$ veriga glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE LETNIK XIX ŠTEVILKA APRIL 1977 Gospodarjenje v marcu Marjana Kozamernik, dipl. oec. V mesecu marcu je bila proizvodnja uspešnejša kot v prejšnjih dveh mesecih, saj smo količinski plan presegli 119 %, vrednostnega pa 100 %. Rezultat proizvodnje posameznih TOZD v primerjavi s planiranim je bil naslednji (% izpolnitve plana): niso pa mogli kompletirati vseh gotovih izdelkov. Količinski plan proizvodnje je najbolje izpolnila TOZD Sidrne verige, kar 127 %, vrednostnega pa TOZD Kovačnica. Za proizvodnim načrtom zaostajamo predvsem pri sponskih vijakih in visokood-pomih verigah. TOZD količinsko vrednostno VIJAKARNA 86 81 VERIGARNA 123 140 SIDRNE VERIGE 127 103 KOVAČNICA 111 151 ORODJARNA 138 VZDRŽEVANJE 103 INDUSTRIJSKA OPREMA 86 85 SKUPNE SLUŽBE 86 SKUPAJ 119 110 TOZD Vijakarna je imela pri izpolnjevanju planskih nalog največ težav. Še vedno je problematično pomanjkanje naročil za lesne vijake do 3 mm, prav tako pa tudi izdelava orodja za specialne izdelke. Ovira večji proizvodnji je tudi preskrba z osnovnim materialom, ki večkrat ne ustreza količinsko in kvalitetno. V TOZD Industrijska oprema je plan proizvodnje slabše izpolnjen, ker je primanjkovalo sestavnih delov iz uvoza, predvsem tesnil in elektromagnetov. Proizvodnja polizdelkov je bila uspešna, Če pogledamo še podatke o prodaji, vidimo, da smo količinski plan eksterne prodaje v prvih treh mesecih letos uspeli doseči 83 %, vrednostni pa le 68%. Na takšen rezultat vpliva predvsem nezadostna prodaja v januarju, ko je odprema zaostala zaradi prehoda na računalniško obdelavo zalog gotovih izdelkov in prodaje. Zaostajanje prodaje za predvideno bo negativno vplivalo na finančni rezultat v prvem trimesečju. Proizvedli smo 3.736 ton, prodali pa 3.331 ton izdelkov, to je 89% proizvedene količine. PRAZNIK DELOVNIH LJUDI HBf i VSEGA SVETAH “PRVI MAJfi vsem članom delovne skupnosti in njihovim svojcem prisrčne čestitke Skc* in dobre želje S«* SAMOUPRAVNI ORGANI IrpoilTIČME ORGANIZACIJE INDIVID. POSLOVODNI ORGAN ► - UREDNIŠKI ODBOR Po posameznih grupah izdelkov je bil rezultat proizvodnje naslednji: | ton % izpolnitev plana kovinski vijaki 5 100 sponski vijaki 17 57 lesni vijaki 104 84 lesni posebni 96 105 skupaj vijaki 222 89 zakovice 40 80 razcepke 6 120 žičniki 5 63 navadne meterske verige 278 118 visokoodpome 46 52 opremljene 182 115 sidrne 246 87 skupaj verige 752 98 odkovki 78 139 žica 287 144 skupaj 1.390 104 Tudi s tem pokazateljem gospodarjenja ne moremo biti zadovoljni, saj smo si z gospodarskim načrtom zadali nalogo, da bomo povečali produktivnost za 4 % v primerjavi z letom 1976. Osebni dohodki, izplačani 15. 3. 1977, so bili 10 % višji od izplačanih v lanskem marcu. V okviru Slovenskih železarn pa je gibanje OD naslednje: OD so prikazani povprečno na enega zaposlenega. Med predelovalci žice je Tovarna verige Lesce na prvem mestu. V marcu smo prodali 72% količine proizvodov na domačem trgu, 28% na tujem. To predstavlja 83 % vrednosti doma. Razpon med domačimi in izvoznimi cenami se je še povečal, saj je bila domača cena kar 85 % višja od izvozne. Izvozili smo 349 ton v vrednosti 293.976 $, od tega na konveetibilno področje za 93.342 $. Izvoz zaostaja v marcu za predvidenim za 30 %, v treh mesecih pa za 54 %. Večji del smo izvozili na konvertibilno področje. Produktivnost dela, merjena s količinsko proizvodnjo na zaposlenega, se je v primerjavi z marcem preteklega leta gibala takole: TOZD % VIJAKARNA 84 VERIGARNA 111 SIDRNE VERIGE 111 KOVAČNICA 94 SKUPAJ OZD 85 Plan 1977 Doseženo Indeks Jesenice 4.700 4.509 96 Ravne 4.900 4.757 97 Štore 4.600 4.383 96 Plamen 4.700 4.199 90 Tovil 4.513 4.292 96 Veriga 4.465 4.339 98 Žičnica 3.750 3.455 93 Met. inštitut 5.867 5.712 98 Slovenske železarne 7.442 7.156 97 ČLANKE ZA ŠTEVILKO 5 SPREJEMAMO DO 16. MAJA 1977 VERIGA je glasilo delovne skupnosti Slov. železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Janko S. Stušek, prof. — odgovorni urednik, Niko Bulut — glavni urednik, Marjana Kozamernik, dipl. oec. in Franc Ankerst. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. toč. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. Razgovor z direktorjem V prejšnji številki našega glasila smo objavili odgovore glavnega direktorja na tri vprašanja, tokrat pa objavljamo še odgovore na ostalih 5 postavljenih vprašanj. VPRAŠANJE Proizvodnja v novi kovačnici bi morala normalno potekati. Vse kaže, da bo potrebno več časa, kot je bilo prvotno mišljeno, da se ljudje prilagodijo novim strojem in napravam. Kaj mislite o tem in kdaj pričakujete, da bo proizvodnja stekla in kdaj nam bo ta obrat začel vračati vloženi denar? ODGOVOR Vprašanje je kompleksno, v praksi pa je vendarle več problemov. En problem je izgradnja objekta in postavitev novih postrojenj, ki je praktično zaključena. Potrebna je le še manjša dodelava. Drug problem je prestavitev starih postrojenj in jih kom-pletirati z novimi enotami. To se bo pospešeno reševalo z izgotovitvijo peči za 4. linijo. Ta peč je v tej liniji osnovni agregat in jo bo izdelal TOZD Vzdrževanje. Ko bo peč gotova, bomo preselili stare stroje iz stare v novo kovačnico. Do tedaj pa je bolje tako, da stari stroji še proizvajajo na sedanjem mestu. Tretji problem, ki je zelo velik, pa je pridobitev raznih soglasij republiških inšpektoratov in izpolnitev pogojev za tehnični prevzem investicije kot celote. Ker prve tri linije že proizvajajo, je praktično razen ene peči in manipulatorja vsa nova oprema aktivirana in izdelki I. linije prihajajo na trg že od maja 1976, druge in tretje linije pa od avgusta 1976. Ker pa, kot je omenjeno, investicija ni dokončana, ne moremo od oblasti dobiti obratovalnih dovoljenj, tudi ne obračunavamo še amortizacije. To pa ni izgubljeno, saj se prikaže kot dohodek pri obračunu. V eni izmed naslednjih številk našega glasila bo več o kovačnici napisal tehnični sektor. VPRAŠANJE Vsepovsod na tovarniškem dvorišču, cestah in zelenicah je po zimskem spanju videti precejšen nered. To kaže, da se nihče ne čuti odgovornega za urejanje tovarniške okolice. Ali se bo in kdaj organiziralo temeljito pospravljanje in ali ne bi kazalo organizirati stalnega nadzorstva in osebne zadolžitve za redno vzdrževanje reda na teh prostorih? ODGOVOR Vprašanje je utemeljeno in tako meni kot vsem, ki so za red, povzroča glavobol. Red in čistoča se morata v urejeni delovni organizaciji opažati povsod. To se prične že pri vratarju, kjer poslovni partnerji dobijo prvi vtis. Lani smo imeli veliko gradbenih del med posameznimi glavnim stavbami. To je bil mnogim odgovornim vedno zelo pripraven zagovor. Ta dela so pri kraju in z akcijo že pričenjamo. Pri transportni skupini in ekspeditu bomo odprli delovno mesto delovodje. Leta bo imel ves tovarniški prostor, iz katerega bo razvidno, kateri prostori spadajo glede vzdrževanja reda in čistoče v posamezne TOZD in pod njihovo odgovornost. Ta skupina bo tudi zbirala odpadni material, še uporabnega vračala v proizvodnjo, ostalo pa odstranjevala iz podjetja. Ta delovodja bi bil plačan brez vsakih analiz prav gotovo že s tem, ko bi izločal za proizvodnjo še uporaben material, ki gre sicer v staro železo. Da je nered tak, smo krivi veliko tudi sami, ko delamo s skupno lastnino včasih tako, kot bi bila sovražnikova. Tako bomo problem nereda po dvoriščih morda le odpravili. VPRAŠANJE Tu pa tam slišimo tarnanje nekaterih ljudi v proizvodnih obratih: »Nimamo naročil.