenje in sekanje lesa. To so bili v glavnem zahodnoevropski in ameriški stroji, ki dosegajo dokaj visoke učin -ke. Za spravilo v glavnem uporabljajo razne variante čeških zgibnih traktorjev LKT 80 in 120, enobobenske, dvobobenske in s hidravličnim grabežem. Zanimivo je tudi njihovo stremljenje za čim večjim izkoristkom lesne mase. V ta namen imajo sekalne stroje, ki sesekajo manj kvalitetna debla ali dele debel z vejami in listjem v zeleno sekanico, ki jo uporabljajo za kemično predelavo. Na sploSno pa za Madžarsko lahko ugotovimo, da so pogoji gospodarjenja in možnosti uporabe spravilne mehanizacije bistveno različni od naSih in so kot taki zanimivi, da vidimo, v katere smeri gre razvoj v svetu. Povsem drugačni pogoji gospodarjenja so na SlovaSkem. Prevladujejo naravni gozdovi, od katerih je približno polovico iglastih polovica pa listnatih. Področje, katerega smo si ogledali - Nizke Tatre in Fatra - je dokaj razgibano tako, da je tu potrebna uporaba raznovrstne mehanizacije. Videli smo procesor OSA, h kateremu spravljajo iz gozda s traktorji cela drevesa, katera potem stroj ob cesti obveji in razreže. Za spravilo do ceste uporabljajo raznovrstne traktorje LKT 80, 90, 120, v pripravi pa imajo tudi močnejSe stroje 160 in 200. Na težjih terenih uporabljajo raznovrstne žlSnice, od katerih so nekatere njihove domače izdela- ve, nekoliko podobne naSemu 3 BV. V zadnjem Sasu pa uvajajo Vedno veS STEYR KSK 16 (imajo jih že 7), s katerimi vozijo iz gozda cela debla. Koncentracija na liniji mora biti minimalno 600 m3, zato delajo v glavnem goloseke. Tudi tu je prisotno pomanjkanje delovne sile v gozdarstvu, zato uvajajo težko mehanizacijo, ki pa zahteva veSje koncentracije in zato drugaSen pristop k gospodarjenju z gozdovi. Za nas predvsem zanimivi so bili traktorji LKT, ki jih v kooperaciji s Čehi dela pri nas Radoje DaklS in sicer zaradi tega, ker je to stroj, ki bo ob u-voznih omejitvah lahko bil nadomestilo TIMBERJACKA, S tem traktorji pri njih spravijo od 5.000 - 12.000 m3, odvisno od tipa, opremljenosti in organizacije dela. Verjetno se bomo morali ob ugotovitvi stanja z rezervnimi deli tudi pri nas kmalu odločiti, ali bomo Bli v tovrstne zgibne traktorje. Z. Š. REPUBLIŠKI SEMINAR IZ GOJENJA GOZDOV 19. -21. oktobra letos je na novomeškem gozdnogospodarskem območju potekal seminar iz gojenja gozdov. Osrednja pozornost je bila posvečena optimalni fazi življenjskega razvoja gozda in gojitvenim ukrepom v njej, torej redčenjem. V okviru Številnih referentov iz fakultete in operative ter praktičnih prikazov na terenu, (TOZD Gozdarstvo Straža) je seminar odgovoril na glavna vpraSanja, ki se v zvezi z redčenji pojavljajo. Kakšni so pogledi na gospodarjenje z gozdom v optimalni razvojni fazi in na lzbiralno redčenje ter v čem so novejSe izpopolnitve pri redčenju? Katere metode redčenj so v svetu močneje v veljavi? Kakšni so naSi uspehi redčenj in predstavitev praktičnih uspehov redčenj na novomeškem gozdnogospodarskem območju? Na območju Brezove rebri in Soteske smo lahko videli sadove intenzivnih prizadevanj gozdarjev v zadnjih tridesetih letih, seveda na solidni "zapuščini" prejšnjih generacij. Na konkretnih primerih smo analizirali redčenja v bukovih letvenjakih, drogovnja-kih in debeljakih. Posebno zanimiv je bil prikaz redčenja v zanemarjenih letvenjakih zasebne gozdne posesti, ko z minimalnim vlaganjem lahko dosežemo relativno velik uspeh. Seminar je torej obravnaval pomembno gozdnogospodarsko prob lematiko, saj je dolgoročen gozdnogospodarski UBpeh odvisen od pravilnega oblikovanja naših sestojev. Glede na to, da je bil prirejen za širok krog gozdarskih strokovnjakov, je bila udeležba z našega gozdnogospodarskega območja več kot skromna, od stošestdeset gozdarjev iz cele Slovenije smo bili z Bleda le štirje. M. Kapus Z RAZSTAVE RAČUNALNIŠKE IN PISARNIŠKE OPREME SICOB Zaposlen sem v gozdu. Ne, nisem drvar, kajti to je kratica Grozno Organizacijo Združenega Dela. Razstava je bila namenjena prikazu najnovejše računalniške in pisarniške opreme v svetu. Ker je bila moja naloga predvsem ogled računalniške opreme, sem si ta del razstavnega prostora posebej skrbno ogledal. Razstavljenih in obrazloženih je bilo veliko vrst računalnikov, naj naštejem le nekaj takih proizvajalcev, katerih oprema je primerna tudi za naše potrebe: MARTRA DATA POINT, DATA GENERAL, HEWLETT PACARD, DIGITAL, MICOS, MODCOMP , IBM, DEC. BURROUGHS. PDP, ROBOTRON in drugi. Kot že ne -kaj let, je še vedno v ospredju računalniška mreža s povezavo med računalniki in z zaslonskimi terminali. Klasična računalniška kartica vedno bolj izginja iz uporabe, nadomešča pa je z direktnim zbiranjem podatkov preko zaslonskih terminalov. Od razstavljene računalniške opreme je na našem trgu danes mogoče naročiti le podobno opremo, kot jo je razstavljal PDP in to je PDP 11/34. Pri nas pa jo prodajajo pod imenom DELTA 341/40. Po zatrjevanju delavcev INTERTRAD-a pa bo v bodoče pri nas mogoče nabaviti tudi IBM seria 1, ki bi bil za naše potrebe zelo primeren. IBM seria 1 je bil na razstavi demonstriran kot zelo izpopolnjen in hiter računalnik za manjše delovne organizacije in kot vozliščni računalnik v računalniški mreži. Raz- Že nekaj let zapored je zaradi različnih ovir odpadla strokovna ekskurzija. Letos pa smo se v TOZD Avtoprevozništvo dokončno odločili, da ekskurzijo res izvedemo. Namenili smo si ogledati Zagrebški velesejem. Kot strokovni vodja te ekskurzije nam je bil dodeljen dipl. ing. Solar Zvone. Na pot