Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ
Številka 30 - leto XIV. - 16. avgust 1975
■■■■■••■■■■BeeeeBeeeBeBeeeee
Zakaj toliko uvažamo?
Letošnji plan uvoza reprodukcijskega materiala in opreme predvideva, da bodo Iskrine organizacije (brez EMO) uvozile za okoli 70 milijonov dolarjev blaga. Medtem pa sedanji polletni podatki kažejo, da je realizacija tolikšnega uvoza močno ogrožena in da plana verjetno ne bomo mogli uresničiti.
To je vsekakor po eni strani velik minus za potek normalne proizvodnje, hkrati pa naj bo to vzpodbuda za čimvečjo usmeritev na domače vire surovin. Gotovo bi lahko ob večjem prizadevanju nabavnih služb, planerjev, tehnologov in delavcev v proizvodnji vsaj za nekaj odstotkov zmanjšali uvoz, se delno preusmerili na domače reprodukcijske materiale in opremo ter tako prihranili marsikatero marko ali dolar.
Vsekakor pa se Iskra glede na specifičnost proizvodnje ne bo mogla v večji meri odpovedati nakupom v tujini. Vzrokov je več, skušajmo pa jih obrazložiti s prikazom jugoslovanske zunanje-trgovinske menjave in položaja na svetovnem trgu.
V Jugoslaviji pa tudi v Iskri se premalo zavedamo tega, da je osnovni problem zunanjetrgovinske menjave v tem, da premalo izvažamo in ne v tem, da preveč uvažamo. Morda je tukaj Slovenija rahla izjema, saj več izvaža kot druge republike, podobno pa je tudi z Iskro.
Osnovna dilema je torej v tem, ali preprečevati uvoz, ali pa pospeševati izvoz. V Sloveniji prevladuje — pravilno — mnenje, da je treba zunanjetrgovinsko bilanco uravnovesiti s povečanjem izvoza.
Ta dvom obstaja, toda — na žalost — smo šli v Jugoslaviji po poti grobega omejevanja uvoza, ko bi morali nasprotno pospešiti izvoz.
Ti novi uvozni ukrepi bodo gotovo precej prizadeli Iskro, toda hkrati naj nas vzpodbudijo bolj na domače surovine in Polizdelke.
Eden izmed faktorjev, ki sili naše nabavne službe, da se odločajo za nakup v tujini, so tudi cene.
Svetovna gospodarska kriza je lani pripeljala do izredne Podražitve surovin; cene nekaterih materialov so poskočile tudi za 100, 200 - celo 300 %. Ta gibanja cen so — razumljivo — vplivala tudi na jugoslovan-; sko tržišče: surovine so pri nas Proti koncu lanskega leta ; dosegle isto raven kot v tujini.
Toda z uravnovešenjem ; svetovnega trga (ponudbe — ■ Povpraševanja) so cene v tujini kmalu padle skoraj na isto raven kot pred podražitvijo, v Jugoslaviji pa so medtem ostale na najvišji ravni. V nekaterih i Primerih so zaradi tega tudi za ! 70-90 %
ISKRA VEZ, LJUBLJANA
cene.
višje kot svetovne
j Vse napore za izpolnitev | izvoznega načrta
Razgovor z glavnim direktorjem Gojmirom Blenkušem
Z glavnim direktorjem Industrije elementov za elektroniko Gojmirom Blenkušem smo imeli razgovor, v katerem nam je povedal,da je IEZE v prvem polletju dosegla za 7% večjo realizacijo kot v enakem obdobju lanskega leta .Predvsem pa je naš razgovor tekel o predvidevanjih za drugo pol letje 1975.
Kako je industrija elementov za elektroniko do konca prvega polletja izpolnila načrtovane obveznosti?
Podrobnejših podatkov spričo tega, da polletnega obračuna še delamo, ne morem navajati, pač pa le to, da so TOZD naše industrije v polletju izpolnile 41 odstotkov letnega proizvodnega načrta. Ob povečanih načrtih TOZD IEZE za 1. 1975 tudi ta dosežek ni slab, vendar — koliko je to nasproti dosežkom v preteklem letu žal ni primerljivo, kajti z zadnjo reorganizacijo ZP Iskra s prvim januarjem sta se iz naše industrije izločili TOZD Televizijski sprejemniki in „Žarnice“, -vključile pa TOZD Kondenzatorji Semič, Tovarna baterij Zmaj,
Polprevodniki in SEM.
V čem pa tičijo vzroki za 41 od sto-• tkov izpolnjene^ letnega proizvodne^ načrta?
Glavna vzroka za takšno realizacijo IEZE v prvem letošnjem polletju sta problem nelikvidnosti in še vedno tra-. jajoča gospodarska recesija na svetovnih tržiščih.
Slaba likvidnost prinaša pogoste zastoje in spremembe v proizvodnji, ker pač moramo zaradi pomanjkanja ustreznih materialov delati tisto, kar lahko delamo iz obstoječih materialnih zalog.
Še vedno trajajočo gospodarsko recesijo na svetovnih tržiščih pa razumljivo krepko občutimo tudi mi,
Gojmir Blenkuš IEZE.
glavni direktor
Danes za spremembo naobičajen posnetek - pogled iz ptičje perspektive na našo tovarno električnih aparatov na Savski cesti, ki se je dodobra zajedla v stanovanjsko Savsko naselje.
TOZD, TOVARNA BATERIJ- ZMAJ
Le teamsko delo zagotavlja uspeh
Raziskovalcem v TOZD tovarni baterij Zmaj se je pred kratkim posrečil redek podvig. Odkrili so postopek za izdelavo alkalnih baterij. Izboljšali so konstrukcijo alkalne dioksidne baterije, kar bo omogočilo zamenjavo dražjih, uvoženih materialov s cenejšimi domačimi, možno bo te baterije izdelovati serijsko in povsem avtomatizirano. Odpadel bo tudi uvoz nekaterih dragih strojev, to vse pa pomeni, da se bodo alkalne baterije precej pocenile, s tem pa bo dana tudi možnost večje konkurenčnosti na tujem trgu.
O tem pomembnem dosežku Zmajevih raziskovalcev smo se pogovarjali z dr. Petrom Žemvo, samostojnim raziskovalcem.
saj se ta recesija najbolj odraža prav na področju proizvodnje elementov.
Morda lahko poveste, kolikšen odstotek tega, kar ste dosegh v prvem polletju, odpade na proizvodnjo za domače in za tuja tržišča?
Kljub vsem našim težavam naj povem, da nam je do konca meseca junija le us pelo izpolniti 53% proizvodnih obveznosti za domači trg, bistveno slabši pa so bili naši dosežki pri proizvodnji za
(Nadaljevanje na 2. strani)
,,Novo odkriti postopek izdelovanja alkalnih baterij bo bistveno pocenil baterijo, izboljšani kontakti tokovodov z aktivnimi materiali pa ugodno vplivajo na skladiščenje (leakeproff), zlasti pa posega v poenostavitev tehnologije, ki jo je možno avtomatizirati z manjšimi stroški.
Mi smo že prej imeli licenco za proizvodnjo alkalnih baterij, ki smo jo kupili za izredno majhno vsoto, vendar pa je bil tai tehnološki proces še ne docela dodelan. Licence z
Poslovanje Industrije EMO Celje v prvem polletju 1975
Povečane zaloge, slabši finančni rezultat, nelikvidnost
Gotovo je glavni pokazatelj uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja posamezne delovne organizacije tisti del celotnega dohodka, ki ostane podjetju za različne sklade. Ta ostanek dohodka za sklade je bil v Industriji EMO Celje v letošnjem prvem polletju negativen, oz. so poslovali z izgubo v višini okoli 4 milijone dinar-i jev. Seveda ta številka ne plove vsega in bi bilo ustvarjanje mnenja na tem — | „v EMO so pač poslovali z izgubo11 ; zelo enostransko in nepopolno.
Do izgube je prišlo predvsem zato, ker posamezne TOZD niso izpolnje-
primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseči povečala dohodek in realizacija. Kot že rečeno, veljajo vse te številke za celotno Industrijo EMO, brez Emo Kontejnerja, ki je še organizacija v ustanavljanju. Prav v tej TOZD pa so letos dosegli izredno dobre uspehe, tako da bodo ob koncu leta gotgvo med najbolj uspešnimi.
Na izgubo TOZD v EMO je v največji meri vplivalo zmanjšano povpraševanje po njihovih izdelkih
tako, da plana prodaje niso dosegli niti v eni temelj ni.organizaciji.
Glavni vzrok za takšno slabo stanje je izredno težaven položaj na domačem trgu, na katerem je že dlje opaziti zmanjšano kupno moč potrošnikov. To stanje je še poslabšal uvoz, predvsem posode, ki so jo trgovci kupovali zaradi ugodnejšega načina obračunavanja marž.
zahoda so mnogo dražje, partnerji pa jih odstopijo le tedaj, če so sami že o svojih nov, boljši postopek.
O prihrankih, ki jih bomo s tem izumom dobili, je še težko govoriti, vendar pa bomo samo pri enem stroju, ki ga ne bo treba uvoziti, prihranili okrog 800 starih milijonov.“
Avtorji novega izuma, našteti po abecednem redu so: Milan Janežič, Lovro Rešek, Franc Rudolf, Franc Srebotnik, Ivo Štraus in dr. Peter Žemva. Le v teamskem delu lahko uspeš, saj eden ve nekaj, drugi drugo, vsi pa se med seboj dopolnjujejo. Seveda pa morajo za uspeh vladati v skupni dobri medčloveški odnosi in med sodelavci ne sme biti zavisti.
V Zmajevem razvojnem oddelku je zaposlenih 22 ljudi, ki se ukvarjajo predvsem s tehnološkim razvojem, konstrukcijo, kontrolo kvahtete in še z aplikativnimi in fundamentalnimi raziskavami. Seveda pa je delo v razvoju specifično, saj patentov ni moč programirati. Ko ideja vznikne, jo je treba uporabiti, prej je ne moreš.
Prav tu pa je prepotrebno teamsko delo, saj več ljudi tudi lahko da več idej. Čeprav je novoodkriti postopek izredno pomemben, pa si sodelavci, ki so ga odkrili, še niso razdelili posameznih deležev, koliko je kdo doprinesel k temu odkritju. Sicer pa dr. Peter Žemva pravi, da to sedaj še ni pomembno, saj kdor ne sodeluje s svojimi idejami v teamu, je
Še nekaj je. V zadnjem času se je udomačil izraz domicilne cene. Gre za cene v posameznih državah, ki so v večini primerov višje kot svetovne cene, saj so obremenjene z dajatvami v Posamezni državi. Te dajatve pa so v vseh razvitih deželah neprimerno nižje kot v Jugoslaviji.
Iz tega sledi logičen zaključek: domače surovine, ki jih uporablja Iskra, so dražje kot ( Nadaljevanje na 2. strani )
vale proizvodnega gospodarskega načrta, ob tem pa naj takoj zapišemo, da je bil ta načrt, kot temu pravimo, precej „napet“. Po drugi strani pa so vse temeljne organizacije za več deset odstotkov presegle rezultate, ki so jih dosegle v enakem obdobju lani; TOZD
•	Odpreski in kolesa ter Frite celo za skoraj 90 %.
Odstopanje od proizvodnega plana
•	-znaša v celotnem podjetju 23 % pri količinski proizvodnji, pri vrednostni pa 13 %. Na to 10 % višjo vrednostno proizvodnjo od količinske so vplivale višje cene, delno pa tudi boljša izbira izdelkov v proizvodnji.
Celotni dohodek celjskega kolektiva (brez Emo Kontejner) je znašal okoli 414 milijonov dinarjev. To je za 17 % pod planiranim celotnim dohod-
kom, glede na lansko polletje pa za ; 38 % več.
Družbeni proizvod so povečali za 9 %, prav za toliko pa sta se v
Samostojni raziskovalec dr. Peter Žemva.
avtomatično izoliran, izključen iz (Nadaljevanje na 3. strani) grupe.