« Ali je tako tarnanje utemeljeno, ali je morda samo prenašanje odgovornosti za neuspeh na druge? Ali lahko vsaj načelno poveste, kakšno je stanje z naročili v tem trenutku in kakšni so izgledi za naprej. ODGOVOR V taki delovni organizaciji kot je naša, ki ima širok spekter izdelkov, je vprašanje naročil pogost pojav, predvsem pa še, ako ima visok odstotek izvoza kot pri nas. Tako kot smo z gospodarskim načrtom predvidevali, delo seveda ne poteka, no tako, tudi nikoli ni in verjetno tudi nikoli v bodoče ne bo. Seveda pa se skušamo z gospodarskim načrtom približati rednemu stanju. O kar najboljši rešitvi tega vprašanja smo na vodstvu v komerciali že veliko razmišljali. En zaključek je gotovo pravi in ta je, da bomo referente prodaje osvobodili prevelikega administrativnega dela, jih poslali po tržišču, skratka njihova naloga bo v bodoče predvsem pridobivanje naročil na domačem trgu, vso administracijo v zvezi z naročili pa bodo prevzeli drugi. Poleg tega pa se predvidevajo še drugi ukrepi, da se stanje čim bolj uredi. Na splošno pa stanje z naročili ni tako kritično, razen pri sidrnih verigah. Temu pa je vzrok kriza ladjedelništva v svetu. Nekaj težav je tudi v TOZD Verigama z verigami od 8 do 13 mm premera. Tako pri sidrnih verigah kot pri verigah od 8 do 13 mm pa bomo zadevo reševali s prodajo v Bolgarijo, Romunijo in na Poljsko, ker letošnji posli še niso v celoti zaključeni. VPRAŠANJE Nov tip naših zelo iskanih snežnih verig RIVAL je bil v pretekli zimski sezoni predmet mnogih razprav od zunaj. Sedaj je čas, da se temeljito pripravimo na novo zimo. Kaj se je in kaj se bo naredilo, da se stanje ne bo ponovilo in ali bo omenjenih verig tudi na domačem trgu v zadostnih količinah in po dostopnih cenah? ODGOVOR Mislim, da je bila s komercialnega stališča zadeva v redu izpeljana. Lani smo praktično prodali vse stare tipe verig iz zalog in nekaj malega tudi RIVAL. Trg sedaj za nov tip verige ve in ni skrbi za naslednjo zimo. Sedaj smo na začetku delovne sezone za snežne verige, in mislim, da ni skrbi, da jih ne bi mogli do jeseni izdelati toliko, kot jih bo trg tudi potreboval. Lani je bilo to glede trga nemogoče, ker smo imeli veliko obveznosti z naročilom iz Zahodne Nemčije, ki je prispelo šele na začetku meseca maja. Prodano je bilo tudi tisto, kar je bilo na zalogi. Sicer pa ni to škoda le za nas, ampak tudi za celotno družbo. VPRAŠANJE Naš parkirni prostor je postal spričo naglo naraščajočega števila avtomobilov prete- sen in se na tem mestu ne more razširiti. Kako in kdaj se bo ta problem rešil? ODGOVOR To je dejansko problem. Delno bomo to rešili z izgradnjo nove orodjarne. Sodelavci iz TOZD Orodjarna in TOZD Industrijska oprema bodo imeli ob cesti k Šobcu tj. na nasprotni strani sedanjega vhoda v tovarno svoj, nov parkirni prostor. Drugi del rešitve je z odkupom Gorenjke, ki je vsaj po zatrjevanju predstavnikov ŽITO — Ljubljana, tik pred vrati. Gorenjka se bo v dveh letih preselila namreč v nove obrate poleg pekarne, sedanjo stavbo in vse zemljišče pa bi odkupila naša delovna organizacija. V imenu uredniškega odbora se tovarišu direktorju za odgovore najlepše zahvaljujem. Mnogo je še drugih vprašanj in problemov, na katere bi naši bralci želeli dobiti odgovore. Prav bi bilo, da bi tovarišu direktorju ali kakemu drugemu vodilnemu delavcu v naši delovni organizaciji naši bralci preko uredništva ali direktno sami, postavili vprašanja o stvareh, ki jih zanimajo. Poskrbeli bomo, da bodo vprašanja in odgovori nanje objavljeni v našem glasilu. Urednik Niko Bulut Obisk predstavnikov raziskovalne skupnosti Slovenije V torek, 12. aprila 1977 so nas obiskali predstavniki Raziskovalne skupnosti Slovenije. Veselilo nas je, da smo lahko pozdravili v naši sredini predsednico Raziskovalne skupnosti Slovenije dr. Kom-hauserjevo in ostale člane. Namen obiska je bil komisijski prevzem razvojne raziskave »Odstranjevanje oksidne plasti na valjani žarjeni žici s peskanjem«. Povabili smo tudi predstavnike Ljubljanske banke Ljubljana in Radovljica in Občinske skupščine Radovljica. Investicija v pripravo materiala je imela namen uvesti nov postopek pri vlečenju žice. Zato smo dobili kredit Raziskovalne skupnosti Slovenije iz Sklada Borisa Kidriča, sodelovali pa sta s kreditom tudi Ljubljanska banka centrala in enota Radovljica. Za naložbo smo se odločili iz več vzrokov. Po letu 1972 je povpraševanje po vlečeni žici v našem podjetju tako naraslo, da obstoječi žicovlek s svojo zmogljivostjo ni več zadostoval za kritje porabe materiala v predelovalnih obratih. Obenem z naraščajočo proizvodnjo pa so se zaostrili predpisi o nevtralizaciji odpadnih voda. Tako smo bili pred problemom, kako izvršiti povečanje proizvodnje vlečne žice in zmanjšati količino odpadne vode. Obenem pa naj bi novi obrat priprave materiala pomenil še spremembo pri skladiščenju in transportu do predelovalnih strojev. Vsi ti razlogi so vplivali na idejo, da se iz klasičnega pripravljanja valjane žice za prevlek s pomočjo razredčene žveplene kisline preide na način peskanja. Gradbena dela je prevzelo Obrtno gradbeno podjetje »Grad« Bled. Istočasno smo se odločili zgraditi še tovarniški kolektor, ki naj bi vsem obratom (obstoječim in na novo zgrajenim) omogočal dovod vseh energetskih medijev. Gradnja hale je bila zaključena ob novem letu 1975 in januarja 1976 smo pričeli montirati strojni park. Leta 1976 je bila poskusna proizvodnja. Predvidene kapacitete so bile dosežene proti koncu leta, kar je ob priučevanju (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) delovne sile in pri osvajanju novih tehnoloških postopkih tudi razumljivo. Investicija je bila popolnoma upravičena: a) Stroški investicijskega vlaganja za uporabo peskanja so 3 do 9-krat manjši od lužen j a, b) odpade poraba velikih količin pitne vode, žveplene kisline, apna za nevtralizacijo mazuta za kurjenje kotla (leta ogreva lužilne banje in apneno vodo), c) odpade ves proces nevtralizacije odpadnih lužin ins tem nevarnost za onečiščenje rek in potokov, d) odpadejo korozijski vplivi na stroje in stavbe v bližnji okolici, e) ni prisotnosti zdravju škodljivih kislinskih hlapov, f) ni nevarnosti pojava krhkosti žice zaradi difuzije vodika, g) odpade umetno staranje žice po luženju, h) materialnih izgub je za 20% manj pri peskanju kot pri luženju, i) odstranjena skaja se lahko uporabi v jeklarskih pečeh. V novem obratu so vlečni stroji opremljeni z navij alci žice. Košare na navijalcih so izdelane tako, da so same po sebi paleta, na katero je navito do 1500 kg žice. Torej ni nobenega ročnega transporta in na predelovalnih strojih je manj menjav. Izkoristek upogibalnih strojev verig je do 60% večji po novem sistemu od starega. Primerjava obratovanja novega in starega obrata: Proizvodnja (v t letno) stari: 6.400 ton novi: 12.000 ton Kolikor bi želeli po starem načinu proizvesti 12.000 ton vlečene žice, bi potrebovali v primerjavi z novim postopkom: 'E d > O t/2 s mazuta v tonah 95 0 hidr. apna 12 0 žveplene kisline 320 0 pitne vode m3 250.000 0 Produktivnost dela je po- rastla za 40% v primerjavi s starim obratom. Iz gornjih podatkov vidimo , da je bila investicija ne le ekonomsko upravičena, ampak tudi uspešna za ohranitev naše okolice zdrave in čim manj onesnaže- Tito in mladina in Marjan Puhar V letu velikih jubilejev naše socialistične revolucije, 40-letni-ce prihoda predsednika Tita na čelo KPJ, 85. rojstnem dnevu in 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, kot v letu, ko se začenjajo temeljite priprave na 11. kongres ZKJ in 8. kongres ZKS ter mladinske kongrese, se s ponosom in spoštovanjem spominjamo ogromnega prispevka tovariša Tita v vseh naših prizadevanjih za boljši jutri. Bogata osebnost Josipa Broza Tita, celovitost njegovega teoretičnega in praktičnega dela in rezultatov, ki so s tem delom nastajali, že desetletja daje močan pečat življenju, oblikovanju in obnašanju mladih generacij. Nešteto niti povezuje Tita z mladino, neizmerljiva je povezanost njegove misli in dela z življenjem, akcijo, idejami in snovanji mladih. To globoko preže-manje Tita z mladino praktično ni opredeljivo, še manj ga je mogoče izdvojiti iz življenja in skupne revolucionarne prakse ter rezultatov, ki smo jih dosegli tekom te štiridesetletne revolu-cioanrne borbe s Titom na čelu. Pod vodstvom Tita so se naši narodi in narodnosti, delavski razred in mladina uspešno uprli in se upirajo vsem poskusom, da bi se zaustavil proces samoupravnega in demokratičnega razvoja, smer, za katero smo se odločili in ki ji vse odločneje sledimo. Tovariš Tito je postal simbol naprednih teženj in svobode za vse napredne sile širom sveta, priznan borec za mir, enakopravnost in dostojanstvo vseh narodov in držav, vztrajen borec za krepitev politike neuvrš-čanja in aktivne miroljubne koeksistence. S svojo neutrudno aktivnostjo daje močan pečat mednarodnim odnosom. Tovariš Tito je simbol naprednih stremljenj naših delovnih ljudi in mladine. Naša mladina je svojo revolucionarno opredelitev povezala s Titovo osebnostjo