smo se odpravili z avtobusom dne 19.9. ob 6. url. Ko stavljeni so bili tudi zelo izpopolnjeni računalniki BURROGHS, HONEYWELL, UNIVACA, HE-WELTT PACARD, ki imajo tudi zastopstva pri nas. Demonstrirani računalniški software še vedno temelji na podatkovnih bazah s hitrim dosegom, kar dosegajo z različnimi sistemi. Tudi na področju softwar-skih rutin ni posebnih novosti, kakor tudi ne pri računalniških jezikih. Vse bolj pa se uveljavljajo računalniki, prilagojeni zahtevam procesa ali pa specifičnih obdelav: za gradbeništvo, geodezijo, velike trgovske hiše. Ti računalniki so v večini tudi z uporabniškim softwarom dobro opremljeni. Tako je bil demonstriran računalnik TEKTRONIX za gradbeništvo, ki je opremljen z barvnimi ekrani, za velike trgovske hiše pa je firma NCR prikazala kontrolo plačevanja, vodenje zalog in alarmiranje odnosa neplačanega blaga. Če je razstava resnično prikazala stanje razvoja računalniške opreme v svetu, potem lahko u-gotovimo, da v zadnjih nekaj letih računalniška oprema ni dosegla bistvenega napredka. Viden pa je korak naprej pri uporabi računalnikov v procesu proizvodnje in kot pripomoček pisarniškemu delu. Jože Skumavec, dipl. ing. smo prispeli v Zagreb, smo si na velesejmu, pod strokovnim vodstvom zastopnika, najprej ogledali razstavni prostor AVTO-COMERCA. Z velikim zanimanjem smo si ogledali razstavljena vozila, med katerimi je veli -ko pozornost vzbudilo terensko vozilo MERCEDES-PUCH; Potem smo si ogledali tudi razstavni prostor AVTO-HRVATSKA, kjer so bili razstavljeni stroji — Je kaj popusta za brzojavko, če je v njej smrtni primer? — Je! Polovična tarifa... — No, potem pa pičite: Franc, pridi v nedeljo. Koljemo prašiča... — Tone, kaj bi naredil, če bi tvojo ženo napadel pes? — Nič, prav nič! Saj jo je napadel, sam naj se brani... za pomoč in delo v mehanični delavnici. Tu je bilo razstavljeno tako orodje in stroji, ki bi jih rabili tudi v naši delavnici. Z uporabo takega orodja bi zmanjšali trud pri delu in prihranili precej časa. Posebno primerni in uporabni za našo. delavnico bi bili: stroj za izdelavo listnatih vzmeti, snemalec vzmeti, pnevmatska orodja, aparat za vžig vozil v zimskem času itd. Zelo razočarani smo bili nad razstavnimprostorom "SWEDEN-MASCHINEN", ker so bili razstavljeni le 3 TIMBERJACKI, zato smo se napotili na razstavni prostor, kjer so razstavljali naši izdelovalci svoje obdelovalne stroje za kovine in orodja. Tu smo ugotovili, da se občutno izboljšuje naša tehnologija obdelave kovin in izdelave rezervnih delov. Po ogledu teh razstavnih prostorov smo ugotovili, da bi morali tudi v našem TOZD-u in DO bolj slediti dosežkom naše tehnologije in nabiti tudi nekatere nove stroje in orodje, kajti le tako bomo Izboljšali kvaliteto popravil, zmanjšali čas zastojev mehanizacije in, z izdelavo nekaterih rezervnih delov doma, prihranili tudi nekaj deviz. Vsi udeleženci ekskurzije smo bili zelo zadovoljni. Smatramo, da taki in podobni ogledi ne škodijo nikomur, kljub nekaterim izjemam, ki mislijo, da so sejmi le ogled pohištva in druge kra-marije. Koren Alojz JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM NOVICE BREZ NASLOVA VažnejSI sprej'eti sklepi temeljnih organizacij združenega dela GG Bled v juliju, avgustu, septembru in oktobru 1981: Na referendumu so se sprejemali: - sprememba 32. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke - spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG in - spremembe statuta SOZD GLG Bled. Iz poročila, sestavljenega na podlagi zapisnikov o delu volilne komisije v zvezi z referendumom, izvedenim 27. 7. 1981, je svet delovne organizacije na seji, dne 8.9.1981 ugotavljal: 1. da je bila sprememba 32. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega do -hodka in delitve sredstev za osebne dohodke sprejeta v vseh TOZD, TOK in delovni skupnosti, 2. da spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG Bled, ter spremembe statuta SOZD GLG Bled niso bile sprejete v TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice ter v delovni skupnosti skupnih služb, v ostalih temeljnih organizacijah so bile sprejete. Glede na takšen izid referenduma je mogoče ugotoviti, da spremembe navedenih samoupravnih aktov v delovni organizaciji GG Bled niso bile sprejete. Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela so potrdili predlog republiške skupnosti za cene in. zavoda SRS za statistiko o novih povpreSnih stroSkih, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog: 1, povprečno ugotovljeni stroSkl za dnevnico: - cela dnevnica nad 12 ur 410 din - polovična dnevhica nad 8 ur do 12 ur - 220 din - znižana dnevnica od 6 do 8 ur - 154 din 2. povprečni stroSki za prenočišče - v hotelu B kategorije 375 din 3. stroški za ločeno življenje - stroSki za stanovanje - največ 3.375 din - stroški za prehrano - največ 3. 690 din 4. kilometrina pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda - za 15. 000 km letno 5, 90 din - za 20. 000 km letno 5, 30 din - za 25. 000 km letno 4, 95 din - Po vseh temeljnih organizaci- jah združenega dela so se ob ravnavali tudi kazalci uspešnosti poslovanja za I. polletje 1981. - Delavski sveti so soglašali s spremembami in dopolnitvami 17. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi SRS za leto 1980 in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarjenja v obdobju 1976 - 1980 ter s spremembo 3. odstavka 17. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za gozdarstvo SRS za obdobje 1981-1985. - Soglasno je bil sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. - Delavski sveti so potrdili II. aneks k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov za srednjeročno obdobje 1981-85, sklenjen z Lesno industrijo Radomlje, o odstopu deviznih pravic in sredstev za nakup gozdarske opreme v znesku 1. 708. 000, 00 dinarske proti -vrednosti. - Pristopa se k spremembi 13. člena samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981-1985. Sklepi 2, seje sveta delovne organizacije z dne 8, septembra 1981: - Svet delovne organizacije je u-gotovil, da je obseg dela po pogodbah o delu in nadurnem delu minimalen. - Svet delovne organizacije je poročilo o uspehu poslovanja v prvem polletju 1981 sprejel. - Za vodjo splošno kadrovskega sektorja je za mandatno dobo 4 let imenoval Silič Zdravka, in sicer od 8.9.1981 do 8.9. 1985. - Svet delovne organizacije je sprejel tudi poročilo o gradnji mehaniziranega skladišča lesa na Rečici. - Glede predloga o ureditvi delavskih stanovanj v avtoparku je bil sprejet sklep, da se ponovno izvede dogovarjanje o možnih lokacijah. Izdela naj se analiza o srednjeročnem razvoju in potrebah v TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice. Stanovalcem v avtoparku je treba dodeliti druga stanovanja, da bi se prostori lahko adaptirali za začasno bivanje gradbenih delavcev. Glede na širše interese delovne organizacije se stanovalcem poslovnih prostorov avtoparka lahko dodeli stanovanje mimo določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. - Za obnovo partizanske bolnišnice na Pokljuki se odobri 28 m3 lesa iz sredstev za socialne funkcije gozda. - Kmetje in delavci TOK so se na referendumu odločili za združitev v poslovno skupnost zveze HKS Slovenije, kar ni v nasprotju z določili samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo, ker pomeni združitev TOK v zvezo HKS Slove- nije kot koristna za TOK ln DO kot celoto. - Svet delovne organizacije je za odgovornega urednika glasila Preseki Imenoval Skumavec Jožeta, dipl. Ing. - V komisijo za Inovacije je Imenoval A. Zupan, J. Rožič, J. Mlklav618, B.Tonejca, J. Peterman, J. Guzelj ln Z. Šolar. - Vlgina honorarjev za prispevke v glasilu GG Bled "Preseki" znaša: 1 din - za vsako tipkano vrstico za vest oz. informacijo o dogodkih, sklepih in vesteh, ki ne zahtevajo posebne obdelave, sploSna obvestila, povzetki strokovnih člankov, 2 din - za vsako tipkano vrstico za vest oz. Informacije o dogodkih,- sklepih s samostojnim komentarjem, 3 din - za vsako tipkano vrstico za samostojne komentarje o določenem dogodku, za samostojne reportaže, potopise, samostojne strokovne članke, kritična mnenja o dogodkih ln pojavih v kolektivu ipd., RO din - za vsako objavljeno sliko v glasilu, 40 din - za vsako objavljeno sliko v glasilu, posneto s fotoaparatom in filmom delovne organizacije. - Svet delovne organizacije je sprejel sklep, da se predlaga delavskim svetom TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, naj sprejmejo sklep, da se s 1.7. 1981 za 33% povečajo stanarine v stanovanjih, s katerimi gospodarijo TOZD in delovna skupnost, najemnine za garaže pa se povečajo za 20%. Na 2. seji centralnega sveta TOK dne 3.7.1981 so obravnavali predloge in sklepe zborov kmetov 1981, naknadni sprejem kmetov v članstvo TOK, pripravili razpis referenduma delavcev TOK in obravnavali tekočo problematiko. Na skupni 3. seji centralnega sveta TOK In zbora delegatov ter 1, seje upravnega odbora TOK dne 29.7.1981 se je obravnaval in sprejel polletni obračun TOK 1981, polletni obračun HKS GG Bled 1981, podalo poročilo o izidu referenduma delavcev TOK, obravnavala proizvodna in Investicijska problematika TOK 1981, obravnaval In sprejel pravilnik o odgovornosti delavcev za delovne obveznosti, po obravnavi pa se je potrdila višina stroškov pri opravljanju določenih del ln nalog. Poleg lanskoletnih Štipendistov: Lazar DuSana, Jesenice, ki obiskuje III. letnik gozdarske tehniške šole v Postojni; Klančar Roberta, Sbednja vas v Bohinju, III. letnik GTŠ v Postojni in Avsenek Andreja, Dvorska vas. IV. letnik biotehniške fakultete v Ljubljani, so temeljne organizacije združenega dela v letošnjem letu o-dobrile kadrovsko štipendijo naslednjim: Gašperin Marku, Srednja vas, I. letnik GTŠ (480 točk) 2. 222, 00 din Kenda Marku, Podbrdo, II. letnik GTŠ (590 točk) 2.731,00 din Kunej Stanku, Brezje, III. letnik GTŠ (590 točk) 2.731,00 din Lončarevič Miroslavu, Radovljica, I. letnik Šolski center za kovinsko in avtomeh. stroko v šk. Loki (480 točk) 2.222,00 din Prešern Marku, Radovljica, III. letnik GTŠ (720 točk) 3. 334. 00 din. M. Č. PERSONALNE SPREMEMBE NA GG BLED V juliju: Prišli: - MAČINKOVIČ ANDRIJA TOZD gradbeništvo - ČEHIČ ISMET TOZD gradbeništvo - PANIČ DŽORDŽO TOZD gozdarstvo Pokljuka - PAUREVIČ MARKO TOZD gozdarstvo Pokljuka - PANIČ TOMISLAV TOZD gozdarstvo Pokljuka - PANIČ SAVO TOZD gozdarstvo Pokljuka - ŽMIT EK IZTOK ' TOZD gozdarstvo Bohinj - CVIJETIČ DŽORDŽO TOZD gozdarstvo Bohinj - BUČIČ MIRKO TOK e. o. Radovljica - KLARIČ KATA TOZD gozdarstvo Jesenice - SODJA ZDRAVKO TOZD Avtoprevozništvo Odšli: - MATKOV IVAN TOZD gradbeništvo - OMERADŽIČ RAMO TOZD gradbeništvo - GARTNER MATJAŽ TOZD gozdarstvo Bohinj - ROGELJ ALOJZ TOZD gozdarstvo Bohinj - MU ŽAN MILENA Delovna skupnost skupnih služb - ZAKARIČ PETAR TOK o. e. Radovljica - STARČEVIČ VLADO TOZD gozdarstvo Bohinj - LUKE ŽIČ MARJAN TOZD Avtoprevozništvo Prem eščeni: - KOKALJ FERDINAND iz TOK OE Radovljica na DSSS - HRIBAR MARTIN iz