Dr. Peter Žemva je študiral kemijo na Ljubljanski fakulteti, tudi doktorsko disertacijo je opravil v Ljubljani, nato pa je bU na specializaciji v Vzhodni Nemčiji. Z delom na področju baterij se ukvarja že skoraj 5 let.
Leto 1975 je leto inovacij. Dr. Peter Žemva ve, da tudi v letošnjem letu ne bomo dosegli večjih uspehov na področju inovacij in tehničnih izboljšav kot doslej, kajti patentov preprosto ni moč programirati. Edina dobra stran za večje številoTnovacij in zboljšav je predvsem v tem, da letos dajejo temu področju večji poudarek. Predvsem delavci, če so pravilno stimulirani za svoje izboljšave, so zainteresirani za čim večje število le-teh in zato stalno mislijo, kako bi določen proizvodni postopek lahko poenostavili in pocenili.
Tudi v Zmaju raziskovalci stalno sodelujejo s proizvodnjo in vse predloge delavcev proučijo in ugotovijo, ali so koristni ali ne.
Franc Kmetič

Vse napore za izpolnitev izvoznega načrta
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvoz, saj smo tu dosegli slabih 30 % letnega načrta.
Kaj predvidevate, da bo prineslo drugo polletje?
Vsakršno prognoziranje je težka stvar, toda kaže, da v drugem polletju lahko računamo na manjše povpraševanje in plasma naših izdelkov na domačem trgu, kajti zaradi zmanjšane kupne moči se kopičijo zaloge izdelkov, v_ katere vgrajujejo naše elemente. Čeprav zaenkrat še ni nikakršnih znakov, kako se bodo stvari zasukale na svetovnih tržiščih, računam, da se bo tu položaj od septembra dalje rahlo izboljšal.
Kakšne naloge zatorej čakajo TOZD IEZE v drugem polletju 1975?
Pravzaprav nas čakata v tem obdobju le dve, vendar pa bistveni nalogi in sicer - vložiti bomo morali največje napore v uresničitev proizvodnega t načrta za izvoz in kljub stalni, ali celo naraščajoči nelikvidnosti gospodarstva zagotoviti reden dotok reprodukcijskega materiala za čimbolj nemoteno proizvodnjo.
To sta dve, v sedanjem položaju za nas najpomembnejši, a hkrati tudi dovolj zahtevni nalogi, ki pa jima bomo morah žrtvovati prav vse naše napore in prizadevanja, če hočemo poslovno leto zaključiti kolikor toliko uspešno.
Kakšne pa so letošnje načrtovane izvozne obveznosti IEZE?
Načrtovali smo za 14 milijonov izvoza, kar za sedanji položaj na svetovnih tržiščih ni malo, kljub temu pa je naloga za nas velika, če upoštevamo, da imamo le za približno 70 % tega zagotovljenega plasmaja.
Nedvomno se bomo morah krepko potruditi, da bomo dosegli kakih 85 do 90 % realizacijo izvoznega načrta, upoštevajoč poslabšanje možnosti plasmana na domačem trgu, s čimer bomo laže zagotovili potrebni reprodukcijski material.
Morda še vprašanje, kako so posamezne TOZD IEZE udeležene pri izvozu?
Približno polovica načrtovanega izvoza IEZE odpade na upore in potenciometre iz Šentjerneja, četrtina na kondenzatorje iz Semiča, čStrtina pa na ostale elemente.
Izvoz uporov in potenciometrov ter se miških kondenzatorjev je naj-
ZAKAJ TOLIKO UVAŽAMO?
(Nadaljevanje s 1. str.)
pa jih kupujejo, na primer, zahodni proizvajalci. Razumljivo je zaradi tega konkurenčnost Iskre ogrožena in vprašljiva.
i Kljub vsemu temu pa vprašanje cen ni bilo odločilno, da se je morala Iskra v tolikšni meri odločiti za uvoz, čeprav ga bo treba — to naj nam bo stalno pred očmi — omejevati na vsakem koraku. Dosti bolj pomembna kot cene je možnost nakupa potrebnih materialov v domovini. Materiali, ki jih naročamo pri domačih proizvajalcih, so mnogokrat nekakovostni, ni jih mogoče dobiti v zadostnih količinah, nekaterih pa seveda pri nas tudi ne izdelujemo.
Zanimiv podatek. Iskra je izmed največjih evropskih proizvajalcev pasivnih elementov, kljub temu pa mora uvoziti vrednostno približno toliko elektronskih elementov, kolikor jih izdela sama. Proizvodnja elektronskih elementov je namreč ekonomična samo pri velikih serijah, zato je mednarodna delitev vsekakor nujna in potrebna.
Ob vsem tem pa vendarle obstajajo velikanske možnosti za zmanjšanje uvoza, le poiskati bo treba domače proizvajalce, predpogoj za vse pa je pravilna nabavna politika na ravni ZP Iskra in njegovih posameznih organizacij. Lado Drobež

ISKRA
večji delež v našem izvozu, prav pri teh izdelkih pa imamo tudi največ problemov za plasman.
Vsaj približno ne bi mogli oceniti v prvem polletju doseženega finančnega učinka?
Kljub položaju, kakršen je in ob 40 % izpolnitvi proizvodnega načrta z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo presegli načrtovani ostanek dohodka. To nam je uspelo na račun boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, na račun zmanjšanja
stroškov na vseh področjih in večje prodaje na domačem trgu, ob ugodnejših prodajnih cenah.
Ali pripravljate kak poseben program stabilizacije?
Za drugo polletje 1975 imamo že izdelan predlog stabilizacijskega programa, o katerem naj povem, da zlasti začrtuje naloge s področja uvoza in izvoza ter poslovnega obnašanja TOZD na zunanjih tržiščih, terja pa hkrati tudi maksimalno dviganje storilnosti dela in izrabo obstoječih notranjih rezerv v TOZD. Predlog stabilizacijskega programa nadalje zajema tudi intenzivno varčevanje zlasti na področju fiksnih stroškov in omejevanje nadaljnjega zaposlovanja v TOZD in IEZE.
Iz dela OOZK v TOZD Orodja
Vso aktivnost za boljšo organizacijo dela
j. c.
O enoletnem delu osnovne organizacije ZK, o problemih in o prizadevanjih za njihovo rešitev je tekel pogovor s sekretarjem OOZK in njegovim namestnikom Jankom Hrenom in Alojzem Vrankarjem.
Šele sedmo leto obstoja naše tovarne orodij na Stegnah, sedanje TOZD Industrije za avtomatiko, je bila tu ustanovljena osnovna organizacija ZK.
Z zadnje seje sekretariata KK ZSMS ZP Iskra
V	petek, 8. avgusta, je bila seja sekretariata KK ZSMS ZP ISKRA, ki so se je udeležili predstavniki mladih vseh branž, razen branže Avtoelektri-ke, ki se seje niso udeležili zaradi kolektivnega dopusta. Člani sekretariata so najprej pregledali delo med obema sejama in ugotovili, da delo kljub poletnemu dopustu dobro teče. Prav sedaj tečejo zadnje priprave na srečanje mladih SOZD, ki bo 6. septembra v Velenju. Po podatkih, ki so jih dali člani sekretariata, se bo tega srečanja udeležilo okrog 800 mladih Iskrašev. Mladi iz Elektro-mehanike bodo prispevali tudi krajši uvodni program.
V	drugi točki dnevnega reda so mladi pregledali stališča, sprejeta na razširjenem sestanku sekretariata ZK EKI, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Slovenije. Sekretariat je sprejel ta stališča in se zavzel za koordinirano delo vseh družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju teh stališč. Zlasti je potrebno, da se mladi v vseh TOZD zavzemajo za izpolnitev ustavnosti pri organiziranju TOZD. Stališča sprejeta na zgoraj omenjenem sestanku naj bv bila izhodišče za nadaljnje delo.
Predsednik KK ZSMS ZP ISKRA je seznanil sekretariat s pripravami na ustanovno konferenco sindikata EKI.
Letos bo na Dugem otoku spet „brigadno življenje11. Od 28. septembra do 8. novembra bosta namreč v Iskrinem kampu dve mladinski brigadi ..izgubljali kalorije11 in prirejali naravo za potrebe dopustnikov. Iskušnje upravljalcev in obiskovalcev kampa so namreč pokazale,, da je preskrba z vodo izredno slaba in, da je potrebno zgraditi veliko večji rezervoar,.da bi zadostili tej potrebi.
Zato bodo od 28. septembra do 8. novembra mladi, skupno s strokovno usposobljenim kadrom, ki ga bodo prispevale tovarne, pomagali graditi ta rezervoar. Sekretariat je sprejel sklep, da se bosta del udeležili dve brigadi po 15 brigadirjev in sicer iz vsake branže po 5 brigadirjev. Vsaka izmena naj bi bila sestavljena iz 10 moških in 5 ženskih predstavnikov. Pretežno moška zasedba brigade je potrebna zaradi narave dela, ki bo precej težavno.
Osnovna organizacija je tedaj dobila sedem članski sekretariat, ki se je v enoletnem delovanju sestal sedemkrat na redno in štirikrat na izredno sejo, medtem ko so v tem obdobju imeli sedem sestankov osnovne organizacije ZK.
Na sestanku sekretariata smo še enkrat pregledali, če je vse urejeno za odhod brigadirjev, ki se bodo kot člani brigade EEIJ udeležili del na Kozjanskem.
Brigade se bo udeležilo 5 mladincev iz ISKRE.
Sekretariat je sprejel tudi sklep o ustanovitvi marksističnega krožka v Iskri. Potreba po taki dejavnosti se kaže že dlje, ker ugotavljamo, da idejnopolitično delovanje, predvsem pa preučevanje marksizma ni zadovoljivo. Delo tega krožka naj bi zajemalo predvsem aktualno obravnavanje marksistične problematike, pripravo kadrov za sprejem v ZK, pripravo seminaijev, vsebinsko in predavateljsko, ki jih bodo organizirale OO, ali delovne organizacije in koordinacija. Sekretariat je za ustanovitev tega krožka zadolžil Milana Osredkarja.
Sekretariat je potrdil sklep o predlaganju Danijela Burnika za štipendijo iz ..Titovega sklada11.
Pred nami je torej veliko nalog, ki jim bomo kos le ob dobri organiziranosti in povezavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Marina Glavan
TOZD, AVTO ELEKTRO-TOLMIN
Nad pol leta v Iskri
Konec decembra 1974 se je 96 % delavk in delavcev iz AET Tolmin na referendumu odločilo za priključitev k ZP Iskra. Od takrat, ko se je tolminski delovni kolektiv domala soglasno odločil za združitev, je minilo že nekaj več kot pol leta, nova branžna organiziranost Iskre pa jim je omogočila še nadaljnjo kakovost v proizvodnji, specializacijo in delitev dela. Po združitvi so se organizirali kot temeljna organizacija združenega dela v okviru Industrije avtoelektrič-nih izdelkov.
O dejavnosti AET, načrtih in seveda rezultatih po priključitvi v Iskro smo se pogovarjali z direktorjem TOZD AET, Lucijanom Rejcem.
To je bilo lanskega 10. avgusta in osnovna* organizacija, ustanovljena v tesnem sodelovanju z občinskim komitejem ZKS Ljubljana-Šiška, je ob ustanovitvi štela komaj 3 člane.
Že kmalu po ustanovitvi OO pa se je število članov povzpelo na 17, ker so se znova vključili v organizacijo vsi tisti člani, ki vsa leta dela v tovarni niso bili povezani, ker pač ni bilo v njej osnovne organizacije.
Na svojih sestankih so komunisti TOZD Orodja predvsem in dovolj kritično obravnavali problematiko tovarne, želeč s sprejetimi sklepi uresničiti čim prej in učinkovito vse tisto, kar naj bi v tovarni odpravilo žarišča za _razne težave v njenem poslovanju.
Verjetno doslej najpomembnejša je bila šesta redna seja osnovne organizacije ZK v začetku letošnjega marca. Razen vseh članov osnovne organizacije TOZD Orodja so se te seje udeležili še sekretar občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška Franc Hribar, sekretar ŽK ZP Stane Preskar, član sekretariata konference ZKS ZP Viktor Korošec in sekretar ZK Industrije za avtomatiko, Cerar.
zaciji in manjšim poslovnim stroškom od načrtovanih.