in delom. Zato je ponosna, da živi, ustvarja in gradi svojo bodočnost v Titovi dobi in Titovi Jugoslaviji. Dejstvo, do v Zvezi socialistični mladine začnemo s praznovanjem teh pomembnih jubilejev prav s pripravami na proslavo dneva mladosti, ima globok in simboličen pomen. Minilo je mnogo let, odkar je mladina Jugoslavije enoglasno sprejela idejo, da sprejme rojstni dan tovariša Tita za svoj dan »dan mladosti«, s čimer je hotela svoje celotno družbeno bistvo, svojo opredelitev in težnje poistovetiti s človekom, ki je naše narode in narodnosti povedel, vodil in jih še vodi po poti, ki predstavlja najsvetlejšo, pravzaprav novo stran v njihovi zgodovini. Vse akcije in manifestacije ob proslavi Dneva mladosti se bodo vodile v znamenju jubileja, to je 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije, ki jo slavimo letos. Revolucionarno delo maršala Tita je odločilni in neprecenljivi prispevek zmagoviti narodnoosvobodilni borbi, razvoju socialistične samoupravne družbe, bratstvu in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti, neuvrščenosti in neodvisnosti naše države v svetu. Organizacije ZSM moramo obeležiti pomembne jubileje predvsem z doseganjem čim boljših delovnih rezultatov v tovarnah šolah na vasi in povsod, kjer mladi živijo in delajo. To leto naj bo leto dela, delovnih tekmovanj in največjih delovnih uspehov: vse akcije in manifestacije naj afirmirajo naše znanje, delo in strokovnost. Mladi se moramo vsakodnevno angažirati v osnovnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, pri uresničevanju zakona o združenem delu in ustave. Idejnopolitičnemu delu mladih moramo posvetiti še posebej veliko pozornosti, kajti le na ta način bomo vzgajali dobre naslednike revolucionarjev iz vojnih in predvojnih časov. Mladi moramo negovati tradi- cije iz narodnoosvobodilne borbe in seznanjati mlade s svetlo preteklostjo, še bolj moramo razsvetljevati značaj NOB in socialistične družbe. Praznik mladosti bo letos trajal dva meseca in bo nesluteno svež in nepredvidljivo vznemirljiv. Povod je več kot pomemben: 40 let prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegov 85. rojstni dan. start štafete mladosti je bil v Nišu 27. marca točno opoldne. Pred več kot 120.000 mladinci, delovnimi ljudmi in prebivalci je bil izveden nevsakdanji program. Gledalci in izvajalci niso bili razdeljeni — tisoče fantov in deklet je kreiralo program in sodelovalo v njem. Potem pa je krenila štafeta mladosti na skozi vse republike in pokrajine, pot, dolgo tisoče kilometrov, skozi sto in sto naših mest in vasi. Letos prvič so izdelali štafetno palico mladinci sami. Ta čast je pripadla študentom Fakultete uporabne umetnosti v Beogradu. Med tridesetimi deli so se profesorji opredelili na štiri najuspešnejše, žirija pa je pod vodstvom arhitekta Bogdana Bogdanoviča enoglasno izbrala inačico, ki jo je predložil Samo Simič, študent petega letnika kiparstva, dober mladinec in komunist. Zvezni odbor je sprejel Savičevo inačico, ker »z moderno in razigrano obliko nosi nedvomno in čisto estetsko ter idejno sporočilo«. Osnovo štafetne palice sestavlja šest stiliziranih oblik, ki asociirajo na zastave. Zgornji del je sestavljen iz 40 oblik, simbolov neomajne zveze narodov in partije s Titom, na vrhu pa raste cvet — znamenje mladosti in ustvarjalnega nemira. V letošnji proslavi mladih je tej fakulteti pripadla še ena prijetna naloga: študenti grafične smeri bodo izdelali plakat za 25. maj. Na koncu šolskega leta bodo najboljši plakati in štafete razstavljeni v beograjskem domu mladine, zatem se bodo preselili v častne vitrine fakultete, da pričajo o izredno pomembnih trenutkih v tri desetletja dolgi zgodovini te ustanove. Prireditev 25. maja zvečer na Stadionu JLA bo prava narodna svečanost, v kateri bodo publika in izvajalci del iste celote. (Nadaljevanje na 4. strani) Finančna struktura — stroški investicije: I. OSNOVNA SREDSTVA Zgradba in kolektorski kanal Oprema Stroji in naprave II. OBRATNA SREDSTVA 10,006.797 din 11,714.199 din 21,720.996 din 3,000.000 din SKUPAJ 24,720.996 din VIRI FINANCIRANJA Struktura financiranja investicije: din % — lastna sredstva 14,666.341 din 59,3 — Sklad Borisa Kidriča 1,957.800 din 7,9 — Ljubljanska banka centrala 1,957.800 din 7,9 — Ljubljanska banka Radovljica 652.855 din 2,6 — devizni kredit 5,486,200 din 22,3 Skupaj 24,720.996 din 100 ne s škodljivimi primesmi za favno in floro v okolici. Novi obrat ima za samope-skalno napravo dodatno sicer inštaliran 100 kW motor, ne rabi pa nobenih drugih kemikalij . Ugotovili smo, da je bila in- vesticija ekonomsko in tehnično popolnoma upravičena. Ponovno se zahvaljujemo Raziskovalni skupnosti Slovenije in Ljubljanski banki za pomoč pri uvedbi razvojne raziskave v proizvodnjo. M. K. 27. april — dan OF Dan ustanovitve OF ni le spominski dan, ampak tudi velik praznik slovenskega naroda. Letos ga proslavljamo v znamenju 40. obletnice ustanovitve KPS, 40. obletnice prihoda tov. Tita na vodstvo KPJ in 85. obletnice tovariša Tita. Vsi ti jubileji so v ozki povezavi s tem dogodkom. 27. april 1941 je bila v stanovanju Josipa Vidmarja v Ljubljani, na Večni poti št. 3, ustanovljena Protifašistična fronta, kasneje Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Na tem ustanovnem sestanku so bili: Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl kot predstavnika KPS, Tone Fajfar kot zastopnik krščanskih socialistov, Jože Rus kot zastopnik demokratičnega krila Sokol ter Josip Vidmar, dr. Fran Šturm in dr. Ferdo Kozak kot zastopniki slovenskih kulturnih delavcev. Sprejeli so vrsto pomembnih in dobro znanih sklepov, ki so prispevali k osvoboditvi naše domovine in pomenili osnovo za današnjo novo Jugoslavijo. Obujati spomine na te dogodke pomeni danes zgodovinsko preteklost. Toda zavedati se moramo — posebno še mladina — da je bila prav to osnova za vse, kar danes imamo: blaginja, mir, enakopravnost, samoupravljanje, socializem,... Dan ustanovitve OF torej ni le spominski dan, ampak tudi trenutek, da se ozremo po preteklosti in se vprašamo, kakšen je naš delež na tej dolgi poti razvoja in napredka. N. B. (Nadaljevanje s 3. strani) Njena vsebina je rezultat dela 150 mladih kulturnih delavcev iz vseh republik in pokrajin, končni scenarij pa delajo ustvarjalci iz Novega Sada, Prištine, Skopja, Titograda, Sarajeva in Beograda. Prvič ta prireditev ne bo klasična, ampak enotna predstava, moderno umetniško delo z enotnostjo prostora in časa, poudarja Vaša Radovič, sekretar zveznega odbora za proslavo dneva mladosti. Glasba, besede svetloba, barva in scenografija morajo biti strogo funkcioanalni in uglašeni z osnovno idejo in scenarijem. Želimo preiti kramp in motiko, kot simbola dela. Prekinjajoč prakso »ena skupina, ena točka« se letos oblikuje edinstven ansambel, ki je sestavljen iz najkvalitetnejših mladih amaterskih folklornih in baletnih plesalcev, glasbenikov, telovadcev, recitatorjev. To pomeni, da se izvajalci ne pojavljajo na sceni sami, da bi izvedli svojo točko, ampak se posamezni deli ansambla aktivirajo večkrat med programom, glasbene, ritmične in govorne vsebine delujejo sinhronizirano in simultano. V programu bo sodelovalo okrog 4.000 pionirjev, mladincev in vojakov iz vseh krajev naše domovine. Program bo simboliziral vojno obdobje med narodno vstajo in borbo za svobodo, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, neodvisnost in mir pa tudi čvrsto odločnost narodov in mladine, da branijo dosežke revolucionarnega boja in socialistične gradnje in da vztrajajo na Titovi poti. Na koncu, ko bo štafeta prišla do Tita, se bodo na nebu z laserskimi žarki izpisale besede: TOVARIŠ TITO, RADI TE IMAMO. Sindikat in kadrovska politika Jože Hozjan Sindikat je po ustavi nosilec vseh kandidacijskih postopkov, za katere koli funkcije v samoupravnih organih in za vse ostale delegate. Tu gre zlasti za: — delegate v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela; — člane organa samoupravne delavske kontrole; — člane izvršilnega organa delavskega sveta in kolektivnega poslovodnega organa; — delegate v organih krajevne skupnosti; — delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; — delegate za zbor združenega dela skupščine občine; — delegate v organih podpisnic