TOZD gozdarstvo Bohinj na TOK OE Bohinj V avgustu: Prišli: - OMERADŽIČ RAMO TOZD gradbeništvo - BUČIČ ANTO TOK OE Radovljica - BRENCE rVKO TOK OE Radovljica BOSANSKI GOZDOVI V REVOLUCIJI IN DANES (zapis z ditovega popotovanja) - TOMŠIČ FRANC TOK OE Radovljica -ALIBEGOVIČ MUHA ME D TOZD gozdarstvo Bohinj - ALIBEGOVIČ NI JAZ TOZD gozdarstvo Bohinj - alibegoviC Cedo TOZD gozdarstvo Bohinj OdSli : - LETICA ANTE TOZD gradbeništvo - VILMAN JANEZ TOZD gozdarstvo Pokljuka - CVIJIČ MILAN TOZD gozdarstvo Bohinj - ŽMITEK IZTOK TOZD gozdarstvo Bohinj - MEDJA ALBIN TOZD gozdarstvo Bohinj V septembru: PrlSll : . ČOLIČ PERO TOZD gradbeništvo - MARTIČ JELA TOZD gozdarstvo Jesenice - LANGUS MIRKO TOK OE Bohinj . ŽMITEK IZTOK TOZD gozdarstvo Bohinj - VUJKOVIČ RADENKO TOZD AvtoprevozniStvo - KRIVIČ MUSTAFO TOZD AvtoprevozniStvo - BUČIČ JOŽO TOZD gozdarstvo Pokljuka - ŠTRAUS MARJAN TOZD gozdarstvo Pokljuka - MEGLIC STANKO TOK OE Radovljica OdSli : - PRAPROTNIK BORUT TOK OE Radovljica - SKENDEROVIČ MEJRUŠA TOZD gozdarstvo Jesenice - ALIBEGOVIČ NI JA Z TOZD gozdarstvo Bohinj - KLARIČ MIJO TOZD gozdarstvo Bohinj Lah Ivica Naše društvo. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Bled, je v dneh od 9, do 11, oktobra letos organiziralo ekskurzijo v Po-unje, v SR Bosno ln Hercegovino. 25 članov druStva ln 7 drugih u-deležencev, delavcev lz neposredne proizvodnje, je ob sončnem vremenu skozi gričevnato Dolenjsko in prostrano Hrvaško pope -ljal Kompasov avtobus do Jasenovca. Tod so se nam začele odpirati velike strani naše slavne revolucije, po katerih smo listali z grozo ln radovednostjo, ponosom In žalostjo, obljubo In spoštovanjem. V Jasenovcu, sredi polj, daleč segajo obrisi ogromnega, za son- cem hlastajočega vzcvetenega tulipana. Pod njim, okrog njega, po dolgem in počez, so gomile, spominjajoče na ogljarske kope, ko so kupi človeških kosti spremenili ravnino v gričevnat svet. Da, tod je več kot sedemsto tisoč jugoslovanskih rodoljubov, nedolžnih ljudi, otrok, žena In starcev, postalo žrtev zloglasnega taborišča, ki je bilo hkrati tudi eno največjih tovrstnih taborišč v vojni Evropi. To ni bilo umiranje brez kruha in vode, streljanja In pokopavanja. Tod so se zbrali krvniki, polni krutosti, brez duše, medsebojni rivali o kosanju "kdo jih bo več" in bolj sadistično, z no- Ing. Djuja Gnjatovič nam je predstavila njihovo delo v organizaciji Foto: GG Bled Naenkrat pa začne rasti pred teboj, kot privid, kot gora,,. Foto: GG Bled vo. Se neuporabljeno metodo. Skozi ta nepojmljiv pekel so Sli prenekaterl lz vseh naSlh narodov In narodnosti, lz vseh krajev Jugoslavije. Ko vse to zveš, nekaj vidiš v vitrinah, mnogo na platnu ln slikah, ti groza stisne srce v krč ln nagonsko požene maščevanje v glavo, še takrat, potem, ko zapustiš grozovito svetišče, si nem. Pa kaj, ko zopet prihajamo mimo drobnih obeležij in spomenikov po eni Izmed poti, ki vse vo -dijo na Kozaro, na Mrakovico, k gigantu spomenikov, monumentalnosti junaštva ln žrtev, poj-mljlvostl sence ln sonca. To je Kozara, lepa ustvarjena, lepa branjena, lepa varovana. Tod je tekla epopeja, ki je prerasla v legendarnost malega človeka. Po Kozarl se je takrat, leta 1942, valil ogromen fašistični stroj "oplemeniten" z domačimi izdajalci, izločki človeštva. Petdeset tisoč, petdeset tisoč jih je bilo ... proti tri tlsočpetsto partizanom, junakom, sinovom svoje zemlje. Poleg sprejetega boja so ščitili Se osemdeset tisoč iznemoglih otrok, starcev, žena In bolnih. Ko prihajaš k spomeniku - gigantu, ga ne vidiš. Naenkrat pa zač -ne rasti pred teboj, kot privid, kot gora. Jelke In bori so krog njega v spoštljivem odmakuj mirno stoje, tiho, le dihajo; kot junaki nekoč, čakajoč na neenak boj. Ko odhajaš s svetišča, izginja tudi gigant, kot je ob prihodu rasel. Prša pa so polna Spoštovanja, misel prežeta z občudovanjem. To je Kozara, spomenik v prostoru tri tisočpetstotih hektarjev. Za Kozaro Jasenica. Bela ploščad sredi zelenih trav. Na njej dve polovici ogromnega granitnega jabolka, ki Simbolizirata daritev domovini. Veliko daritev: več kot osem tisoč borcev s tega koSčka domovine se ni vrnilo v svoje kraje, ni doživelo svobode. Več kot enaindvajset tisoč prebivalcev pa je bilo ob življenja v taboriščih, po svojih domovih in drugod. Ostale so si- rote in pohabljenci, vračali so se spomeničarji in heroji. Vsem, prav vsem tistim, ki so padli, bili mučeni In ubiti, sodi ta spomenik. Pa tistim, ki so se vrnili in postali junaki, pa nam, da ga gledamo, da nas spominja na veliko epopejo bojev in trpljenja na poti za svobodo, za človekovo dostojanstvo, za bratstvo in enotnost, za enakopravnost vseh naših narodov in narodnosti. In zato, da ne pozabimo, da je ob Uni, proti Bihaču, Črno jezero postalo rdeče, ko se je vanj zlila kri dvatisočih rodoljubov. Danes je jezero znova črno in mirno. Ko pa sonce zahaja za obronke šumečih gozdov, zlasti žarki vrišejo v njegovo globino in spokojno površje rahle in blede rdečkaste pramene; potem jih znova zbriše noč... Jutro je. Ob reki drsi naš avtobus ob nepreStetih otočkih. Po-gostoma brane spenijo vodo; še se vrtijo mlinska kolesa. Slam-na kritina hišic izvablja poezijo pozabljenega. Race in ponirki zaplavajo pod klanjajoče se vrbe. Ustavimo se v Bosanski Krupi, kjer nas pričakujejo stanovski tovariši. Stiski rok, pozdravljanje in predstavljanje; že smo "stari" znanci, prijatelji. Posedimo v motelu, potem pa se odpeljemo v oddaljenejši gozd. Spremljalo nas je kar 7 njihovih gozdarjev; tehnični direktor