Plod razprave omenjenega sestanka je bilo sprejetih 18 sklepov, ki naj m obstoječe stanje v tovarni izboljšali Mnoge izmed teh sklepov že ure sni čujejo, za uresničitev nekaterih pa bi osnovna organizacija ZK TOZDj Orodja nujno potrebovala večjo U učinkovitejšo pomoč komunistov] Industrije za avtomatiko in ZP Iskra,; katere so bili doslej zares premalo; deležni.
Osrednja tema razprav OO ZK vj TOZD Orodja na področju gospodaijenja je predvsem izkoristek delovnega časa. To je v tovarn*1 trenutno najhujši problem, katereg3 kljub vsem prizadevanjem posameznikov doslej še niso uspeh rešiti.
Za kaj gre? Gre za tako imenovan« čakalne ure. Le-teh se je v prvem letošnjem polletju nabralo blizu 8.000, čeprav imajo dovolj naročil in dela' Nedvomno teh skoraj 8.000 čakalnih ur zmanjšuje poslovni rezultat TOZD Orodja, zgovorno pa kaže, da organizacija dela v tovarni, kljub določenim, že izvedenim ukrepom v tovarni, še ®> dosegla zaželene in potrebne ravni, kar nedvomno terja vse naproe z3j čimprejšnje izboljšanje organizacij« dela in rešitev nekaterih kadrovskih problemov. Določenih strokovnih sodelavcev namreč še nimajo in so tudi vsa dosedanja prizadevanja, da b* jih dobhi, ostala brezplodna.
Ob vstopu v Industrijo za avtoma; tiko so sicer v TOZD Orodja računali na določeno kadrovsko pomoč s strani industrije, vendar pa je ni bilo, ker se z določenimi podobnim* težavami le-ta bori še sama in tudi & sama v celoti ni zaživela kot bi bik želeti.
Beseda na tem sestanku je tekla o poslovodnem in političnem položaju v TOZD Orodja. Ugotovitve v razpravi pa so bile takšne, da je za vsestransko izboljšanje tega stanja v tovarni nujno potrebna vrsta učinkovitih in tudi radikalnih ukrepov. Razprava je bila odkrita, kritična in prežeta z edino željo - tovarno je treba ozdraviti slabosti, ki so se vlekle že od njenega začetka in se zaostrovale vse do letos, ko so se te slabosti tudi najbolj odrazile v nezadovoljivih poslovnih rezultatih, kljub dejansko večji reali-
Nekatere koristne rešitve nakazanih problemov bi mord3 utegnila prinesti že v začetku ustanovitve Industrije za avtomatiko, predlagana združitev TOZD Orodja z orodjarno TOZD Tela. Ta združitev bi s« nedvomno koristno odrazila tako pr* reševanju nekaterih kritičnih kadrov; ' skih vprašanj, verjetno pa tudi v sami r
organizaciji dela in ne nazadnje v koristnih izboljšavah na področju izdelovanja orodij za celotno Industrijo za avtomatiko. Do uresničitve t« ideje kljub temu, da je bil izdelan že konkreten program o načinu združit' ve obeh orodjarn in optimizacij0 njunih zmogljivosti pa ni prišlo.
I
pomembnejši faktor, ki pogojuje združevanje dela in sredstev sorodnih delovnih organizacij. Kako se je na tem področju — konkretno z Avto-elektriko iz Nove Gorice — „predstavila“, če smemo temu tako reči, ta združitev?
Iz novogoriške Avtoelektrike smo dobili dodatni proizvodni program in sicer magnetni vžigalnik, ki bo v prihodnosti predstavljal skoraj polovico naše proizvodnje. To nam bo vsekakor omogočilo razširitev proizvodnje in (Nadaljevanje na 3. strani)
Osnovna organizacija ZK TOZD Orodja tako ostaja še naprej pre*3 težko in odgovorno nalogo — kak° rešiti navedena vprašanja in s ten* ustvariti pogoje za uspešneje poslovanje tovarne.
To je bil prvi zapis o njeni konkretni dejavnosti in doseženih rezultatih, upamo pa, da ni bil zadnji in, d3 bomo prihodnjič lahko še z večji*11 zadovoljstvom zapisali, kako prizade vanja na posameznih področji*1 prinašajo pričakovane in obetajoč izboljšave. V svojih naporih in priz**!| devanjih OO ZK v TOZD Orodja tud* ne namerava odnehati, čeprav rese v3' nje teh vprašanj zagotovo ni lahko.
J. C‘
Podatek, da seje vaš delovni kolek- Večina našega proizvodnega pro-tiv skoraj soglasno odločil za združi-	grama so izdelki avtoelektrike. Poleg
tev v Iskro, je vsekakor vzpodbuden!	tega sta bili tu še večja socialna var-
Res je! To je prav gotovo lep dokaz	nost zaposlenih in seveda večje mož-
pravilne usmeritve in delavnosti	nosti za napredek. Če si majhen, je
družbenopohtičnih organizacij v pod-	pač težko zbrati lastna sredstva za
jetju, ki so delavcem pravilno p oj as-	kakšno večjo investicijo, dosti laže pa
nile pomen in cilje te združitve.	je v okviru večje organizacije in s
In zakaj ste se odločili za zdru- s^uPn*nli močmi.
žitev?
Gotovo je delitev dela tisti naj-
*
Številka 30 - 16. avgust 1975 Lucijan Rejc, direktor TOZD AET v Tolminu.
ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, Ljubljana, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 17
vabi k sodelovanju in objavlja prosto delovno mesto:
VODJA PROJEKTA MIKROELEKTRONIKE v Programsko tehničnem področju IEZE
1.	Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
—	da je kandidat z dosedanjim delom dokazal, da obvlada uspešno organiziranje in vodenje kompleksnejših nalog
—	da gpvori tekoče angleško
—	da ima izobrazbo II. stopnje tehnične ali ekonomske smeri;
2.	Prednost imajo kandidati, ki:
—	bolje izpolnjujejo pogoje pod 1
—	so iz ISKRE
—	poznajo elektroniko, oz. mikroelektroniko.
Delovno mesto je izjemno po možnostih za izpopolnitev, uveljavitev, napredovanje, je odgovorno in ima status pomočnika direktorja področja.
Glavna naloga vodje projekta mikroelektronike bo kompleksna organizacija proizvodnje mikroelektronskih vezij v zaključeni organizacijski enoti ISKRE na osnovi znanj, ki o tej tehnologiji že obstajajo v ožji domovini in na osnovi prenosa dopolnilnega znanja tt ZDA.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba ISKRE — IEZE, Ljubljana - Stegne 17. Rok za prijavo je 15 dni po drugi objavi, oz. do zasedbe delovnega mesta.
Mikroelektronika v prenosni tehniki
Prenosna tehnika je tisti del telekomunikacijske tehnike, ki obdeluje Problematiko tako žičnega kot brezžičnega prenosa vseh vrst informacij na daljavo in torej predstavlja bistven element za povezavo telefonskih central v celovito telekomunikacijsko mrežo.
Med elektroniko in prenosno tehniko se je že zelo zgodaj razvila nekakšna vzajemna stimulacija. Skoraj vsaka inovacija na področju elektronike je zelo hitro našla uporabo v prenosni tehniki in prenekateri Problem v prenosni tehniki je stimuliral nova odkritja v elektroniki. S prihodom mikroelektronike se je ta vzajemnost še poglobila.
Mikroelektronska vezja tako analogna kot digitalna so prisotna v sistemih in napravah prenosne tehnike takorekoč od trenutka, ko so se Pojavila. Tudi v ISKRI nismo v.tem Pogledu prav nič zaostajali. Prvi ?'stem, kjer smo uporabili standardna integrirana vezja, je šel v proizvodnjo
V	naši 26. številki z dne 12. julija 1975 smo objavili širši razgovor z Milošem Kobetom, v.d. direktorjem področja za inovacije v ZP Iskra o mikroelektroniki v Iskri. Ker je mikroelektronika dandanes vse pomembnejše področje tehnološko, na katerem se bo v prihodnje morala tudi Iskra čimbolj uveljaviti, danes objavljamo sestavek mgr. Marka Jagodiča, vodje oddelka za telefonijo v Inštitutu za prenosno tehniko, o uporabnosti integriranih vezij v prenosni tehniki.
V	naslednjih številkah „Iskre" bomo seznanjali naše bralce tudi z možnostmi uporabe integriranih vezij na drugih področjih, kakor tudi z uvajanjem mikroelektronike v proizvodne programe naših TOZD in s stanjem priprav za pričetek proizvodnje mikroelektronskih vezij v Iskri.
—II
^orko JAGODIČ je dipbmiral 1960 ^ Fakulteti za elektrotehniko v Ljub-Fni, opravil magistraturo na P°lytechnic Institute of Brooklyn v ti Jvevv Yorku, ZDA in je zdaj vodja r 'Vziskovalno-razvojnega oddelka za lij tebfonski prenos v Inštitutu za )• Prenosno tehniko v Ljubljani. u
400%
že leta 1968. Od takrat dalje je število uporabljenih integriranih vezij raslo iz leta v leto. Standardna integrirana vezja, ki so še pojavljala na tržišču v vedno pestrejšem asortimanu, smo znali učinkovito uporabiti, čeprav jih sami nismo izdelovali. V tistem .času to ni predstavljalo posebne pomanjkljivosti, ker so bila standardna vezja kljub precejšnji kompleksnosti v bistvu še vedno na ravni komponent, dosegljivih pri različnih proizvajalcih, kar je zagotavljalo sigurnost pri dobavi in konkurenčnost v ceni. Ekonomsko najpomembnejši faktor izdelka se ni skrival v uporabljenih komponentah, temveč v njihovi učinkoviti uporabi.
Razvoj je šel naprej. Mikroelektronska tehnologija omogoča danes tolikšno koncentracijo elementov, da lahko tisti, ki z njo razpolaga, praktično za isto ceno, za katero je kupil razmeroma preprosto komponento, zgradi jedro celega sistema oziroma naprave ali njenega dela. Standardizacija takšnih vezij ni več možna, vsaj ne v enakem smislu, kot je možna pri integriranih vezjih majhne in srednje koncentracije. To so vezja z veliko stopnjo koncentracije ali LSI (Large Seal e Integration) vezja, v katerih sta sistemska in tehnološka komponenta neločljivo povezani. Takih vezij ne moreš kupovati, ker bi to praktično pomenilo kupovati končne izdelke in ne komponente, torej popolno konkurenčno nezmožnost.
V Inštitutu za prenosno tehniko v Ljubljani že nekaj let raziskujemo možnost gradnje sodobnih telekomunikacijskih sistemov na digitalni osnovi, pri katerih bi bila komutacija in prenos integrirana. Iščemo nekakšen skupen imenovalec central in prenosa. Ugotovili smo, da je to
8o%
60%

VEZJA Z
Diskretnimi
komponentami
stan DAR b NA iwnrqniRANA vezja (tudi lsi)
1470
1775
198»
I9851
V Sprejemnikih zadovoljni s kadri
V Iskri večkrat beremo, da se marnje pritožujejo, da jim manjka ^treznih kadrov in se to pozna tudi v Proizvodnji. V sežanski Iskri pa se je P°dja kadrovskega oddelka Marija . ranetičeva pohvalila, da kadrovskih ®?ay skoraj ni. Fluktuacija je čisto 'Prnimalna in še to le zaradi fantov, ki Sredo k vojakom in deklet, ki zaradi P°rok odhajajo iz Sežane. Sicer pa je prijazna Marija postregla s Podatki o strukturi zaposlenih: vseh fSupaj je 519 - od tega 331 žensk in moških. (Tudi tu so moški v 5lalrii manjšini). Imajo pa 6 delavcev . visoko, 7 z višjo in 43 s srednjo ^obrazbo. Kvalificiranih delavcev je P visokokvalificirana 2, polkvali-lciranih in nekvalificiranih pa 353.