določenih samoupravnih sporazumov ali družbenih dogovorov; — delegate v organih banke in zavarovalnice; — vse druge delegate iz temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti. Sindikat zagotavlja demokratičen postopek pri evidentiranju možnih kandidatov in demokratično odločanje delavcev o tem, kdo bo kandidat za posamezno funkcijo. Sindikalna organizacija zagotavlja tako sestavo samoupravnih organov in delegacij, da ustreza sestavi zaposlenih, kar še posebej velja za ustrezno število delavcev iz temeljne dejavnosti, žensk in mladine. Sindikat uresničuje razredna merila v kadrovski politiki in pri tem daje podporo samo takim kandidatom za samoupravne in druge funkcije, ki si iskreno prizadevajo za uresničevanje ustave in sedaj tudi zakona o združenem delu in ki upoštevajo stališča in sklepe sindikalnih organov v organizaciji. Sindikat sodeluje v množičnih volilnih postopkih tako, da s političnim delovanjem zagotavlja, da bi vsi delavci uresničevali svojo volilno pravico, ki je obenem tudi samoupravna dolžnost in odgovornost. Sindikat je nosilec postopkov za odpoklic delegatov v samoupravnih organih in za odpoklic drugih organov. Sindikat ima določeno število članov v razpisnih komisijah za poslovodne organe. Za stališča, ki jih delegati sindikatov zavzemajo v razpisni komisiji, morajo dobiti pred hodno mnenje sindikalnih organov, ki so jih delegirali. Na vseh drugih področjih kadrovske politike sodeluje sindikat tako, da spremlja stanje, organizira razprave, daje pobude in predloge, zavzema stališča itd. V uresničevanju ustavne funkcije v kadrovski politiki, sindikat tesno sodeluje tudi z drugimi družbeno političnimi organizacijami, zlasti v zvezi komunistov in v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva. Sindikat v družbenem varstvu samoupravnih pravic Jože Hozjan Kadar so v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti pa tudi drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistveno skaljeni samoupravni odnosi, huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija ne izpolnjuje zakonskih obveznosti, lahko da osnovna organizacija sindikata občinski skupščini ali družbenemu pravobranilcu samoupravljanja: — pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper organizacijo združenega dela ali delovno skupnost (odstavitev poslovodnega organa ali posameznih delavcev z vodilnih delovnih mest, razpustitev delavskega sveta ali izvršilnega organa, začasna omejitev uresničevanja določenih samoupravnih pravic delavcev, imenovanje začasnega organa itd.); — predlog za prenehanje začasnih ukrepov družbenega varstva pred določenim časom, če so prenehali razlogi, zaradi katerih so bili uvedeni. V sporu, ki nastane med delavci posameznih delov organizacije združenega dela ali med delavci in organi v organizaciji združenega dela ali med delavci organizacije združenega dela in med organom družbenopolitične skupnosti, pa ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost svoje zahteve postaviti prek sindikata, to je: — prek osnovne organizacije sindikata, če gre za spor v temeljni organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti; — prek osnovne organizacije sindikata in prek konference osnovnih organizacij sindikata, če gre za spor med delavci dveh ali več temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnostih v okviru iste delovne organizacije; — prek osnovne organizacije sindikata in prek sindikalnega koordinacijskega odbora, če gre za spor med delavci iz dveh ali več delovnih organizacij v okviru iste sestavljene organizacije združenega dela; — prek osnovne organizacije sindikata in prek občinskega odbora sindikata, če tega ni, pa prek občinskega sveta zveze sindikatov, če gre za spor med delavci in organom občine; — prek osnovne organizacije sindikata in prek republiškega odbora ustreznega sindikata, če gre za spor med delavci in republiškimi predstavniškimi ali upravnimi organi. Izvršni odbor delovne organizacije sindikata začne postopek na lastno pobudo ali na zahtevo delavcev pred pristojnim organom družbenopolitične skupnosti. Če pa gre za spor, ki presega temeljno organizacijo združenega dela, začne postopek izvršni odbor osnovne organizacije sindikata skupaj s pristojnim organom sindikata na ravni delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela, občine ali republike. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in drugi pristojni sindikalni organ upravljanja organizacije združenega dela oziroma pristojni organ družbenopolitične skupnosti skupaj ločijo osnove in ukrepe za rešitev spora. Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom in načinom reševanja spora v organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti, zahteva iz- vršni odbor osnovne organizacije sindikata od skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti, naj obravnava zahtevo delavcev, zaradi katere je nastal spor. Pri tem lahko predlaga tudi ukrepe (npr. razpust delavskega sveta, odstranitev izvršilnega ali poslovodnega organa ali delavcev, ki opravljajo vodilne funkcije, če je nastal spor zaradi njihovega nepravilnega dela, ravnanja itd.). Vse naloge sindikata v zvezi z reševanjem skupinskih sporov (sem uvrščamo tudi prekinitve dela) so nujne in jih je treba opravljati hitro in učinkovito. PRAVICE DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU Naslednja načela so podlaga človekovega položaja in njegove vloge ob delu z družbenimi sredstvi: — da dela z družbenimi sredstvi, ki onemogočajo izkoriščanje; — osvoboditev dela, ki zagotavlja spoštovanje človeka, njegovo socialno varnost in razvoj osebnosti; — samoupravljanje, ki pomeni odločanje o lastnih in skupnih interesih; — nagrajevanje, skladno z načelom: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu«; — ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; — solidarnost in vzajemnost posameznika do vseh in vseh do posameznika; — svobodna pobuda pri razvijanju vseh dejavnosti; — demokratični politični odnosi, ki zagotavljajo uveljavljanje vseh pravic in dolžnosti; — enakost pravic in dolžnosti ter odgovornost ljudi, skladno z ustavnostjo in zakonitostjo. ALI VESTE — da je v letu 1976 poprečni osebni dohodek zaposlenih v Sloveniji znašal 4.068 din. Delavci v gospodarstvu so zaslužili 3.932 din, v negospodarstvu pa 4.789 din— — da je človeštvo (ugotovitve nekega švicarskega znanstvenika) v zadnjih 5.500 letih doživelo 14.513 vojn, ki so zahtevale okoli 3.640 milijonov žrtev; — da je po francoskih raziskavah ugotovljeno, da pri avtomobilskih nesrečah umre mnogo manj ponesrečencev, ki so uporabljali pri vožnji varnostne pasove kot pa tisti, ki jih niso uporabljali. Od 214.000 udeležencev v prometnih nesrečah je umrlo 1,95 % uporabnikov varnostnih pasov in 4,62 % neupo-rabnikov, torej dva in pol krat več. Spomnimo se tega, kadar se odpravljamo na pot z avtomobilom; — da največ prave kave popijejo Švedi (9,06 kg na osebo letno), slede jim Američani, Norvežani itd.; — da imajo v Franciji v nekem terminalu blizu Marseillesa ogromno dvigalo, ki lahko dvigne 545 ton. Pravijo, da je to najmočnejše dvigalo v Evropi; — da bo v okviru splošnega in dispanzerskega zdravljenja uvedeno zdravljenje bolnikov na domu; — da bo v okviru zobozdravstva uvedena dežurna služba za celo Gorenjsko regijo in zobna ambulanta za borce; — da je v radovljiški občini 108 občanov, ki so prijavili nad 120.000 din osebnega dohodka v letu 1976 (za obdavčenje); — da je bilo v naši tovarni 1957 leta poprečno zaposlenih 881 delavcev in zabeleženih 150 primerov poškodb pri delu. Delovna skupnost skupnih služb in njeno mesto Janko Stušek, prof. Delo in samo delo ustvaraj novo vrednost, omogoča pridobivanje dohodka. To je eden od osnovnih Marxovih politično ekonomskih aksiomov, ki ga je spoznal že od predhodnikov ekonomistov — veteranov Smitha, Ricarda pa tudi Quesnaya in drugih, le da ga je drugače družbeno ovrednotil. Vse, kar ima rentno obliko ustvarjanja vrednosti ali oplajanje kapitala, pa je izraz minulega oziroma prisvojenega dela. Vendar Marxu še na misel ni prišlo, da bi v produkcijskem procesu kot celovitem odnosu ustvarjanja vrednosti, ki kot produkt dobi svojo vrednost, ko se ob svobodni menjavi sooči z drugim produktom in vanj vloženim