Ri-sovca, inženirka Djuja Gnjatovič pa nam je predstavila njihovo delovno organizacijo. Povedala nam je, da TOZD GG Risovac, ki ima svoj sedež v Bihaču, gospodari na Unskem gozd -nem področju, ki zajema družbene gozdove štirih občin. Skupna površina znaša skoraj 66 tisoč hektarjev, od te pa je z gozd -om obrasle 61 tisoč hektarjev ali 92 %. Visokih gozdov je 42 %, nizkih 48 %, novoosnovanlh (kultur) pa 2 %. Visoki gozdovi Imajo povprečno lesno zalogo 310 m3/ha (80 m3 lgl. In 230 m3 listavcev) nizki (panjevskl) gozdovi pa 95 m3/ha. Visoki gozdovi so pretežno mešani, prevladuje bukev, ki ji je od iglavcev najmočneje primeša-na jelka, od plemenitih listavcev pa javor in jesen. Delež smreke je Izredno majhen. V panjevskih gozdovih sta močno zastopana bukev in gaber, slede pa jima jesen in javor, cer in posamič primešani ostali listavci. Na področju Cazina in Velike KladuSe, ter delno Bosanske Krupe, pa so obsežnejši gozdovi domačega kostanja, ki močno trpi zaradi kostanjevega raka. Vse področje je razdeljeno na 12 gospodarskih enot, v katerih znaša letni etat 256 tisoč m3 (od tega Iglavcev 46 tisoč in listavcev 210 tisoč m3) oziroma 4,3 m3/ha. Pridobivanje lesa je pretežno mehanizirano; oblovino spravlja- jo s češkimi traktorji LKT 80, za katere pravijo, da so udobnejši od TJ (pozimi toplejši, manj utrujajoči, na voljo je dovolj re -zervnih delov, manj okvar).Tanjše Sortimente (cel. les, drva), pa spravljajo z- bosanskimi konjički (samaraši). Od motornih žag je najštevilnejša, Partner 421. V gojitvenem pogledu še nazadujejo. Od prebiralnega gospodarjenja prehajajo na skupinsko-pre-biralno in skupinsko - postopno gospodarjenje; forsirajo nego in pogozdovanje opuščenih pašnih površin. Rezultati se že kažejo, predvsem na večjih kompleksih, na površinah do stotih hektarjev, kjer so zasadili rdeči in črni bor, pa ločeno smreko in macesen. Zanimivo je, da izredno dobro uspeva smreka naše provinience. Letno tako pogozde približno 500 ha novih površin, nego in zaščito pa opravijo v obsegu 1000 ha. V njihovi TOZD je zaposlenih okrog 650 delavcev, od teh pa 45 v skupnih službah. Inženirjev je 15, tehnikov pa 22. Gozdni delavci, sekači in traktoristi, so ' dvojni". Prvi delajo zaradi socialnega zavarovanja, doklad In drugih bonitet. Tem osebni dohodek ni toliko pomemben in znaša do 7. 000 din. Dnev -no se vozijo na delovišča in navadno opravijo manj kot 8 delovnih ur na dan. Drugi pa delajo od zore do mraka, ob sobotah, nemalokrat pa tudi ob nedeljah. Bivajo v delavskih bivališčih neposredno ob deloviščih in zaslužijo od 25.000 do 30. 000 din! Pri doseganju, odnosno izpolnjevanju plana, jih pesti pomanjkanje delovne sile in slabi vremen -skl pogoji. Potem smo se poslovili od delavcev in jesensKega gozda. Vrnili smo se v motel. Gostoljubni bosanski kolegi so nas resnično vseskozi presenečali. Tu, v tem motelu, pa še posebno. Na koncu svoje zdravice pa je ing. Gnjatovičeva dejala: bili smo kolegi, sedaj pa smo postali tudi prijatelji. Prijetno je bilo slišati take besede, saj so bile tople in lepe. Pa nas je zopet presenetila. Začela je peti tisto našo: Po jezeru bliz' Triglava. .. Prišlo je slovo. Stiski rok, pozdravljanje z dobrimi željami, želje po vrnitvi. Še vedno so bile misli pri prijateljih, pa smo že prispeli v Bihač. Ogledali smo si posebnosti kraja, obiskali dvorano, v ka -teri je bilo 20. in 27. novembra 1942 Prvo zasedanje AVNOJ-a, od 27. do 29. novembra istega leta pa tudi Prvi kongres antifašistične mladine Jugoslavije. Danes je ta prostor muzej in hkrati velika učilnica nove zgodovine o dolgo sanjani uresničitvi naše bodočnosti in svobode. Spotoma smo si ogledali še druge drobne zanimivosti krajev in že smo bili na Petrovi gori. Ogled centralne partizanske bolnice, v kateri se je zdravilo več kot pet tisoč težkih ranjencev in od katerih jih je tisoč ostalo za vedno v njeni bližnji okolici. V motelu so se vrstila presenečenja - Foto: GG Bled OGLED CELOVŠKEGA GOZDARSKO-LESNEGA SEJMA Tam, v tistem bukovem gozdu, ni mladih dreves. Namesto njih so bledi leseni križi, brez imen in zapisa rojstev. En sam zapis za vse je v srcih živeča legenda o umrlih junakih, ki so za vedno ostali na straži svobode. OdSli smo. Sprejemale so nas že belokranjske breze, potem dolenjske smreke in hrasti; domači gozdovi. In postalo je vseeno, kod smo bili, kod smo. Tam ali doma. Zopet- smo spoznali, da je gozd kruh, da je gozd svoboda. Da so njegove krošnje streha nad glavo, da so njegova debla tople stene. Da je gozd zatočišče in lepota, pojem in resnica. Gozd... Pripis Vsi, ki smo se udeležili opisanega popotovanja, se lepo zahvaljujemo naSim bosanskim prijateljem - gozdarjem za njihovo veliko pozornost, prijaznost in gostoljubnost, kar Se posebno velja ing. Djuji Gnjatovič in pa najemu ing. Jožu Skumavcu za zgled no vodeno pot, na kateri tudi tokrat z nami ni imel posebnih težav. Nikolaj Lapuh Ročka za prenos goriva na terenu. Foto: Z. Solar V dneh od 14.8. do 23.8. je bil v Celovcu odprt lesni sejem, ki je letos imel samo prvih 5 dni strokovni program s temami, ki so bile bolj namenjene lesarjem. DIT gozdarstvo Bled je tudi letos organiziral ogled sejma in sicer 22.8., kar pa je na žalost padlo že v drugi del sejma tako, da so bili posamezni razstavni prostori na sejmu že zaprti. Kaki nih posebnih novosti na sejmu ni bilo, nekaj manjših zanimivosti pa si je bilo kljub temu vredno ogledati. Tako so predstavili zgibni traktor, ki ga v kooperaciji delajo Čehi in Avstrijci. V