Sicer si pa prizadevajo že vsa leta izobraževanje in dopolnilno izobra-26vanje in v ta namen tudi žrtvujejo ^atna sredstva. Ta naš kolektiv ima 6 yipendistov na visokih šolah, 8 na rednjih in 32 v poklicnih šolah. Lani p organizirali s pomočjo litostrojske °klicne šole dislociran oddelek šole j~a TV mehanike, ki ga obiskuje 29 Vencev. Poleg tega pa se izredno šola e 11 delavcev na elektro — delo-
vodski šoli, trije na srednjih in štirje na višjih šolah. Bodočnosti jih res ni treba biti strah.
Pred časom so imeU precej težav s problematičnimi bolniki, ki so kar preveč in neprepričljivo bolovali. Pa so organizirali s še štirimi sežanskimi podjetji začasno obratno ambulanto, ki bo v kratkem postala ambulanta za medicino dela. Procent bolovanj po tem ukrepu pada, zdravnik pa ima tudi direkten stik s tovarno. V problematičnih primerih si celo ogleda delovno mesto pacienta in tako stvarno odloči o morebitnih ukrepih ali prestavitvi na drugo ah drugačno delovno mesto.
Z osebnimi dohodki so letos kar zadovoljni. Lani so bili na repu v občini s povprečnim OD 2.040 din mesečno. Letos pa so sprejeli nov pravilnik, po katerem je povprečni dohodek na zaposlenega 2.624 din mesečno, kar je gotovo znaten napredek in stimulacija za delo.
Po tovarni sem povprašal tudi, kakšno vzdušje vlada v kolektivu.
»Razumemo se, daje kaj,“ mi je rekla ena od delavk. To pa je porok za dobro počutje pri delu.
KF
popolnoma možno, vendar ekonomsko izvedljivo le z uporabo mikroelektronske tehnologije nestandardnih LSI vezij. Po naših izkušnjah in rezultatih predvidevamo, da se bo z leti struktura sistemov in naprav za prenos, še posebej digitalnih, glede na uporabljene vrste vezij spreminjala nekako tako, kot prikazuje slika: Prepričani smo, da bo šel bodoči razvoj v smeri nestandardnih LSI vezij, kar pomeni, da moramo v okviru ISKRE nujno razpolagati z ustrezno tehnologijo takih vezij, če želimo napredovati v proizvodnji sistemov in naprav za prenos tako na domačem trgu kot v izvozu. Pogodba med American Systems Incorporation in ISKRO (Mikroelektronika v ISKRI, Iskra št. 26, 1975) predstavlja vsekakor dober začetek v tej smeri.
NAD POL LETA V ISKRI
(Nadaljevanje z 2. strani)
specializacijo. Ze tri mesece po integraciji smo iz Nove Gorice prenesli v našo TOZD končno montažo in del obdelave tega izdelka.
Teh nekaj mesecev res ni kdove kako dolgo obdobje, kljub temu pa vas prosim, da ocenite rezultate združitve; kakšne izkušnje imate v teh mesecih?
Razumljivo je, da v tem kratkem času med ljudmi še ni povsem prodrla zavest o pripadnosti Iskri. Marsikdaj nastajajo v odnosih do drugih TOZD v naši branži razni »kratki stiki", ki pa smo jih doslej še vedno uspešno »popravili".
In kje je po vašem mnenju glavni problem?
Predvsem je tu vprašanje premajhne zmogljivosti za proizvodnjo delov magnetnih vžigalnikov, ki jih še vedno izdelujejo v Novi Gorici. Zaradi tega smo morali pri nas že večkrat ustaviti delo na tekočem traku magnetnih vžigalnikov.
Proizvodni program ste obogatili z izdelovanjem magnetnih vžigalnikov. Kaj razen tega pri vas še izdelujete?
Osnovna proizvodnja je še vedno naš stari program, ki zajema izdelke avtoelektrike (ogrevalne svečke, pred upore, termostate), termoregulacije in oksid no keramiko.
Kako pa ste v prvem polletju ures-ničevali proizvodni načrt?
Glede na stari program smo ga količinsko uresničili okoli 90 odstotno, uspeh pa je dosti boljši, ker nam je uspelo obdržati stroške pod načrtovano ravnijo. Zaradi težav, ki sem jih že omenil, pa nismo mogli izdelati predvidene količine magnetnih vžigalnikov.
Kako pa je kaj s prodajo vaših izdelkov?
K sreči imamo takšen proizvodni program, na katerega sedanja svetovna gospodarska kriza ne vpliva. Še več: imamo celo probleme, ker ne zmoremo narediti takšnih količin, kot jih zahteva trg; povpraševanje je dosti večje od naših trenutnih zmogljivosti.
V	Jugoslaviji imamo stalne potrošnike. To so proizvajalci diese-lovih motorjev. Precej tudi izvažamo: v Zvezno republiko Nemčijo, s češkoslovaškim podjetjem Jiskra Tabor imamo 5-letno poslovno pogodbo, letos smo uspeli z izvozom v Egipt, verjetno pa bomo uspeli tudi v Italiji pri firmi Fiat.
Kakšni pa so načrti AET?
V	branži smo se dogovorili, da
bomo v čimkrajšem času začeli pri nas izdelovati Boschev licenčni magnetni vžigalnik. Le-ta je tehnično precej naprednejši od tega, ki ga proizvajamo zdaj. Poleg tega nameravamo razširiti in modernizirati zmogljivosti obstoječega programa, saj je povpraševanje veliko, mi pa mu zdaj ne moremo ustreči.	L. D.
Povečane zaloge, slabši finančni rezultat, nelikvidnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
V drugem trimesečju se je povpraševanje po številnih izdelkih Industrije EMO na domačem trgu še poslabšalo' tako, da je trenuten položaj že kar precej kritičen. Zaradi manjšega povpraševanja so se odločili za več prodajnih akcij, predvsem pa upajo, da jim bo povečan izvoz omogočil zlesti na zeleno vejo. V zvezi z akcijo za zmanjšanje zalog so prešli tudi na preusmeritev proizvodnje, torej na tiste izdelke, po katerih je na tržišču večje povpraševanje, to pa naj bi bila proizvodna politika tudi v prihodnje.
Zaradi precejšnje zasičenosti tržišča z njihovimi izdelki so se odločili za povečan izvoz — in delno tudi že uspeli. Medtem ko so januarja, februarja in marca izvozili za skoraj 11 milijonov deviznih dinarjev, pa se je izvoz aprila, maja in junija povzpel že na skoraj 16 milijonov deviznih dinarjev. Gre torej za okoli 50 % povečanje, ta trend pa še povečujejo.
Letos so največ izvozili v Italijo, Zvezno republiko Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in predvsem v
Libanon. Skupno so izvozili za več kot poldrugi milijon dolarjev izdelkov, od tega pa za okoli pol milijona dolarjev samo v Libanon.
Vprašanje nabave reprodukcijskih materialov in opreme je v sedanjem obdobju recesije še bolj aktualno kot sicer. Gre predvsem za odnos oz. strukturo med uvoženimi in domačimi materiali, ta pa je v Industriji EMO v prid domačim dobaviteljem; na jugoslovanskem tržišču so kupili skoraj tričetrt reprodukcijskih materialov in opreme tako, da odpade na uvoz le četrtina skupne vrednosti.
V	EMO poudarjajo, da je bila nelikvidnost glavni problem, s katerim so se srečevali, hkrati pa da je nelikvidnost vplivala tudi na uvoz. Še večje težave pričakujejo v letošnjem drugem polletju, nekaj zaradi pomanjkanja likvidnih finančnih sredstev, predvsem pa zaradi restriktivno omejenega uvoza.
V	Industriji EMO (brez Emo Kontejner) je bilo 30. junija letos zaposlenih 3.520 delavk in delavcev, v slednji TOZD pa 248.
KAKO SO PO TOZD IZPOLNJEVALI PROIZVODNI NAČRT
TOZD	r. I—VI: pl.I-VI	r. I-VI/75: -	r.I-VI/74
FRITE	91	188
POSODA	82	131
KOTLI	.	95	127
RADIATORJI	90	109
ODPRESKI	95	188
BISTRICA	87	135
KRUŠEVAC	81	148
ORODJARNA	87	162
SKUPNE SLUŽBE		
VZDRŽEVANJE	115	157
SKUPAJ:	87	137
ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN POVPREČNI DOHODKI PO POSAMEZNIH TOZD
TOZD	Zaposleni	Povprečni OD
FRITE	47	3.322
POSODA	1.861	2.472
KOTLI	121	3.419
RADIATORJI	140	2.825
ODPRESKI	124	•	2.891
ORODJARNA	126	3.694
KRUŠEVAC	73	2.479
BISTRICA	337	2.642
ERC	28	3.800
SKUPNE SLUŽBE	663	3.458
VZDRŽEVANJE		
SKUPAJ:	3.520	2.790
V prvih šestih mesecih se je število zaposlenih v EMO zmanjšalo za 111, saj je fluktuacija še vedno precej močna. Delovno razmerje je prekinilo 255 oseb, na novo pa se jih je zaposlilo 144. Največjo fluktuacijo je bilo opaziti pri moških.
Morda še podatek: 30. junija je bilo v Industriji EMO zaposlenih 1604 žensk in 1916 moških.
In kakšne so imeli osebne dohodke? Na kratko rečeno: nič kaj preveč dobre, pa tudi ne tako slabe. Na celjskem območju so OD v EMO nekje v »zlati" sredini. V prvem polletju so povprečno dvignili osen ne dohodke za 28, %, novi Samoupravni sporazum
o delitvi OD pa predvideva še nadaljnjo povišanje. V povprečju so od januarja do junija zaslužili v celotni Industriji EMO 2.790 dinarjev, kar je še vedno precej slabo, seveda pa je ta povprečni dohodek v posamezni TOZD drugačen. Najnižji je bil v TOZD Posoda, najvišji pa v Elektronskem računskem centru, kar je povsem razumljivo glede na strukturo zaposlenih.
Z nekaj besedami bi lahko poslovanje Industrije EMO v letošnjem letu ocenili takole: zaloge se povečujejo, finančni rezultat se je poslabšal, zaradi tega pa je nelikvidnost še večja.
L. D.
Obveščanje v TOZD TELA
Delavski svet je po statutu TOZD sprejel sklep o formiranju samoupravnih informativnih skupin. Tela je razdeljena na osem volilnih enot, večje volilne enote pa so razdeljene še na manjše informativne skupine, tako da jih je skupno štiriindvajset.
Posamezni člani DŠ — delegati so poimensko zadolženi za določeno informativno skupino. Delegati so dolžni sklicevati in voditi razgovore z volilci o zadevah, ki bodo predmet odločanja na zasedanjih DS. Tak način obveščanja daje zelo pozitivne rezultate. Člani kolektiva so tako zelo izčrpno obveščeni o samoupravnih dogajanjih. Še več, s svojimi konkretnimi predlogi lahko prek svojih delegatov vplivajo na sklepe delavskega sveta. Tako bodo delegati prihajali na seje DS bolje pripravljeni in z že izdelanimi konkretnimi predlogi.
Izkušnje zadnjih dveh let kažejo poleg omenjenih pozitivnih rezultatov tudi nekaj začetnih pomanjkljivosti. Na sestanke informativnih skupin morajo prihajati delegati bolje pripravljeni. Podajali naj bi samo izvlečke iz
gradiv, ne da bi brali celotno gradivo. Ta pomanjkljivost bo odpravljena, ko bodo pred sestankom skupin uvedena posvetovanja delegatov. Na posvetu bodo razčistili vse nejasnosti in pomanjkljivosti gradiva. Na samem sestanku informativne skupine pa morajo delegati opozarjati razpravljal-ce, naj se držijo dnevnega reda in naj se ne oddaljujejo od teme razgovora.
Sestanki so med delovnim časom, zato morajo biti debate zelo konkretne in jasne, da ne bi izgubljali preveč dragocenega časa. Predlogi bodo tako izražali zrelost in moč skupine. Vsi sklepi delavskega sveta bodo postali zavestni in last celotnega kolektiva. Dobra priprava in usmerjenost debate bosta prispevali k hitrejšemu in temeljitejšemu poteku sestanka.
V TOZD TELA bo tudi ponovno uvedena praksa, da bodo zasedanja DS v popoldanskem času.