delom, ločil umsko delo od fizičnega, da bi poznal ustvarjalno in neustvarjalno delo, več stopenj umsko-ustvarjalnegain neustvarjalnega dela, produktivno in neproduktivno delo in podobno. V sistemu, kjer je delo podlaga vrednosti, je delo del produkcijskega postopka od ideje do realizacije in do svobodne menjave — tržne ali dogovorjene, kjer vloženo delo kot vrednost dobi svojo ceno. Na osnovi dela in z delom ustvarjenih dobrin vseh delavcev naše samoupravne skupnosti, daje ustava vsem delavcem in vsi, ki delamo, smo delavci, pravico odločanja o oblikah dela, sredstvih dela, presežkih dela in medsebojnih razmerjih, skratka o vsem, kar je v elementarni povezavi z delom (14. člen zvezne ustave). Temeljna organizacija združenega dela pa je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja. Ker pa vsaka oblika dela ne more biti združena in vključena v osnovne organizacij-sko-produkcijske enote in ker v proizvodnji ustava samo delavcem temeljnih organizacij daje neposredno pravico odločanja pri razporejanju dohodka (17. člen), jim s tem priznava, da samo delavci temeljne organizacije ustvarjajo dohodek, torej da samo delo delavcev v TOZD ustvarja novo vrednost. Združene temeljne organizacije so si za zagotovitev oziroma izvršitev svojih skupnih potreb formirale delovno skupnost skupnih služb, s katero so s samoupravnim sporazumom regulirale svoje medsebojne odnose. Delavci v delovni organizaciji pa imajo poseben status. Kakšen? Ti delavci v »organizaciji združenega dela opravljajo ad-ministrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij (tj. temeljnih organizacij — op. J. S.) v njeni sestavi« (člen 29 zvezne ustave, 31. člen republiške ustave, 15. člen Zakona o združenem delu). Nobenega dvoma ni, da so s pomožnimi dejavnostmi, administracijo in strokovnostjo vključeni v proizvodni proces TOZD in udeleženi pri že omenjenem ustvarjanju vrednosti. Ker pa niso konstituirani v TOZD, ne odločajo o ustvarjenem dohodku. Delavci, združeni v DSSS, so samo uslužbenci TOZD, ker opravljajo usluge, za TOZD in so od njih finansirani, torej plačani. Celo medsebojna razmerja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb se urejajo ne s samoupravnimi sporazumi, tako kot v TOZD, temveč s samoupravnimi akti (pravilniki) v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih TOZD in DSSS (člen 29/4 — zvezna ustava). To pa je gotovo vprašljiv enakopraven družbenoekonomski položaj. Čisto gotovo je, da je nastal kratek stik pri reševanju ali vrednotenju dela delovnih skupnosti. Delavci v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije imajo okrnjene pravice, medtem ko imajo delavci organizacij združenega dela družbenega pomena, in so ravno tako odvisni od dohodka oziroma prihodka TOZD, iste pravice kot delavci v TOZD. Administra- torka, ki opravlja administrativna dela v TOZD, zaradi svoje delovne razporeditve lahko odloča o celotnem dohodku (člen 17), medtem ko administratorka v DSSS o tem ne more odločati in ima pravico le do sredstev za osebne dohodke (plačo) in skupne porabe (člen 95/3 — ZZD). Takšne korelacije kažejo bolj na mezdna kot samoupravna razmerja. Nobenega dvoma ni, da bi iskanje rešitve in dokazovanje enakopravnosti delavcev DSSS v nakazani smeri zgrešilo cilj in niti ne bi bilo v skladu z ustavo. »Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjavo dela enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci organizacij združenega dela drugih Franci Vovk Minilo je leto dni, odkar so se krajani Lesc na referendumu odločili, da bodo za komunalno ureditev kraja prispevali po 1 % neto zaslužka. S tako zbranimi sredstvi naj bi do konca leta 1980 delno uredili kanalizacijo in asfaltirali večino ulic in cest v Lescah, Hrašah, Hlebcah in Studenčicah. 45% zbranih sredstev, namenjenih za realizacijo srednjeročnega programa pa bo, kot je znano, prispevalo Turistično društvo Lesce. Tako bo »šobec« pričel vračati kraju pred 20 leti zastavljeno in v naslednjih letih vloženo delo v ureditev campa. V občini Radovljica so Lesce sicer ena večjih krajevnih skupnosti, vendar po programu do leta 1980 daleč presega vse krajevne skupnosti, ne samo v občini ampak verjetno tudi večino KS v Sloveniji. Za izvedbo tega srednjeročnega programa je bil v okviru Krajevne skupnosti izvoljen poseben odbor. O delu odbora, v okviru katerega deluje več komisij specializiranih za posamezna področja dela so krajani sproti obveščeni bodisi na zborih krajanov, bodisi preko posebnih tiskanih informatorjev, ki jih po potrebi izdaja odbor. Zato samo na kratko poglejmo, kako se uresničuje program, ki smo ga sprejeli pred dobrim letom. Do lanskega novembra se je odbor ubadal s številnimi pro- V tromesecnem poročilu ugotavljamo, v kakšni meri in s kakšnimi sredstvi se uveljavlja varstvo pri delu v TOZD z novo organizacijo službe varstva pri delu. Primerjava podatkov za prve tri mesece letos z letom 1976 kaže, da se je število nesreč zmanjšalo za 13,4 %. Resnejših nesreč v letu 1976 ni bilo, letos pa že 3. dejavnosti«. (16. člen zvezne ustave), torej s TOZD. Analogno bi potemtakem moralo biti tudi za DSSS delovnih organizacij. Zakon je bil v tem bolj natančen in hoče medsebojne odnose med delavci TOZD in skupnimi službami rešiti z dohodkovnimi odnosi. Kajti napačno bi bilo, da bi bile skupne službe delovne organizacije proračunsko datirane, prav tako ne morejo imeti odprtega računa. Niso udeležene pri delitvi celotnega dohodka, pa vendar dohodek ustvarjajo, ne morejo biti organizirane v obliki temeljnih organizacij, niti ne smejo biti v mezdnem odnosu, delavci DSSS imajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci TOZD«, seveda pa ne oblasti odločanja (!), kar se zdaj še pogosto dogaja (tov. Popit, Delo 9. 4. 1977). Vse to morajo urediti dohodkovni odnosi. »Zakon govori o dohodku delovne skupnosti, ki ga le-ta ustvarja s svobodno menjavo dela z delavci TOZD. Določa, da je dohodek delovne skupnosti odvisen od prispevka k uspehu pri poslovanju, prispevka k zadovoljevanju potreb in interesov TOZD, od vrste obsega in kakovosti dela, ki ga delovna skupnost opravlja za TOZD ...« (P. blemi: od sestavljanj programa del, zbiranja načrtov, iskanja najugodnejših izvajalcev del in kreditodajalcev pa do zbiranja raznih soglasij. No, v novembru so bile po predhodni temeljiti proučitvi večjih ponudnikov podpisane pogodbe s Cestnim podjetjem Kranj za izvedbo skoraj 3/4 vrednosti vseh del, od kanalizacije do asfaltiranja. Zaradi ugodno sklenjenih pogodb se je lahko prvotni program, ki ga je sprejel odbor razširil in zajel tudi ureditev kanalizacije v zahodnem delu Lesc in zbirni kanal na Trati. Kanalizacijska dela na Trati so zaključena, prav tako pa so v zaključni fazi tudi dela v naselju »Dahau«. Po zaključku kanalizacijskih del se bo pristopilo k asfaltiranju, še v letošnjem letu naj bi skušali asfaltirati tudi vse ulice in ceste, ki so po programu predvidene za asfaltiranje. Ob izvršitvi primarnih nalog (ureditev kanalizacije in asfaltiranja) je planirana tudi dopolnitev javne razsvetljave in izgradnja manjših športnih in rekreacijskih objektov, predvsem manjših otroških igrišč. Posebno pereč problem razsvetljave je v zahodnem delu Lesc, v trikotniku za železniško progo, Savska in Finžgar jeva cesta ter v vaseh Hraše in Hlebce. Komisija za razsvetljavo je predlagala postavitev nočnih svetlobnih teles prav na teh področjih. Služba varstva pri delu ugotavlja na podlagi podatkov prvih treh mesecev, da so bili na področju razvoja v posameznih TOZD in organizacije dela storjeni vidni ukrepi, ki se predvsem kažejo v zmanjšanju števila nesreč pri delu. Z doseženimi rezultati pa ne moremo biti zadovoljni, saj nas zabeleženi resnejši primeri nesreč ponovno opozarjajo, Toš, sobotna priloga Dela 2. 4. 1977, 95. člen ZZD). Vse navedeno pa je potrebno še ovrednotiti in izmeriti. Jasno je to, da je potrebno razmerje med delavci po prispevku vloženega dela določiti kot dohodkovno razmerje in oceniti preko svobodne menjave dela. Jasno je tudi, da te odločitve in ocenitve zvezne ustave nalaga republiškim in zveznemu zakonu, republiškim ostalim zakonom in zakoni, samoupravni sporazumi TOZD, temeljne organizacije pa si formirajo strokovno službo, ali pa odprejo delovno mesto strokovnjaka znotraj TOZD in samoupravno nalogo poverijo njemu oziroma posebni komisiji v TOZD, da ustavno načelo konkretizira in spravi tako ali drugače v praktično življenje. Zavedajmo se naslednjega, »da mora biti dohodek delovne skupnosti vedno odvisen od dohodka, ki ga ustvarjajo delavci v TOZD« (P. Toš sobotna priloga Dela 2. 