bistvu gre za traktor LKT 80, le da ima namesto češkega motorja zetor vgrajen steyerjev motor, kar je iz določenih razlogov zanimivo tudi za nas. Posebno zanimivost so predstavljali tudi razni cepilni stroji za drva, kateri so v glavnem vsi delovali na principu klina gnanega s hidravliko. To je zanimivo tudi za nas, saj na našem območju letno naredimo okoli 7000 pr m drv in to v glavnem vse na skladiščih. Na sejmu so se predstavile tudi druge firme kot TIMBERJACK, HINTEREGGER, STEYR, IGLAND itd., vendar njihov proizvodni program v glavnem že poznamo. Se drobna zanimivost. Praktična kombinirana ročka za prenos goriva in maziva za sekača (5 litrov goriva, 2,5 1 olja) v enem kosu. Mar številni domači proizvajalci plastičnih izdelkov česa podobnega ne bi mogli izdelati ? Z. Š. Stroj za cepljenje drv - Foto: Z. Šolar POD PRISEGO Dovolil bi si opozoriti slavno sodile na podatek, da jc dandanašnji. ko vsi nosijo ozke in oprijete kavbojke, feparstvo umetnost in težaško delo in bi bila huda kazen za to nepravična. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE DR. MILANU CIGLARJU Na dan borca, 4. julija sta Planinska zveza Slovenije in Institut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije odprla spominski park ponesrečenim planincem v Kamniških planinah in odkrila spominsko ploščo dr. Milanu Ciglarju. O pomenu spominskega parka je spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije ing. Tomaž Banovec, o življenju, delu in liku pokojnega Milana Ciglarja pa njegov sodelavec ing. Marjan Šolar. Odkritja se je u-deležilo tudi pet članov naše delovne organizacije - nekateri kot predstavniki Planinskega društva Bled, kjer je pokojni Milan dolgo let vodil mladinski odsek, drugi kot njegovi dolgoletni sodelav -ci. Podlogar Jože LETOS TEKMOVANJE NA POKLJUKI Sindikalna sveta občin Jesenice in Radovljica sta za prvo nedeljo v septembru razpisala proizvodno tekmovanje gozdarjev, kmetov In voznikov tovornjakov. Prire- Rezultati tekmovanja gozdarjev. kmetov in voznikov to- vornjakov za prevoz lesa Pokljuka-Mrzli studenec 6. septembra 1981: ditveni prostor so pripravili de- Dose- Število lavci TOZD-a Pokljuka in sicer ženo Priimek in ime TOZD dosež. na travniku na Mrzlem studencu. mesto točk Tekmovanje se je ob zvokih do- 1. Zalokar Alojz Pokljuka 563 mačih viž in melodij začelo ob 2. Aleksič Čedo Bohinj 559 9. uri. Nastopilo je pet ekip po 2. Zorč Franc Pokljuka 559 6 članov sekačev in 11 šoferjev 4. Beznik Lovro Pokljuka 544 tovornjakov. Poleg nastopajočih 5. Babič Ilija Jesenice 541,5 se je zbrala še velika množica 6. Lipovec Jože TOK-kmetje 531 gledalcev - članov delovne orga- 7. Korošec Jaka Pokljuka 521 nizacije in drugih radovednežev. 8. Jelič Ante TOK-delavci 512 Ob 10. uri je bilo okrog stadio- 9. Jelič Petar TOK-delavci 510 na parkiranih cca 120 avtomobi- 10. Vučenovič Ilija Jesenice 508,5 lov. K vedremu razpoloženju je tl. Čuden Joža TOK-kmetje 506, 5 prispevalo še lepo sončno in top- 12. Sodja Franc TOK-kmetje 502 lo vreme. 13. Razpet Pavel Bohinj 493 14. Potočnik Marjan TOK-delavci 491 Poskrbljeno je bilo še za šalji- 14. Bučič Luka Pokljuka 491 vo tekmovanje: valjanje hloda in 16. Ganič Juro Bohinj 488, 5 zlaganje drv. Največ zanimanja 17. Kovačevič Ivo TOK-delavci 487 je bilo za zlaganje drv, saj mo- 18. Domislič Ivo TOK-delavci 481,5 ški sploh na vrsto niso prišli. 19. Dežman Silvo Pokljuka 472, 5 Nekateri so pogrešali tradicio- 20. Klinar Štefan TOK-kmetje 448, 5 nalno prežagovanje hloda z loka- 21. Zalokar Ivan TOK-kmetje 447,5 rico. Prvič so lahko tekmovali 22. Bučič Ivo Bohinj 436,5 tudi mlajši gledalci. Pomerili so 23. Vukša Dušan Jesenice 429 se v zlaganju drv in pobiranju 24. Bučič Ilija Jesenice 414,5 storžev. 25. Aleksič Peter Bohinj 403 Ob spominski ploSči dr. Milanu Ciglerju Foto: J. S. 26. Martič Vinko Bohinj 382 27. Mehanovič Šefik Jesenice 375 28. Bučič Ivo, I. Jesenice 324,5 29. Medja Anton TOK-kmetje 324 29. Kovačevič Marko TOK-delavci 324 K KI P E Skupno Število točk 1. TOZD gozdarstvo POKLJUKA 4. Mulej Anica 3. 06 5. Ličef Marija 3.07 6. Podlogar Rezka 3. 15 7. Kunstelj Ljuba 3. 23 8. Torkar Minka 3.47 9. Boškovski Rozi 3. 53 10. Strgar Julka 3. 57 11. Čelik Milena 4. 02 12. Cesar Minka 4. 06 13. Bernard Olga 4.08 14. Pančur Marjana 4. 20 15. Lebar Fani 4. 26 16. Velikonja Milka 4. 54 1. Zalokar Alojz 563 2. Zorč Franc 559 3. Beznik Lovro 544 ZLAGANJE DRV - otroci - starejši 2. TOZD gozdarstvo BOHINJ 1.540,5 Čas 1. Aleksič Cedo 2. Razpet Pavel 3. Ganič Juro 3. TOK - kmetje 1. Lipovec Jože 2. Čuden Jože 3. Sodja Franc 4. TOK - delavci 1. Jelič Ante 2. Jelič Peter 3. Potočnik Marjan 5. TOZD gozdarstvo JESENICE 1. Babič Ilija 2. Vučenovič Ilija 3. Vukša Dušan ŠOFE RJI Št. točk 1. Ambrožič Miro 344 2. Kobal Drago 332 3. Biček Stefan 330 4. Dijak Franc 322 5. Čuden Janez 319 6. Sodja Pavel 302 7. Polak Jaka 2 96 8. Štefančič Stane 288 9. Tonejc Štefan 280 10. Jensterle Bojan 277 tl. Slivnik inez 269 ZLAGANJE DRV - ženske Čas r. Klinar Tilka 2.29 2. Sodja Polonca 3.01 3. Štokelj Meri 3.03 559 1. Zalokar Janez 1966 0. 88 min. 493 2. Rožič Bojan 1969 0. 91 min. 488,5 2. Jančič Matjaž 1968 0. 91 min. 4. Kavčič Roman 1967 0. 93 min. j 539 5 5. Slivnik Stojan 1967 0. 99 min. 6. Stare Roman 1967 1.02 min. 531 7. Jakun Matjaž 1968 1.08 min. 506,5 8. Pančur Rok 1969 1.09 min. 502 8. Klemenc Mitja 1968 1.09 min. 8. Jančič Jure 1969 1. 