Bogdan Breziger
ISKRA _
Številka 30 - 16. avgust 1975
TOZD Feriti letos brez investicij
Z gospodarjenjem v letošnjem prvem polletju so v TOZD Feriti dokaj zadovoljni, saj so celotni letošnji plan izpolnili 51 %, prodaja znaša 50 %, izvoz pa 54 % celoletnega načrta.
Če primerjamo rezultate letošnjega in lanskega prvega polletja, ugotovimo, da so v prvih šestih mesecih letošnjega	leta	prodali	za
21.800.000	din svojih izdelkov, od
tega pa so	jih	izvozili	za
4,000.000 din. V istem obdobju lanskega leta	so	prodali	za
18.350.000	din,	izvozih pa	za
3.810.000	din svojih proizvodov. Vsekakor vzpodbudni rezultati! Vendar pa se ta slika bistveno spremeni, če primerjamo ostanek dohodka v prvem polletju 1974 z enakim obdobjem letos: lani je bil le-ta
3.730.000	din, letos pa le
1.660.000	din.
Odgovor, zakaj tak rezultat, smo dobili pri ing. Dušanu Dolničarju, direktorju TOZD Feriti.
„LansKo leto smo povečali ceno svojim izdelkom, vendar pa, ker le-te povečujemo v skladu s cenami na svetovnem tržišču, tega letos nismo storili. Seveda pa se stroški večajo, saj cene reprodukcijskega materiala rastejo, zato tudi naš ostanek dohodka ob večji realizaciji ne bo tak kot
bilna tržišča: v Veliko Britanijo, ZRN, Avstrijo, Italijo, Grčijo, od vzhodnih dežel pa le v Bolgarijo.
Pri izvozu svojih izdelkov se borijo predvsem za naročila, saj se po lanskoletni stagnaciji naročil letos tržišče še ni odprlo kot so pričakovali.
V drugem polletju letošnjega leta pa pričakujejo nekoliko slabše rezultate, saj se že kažejo določeni znaki manjših tržnih potreb.
Čeprav so rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju dokaj dobri, pa so v TOZD Feriti za svojo bodočnost zelo zaskrbljeni. Sedanje zmogljivosti imajo povsem izkoriščene, ne morejo pa začeti z investicijo v opremo, ker pač za to nimajo potrebnih sredstev^
Že konec letošnjega leta so nameravali vpeljati proizvodnjo usmerjenih magnetov (segmentov za motorje) in večji asortiment profesionalnih feritov, vendar pa jim zaradi nasprotovanja dveh TOZD skupščina IEZE ni odobrila 2 milijonov din, kolikor bi potrebovali lastne udeležbe h kreditu 13 milijonov din, kolikor bi jim odobrila Ljubljanska banka.
Tako je njihova bodočnost negotova, saj se investicija z novimo omejitvami investicijskega kreditiranja oddaljuje, novih že osvojenih izdelkov
Pogled v del montaže v TOZD Feriti.
lani. Kljub temu pa smo s tem rezultatom zadovoljni, saj smo za vse leto 1975 načrtovali le 2,050.000 din ostanka dohodka."
Tudi TOZD Feriti del reprodukcijskega materiala uvaža in to v skupni vrednosti 3,630.000 din. Petino te vsote uvažajo iz vzhodnih dežel, ostalo pa iz ZR Nemčije, Kanade, Italije, medtem ko svoje izdelke izvažajo pretežno na konverti-
. ISKRA
■S1 Številka 30 — 16. avgust 1975
pa ne bodo mogli proizvajati. S proizvodnjo usmerjenih magnetov . in profesionalnih feritov pa bi na drugi strani v Jugoslaviji odpadel uvoz teh izdelkov, ki zdaj dosega vrednost 20—30 milijonov dinarjev letno.
Ob tem naj povemo, da je TOZD Feriti vložila v skupna sredstva branže IEZE v lanskem letu 2,650.000 din, po odplačilu anuitet, sama pa hi imela 2 milijona din za lastno udeležbo pri dosegljivem kreditu 13 milijonov din.
Prav zato so pri TOZD Feriti predlagali podpisnikom samoupravnega sporazuma o združe-
vanju sredstev v branžo IEZE, da se le-ta spremeni v tem, da del ustvarjenih sredstev TOZD združuje v branžo, s preostalimi pa sama razpolaga za investicije. S to spremembo bi dosegli večjo konsolidacijo branže, stimulativno obnašanje TOZD v ustvarjanju celotnega dohodka, saj bi vedele, da bodo del ustvarjenih sredstev lahko investirale v lastni TOZD, hkrati pa bi izpolnjevali ustavno načelo, da o ustvarjenih sredstvih dejansko odločajo delavci v TOZD.
TOZD Feriti ima svoj oddelek montaže tudi v Ljubnem ob Savinji, v katerem je zaposlenih 40 delavcev, predvsem žena. Dosegajo zelo dobre rezultate, tudi njihova produktivnost je na zavidljivi višini tako, da so v TOZD Feriti z njihovim delom zelo zadovoljni.	F. Kmetič
Naš glas na mednarodnem seminarju EC0S0C v Ženevi
Sanacijski
program
TOZD Tela
Splošni gospodarski položaj in sprejeti sklepi CK ZKJ so narekovali tudi v TOZD Tela izdelavo pregleda obstoječega stanja in predvidevanje bodočega dela in razvoja.
Strokovne službe in samoupravni organi so z vso resnostjo in zavzetostjo izdelah programa perspektivnega razvoja TOZD Tela. Analizo obstoječega stanja lahko strnemo v naslednje zaključke:
1.	Naročil ima tovarna dovolj. Lahko bi rekli, da na nekaterih področjih naročila celo presegajo razpoložljive proizvodne zmogljivosti, obstaja pa resna bojazen, da se bodo naročila za programatorje zmanjšala. Znižanje proizvodnje bo nastalo zaradi povečevanja zalog pralnih strojev in ostrejših pogojev pri najemanju potrošniških kreditov.
2.	Tekočo proizvodnjo ovirajo raznovrstni zastoji zaradi pomanjkanja gradiv, predvsem iz uvoza.
3.	Ves priliv likvidnih finančnih sredstev se sproti uporablja za nabavo reprodukcijskega materiala. Poiskati je treba učinkovite načine in oblike izterjave kupcev.
4.	V zalogah je vezano preveč finančnih sredstev kljub temu, da so se v zadnjem obdobju le-te čelo znižale. Povečala .se je tudi nesortiranost zalog. Pomanjkanje manjšega števila pozicij iz uvoza povzroča ostajanje zalog ostalih, že nabavljenih sestavnih delov.
Kolegij in gospodarska komisija sta pripravili naslednji sanacijski program:
1.	Izdelan je bil vrstni red dviga pošiljk iz carinskega skladišča po namembnosti in nujnosti. Izdelava pregledov uvoznega gradiva naj bi bila stalna oblika dela.
2.	Podani so bili konkretni predlogi finančni službi industrije, kako naj doseže vsaj pri največjih kupcih tekoče plačevanje izdobavljenega blaga. Na željo finančnega prodročja Industrije za avtomatiko pa je bila osnovana posebna komisija za izterjavo dolgov. Člani komisije bodo poleg svojega rednega dela urgirali pri kupcih za pravočasna plačila.
3.	Sprejeta bo še vrsta tekočih operativnih ukrepov za preprečevanje prekomernih zalog na carini (ob koncu maja je bilo na carini za 11,689.587 din raznega materiala) in izdelava sistemov, kako zmanjšati nesortiranost zalog v skladiščih.
4.	Uvede naj se posebna kontrola zaposlovanja nove delovne sile, dokler se ne ugotovi dejanskih .potreb po programatorjih. Pričakuje se, da bo možno po dveh mesecih ta ukrep preklicati ah pa izvesti pregrupiranje montažne delovne sile.
5.	K izboljšanju obstoječega stanja, lahko po svojih močeh prispevajo tudi sami sodelavci s tem, da bistveno izboljšajo delovno disciplino.
Strokovne službe TOZt) bodo tekoče zasledovale izvajanje sprejetih ukrepov in sproti dopolnjevale pro-
8ram'	B. B.
Evropska sekcija ECOSOC — Ekonomskega in socialnega sveta pri Organizaciji združenih narodov je v času od 14. do 17. julija letos v Ženevi, v stavbi OZN, organizirala mednarodni seminar pod naslovom: „ Upravljanj e transfera tehnologije v okviru industrijske kooperacije".
Tega pomembnega seminarja so se udeležili tudi štirje jugoslovanski strokovnjaki, med njimi dipl. ing. Bojan Pretnar, vodja Iskrine službe za industrijsko lastnino.
Bojan Pretnar je ob tej priložnosti podal tudi krajše poročilo o Iskrinih izkušnjah na področju transfera tehnologije. Poudaril je doslej pridobljene izkušnje našega sodelovanja z industrijskimi podjetji dežel v razvoju in posebej naglasil, da naša poslovna filozofija temelji na enakopravnem sodelovanju obeh partnerjev.
S tem je poročevalec Bojan Pretnar
želel na mednarodnem seminarju: opozoriti na pereč problem: tako imenovane ekonomske kolonizacije, česar se zlasti poslužujejo prav razvite dežele pri transferju (prenosu) tehnologije in izkoriščajo „tehnološko nemoč" dežel v razvoju, ki so v tem pogledu odvisne od razvitejših.
Poročilo Bojana Pretnarja je zanimivo, bilo eno izmed redkih, kije opozorilo na to problematiko, a je prav zato vzbudilo pri prisotnih precejšnjo pozornost.
Sodelovanje našega strokovnjaka $1 poročilom na tem mednarodnem seminarju je bila lepa priložnost, da je Iskra na mednarodnem podiju pokazala na lastnih izkušnjah, da so možni enakopravni poslovni odnosi z industrijskimi podjetji v deželah v razvoju, hkrati s tem pa tudi po tej poti ilustrirala dosledno jugoslovansko politiko neuvrščenosti.	_q\
TOZD TOVARNA BATERIJ, ZMAJ
V drugem polletju bolje

Tudi v tovarni Zmaj so se v letošnjem prvem polletju srečavah z vrsto težav, vendar pa so kljub temu povečali celotni dohodek za 22 % v primerjavi s prvim polletjem 1974 in so ga letos ustvarili v višini
51.730.000	dinarjev, v prvih šestih mesecih lanskega leta pa je znašal
42.437.000	dinarjev.
Letošnji polletni načrt so izpolnili samo 90 %, zato je tudi indeks ostanka dohodka samo 84 in je le-ta znašal 4,018.000 dinarjev, v lanskem prvem polletju pa 4,960.000 dinarjev. Na zmanjšanje ostanka dohodka pa je vplival tudi izreden porast materialnih stroškov, medtem ko so stroški proizvodnje ostali na ravni lanskega leta.
„Naši dobavitelji so izredno povečah cene surovinam, na kar je precej vplivala tudi svetovna gospodarska kriza. No, cene surovinam na svetovnem trgu so počasi začele upadati, to pa se ne dogaja tudi na jugoslovanskem trgu. To pa nam povzroča nekonkurenčnost na svetovnem trgu," nam je pripovedoval direktor TOZD Zmaj Milan Slemnik.
„Zastala je tudi prodaja, ki jč na ravni lanskega leta predvsem zaradi manjše kupne moči potrošnikov in pa racionalnejšega trošenja baterijske energije.
Tudi likvidnost je slabša od lanskega leta, saj so nam kupci dolžni kar za 15 milijonov dinarjev sredstev s povprečno vezavo 92 dni.
Precej boljše pa je stanje na področju reprodukcijskega materiala. Uvažajo četrtino materiala za baterijsko proizvodnjo v vrednosti 12 milijonov dinarjev, predvsem surovine, ki jih v Jugoslaviji ni, to je elektrolitski mangan, cinkov klorid, ogljene šipke in acetilenske saje. Že večkrat so skušali zainteresirati domače proizvajalce, da bi le-ti izdelovali potrebne surovine, vendar vsi zahtevajo soinvestiranje, za kar pa tovarna Zmaj zaenkrat nima možnosti. Zato bodo skušali uvajati take sisteme baterij, za katerih izdelavo ne bo treba mnogo materiala uvažati.