4. 1977) in najbrže o kakem retro aktivnem vplivu DSSS na ta dohodek v zvezi z njim nimamo kaj razmišljati. V doprinosu se bomo pa še samoupravno dogovarjali in zapisali. še veliko dela nas čaka! Med osnovnimi cilji odbora je bil ves čas ta, naj bi čimveč dela opravili v letošnjem letu. Vsekakor pa do konca prihodnjega leta realizirati celoten 5-letni program. Pozneje, do konca leta 1980 pa bi samo še odplačevali kredite. S tem bi seveda prej prišli do rezultatov, prej bi zadovoljili svoje potrebe in ne nazadnje izkoristili tudi inflacijo. Dela se je odbor torej lotil z vso resnostjo. Priprave so na prvi pogled morda res trajale dalj časa, vendar prav od temeljitih in kvalitetnih priprav je mnogokrat odvisen konči efekt investicije. Razumljivo je, da krajani za denar, ki ga prispevajo, pričakujejo in želijo, da bi bila dela čim hitrejše in čim kvalitetnejše opravljena. Vendar na drugi strani odbor od krajanov pričakuje predvsem sodelovanje, razumevanje in strpnost. Opravljeno delo pa bo moč soditi šele, ko bo končano. Ne bi bilo odveč povedati še, da je za izvedbo tako obsežnega programa potrebno maksimalno angažiranje vseh članov odbora. Nič koliko ur je bilo opravljenih, precej jih pa še bo, preden bo program zaključen. Vsi člani odbora pa delo opravljajo brezplačno, pravzaprav z edinim ciljem: zagotoviti kraju lepšo podobo in izboljšati življenjske pogoje sebi in nam vsem. Izg. dnevi Nesreče 76 77 76 77 Pri delu 27 23 294 527 Na poti 3 3 139 7 Skupaj 30 26 433 534 Podatki po TOZD DSSS 2 6 35 143 Orodjarna — 1 — 6 Vijakama 3 2 32 15 Verigama 5 2 79 76 Kovačnica 11 4 195 159 Sidrne verige 3 4 43 29 Vzdrževanje 6 7 49 106 kakšne preventivne ukrepe moramo sprejeti, da hi to število zmanjšali. Veliko pričakujemo od nove organizacije službe varstva pri delu na nivoju posameznih TOZD. S skupnimi napori bomo hitreje uresničevali predpisane varnostne ukrepe in odpravljali nevarnosti, ki pretijo delavcem pri strojih oziroma na delovnih mestih. Iz SVD JOŽE RESMAN — 50-LETNIK Resman Jože-Puc se je rodil 3. 4. 1927 v Begunjah na Gorenjskem. Svojo prvo učenost je nabiral v domači vasi. Poklicno šolo pa je obiskoval v našem podjetju, vendar mu je vojna preprečila normalno šolanje. Klic domovine ga je kot zavednega mladeniča vključil v partizanske vrste. Po vojni je dokončal šolanje in ostal zvest delovnemu kolektivu v dobrih in slabih obdobjih. Tedaj je kot preddelavec opravljal razne dolžnosti v samoupravnih organih in sindikatu. Trenutno pa je delegat v DS TOZD in DS DO. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo na delovnem mestu in v krogu družine še mnogo zdravih in srečnih let. A. C. Leto dni plačevanja samoprispevka Alkohol ni hrana Vitomir Rems, varn.ing. Ko govorimo o alkoholu, vedno mislimo na pijače več vrst: vino, pivo, žganje ipd. Vse te alkoholne pijače vsebujejo od 3—40 % čistega alkohola. Alkohol pri prekomernem uživanju deluje v našem organizmu kot opojno in narkotično sredstvo. Kri absorbira alkohol in potuje v dele telesa, v možgane, jetra in ledvice. Znani psihiatri so dokazali, da že majhne količine alkohola negativno vplivajo na delovno sposobnost, na miselno koncentracijo in dojemanje. Že pri 20—40 gr alkohola v telesu so se pokazale motnje pri delovanju mišičnih skupin Upokojitve Skoraj neopazno sta nas zapustili dve delavki tov. MARIJA LESKOVŠEK in tov. IVANKA KEJŽAR. Neopazno le na videz, saj za marljivim in nezahtevnim delavcem ostane praznina, ki jo je težko zapolniti. Obe kmečkega porekla, navajeni trdega dela, se nista ustrašili spoprijeti se z umazanim železom — z verigo, ki jima je dajala kruh, prvi od leta 1961, drugi od leta 1955. Koliko milijonov členov je šlo skozi njune roke! Kako zanimiv podatek za statistike! Za nas pa je pomembno to, da sta s pridnostjo in močno voljo vzdržali ob enoličnem in težkem delu toliko let in s tem vsak dan doprinašali svoj delež k celotnemu uspehu ve-rigame. Res je, da sta izbrisani iz dninske liste in vneseni v seznam starostnih upokojencev, res pa je tudi, da ju ne bomo izbrisali iz spomina, saj sta bili s svojim delom vzor vsem nam, mlajšim in CIRIL DEŽMAN Zaradi posledic težke bolezni je bil v starosti 48 let invalidsko upokojen. Kot mlad fant se je v Tovarni verig zaposlil že leta 1945. Leta 1961 je bil nameščen na delovno mesto »strojni varilec«, na prvi varilni avtomatski stroj, ki ga je dobila Tovarna verig. V začetku obratovanja obrata OTV se je skupaj s strojem preselil v OTV. Vseskozi do upokojitve je delal na delovnem mestu »strojni varilec« na vseh varilnih strojih, ki so še prihajali v OTV. Tov. DEŽMAN je eden najstarejših in najbolj izkušenih strojnih varilcev. Svoje izkušnje je vedno rad prenašal na mlajše delavce. Prav pri usposabljanju no. vih varilcev bi ga v TOZD Sidrne verige še zelo potrebovali. človekovih okončin. Takšno stanje traja pri alkoholiku 2 do 10 ur. Nekateri ljubitelji vinske kapljice trdijo, da jih alkohol pogreje. Tako deluje resnično le za kratek čas, ko se poveča krvni pritisk. Odpornost organizma pri alkoholikih, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, je manjša in se v primeru, če se delavec zastrupi z nekim škodljivim plinom npr. ciano-vodikom, zastrupitev odčituje v težji obliki. Ob čezmernem uživanju alkohola nastopi zastrupitev z merilnim alkoholom, katerega vsebuje vsak alkohol. Zaradi izredne toksičnosti metilnega alkohola lahko pri Leskovšek Marija vsem tistim, ki ju bodo nadomestili, posebno še, ker tudi ob največjih naporih nikoli nista odrekli. Kob. Ciril Dežman Zahvaljujemo se mu za njegov delovni prispevek in mu želimo dobro zdravje in počutje v pokoju. TOZD Sidrne verige večjem uživanju alkohola nastopi tudi smrt. Pri pretežni večini alkoholikov se sčasoma pojavijo različne pljučne bolezni in ciroza jeter (razpad jeter). Alkohol je torej škodljiv, zato ga ne moremo uvrščati v hrano. 10 PRAVIL ZA PITJE Že v starih časih so ljudi opozarjali na posledice prekomernega uživanja alkohola. Dokument iz teh časov je napisan v latinščini. V njem so zgovorno označene posamezne stopnje nevarnosti. Dobesedni prevod pa se glasi takole: — enkrat kot med; — dvakrat, če hočeš; — trikrat po pameti; — štirikrat, pazi bratec; — petkrat, prenehaj; — šestkrat, prepoveduje zakon; — sedemkrat — te napravi nesposobnega; — osemkrat — se ne spodobi za učenega moža; — devetkrat — te napravi za bika; — desetkrat — si pripravljaš smrt. Sodelavcem iz TOZD Vija-kama, OOS in skupini RA se naj lepše zahvaljujem za darila ob moji upokojitvi. Želim vsem veliko delovnih uspehov! Vera Lindič Najlepše se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Vijakama za darilo in dobre želje ob moji 50-letnici. Hvala tudi političnim organizacijam za priznanje. Jože Resman I. Ob upokojitvi se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Verigama za lepo in praktično darilo, za vse lepe želje, izražene z besedami in pismenimi čestitkami. Prav posebno pa se še zahvalim obratovodstvu Veri-game, sukalkam in sodelavkam na pregledu iz obeh izmen za praktična darila in lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Celotnemu kolektivu pa želim še obilo delovnih uspehov in trdnega zdravja. Vseh se bom čestokrat s hvaležnostjo spominjala. Marija Leskovšek Sodelavcem TOZD Vijakar-na, še posebej pa skupini pri obrezilnih strojih, se najlepše zahvaljujem za dragocena darila in lepe želje ob moji upokojitvi. Vsem skupaj pa želim dobro počutje in veliko uspehov pri delu. Minka Vogelnik Obiskal nas je predstavnik Sovjetske Zveze Dne 24. marca je našo delovno organizacijo obiskal trgovski predstavnik SSSR iz ambasade v Beogradu tov. Kalanta-rov, ki ga je spremljal zastopnik Sž dipl. ing. Sartori. Namen obiska je bil preveriti, kako potekajo dobave izdelkov po zaključenih pogodbah ter dogovor z našimi predstavniki o možnosti povečanja trgovske menjave. Sovjetskega predstavnika je sprejel glavni direktor dipl. ing. Golc in