09 min. 11. Arih Nuša 1966 1.21 min. 12. Arh Branko 1969 1.33 min. 512 13. Čelik Staša 1965 1.54 min. 510 14. Zupan Marko 1967 1.75 min. 491 1.479 ZLAGANJE DRV - otroci- mlajši 541,5 508, 5 1. Klarič Jadranka 1970 1.10 min. 429 2. Sodja Justina 1971 1.24 min. 3. Slivnik Toni 1970 1.29 min. 4. Markež Jani 1970 1.42 min. 5. Dijak Suzana 1972 1.56 min. 6. Urh Matjaž 1971 1.59 min. 7. Vodnjov Sandi 1971 1.64 min. 8. Iskra Urška 1973 2. 33 min. VALJANJE HLODA Čas 1. Klinar Andrej 1942 0.24 2. Aleksič Čedo 1954 0.26 3. Sodja Mirko 1948 0.27 3. Vukša Dušan 1937 0. 27 5. Boškovski Drago 1949 0.28 5. Zalokar Alojz 1934 0.28 7. Aleksič Petar 1950 0. 30 7. Zorč Franc 1932 0.30 7. Arh Jože 1937 0. 30 10. Klinar Štefan 1956 0. 31 11. Paurevič Jago 1932 0. 33 12. Milivojevič Cedo 1952 0.34 12. Štravs Marjan 1957 0. 34 14. Arh Tine 1930 0. 39 15. Razpet Pavel 1934 0.40 16. Cvijetič Nedeljko 1952 0.44 17. Bučič Ivo 1957 0. 50 1£. Korošec Janko 1928 0. 56 19. Polančec Mijo 1940 0. 58 20. žmitek Iztok 1962 1.02 21. Jež Boris 1955 1. 06 22. Čauševič Cedo 1940 1.50 23. Božič Jože 1930 1.57 24. Karimovič Marjan 1936 2.24 25. Hukarevič Meho 1927 odstopil Izdelava poseka - Foto: J. F. Prežagovanje - Foto: J. P. OTVORITEV NOVEGA MOSTU MEVKUŠ-LAZE Most, ki veže Mevkuš z Lazami čez reko Radovno, je bil v celoti dotrajan in zato se je krajevna skupnost Gorje odločila, da se ta most obnovi. In res ! Letošnje leto so se začela obnovitvena dela. Vsa dela je prevzel mladi, privatni zicfer-ski mojster Drago žemva iz Sp. Gorij. In kot mi je povedal, sta bila stranska - nosilna in obenem oporna zidova že delno nagnjena in izpodkopana od rečne vode reke Radovne. Treba je bilo, ob temeljih teh nosilnih opornikov temeljito vse to podbetonirati in zavarovati pred izpodkopavanjem vodne moči reke Radovne, ki ni majhna. Novi most, ki je bil otvoren letos v začetku avgusta, je grajen v celoti v železni konstrukciji. Železne nosilce (traverze) je iz železarne Jesenice dobavil predsednik KS Gorje, tovariš Peter Sekloča. Delavci GG Bled pa so z velikim zgibnim traktorjem nosilce postavili na odgovarjajoče me sto. Most je dolg 19 metrov, hodna širina je 110 cm, kar pa se krajanom zdi malo preozko, predvsem zato, ker se ne da iti preko mostu z konjsko vprego. Vsa ogaja je v železni izvedbi, nanjo pa so pritrjene pokončne deske, ki so jih dali krajani Zgor -njih Lazov brezplačno. Ta most, ki služi krajanom Lazov in drugim krajanom Gorij, je služil tudi partizanom, ki so med NOV hodili preko njega (starega) v bližnji Komarjev mlin po moko in kruh in jim je bila Komarjeva hiša vedno na strani in zanje vedno odprtih vrat. Predračunska cena mostu je znašala 15 starih milijonov in ni bila prekoračena. Jože Ambrožič to od dojenCkov do starCkov pod krutim nasiljem nemškega nacizma. V nedeljo, 30.8. 1981, se je ob določeni uri zbrala množica gor jancev in drugih krajanov Bleda ter okolice. Slavnosti so prisostvovali tudi nepogrešljivi gorjanski godbeniki, mladina, gasilci in komorni moški pevski zbor iz Zasipa, ki je s svojo res ubrano partizansko pesmijo pretresel in obenem navdušil vse prisotne, ki pa jih ni bilo malo. Ob otvoritvi spominske plošCe kurirjem na postaji G-29 pri Kle-menčku je imel slavnostni govor Jože Koželj-Gašper. Prvi komandir te partizanske kurirske postaje G-29 je bil Zupan Tine-Ti-len, za njim pa Jože Koželj-Gaš -per. Kot kurirji na tej postaji pa so bili še: Jože Lipovec iz Zg. Lazov, Lipovec Franc iz Polj-šice, Jože Ambrožič iz Sp. Go-rij, njegova sedajna žena Ančka je bila za kuharico, dalje Janez Kunčič, Potočnik Anton iz Per-nikov, Karel Koželj iz Gorij, Bernard Robič iz Poljšice in Miri Jovan-kuharica. Po slavnost -nem govoru je odkril spominsko ploščo predsednik ZZB NOV Gorje, prvoborec Vinko Repe-Trig-lavski. Po tem slavju se je vršila glavna spominska proslava ob spomeniku žrtvam požiga Radovne. To vas, v prelepi, še nedotaknjeni dolini reke Radovne, so Nemci požgali 20. septembra 1 944 leta. Požgali so vseh dvanajst hiš z gospodarskimi poslopji. Pobili so vse ljudi in jih sežgali v lastnih rojstnih hišah od sedemmesečnega dojenčka do 80-letne-ga starčka. Jože Rekar, ki je bil v partizanih nad obronki svoje rodne vasi kot kurir, je drugi dan po požigu žalostno ogledoval svojo rojstno hišo in v nji sežgana trupla svoje stare matere, mame in petih bratcev in sestra, starih od sedem mesecev do šestnajstih let. Sam je vojno preživel in se po vojni zaposlil kot gozdar na mariborskem območju, toda tudi on je že pokojni. Njegov oče se je tedaj mudil v Zg. Radovni, kjer je dr-varil. Na to žalostno pogorišče, na mesto, kjer je izgubil mamo, ženo in pet otrok, se je vrnil le enkrat. Ni se več vračal na ta Kombinirani rez Foto: J. P. Ekipa TO Pokljuka se ne da. - Foto: J. P Po končanem tekmovanju so vsi nastopajoči prejeli praktična darila. Podlogar- Jože ★ ★ ★ PROSLAVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU GORIJ DPO Gorje, KS in ZB Gorje so za svoj krajevni praznik organizirali vrsto proslav in odkritje spominskega obeležja v Sr. Radovni ter vrsto športnih tekmovanj, ki so trajala vse do 20. septembra. 28. 8. 1981 je bila slavnostna seja skupščine KS Gorje 29. 8. 1981 pohod mladine po poteh spominskih obeležij 29.8. 1981 pogostitev najstarejših občanov v novih prostorih u-pokojenskega bloka v Sp. Gorj ah 30.8. 1981 ob 10. uri odkritje spominskega obeležja kurirjem na postaji G-29 pri Klemenčku v Srednji Radovni 30.8. 