Čeprav so plan izvoza v Zmaju v prvem polletju 1975 izpolnili le 10,% in so izvozili za 500 tisoč dinarjev baterij, pa se bo stanje v drugem polletju bistveno izboljšalo. S poslovnim partnerjem v Nemški demokratični republiki so že sklenili pogodbo o izvozu za 5 milijonov dinarjev baterij. S tem bodo lanski izvoz presegli za 300 procentov, docela pa bodo izkoristili tudi vse
zmogljivosti, kar pa se v letošhjefl1 prvem polletju ni zgodilo.
Izvoz na ostala tržišča jim je zapfl predvsem zaradi izredno dragih: surovin, saj stane na tujem trgu baterija toliko, kot so v Jugoslaviji samo stroški za material, iz katerega j« baterija izdelana.
O vključevanju v branžo IEZE pa nam je direktor Milan Slemnik dejal V tej branži smo še povsem novi h| sie premalo časa, da bi bili vidni učinki, ki naj bi jih vključevanje, oz-; nova organizacija Iskre prinesla.
Na branžo smo prenesli delo na področju	z unanje-trgovinskeg)
poslovanja, ob držah pa smo tudi lastno prodajno službo. TOZD domači trg smo prepustih prodajo baterij v Hrvatski, ker je ta TOZD to primerno organizirana.
Velikih možnosti za koncentriranj6 služb v branži za našo TOZD pa n6 vidimo, ker me,nimo, da vse funkcije-ki jih lahko učinkoviteje in uspešneje opravljamo v TOZD, moramo tam tudi opraviti. Prodajno in nabavno področje v Zmaju je toliko različno od ostalih TOŽD v branži, da j6 nemogoča koncentracija teh služb ' Seveda pa si bomo prizadevah z6 j koncentracijo splošnih služb in pa z3! vsklajevanje razvoja."
Tovarna baterij Zmaj se že vrsto le1 bori s prostorskimi težavami. Ker v sedanje prostore ne morejo postavit*! niti enega stroja več, je posodabljanj6 proizvodnje nemogoče, pa tud) produktivnost dela je nižja kot bi lahko bila ob normalnih delovnih razmerah. V Zmaju so zato julija leto$ pripravili vso dokumentacijo z6 gradnjo novih prostorov na Stegnah-Ljubljansko banko so zaprosili z6 kredit, sklenili pa so tudi komercialn6i kredite z izvajalci gradbenih del tako-da bi z gradnjo lahko pričeli v letošnjem avgustu.
Toda zaradi spremenjene investi' cijske politike in ukrepov ZIS trenutno ustavljeni vsi krediti, ki & niso bili dokončno odobreni, saj bod0 to finančno maso uporabih z3 dokončanje že začetih investicij.
Zato sedaj v Zmaju delaj** popravek investicijskega projekta računajo, da bodo z lastnimi sredstvi-čeprav v manjšem obsegu z gradnj0 prič eh še v letošnjem letu. Gradnja b° potekala v skladu z že osvojenih1 projektom, seveda pa nekolik6 J počasneje kot je bilo predviden0, najprej pa bodo zgradili skladišče z3 surovine in gotove izdelke.
F. Kmetk
Karla GroboIjšek in Sevda Hasanagič spajata baterije 3 L 12.
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Delo delegacij samoupravni! interesnih skupnosti zaživelo
Leto in pol delegatskega sistema je za nami. Samoupravne interesne skupnosti so zaživele. Zanimalo nas je, kako poteka njihovo delo v praksi. Je v delegatskem sistemu res pri odločitvah zaživela volja proizvajalcev? Ali delegati prenašajo v odločitve mnenja in hotenja delovnih ljudi? O vsem tem smo marsikaj zvedeli v razgovoru z Marjanom Šmidom v Iskri v Železnikih, kjer Marjan predseduje delegaciji samoupravnih interesnih skupnosti.
Tovariš Šmid, kako o vsem, kar naj bi odločala, informirate delegacijo?
Nekega posebno originalnega načina informiranja ni. Pač pa so največji vir informacij sestanki, na katerih predelujemo predloženi material, o katerem bomo sklepali v Samoupravnih interesnih skupnostih. Poleg tega so vsem nam vir informacij sredstva javnega obveščanja — zlasti dnevno časopisje, tovarniško glasilo in Iskra, kamor tudi sam včasih kaj napišem. Poleg tega imamo naročenih nekaj izvodov Poročevalca, ki na dostopen način predoči material o bodočih odločitvah.
Na sestankih temeljito pretresemo domačo tovarniško problematiko in zadeve krajevnih skupnosti, v katerih so doma naši delavci. Seveda nekdo iz delegacije prej dobro predela in potem na sestanku predstavi material in predloge iniciativnih odborov in v zadnjem času Samoupravnih interesnih skupnosti. Programe, Samoupravne sporazume in način ter stopnjo financiranja smo vedno predložih Delavskemu svetu v informacijo in potrditev.
In kako informirate kolektiv?
Žal ravno izčrpnejše in globlje informacijske poti še nismo uspeli formirati. Glavni vir informacij so zapisniki DS, ki so na razpolago na oglasnih deskah. Informiramo pa družbenopoUtične organizacije in samoupravne organe v delovni organi-
zaciji, kakor sem že omenil, in ti so glavni informatorji in razlagalci v kolektivu. Seveda pa marsikaj napišemo v domače glasilo, čeprav ne sistematično. Resen vir informacij pa je vsakomur dnevno časopisje in RTV. Pogrešamo pa človeka, ki bi konfuzne in obširne materiale enostavno in bistveno povedal delavcem v nekaj stavkih, marsikdo se skozi množico materiala ne prebije do konca, vsaj jaz imam za mnoge tak občutek.
Delegacija SIS se večkrat sestane, o čem ste v tem letu in pol razpravljali?
V začetku smo sodelovali pri soustanovitvi interesnih skupnosti. Nato smo predelovali samoupravne sporazume in dali nanje svoje pripombe ob sestavljanju. Tako smo že v dokumente prenesli naše želje, interese in našo specifično problematiko.
Kako je sestavljena vaša delegacija, da je kos svojim nalogam?
Naša delegacija je sestavljena iz neposrednih proizvajalcev in tehničnega jcaara. isaarovsKo nismo stroKov-njaki za svoja področja, pač pa smo „vzorčno“ predstavništvo kolektiva, ki ga zastopamo.
Se kdaj posvetujete s strokovnjaki v tovarni, zlasti za področja, ki so zahtevnejša?
Za večino rešitev se posvetujemo z domačimi strokovnjaki in vprašamo za mnenje bivše in sedanje funkcionarje, ki so strokovno usposobljeni
Pasivni in aktivni kulinarični strokovnjaki na pikniku.
Marjan Šmid.
ali imajo izkušnje na področju, ki ga obravnavamo.
Kako zveste za mnenje kolektiva, ki ga zastopate?
Že po tovarni se v debatah zve marsikaj. Seveda pa na sestankih ljudje povedo svoje mnenje. Proizvodni sestanki so glavni vir želja in tendenc kolektiva. Poleg tega člani delovne organizacije povedo svoje mnenje preko družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
V tej fazi razvoja naše samoupravne družbe smo lahko zadovoljni z doseženim. V vsem odločajo tisti, čigar sredstva se trošijo v samoupravnih interesnih skupnostih. Prav tako imajo besedo pri odločanju porabniki sredstev. Tako na primer štipendisti pri štipendijah. Pač pa smo posamezniki prešibki, da bi lahko obvladali
Po 35 letih službovanja v razvojnem področju Elektromehanike je odšla v zasluženi pokoj Albina Bradač. Cvetje, spominsko darilo in obilo iskrenih želja so ji poklonili sodelavci.
Na praksi v Elektromotorjih
Bojevito, toda športno srečanje v nogometu.
Počitnice so. Mladi so na morju, po planinah in na poteh po Jugoslaviji in po Evropi. Pa ne vsi. V Železnikih so te dni opravili prakso „domači“ štipendisti. Po vseh oddelkih raztreseni so študentje opravljali kaj različno delo. V razvoju za risalno desko, v montaži na tekočem traku in v obde-lovalnici za stružnico.
Ob našem obisku so imeli ravno „teoretične dneve", kakor pravijo oni srečanju z vodilnimi delavci v tovarni. Sredi prakse namreč skušajo v- treh dneh pobliže spoznati problematiko tovarne, delo družbenopohtičnih organizacij, samoupravnih organov in tehničnih služb. Prvi dan so spoznali strukturo svoje branže, TOZD in oddelkov, nato pa so imeli enourni pogovor s predsedniki Mladine, ZB, ZK in s predsednikoma branžnega ter DS TOZD. Vprašanja so kar deževala in pogovarjali so se o prestrukturi po novi Ustavi, o branžah in splošnem ljudskem odporu. Tako so učenci, dijaki in študentje dobili vpogled v vsa področja družbenopolitičnega dogajanja v tovarni.
Drugi dan pa so se srečali z direktorjem, pravnikom, vodji razvoja, tehnološkega oddelka in kontrole. Pogovarjali so se o poslovanju, tehničnih sposobnostih, pravicah in dolž-
nostih članov kolektiva m notranjih rezervah. Vodilni delavci so bodočim sodelavcem predstavili perspektive Iskre, domače tovarne in posameznih oddelkov. Mladi so z zanimanjem sledili razgovoru in z vprašanji skušali osvetliti vprašanja, kijih zanimajo.
Sicer pa so ostale dni delali praktično, kakor v vsakdanji praksi delavci. Delovna mesta jim je razdelil referent za izobraževanje po njihovih potrebah in vrsti šole. V vsakem oddelku pa je bil določen mentor, ki je posebej skrbel za razlago, strokovno vodstvo in delo študentov.
Seveda pa je bilo najlepše na ekskurziji, kjer so združili pod strokovnim vodstvom koristno s prijetnim. Obiskali so Iskro v Otočah, Prešernov dom v Vrbi, naredili prijeten piknik, odigrali nogometno tekmo in obiskali Bled.
V Otočah so jih seznanili s problematiko proizvodnje merilnih naprav. Za večino je bilo to prvo srečanje z občutljivimi instrumenti od blizu in z zadnje strani.
Kar peš so šli brž čez Savo na igrišče, kjer so ob navdušenem navijanju odigrali nogometno tekmo med poklicno šolo in TSŠ. Izzivalec je bila TSŠ pa je žal dobila — batine. Poklicna šola je zmagala s 7 : 6.
Po tekmi so prijetno teknili čevapčiči, ki so jih zalili s sokovi in pivom.
Vrba. Kraj slovenske samobitnosti, izvora globoke pesniške misli je dala misliti vsem. Prešernova rojstna hiša je bila polna obiskovalcev, ki so molče razmišljali o tej veličini.
Takle dan je za štipendiste, ki so vse leto po različnih šolah, čudovito doživetje. Dobra, vesela in domača družba na avtobusu, poln, pa ne prenatrpan program in mladost so edinstveno doživetje.
Mesec prakse je minil, pa to ni bila le praksa, ampak predvsem srečanje z bodočim delom in bodočimi delovnimi tovariši.	1	ve
problem j'-o globlje in resneje in bi tako bolj avtoritativno sodelovah pri odločitvah. Pač nismo še zreli. Toda vidi se organska rast misli nove ustave. Večkrat razmišljam, kaj bi se dalo narediti, da bi na sestankih delovni ljudje povedali svoje mnenje jasno in ravno. V razgovoru osebno zveš marsikaj, na javnih tribunah pa nekako prosto odločanje večkrat ne steče. Mislim, da bi tu morala narediti svoje predvsem široka in vsestranska ter dostopna informiranost vseh delovnih ljudi.
KF
IVAN SERGEJEVIČ TURGENJEVI
Razgovor
Vrhovi Alp... Dolga veriga strmih pobočij... Samo osrčje gora. Nad vršaci se boči bledozeleno, jasno, molčeče nebo. Hud, oster mraz; trd, iskreč se sneg. Iz snega štrlijo divje grmade obledelih, od vetra oglodanih skal.