se z njim zadržal v večurnem razgovoru. V obojestransko zadovoljstvo je bilo ugotovljeno, da dobave naših izdelkov po zaključenih pogodbah potekajo točno po dogovorjenih rokih in količinah. Omeniti velja, da znaša letna vrednost naših izdelkov iz TOZD Vijakama, Verigama in Sidrne verige, ki jih izvažamo v SSSR, preko 500.000 dolarjev. Iz SSSR dobivamo (v okviru SŽ) žico, gredice, odpadno železo in nekatere druge izdelke. Tudi za tekoče leto so zaključene pogodbe za izvoz naših izdelkov v SSSR v večjih količinah. Tovariš Kalantarov je obljubil, da se bo vsestransko zavzel, da se bo trgovska menjava v bodoče še povečala. Sovjetski trgovski predstavnik si je tudi ogledal naše proizvodne obrate, se pogovarjal z našimi delavci v proizvodnji in se zelo pohvalno izrazil o naši delovni organizaciji. Rekel je, da ni pričakoval tako visokega nivoja tehnologije, kot jo je videl pri nas. Poleg naše delovne organizacije je obiskal še Železarno Jesenice in Štore ter Plamen v Kropi. N.B. Kadrovske novice Ob rob... marec 1977 NOVOSPREJETI: Tehnični sektor: Komercialni sektor: TOZD Vzdrževanje: TOZD Vijakarna: TOZD Verigama: TOZD Kovačnica: TOZD Sidrne verige: TOZD Industrijska oprema: ODŠLI: Tehnični sektor: TOZD Orodjarna: TOZD Vzdrževanje: TOZD Vijakarna: TOZD Verigama: TOZD Industrijska oprema: Brezovnik Ljubo, Grujčič Rado j ka Melink Marija Železnjak Dušan, Žbontar Matevž Jujič Ismet, Najžar Ivan, Magdič Franc Pejič Danica Grivec Peter, Rosič Nazif, Dreko-nja Bogdan, Kasagič Dragoljub, Mitrovič Velinka, Grgič Marlena, Tone j c Peter Kapič Mujaga, Stjepanovič Drago, Bokalič Marjan Pogačnik Miran, Mertelj Marjan, Samac Perica, Fazlič Senad dipl. ing. Janez Vovk, Ostojič Mira Arh Janez Zupan Ivo Humar Predrag, Bijol Marjeta, Potočnik Bojan, Poljane Pavel, Vogelnik Marija Kosi Janko, Leskovšek Marija Rijavec Marjan, Šušteršič Slavko, Kokalj Janko, Dobida Alojz RODILI SO SE: Muršec Albinu iz TOZD Verigama — hči Simona Todorovič Mitarju iz TOZD Kovačnice — hči Gordana Ličar Alojzu iz TOZD Vijakarna — sin Boštjan Gašperšič Stanetu iz tehničnega sektorja — hči Urška POROČILI SO SE: Resman Jože iz TOZD Orodjarna Invalidsko so bili upokojeni Vogelnik Marija V TOZD Vijakarna so bili zaradi zdravstvenih razlogov invalidsko upokojeni: Vogelnik Marija, roj. 15. 1. 1929, zaposlena v Tovarni verig od 4. 7. 1949, nazadnje zaposlena na delovnem mestu stiskalca razcepk. Invalidsko upokojena 30. 3. 1977. Lindič Vera, roj. 3. 1. 1929, zaposlena v Tovarni verig od 19. 11. 1948, nazadnje zaposlena na delovnem mestu »delavec na RA avtomatu«. Invalidsko je bila upokojena 4. 4. 1977. Popovič Slobodan Popovič Slobodan, roj. 27. 10. 1922, zaposlen v Tovarni verig od 20. 3. 1956, nazadnje zaposlen na delovnem mestu »stiskalec vijakov«. Invalidsko upokojen 2. 4. 1977. Upokojenima tovarišicama in tovarišu želimo v njihovem nadaljnjem življenju predvsem zdravja. Za njihov delovni prispevek v delovnem kolektivu pa jim izrekamo naj iskrenejšo zahvalo z željo, da jim sredina, v kateri so prebili velik del življenja, ostane v prijetnem spominu. Ciril Ažman V našem vsakdanu, ko nimamo več časa drug za drugega, ko nam je potrošniška mrzlica uničila čustva, s katerimi bi se znali veseliti uspehov drugih, se zgodi, da spregledamo tudi uspeh ljudi, ki so med nami, delajo v naši sredini in je konec koncev njihov uspeh tudi v čast kolektivu in vsem tistim, ki z njimi sodelujejo. V ponedeljek so v Ljubljani svečano podelili Kidričeve nagrade iz različnih področij znanstveno raziskovalnega in operativnega dela. Med drugim sta bila nagrajena tudi dva člana našega kolektiva ing. JERNEJ RASPET in MARJAN ŽAGAR. Dobila sta na- grado za tehnične izume in izpopolnitve za izum »Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje«. Vsekakor velik uspeh in osebno zadovoljstvo za nagrajenca, kot tudi za kolektiv Ve-rigarne, ki je uspel njuno zamisel uresničiti v proizvodnji. To je uspeh tudi za vse ostale, ki so pripomogli, da je izdelek postal zanimiv za tržišče. Znano je namreč, da mnogo izumov in tehničnih izboljšav konča v zaprašenih arhivih, predvsem pri Slovencih, za katere je znan statistični podatek, da smo po realizaciji izumov na repu svetovne lestvice. Vseeno pa se mi ob tem poraja vprašanje, koliko nas je bilo, ki smo pod mastnim naslovom v dnevnem časopisju zasledili ta imena in koliko nas je, ki brez znane gorenjske zavisti iskreno čestitamo obema nagrajencema. Menim, da bi moralo biti to priznanje vzpodbuda vsem ostalim, ki svoj delovni čas in svojo razumnost trošijo za ocenjevanje dela drugih in kritizer-stvo ter za dokazovanje, kdo ima prav, saj je možnosti za nove ideje ob stanju naše tehnologije in organizacije dela več kot dovolj. Avtorjema ob nagradi iskreno čestita kolektiv TOZD verigarne. Kob. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor glasila. Občni zbor AMD Radovljica Avto-moto društvo Radovljica je 19. marca izvedlo redni letni (22. po vrsti) občni zbor. Udeležilo se ga je okoli 200 članov društva, navzoči pa so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica. Iz poročil o delu društva v letu 1976 se da zaključiti, da je društvo uspešno delovalo na področju dopolnilnega izobraževanja članov voznikov motornih vozil, vzgoje podmladka in posebno na športnem področju. Razvoj moto-društva v Radovljici so podpirale mnoge delovne organizacije, občinski svet zveze organizacij za tehnično kulturo Radovljica, Te-lesno-kulturna skupnost Radovljica, JLA in razna društva. Na občnem zboru so bila podeljena jubilejna priznanja tridesetim članom AMD za prizadevno delo v društvu, tekmovalcem za dosežene uspehe, delovnim organizacijam (med njimi Tovarna verig Lesce) in JLA Radovljica za pomoč, družbenopolitičnim organizacijam, AMZS in AMD za plodno sodelovanje. Sprejeli so bogat program dela za leto 1977 in izvolili nov Izvršni odbor in odbor društvene kontrole. M. C. Uspel kviz mladih gasilcev Mladinski odsek Občinske gasilske zveze Radovljica je v počastitev 85-letnice maršala Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo ZKJ 19. marca 1977 pripravil v Osnovni šoli v Lescah zelo uspelo tekmovanje gasilskih in šolskih trojk pionirjev v gasilskih veščinah. Pomerilo se je devet ekip pionirjev gasilskih društev, ki so se kvalificirale na sektorskih tekmovanjih in dve šolski ekipi iz Gorij in Bohinjske Bistrice. Pri pionirjih gasilcih je bila prva ekipa PGD I. Češnjica iz Bohinja. Dosegla je 252 točk. Drugo mesto je z 241 točkami osvojila II. trojka iz Češnjice, tretje mesto pa ekipa PGD Gorje. Od navedenih dveh šolskih trojk je bila prva iz Bohinjske Bistrice, ki je dosegla 249 točk, druga pa z 217 točkami trojka iz Gorij. Vsi nastopajoči so prejeli diplome in praktična darila, zmagovalec pri pionirjih gasilcih pa prehodni pokal. Tekmovanje je organizacijsko in vsebinsko povsem uspelo. Izvedeno je bilo z namenom, da pridobi čimveč novih pionirjev gasilcev in zaradi čimboljše preventive v obrambi pred požari. Lani so namreč v radovljiški občini zabeležili največ požarov, ki jih je povzročila igra otrok. Med nastopom posameznih ekip je bil izveden krajši kulturni program. Nastopili so recitatorji, folklorna skupina in pevski zbor šole F. S. Finžgarja iz Lesc. B. B. Za križanko, objavljeno v št. 3 našega glasila, smo dobili 65 rešitev. Nagrade so dobili: prvo 150 din RUPAR BRANE — vajenec iz TOZD Vzdrževanja, drugo, 100 din KNAFLIČ FRANC — TOZD Verigama in tretjo 70 din PREŠEREN ANICA — SS nabava. NAGRADNA KRIŽANKA terminar v kovačnici močan hrup ostro dišeč plin mesto v makedon. severno atlantski pakt tihožitje, polepša. podoba kalij parfume- rija samogla- snika drevesna skorja sinjska viteška igra -M*9f Ne D EL JA 1 . ar 1 1 tuje m. ime fosfor suh zidni omet pesniki kisik vodja verigarne palica pri plugu reka v avstriji konec polotoka nauk o bitju, o tem kar je benetke naš tozd gl. mesto grčije naša delovna organiz. pred.dei kontrole Španija mastno strojena koža divjadi st. rimski pozdrav gora nad kobaridon 1 rimska 5 onikanje, pret.spast. iaralec ali .... instrumna ladji afriška država italijans. televizija odgovor nakontro sorodnica mesto na siciliji indus. ime za ciklohek= s an on ger. mitol. orel kazalni zaimek angleška turistična organiz. 