1981 ob 11. uri svečanost ob obletnici požiga Sr. Radovne ob spomeniku žrtvam, ki so tam v pogoriščih svojih rojstnih domov, darovali svoja življenja in N« Klemenčkovem vrtu - Foto: J. A. žalostni kraj, po več letih same-vanja si je ustvaril novo družino v Zg. Redovni, tam umrl in je pokopan na Dovjem nad Mojstrano. Na tej proslavi je imel slavnostni govor tovariS Matevž Bizjak, slavnosti pa je prisostvoval tudi predsednik ZZB-NOV Radovljica, tovariS Slavko Staroverski in e-den izmed prvih aktivistov in organizatorjev dela za OF v tej Redovni, tamkajšnji gozdar tovariS KriSpin Ogris, ki ima že devet desetletij svojega življenja. Sledilo je Se družabno srečanje in prisrčni pogovori med Se preživelimi borci NOV. Razveseljivo pa je dejstvo, da se takih o-beležij udeležuje tudi mladina, kajti skoraj da ne morejo verjeti resnici, da se je kaj takega res dogajalo med NOV ! ? In prav je tako, da se mladina udeležuje takih obeležij, kajti borčevske vrste se naglo redčijo, posledica tega prestanega pa je nagla umrljivost borcev in zapornikov, kajti najlepSa leta svoje mladosti so jim bila zatrta in žrtvovana za boljSe življenje potomcev. Zato se to ne sme nikoli več ponoviti in mladina mora spoštovati to, kar jim je na-Sa revolucija priborila. Ob sklepu tega zapisa naj Se povem, da je v novem stanovanjskem bloku v Sp. Gorj ah, na mestu, kjer so bili ustreljeni 28.8. 1941 talci, v Gorjah imajo ta dan svoj krajevni praznik, dobilo ključe za svoja nova stanovanja devet srečnih družin, upokojenci DU Gorje-Zasip pa svoje družabne prostore. Jože Ambrožič ----------- NAGRADNI NATEČAJ ZA INOVACIJE---------- S PODROČJA ZBOLJŠANJA POGOJEV IN HUMANIZACIJE DELA Po sklepu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije od 30. septembra 1980 odbor sveta ZSJ za inovacije razpisuje Nagradni natečaj za inovacije s področja zboljšanja pogojev in humanizacije dela. Nagrade bodo podeljene leta 1982 ob 1. maju - prazniku dela. Na tem natečaju bodo podeljene: - dve prvi nagradi po 30. 000 din, - dve drugi nagradi po 20. 000 din, - dve tretji nagradi po 10. 000 din. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje kriterije: - zboljSujejo delovne pogoje, - zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu. - humanizirajo delo, - zboljSujejo varnost delavcev pri delu, - zmanjšujejo invalidnost delavcev - odpravljajo razne vzroke bolezni delavcev, - odpravljajo ali znatno zmanjšujejo poklicna obolenja, - odpravljajo vzroke, ki Škodljivo vplivajo na delovne pogoje, - zmanjšujejo ali odpravlajo možnost za poSkodbe na delu, - zmanjšujejo Število beneficiranih delovnih mest, - prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev, - povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se morajo nanaSatl na zboljSanje pogojev in humanizacijo dela in morajo vsebovati: - prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporanosti, - dokaz oziroma utemeljitev u-činkov inovacije po kriterijih natečaja, pri čemer ima prednost zdravje delavcev in zbolj -Sanje delovnih pogojev, - utemeljitev in dokaz o ekonomskih in drugih učinkih, - sklep ustreznega organa o vred nosti inovacije oz. rešitve, - priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov, - naslov avtorja. Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so v praksi že u-veljavljene. Prijave poSljite uredništvu Preseka od dneva objave natečaja do 1. marca 1982. Koordinacijski odbor sveta ZSJ za inovacije REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko, Ta, gotovo naj-cenejSa zbirka na Slovenskem, vézana v platno, z večbarnim ščitnim ovitkom (broSiran je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Ce ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broSirano izdajo, ki stane le 350 dinarjev. Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih. Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini: t. PreSernov koledar za leto 1982__________________________ - knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi pr ina Sa poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slikami Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega Učitelj na začetku šolskega leta spoznava svoje učence... Kaj pa je tvoj oče. fantek? vpraša l ončka. -- Bolnik... — Ne sprašu jem tega. Zanima me. kaj tvoj oče dela...? — Kašlja... Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska c. 19. Odgovorni urednik Jože Skuma-vec, dipl, ing., tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 500 izvodih. bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo-kmeč-ko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc - Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory - Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič-Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev - Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Grabeljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih. 2. Ta glavna Urša - privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine. 3. Ljudje pod Osojnikom - delo, v katerem naj pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočut- nostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev. 4. Po jamborni cesti. ..v mesto na peklu______________________ - na bogatih pričevanjih osnovan kulturno-zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu. 5. Hitro pripravljanje jedi - priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnil del Andreja Grum. Če se Še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njemu naročite. Lah -ko pa izpolnite tudi naročilnico ki jo dobite pri tov. Černe Mileni v OSSS in jo pošljete naravnost Prešernovi družbi, Ljubija -na, Borsetova 27.