Dve kopi, dva velikana se dvigata na obeh straneh obzorja: Jungfrau in Finsteraarhorn.
Pa reče Jungfrau sosedu:
„Kaj boš povedal novega? Ti vidiš dalje... Kaj je spodaj, v dolini? “
Preide nekaj tisoč let: ena minuta. In Finsteraarhorn zagrmi v odgovor: „Gosti oblaki zakrivajo zemljo... počakaj!"
Preidejo spet tisoči let: ena minuta.
„No, in sedaj? “ vpraša Jungfrau.
„Sedaj pa vidim; spodaj je vse enako: pisano in majhno; vode postajajo modre, gozdovi se črnijo, kupi nakopičenih skal dobivajo sivo barvo. Okrog njih še zmerom mrgole hrošči, tisti dvonožci, veš, ki vse doslej niti enkrat niso mogli oskruniti ne tebe ne mene. “
„Ljudje? “ - „Da, ljudje".
Preide tisoč let: ena minuta.
„No, in sedaj? “ vpraša Jungfrau.
„Hroščev vidim manj", zagrmi Finsteraarhorn, „zjasnilo se je spodaj; vode so ožje, gozdovi so se razredčili "
Pred spet tisoč let: ena minuta.
„Kaj vidiš? “ vpraša Jungfrau.
„Okrog naju, v bližini se je popolnoma sčistilo", odgovori Finsteraarhorn, ampak tam v daljavi, po dolinah so še lise in nekaj migota. “
„Pa sedaj? “ vpraša Jungfrau po novih tisoč letih - eni minuti
„Sedaj je dobro," odgovori Finsteraarhorn. „Čedno je povsod, čisto belo, kamor pogledaš... Povsod leži naš sneg, debel sneg in led... Vse je zamrznilo. Lepo je sedaj, in mirno."
„Dobro," odgovori Jungfrau. „Vendar, dovolj sva se naklepetala, starec. Čas je, da zadremljeva. “
„Čas, res."
Špijo nebotične gore; spi zeleno, jasno nebo nad zemljo, ki je utihnila za vekomaj.
Poslednji put
(SALIHU)
Koračajmo večeras po sedanjima smelo i neboj se što
se od večeras ne poznajemo.
Koračajmo večeras pored svih bioskopa iprovirimo unutra: da li su neki novi zaljubljenici na našim mestima u desetom redu? Koračajmo večeras u budučnost (svako u svoju) i čuvaj sve puteve jer ti nove niko dati neče.
ZENEL TOPALI Avto elektrika Nova Gorica
ISKRA
Številka 30 — 16. avgust 1975
Skupina letošnjih praktikantov v naši tovarni elektromotorjev v Železnikih.
ISKRA COMMERCE - SEKTOR MARKETING Iščemo strokovne sodelavce
Iz lastnih vrst iščemo strokovnjake z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki imajo smisel in veselje za pisanje, oz. urejanje komercialno-tehničnih pubhkacij.
Delo je zanimivo in pestro, saj gre za celotno področje Iskrinega proizvodnega programa in tako nudi tudi možnost vsestranskega osebnega strokovnega izpopolnjevanja.
Vse, ki vas tako delo zanima, vabimo, po možnosti najpozneje do 1. septembra, na razgovor. Z veseljem vas bomo seznanili s podrobnostmi o delu in o drugih pogojih.
Naš naslov je: Iskra Commerce — Sektor marketing, Ljubljana, Tržaška 49.
Mikrofilm si utira pot
V	prostorih Iskrine stolpnice v Ljubljani je bilo 19. junija prvo posvetovanje o mikrofilmu v Sloveniji. Namen posvetovanja je bil informirati slovenske delovne organizacije in ustanove o prednostih uporabe mikrofilma v poslovanju z dokumentacijo, hkrati pa združiti vse dosedanje in bodoče uporabnike mikrofilma v Sloveniji v enotno organizacijo.
V	naši državi je bilo že pred leti ustanovljeno Mikrofilmsko združenje Jugoslavije, ki pa zaradi velikega prostora ni moglo v celoti opravljati svojega poslanstva. Pokazala se je potreba, da bi se v okviru združenja ustanovile sekcije v republikah in AP. Tako je bilo to prvo posvetovanje o mikrofilmu združeno tudi z ustanovitvijo sekcije za Slovenijo.
Iz poročil je bilo na posvetovanju mogoče spoznati, da se je mikrofilm v zahodnih državah zlasti v ZRN že močno uveljavil in da so se zanj odločile tudi nekatere naše delovne organizacije in ustanove, med njimi Iskra — PS in Iskra — Elektromehanika. Mikrofilm se pojavlja v različnih oblikah, najpogosteje pa kot 16 mm film za snemanje pisanega gradiva (knjige, poslovna dokumentacija itd.), oz. kot 35 mm film za snemanje tehniške dokumentacije (risbe). V zadnjem času pa se uveljavlja tudi povezava računalnika in mikrofilma, dobivamo ve c iz računalnika na računalniških formularjih) temveč direktno na mikrofilmu različnih širin.
V vseh oblikah predstavlja mikrofilm sredstvo, ki učinkovito zmanjšuje obseg arhivov in arhiviranega gradiva (do 98 %), povečuje hitrost posredovanja podatkov, hkrati pa omogoča, da z dodatnimi napravami spet lahko izdelamo iz posnetka reprodukcijo v naravni, ali pomanjšani velikosti originala.
Z uvedbo mikrofilma v poslovanje z dokumentacijo se v marsičem spreminja sedanji način dela na tem področju. /
Prav v tem pa je mnogokrat težava,
Francoski mladinci v Iskri
ki jo zagovorniki mikrofilma najteže preskočijo. Predolgo smo namreč živeli med kupi papirja, da bi tako rekoč čez noč spremenili svoje mišljenje in se prilagodih novim oblikam dokumentacije in posredovanjem informacij. Možno pa je tudi, da niti ne želimo spreminjati sedanjega sistema dela, čeprav moramo iskati (starejše) podatke po podstrešjih, kleteh in zaprašenih omarah.
Naloga izvršnega odbora sekcije, ki je bil izvoljen na posvetovanju, bo vsekakor izredno obsežna prav zaradi vseh omenjenih problemov. Iz ankete med udeleženci posvetovanja, je bilo namreč ugotovljeno, da se jih večina želi včlaniti v sekcijo, od katere
seveda pričakujejo določene ugodnosti na področju informiranja, izobraževanja in enotnega nastopa nasproti proizvajalcu opreme in sredstev ter njihovim zastopnikom v Jugoslaviji.	/
Prizadevati si bo moral, da bo mikrofilm dobil svoje mesto tudi v učnih programih naših izobraževalnih ustanov, kajti danes že ugotavljamo, da enostransko obravnavanje obdelave in posredovanja informacij samo z uporabo računalnika ne more biti osnova za dobro organiziranje informacijskih sistemov.
Posvetovanje je pokazalo, da moramo v prihodnosti nujno računati na ozko povezanost računalnika in mikrofilma, če želimo uskladiti obdelavo in uporabo pisanih in risanih podatkov.
Božo Malovrh
Mladi Francozi so obiskali tudi Elektromehaniko.
KRANJ - 19. julija je prispela v Kranj skupina 25 mladincev iz francoskega mesta La Ciotata. Francoske mladince so sprejeli predstavniki OK ZSMS. Goste je sprejel tudi predsednik Občinske skupščine Tone Volčič.
V teh dneh so se mladi Francozi seznanili z razvojem gorenjske metropole po igri in z načrti za v prihodnje. Ogledali so si mestne zanimivosti ter obiskali več osnovnih organizacij ZSMS.
Prejšnji četrtek so mlade pobratime sprejeli predstavniki mladinske organizacije v Iskri — Elektromeha-niki. Po ogledu proizvodnje TOZD v Savski loki, so francoskim gostom predvajali filma „To je Iskra“ in “METACONTA 10 C.“
Popoldne je francoska skupina preživela na prijetnem pikniku ob kranjski trim stezi. Veseli in izredno razigrani francoski mladinci so si z mladimi Iskraši krajšali, prijetne ure piknika z odbojko in nogometom. Prijetni vonj čevapčičev jih je večkrat zvabil z igrišča. Jaz pa sem to pot spoznal, da je naš sekretar Janez Žakelj tudi mojster čevapčičev. Skratka, naši gostje so se med Iskraši prijetno počutili.
Med bivanjem v Kranju so mladinci iz La Ciotata obiskali dve delovni organizaciji, Iskro in Tekstilindus. Obe OZD sta organizirali srečanja, oglede tovarn in piknike z namenom, da bi se mladi bolje spoznali. Francozi so se med nami zelo dobro počutili. Pač pa so bili naši mladinci nekoliko nezadovoljni, ker so glede na relativno mladost Francozov težko izmenjavali mnenja o resnejših zadevah-. Skupine francoskih mladincev, ki prihajajo v Kranj iz pobratenega La Ciotata, so že vrsto let problematične. Premladi so, tudi socialna struktura očitno ni najboljša. Menim, da nam tak sestav skupin, ki leto za letom prihajajo iz Francije, onemogoča poglobitev in razširitev prijateljskih vezi.
Z naše strani je položaj popolnoma drugačen. Struktura kranjskih mladincev, ki bodo odpotovali v Francijo, je starostno in socialno široka. Zato naši mladinci v Franciji večkrat pogrešajo pogovore, s katerimi bi se bolj seznanili z aktivnostjo francoske mladine in ne le s preživljanjem prostega časa.
Alojz Boc
Prijetne so bile urice na pikniku.
HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR V ŠENTJERNEJU
V osnovni šoli v Šentjerneju bo v soboto 23. avgusta ob 8. uri šahovski hitropotezni turnir, na katerega vabimo vse šahiste Iskre, ljubitelje tovrstne šahovske igre. Ta turnir bo štel za posamično prvenstvo Iskre, zato je prav, da se ga udeležimo v čim večjem številu. Udeležbo na turnirju je treba javiti Francu Šiški, telefon: (068) 85320 ali pismeno na Iskra - IEZE — TOZD Upori, Šentjernej - čimprej. Šahisti Iskre vabljeni!
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Delovna skupnost Skupne službe vabi k sodelovanju
SODELAVCA
ki bo delal na področju dejavnosti marketing raziskav, gradil in usmerjal informacijsko dejavnost ter usposabljal informacijske vire za potrebe razvojnih, raziskovalnih in tržnih dejavnosti v ZP Iskra.
Za to delo je potrebno
—	imeti visoko ali višjo izobrazbo
—	izkušnje na področju informatike oz. na področju dejavnosti ZP Iskra
—	obvladati angleški jezik ter pasivno znanje še enega svetovnega jezika
—	odslužen vojaški rok
—	tri mesece poskusnega dela.
Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi v dnevnem časopisju na naslov: IŠKRA COMMERCE, Kadrovsko-socialna služba, Topniška 58, Ljubljana.	"
PORTRETI ISKRAŠEV
NADA
FARČNIK
Nada Farčnik dela v Iskri že 29 let. Od I. 1963 je zaposlena v servisu Iskra—Commerce na Trubarjevem trgu v Kranju pri prevzemu in oddaji električnih aparatov. Obiskali smo jo na delovnem mestu in razvil se je takle pomenek:
^ .
„Ali vam je bilo prejšnje delo bolj všeč? "
„Niti ne, saj spada v isti resor in nekih posebnih sprememb nisem čutila."
„Kako stezadovoljnis svojim delom in osebnimi dohodki? " ..Navajena sem dela z ljudmi že od prej, ko sem delala še v prodaji v Elektromehaniki."
..Kako pa kaj zdravje? "
„Še kar dobro in upajmo, da bo tako tudi v bodoče."
..Dobivate veliko reklamacij in naročil za popravila? "
..Dela je vedno dovolj, saj popravljamo tudi izdelke drugih tovarn."
„ Kaj'pa skladiščni prostori
„Premajhni in neustrezni so za tako veliko področje kot je Gorenjska, čeprav po pogodbi tudi Elektrotehnično podjetje Kranj popravlja Iskrine izdelke."