1naša pisavi logar nataša dobrodu= šen, priljuden gorstvo v j.ameriki novi sad sestavil m. dobnikar prazen nezased. gol kalij vnetje sluznice umetnost dat) nadav Kino spored Radovljica Sport OD 27. 4. DO 1. 6. 1977 KRALJ PETROLEJA, ameriški barvni film, 27. 4. ob 18. uri, 28. 4. ob 20. uri, 1. 5. ob 16. uri. LENNY, ameriški barvni film, 29. 4. in 4. 5. ob 20. uri. 30. 4. ob 18. uri. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV — II. del, francoski barvni film, 30. 4. in 2. 5. ob 20. uri, 1. 5. ob 18. uri. IN ANGELI STRELJAJO Z DESNICO, ital. barvni zab. film, 1. 5. in 3. 5. ob 20. uri, 2. 5. ob 18. uri. KARATE JONES, amer. barv. film, 5. 5. ob 20. uri. ODRSKE LUČI, ameriški film, 6. 5. in 1. 5. ob 20. uri, 8. 5. ob 15. uri. AVTOCESTA NASILJA, amer. barvni film, 7. 5. in 9. 5. ob 20. uri, 8. 5. ob 18. uri. LETEČI ODRED SKOTLAND JARDA, angleški barv. krim. film, 7. 5. ob 18. uri, 8. 5. in 10. 5. ob 20. uri. AFERA NA AŽURNI OBALI, italijanski barv. film, 12. 5. ob 20. uri, 14. 5. ob 18. uri. NASLEDNJA POSTAJA GREENWICH VILLAGE, ameriški barvni film, 13. 5. in 16. 5. ob 20. uri, 15. 5. ob 18. uri. DIVJI LOVEC, španski barvni film, 14. 5., 15. 5. in 17. 5. ob 20. uri. PINK PANTER II. del, amer. barvni risani film, 15. 5. ob 16. uri, 22. 5. ob 10. uri. Film še ni določen, 18. 5. in 19. 5. ob 20. uri. ČLOVEK IN MAČEK ODKRIVATA AMERIKO, ameriški barvni film, 20. 5. in 25. 5. ob 20. uri, 2. 5. ob 16. uri. ROLER BAL, ameriški barvni film, 21. 5. in 23. 5. ob 20. uri, 22. 5. ob 18. uri. MOJA SLADKA DAMA, amer. barvni film, 21. 5. ob 18. uri, 22. 5. in 24. 5. ob 20. uri. TIHI MAŠČEVALEC, italijanski barvni film, 26. 5. ob 20. uri. TRIJE KONDORJEVI DNEVI, ameriški barvni vohunski film, 28. 5. in 1. 6. ob 20. uri, 29. 5. ob 18. uri. VABILO NA VEČERJO Z UMOROM, ameriška barvna krimikomedija, 27. 5. in 30. 5. ob 20. uri, 29. 5. ob 16. uri. MAŠČEVANJE BELE STRELE, ameriški barvni film, 28. 5. ob 18. uri, 29. 5. in 31. 5. ob 20. uri. — Kdor noče, kmalu izgovor najde! — Kdor pameti noče poslušati, jo mora čutiti! — Pogled na pijanca je najboljši pouk o vrlinah treznosti. — Kdor je navajen plavanja v globoki vodi, si v nizki kolena potolče. — Nihče ne bi iskal resnice, če ne bi bilo laži. — Kadar hoče človek ubiti tigra, imenujemo to šport, kadar pa hoče tiger ubiti človeka, govorimo o zverinskem nagonu. — Janez: »Kadar pijem čaj, vedno začutim sunek v desno oko!« — Jože: »Poskusi drugič vzeti žličko iz skodelice!« — Pri zidavi hiše je delavec padel z odra naravnost na glavo tako srečno, da se mu ni nič zgodilo. Mojster — očitno zadovoljen, se pošali: »Ni čudno, da nisi opravil vozniškega izpita, ko imaš tako trdo glavo!« Nogomet Nogometno prvenstvo v gorenjski regiji se je začelo v tej sezoni prvič po novem načinu tekmovanja. Nogometni delavci so se sporazumeli in razdelili moštva iz te regije na tri tekmovalne skupine in sicer na kranjsko, škofjeloško in zgornje gorenjsko skupino. V slednji tekmujejo poleg Lesc še Bohinj, Bled, Jesenice, Tržič in Plamen. Moštva v vsaki skupini tekmujejo med seboj in to po eno ali dvo-krožnem sistemu. V okviru zgornje gorenjske skupine se pomerijo vse tri garniture — člani, mladinci in pionirji po dvakrat in tako bodo člani odigrali po deset tekem, mladinci in pionirji pa po osem tekem, kajti Plamen nastopa v tem tekmovanju samo s članskim moštvom. Zmagovalci vseh treh skupin pa se bodo v juniju pomerili za naslov prvaka Gorenjske. Selekcijske ekipe z Gorenjske pa bodo tekmovale v republiškem merilu. Leščani so se na letošnjo sezono še kar dobro pripravljali. Ugodne vremenske razmere prejšnji mesec so omogočale treninge na igrišču in tako so člani odigrali več prijateljskih tekem. S Savo iz Kranja so bili uspešni in zmagali s 3:0, s Tržičem so izgubili z 2:0, z Naklom pa zmagali z 2:1. Prvo tekmo, kjer je šlo že za res, so člani odigrali z Jesenicami in sicer za jugoslovanski pokal. Tekma je bila odigrana na igrišču na Žagi. V regularnem času se je tekma končala brez zadetkov 0:0. Pri streljanju enajstmetrovk so bili uspešnejši Jeseničani in zmagali s 4:2 in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Uradni začetek prvenstvene sezone pa je bil 2. aprila. Vsa tri moštva Lesc so se pomerila z vrstniki Tržiča, člani so srečanje na igrišču izgubili z 2:1, vendar je tekmovalna komisija kasneje srečanje odločila s 3:0 za Lesce, ker so Tržičani nastopili z igralci, ki še niso smeli igrati. Tudi mladinci so zmagali z rezultatom 3:0, pionirji pa so prav tako slavili zmago in sicer s 3:1. V prvem kolu torej popoln uspeh Leščanov. že drugo kolo pa je prineslo Leščanom popoln polom. Vsa tri moštva so se po- Mladi glasbeniki so tekmovali V soboto in nedeljo, 19. in 20. marca so se v znanju pomerili mladi slovenski glasbeniki solisti. V Ljubljani je bilo namreč republiško tekmovanje, na katerega se je prijavilo 87 mladih glasbenikov iz vse Slovenije. Iz radovljiške občine so tekmovali: kitaristki Maruša Oblak in Marjeta Jovan, ter klarinetista Jožko Povšin in Tomaž Ankerst. Tekmovanje je bilo izvedeno javno pred 9-člansko komisijo po propozicijah, ki veljajo za vso državo. Med letošnjimi udeleženci tekmovanja sta bila tudi sinova dveh delavcev iz Verige — Jožko Pavlin in Tomaž Ankerst. Oba obiskujeta pouk za klarinet pri tov. prof. Velkavrhu. Na tekmovanju v Ljubljani sta oba nastopila v prvi kategoriji, v kateri je bilo 10 tekmovalcev. Oba sta prijetno presenetila, zlasti pa velja to za Tomaža, ki je dosegel nepričakovano tretje mesto. Obema veljajo čestitke za udeležbo, nastop in igranje, Tomažu pa seveda še za dober dosežek komisijskih točk. Posebej pa je treba dati priznanje za trud, pedagoško in prijateljsko pomoč tov. prof. Lojzu Velkavrhu in tov. Hani Vreček, ki je Tomaža in Joža spremljala na klavirju. OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA (posvečen zdravju otrok) Vsi, ki kakorkoli vplivamo na razvoj otrok — starši, vzgojne osebe in zdravstveni delavci — se moramo zavedati, da pri negi, vzgoji in zdravljenju sooblikujemo tudi otrokovo normalno ali popačeno predstavo o lastnem telesu, od katere je odvisen odziv odraslega na bolezen. V tem se očitno vidi tudi vpliv otrokovega socialnega okolja na obolevnost otrok, ki jo uradno ugotavljamo. Naš cilj je, da zmanjšamo otroško obolevnost. K temu Ravnatelj G. Š. Radovljica Egi Gašperšič lahko veliko pripomorejo starši, vzgojiteljice in sestre, če pomagajo zdravnikom iskati posebej ogrožene otroke, da jim potem lahko nudimo ustreznejše zdravstveno varstvo in življenjsko okolje, v katerem bodo tudi oni manj ogroženi. ZAHVALE Ob težki izgubi moje drage mame se OOS TOZD VIJA-KARNA iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izraze sožalja. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Tone Bizjak z družino Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Kovačnice za venec, izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Rudi Košir z družino 7. april svetovni dan zdravja Pred skoraj tridesetimi leti je UNESCO (Org. združ. narodov za vzgojo, znanost in kulturo) v enem svojih prvih poročil o socialnem stanju v svetu, zapisal: Preprečevanje bolezni je prvi pogoj za ekonomski in socialni razvoj katerekoli skupnosti. Napredek vsake skupnosti je na koncu vseh koncev odvisen od tega, koliko bo merila z Jesenicami, člani so izgubili s 5:4, le malo pred koncem pa je kazalo na hud poraz Leščanov, saj so domačini vodili že s 5:1. Sledila je serija treh golov za Lesce in seveda znižanje rezultata. Omeniti je še tudi treba, da so Leščani zastreljali tudi enajstmetrovko. Mladinci, ki veljajo za favorita v svoji skupini, so tokrat doživeli pravo katastrofo, saj so izgubili kar s znala zmanjšati bremena, ki jih prinaša slabo zdravje, kako razsipa denar s tem, da hrani bakterije in zajedalce, kako pospešuje socialno brezbrižnost in kako onemogoča svojim ljudem, da bi se lahko razvijali v skladu z danimi možnostmi. Iz gradiva Zav. za zdrav, varstvo SRS) 7:0. Tudi najmlajšim — pionirjem se ni dosti bolje godilo. Tudi oni so bili poraženi, čeprav ne tako visoko kot mladinci. Rezultat je bil 6:1 za Jesenice. Po obetajočem prvem kolu torej popoln preobrat in seveda razočaranje v leškem taboru. Zato pa upajmo, da bo že v naslednjem kolu proti Bohinju bolje. Branko Humar