..Ste pri svojem delu kdaj kaj posebnega doživeli? "
..Človek doživi marsikaj. Stranke se vedejo različno. Včasih se upravičeno jezijo na nas zaradi prekasnih popravil, ki pa so spet posledica zastojev materiala na carini."
„ln kakšne so vaše želje v zvezi z delovnim mestom? "
..Želeli bi si pravočasno dobavo materiala in večje prostore, predvsem pa Iskrine trgovine za polizdelke, po katerih je po vsej Gorenjski veliko povpraševanja."
Drugo leto bo 30 let, odkar je Nada Farčnik pri Iskri in tega jubileja se zelo veseli. Moti jo samo to, da veliko nekdanjih sodelavcev ne bo prisotnih pri jubileju, saj jih je večina že upokojenih ali pa so v prodajnih oddelkih branž. Kljub temu upamo, da bo potekal v kar najbolj slavnostnem in veselem vzdušju, saj biti 30 let član Iskrinega kolektiva ni kar tako, kaj menite?
V.B.R.
V.
Okvirni program dela
likovnikov Iskre
PREDLOG
Likovno društvo ZP Iskra Ljubljana
OKVIRNI PROGRAM DELA likovnega društva za leto 1975.
1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
obsega vso tisto dejavnost in strokovno pomoč društvu, ki bi v naj večji meri pripomogla k razširitvi teoretičnega in praktičnega znanja slehernega člana in zato k dvigu kvalitete del
V okviru izobraževalnega programa predvidevamo:
Delovanje redne likovne šole pod vodstvom strokovnega mentorja - akademskega slikarja ali kiparja - z nalogo, dati članom osnovno in poglobljeno praktično in deloma teoretično znanje.
Če ne bi mogli to šolo organizirati sami, se je naši člani lahko udeležijo v društvu likovnih samorastnikov — Ljubljana, Krekov trg 2, soba 15, ob torkih od 16.30 do 19. ure. Zato prosimo interesente naj sporočijo, ali so za predlog v prvem odstavku ali v drugem.
Strokovna predavanja akademskih slikarjev ali umetnostnih zgodovinarjev z namenom razširitve predvsem teoretičnega znanja. Na ta predavanja lahko pride sleherni član našega kolektiva.
Obiski likovnih razstav. V okvirju izobraževalnega programa načrtujemo skupne oglede posameznih razstav v Ljubljani pod vodstvom strokovnjakov (naš mentor ali kustosi). Teh obiskov se lahko udeleži vsak Iskraš.
Strokovna ekskurzija v drug kulturni center za vse člane društva z ogledom likovnih razstav, posebno važnejše priložnostne razstave npr. v Mariboru, Zagrebu, Trebnju, Kostanjevici ali podobno.
2 izvoda.
likovnimi društvi v Sloveniji in Jugoslaviji -predstavitev naših del pri drugih likovnih društvih in njihovih del v Ljubljani ali ostalih TOZD oziroma tovarnah.
Društvo bo organiziralo razstavo naših del v drugih podjetjih.
Organizacija razstav likovnikov-akademikov v naših tovarnah z namenom pokazati našim delavcem tudi umetnost profesionalcev oziroma akademikov.
Organizacija razstav likovnih del pionigev oziroma otrok Iskrašev in šolske mladine iz kraja ali v krajih, kjer so naše tovarne.
Član našega društva ne more samostojno ali skupinsko razstavljati v imenu našega društva, če od upravnega odbora ne dobi dovoljenje.
Če naš član razstavlja samostojno ali skupinsko, je dolžan dati tajniku naslednje podatke:
-	ime in priimek
-	kako je razstavljal (samostojno ali skupinsko)
-	kje je razstavljal (ime kraja in galerije)
-	če je razstavljal skupinsko - navesti ostale udeležence
- koliko del razstavlja
-	uspeh
-	če je izdan prospekt ali katalog, dati
3.	SLIKANJA V NARAVI
Popoldanska slikanja v naravi.
Interna kolonga naših članov. TOZD ab tovarna lahko organizira likovno kolonijo,5 tem, da vsakemu udeležencu plača prevozne stroške, dnevnico in prenočišče največ za 6 dnL Vsak udeleženec te kolo-nije mora dati eno kvalitetno delo organi/a-
Naši člani se lahko udeležujejo koloniji ki jih organizirajo ostala društva ali kolonije. V tem slučaju društvo ne plačuje stroškov.
4.	SODELOVANJE DRUŠTVI
Z OSTALIMI
2. RAZSTAVNA DEJAVNOST
Predstavitev del naših likovnikov po posameznih tovarnah.
Društvo bo vsako leto organiziralo tradicionalno razstavo naših likovnikov ob prazniku Iskre. Udeležba na tej razstavi je obvezna. Vsak udeleženec te razstave dobi zahvalo. Ker je ta skupna in tradicionalna razstava hkrati prikaz dejavnosti naših likovnikov, se posamezniki ne nagrajujejo.
Na dan Armije (22. decembra) bo vsako leto razstava na temo NOBJ.
Članom društva je ZP Iskra ali posamezni TOZD lahko pokrovitelj, zato mora vsak zainteresirani član našega društva preko upravnega odbora prositi za soglasje. Prošnjo je treba poslati vsaj dva meseca prej.
Izmenjevalne razstave z drugimi
Srečanja, pogovori in izmenjava mnenjs ostalimi likovnimi društvi Slovenije in Juge slavij e.
5.	DRUŠTVENI IN ŠTOR
RAZSTAVNI PRO
Prosimo odgovorne forume, da omoge čijo boljšo dejavnost, kot naprimet-šahovno, planinsko, likovno, pevsko, šport' no itd. Zato predlagamo, da se določil0 eden ali dva prostora za te dejavnosti, 5 tem, da ima vsako društvo ali sekcija te prostore na razpolago en dan v tednu.
Predlog tov. Logarja, da se v PPC določi za likovnike razstavno-prodajni prostor, j6 tudi naša želja. Na ta način bi članon1 našega kolektiva bila dostopna dela naših likovnikov, likovniki pa bi z denarjem 00 prodanih slik krili stroške in imeli možno* nadaljnjega dela.	iVan Razboršek
Počitniški mozaik - Počitniški mozaik — Počitniški mozaik — Počitniški mozaik
Dopust
(Superhumor)
Dopust je ena izmed tistih čudovitih stvari, ki si jih človek želi vsak dan, da, prav vsak dan. Zakaj? Mislim, da je to vprašanje povsem odveč, kajti le kaj bi bilo, če bi se mu želja izpolnila? Oh, kakšni čudoviti načrti bi se uresničili, kaj vse bi lahko človek naredil in...
No, ker pa dopust ni luksus, ki bi trajal vse leto, ga je treba zato tembolje izkoristiti. Tudi mi se-odpravimo m morje, ki je ena tistih množičnih romarskih poti, pri katerih dobiš barvo, izgubiš pa denar. Ker smo povprečna slovenska družina, s povprečnim nacionalnim dohodkom, imamo le podpovprečen avto. Žal smo tudi brez „žlahte“ na konvertibilnem področju svetovne delitve dela (in sredstev). Kljub temu smo si programe letovanj turističnih organizacij le ogledali. Meni osebno je bil še najbolj všeč program letovanja na Kanarskih otokih. Ugajal je Uidi ženi Toda, če pomislimo, kako hitro bi izginil naš povprečni dohodek iz denarnice, se mi prične srce trgat in prav čudim se, kako da pri povprežnečih ni več srčnih obolenj kot jih je.
In končno pride dopust ter temeljite priprave nanj. Otroka sitna, žena nič manj in kakšna tiha sreča - tašča je že pokojna. Ko pričnemo pripravljati prtljago, imam občutek, kot bi šla teta Mara in Toni s Flokijem k skavtom Med tem direndajem me naš najmlajši sprašuje, če je morje res slano in tako naprej in s tem morečim morjem me ubija, dokler se ne spomnim tiste čudovite oddaje „Cik-cak‘‘ na televiziji, kjer v prijetnem animiranem filmu Janez razloži Micki, da je okoli in okoli samo obzorje, na sredi pa „Merca-tor“ ali nekaj podobnega...
In že smo na poti: nabiti v avtomobilčku se sladko smejimo morju, ki je celih pet ur oddaljeno od nas in pomislimo, kako čudovito je, ko se s „plehom“ zagozdiš opoldne v kakšno čudovito kolono in počasi voziš naprej. „Pleh“ pa se tako prekleto greje, da po eni uri že kar plavaš v znoju in te nekje na tihem vzpodbuja le še čudovita misel na hladno morje.
Ker se vsaka muka enkrat konča, pa čeprav z določenimi žrtvami, se konča tudi naša. Prispeli na cilj. Že ubiramo „camping“,in 2 velikim naporom postavimo šotor. Nenadoma se iz čedalje temnejših oblakov nad nami ulije dež. Pravzaprav nič hudega. Videti pa je absurdno, da najprej ves prepoten čakaš m osvežitev, ko pa dočakaš dež, pa takoj zgrmiš v šotor. Z mislijo „slab začetek - dober konec" pričakujemo čudovite jadranske sončne dni Začuda se med tednom prikaže celo sonce in mi vsi v dir, pa na plažo! Žena med Pripravljanjem kosila ob pogledu na sonce izgubi pamet, kar nemudoma označim s komentarjem »koza trapasta". In kosilo šele -Prazna plinska bombica, juha se je Povrnila nazaj v jušni koncentrat, Pire je še najbolj podoben karamel sladkorju, golaž (ki je bil lepo paki-mn in ga je ženka odprla) pa ima goste! Tisoči mravljic ga pridno odnašajo v svoja skladišča.
Vendar to ni najhujše. Naš mule je prinesel čudovite rakce in žena ne bi bila žena (spomnite se samo mojega pravkaršnjega komentarja o njej), če se ne bi z neznanimi recepti francoske kuhinje lotita njihove priprave. Problem se pojavi žele ob jedi - kako naj človek ve, ali so sploh užitni? Jaz osebno se nič kaj dosti ne razburjam. Vstanem in odidem v restavracijo, kjer d naročim kosilo in - jasno - dva deci črnega. In glej, nenadoma ob Šenku zagledam nekdanjega sošolca Mitja. Pokličem ga in on prisede. Kosit pričnem s hitrqšim tempom. Pa ne da bi se bal, da bi mi pojedel kosilo. Nagonsko zaslutim, da se ho dan (ali celo noč) naporno končal In res: beseda da besedo, več besed da liter, še več besed pa mnogo litrov. Po kdove kakšni orientaciji pridem končno do našega šotora (vsaj mislim, da je bil
naš) in zagledam z grozečo energijo nabiti obraz, ki bdi nad menoj. Moj prisiljeni nasmešek nato spremlja koncert, ki sledi in ki se ga udeležuje ves „camp". Imam občutek, da nas vsi tudi razumejo, saj ženka starta s pravim esperantom. Čakam samo še vnebohod. Še nikoli prej se nisem priporočil Bogu, tokrat pa sem se. In zakaj? Da bi bilo čimprej konec zanimivih dialogov, ki bi vsakega biologa etc. spravili v zadrego. Predstava kljub temu traja dovolj dolgo, da zaslišim, tisti močnostni slovenski glas, ki s polno mero poroga reče: „Bi lahko pri vas utišali tranzistor!? “ Bes je v tem, da sem resnično nemočen, da bi to dosegel Pa kaj moremo?
Zanimiv je tudi dan, ko soproga kupi neko revijo in opazi v rubriki „Zaupni pomenki" vprašanje neke N. N, če ima lahko spolne odnose v šotoru, v katerem spita tudi dva otroka — delikaten problem so rešili seksolog, psiholog in ne vem, kdo še vse (pri časopisu namreč, da ne bo pomote), midva pa tako, da greva na sprehod v bližnji gozdiček. Ko se že skoraj namestiva pod dišeče borovce, se skoraj tudi usedeva m že segret parček. Tako pač odideva, v drugo pa sva previdnejša pri izbiri prostora.
Prigod je še več, a bi človek težko opisal vse, kajti o velikih traparijah „zgpdovim molči".
Ker naš povprečni dohodek na Jadrančku izhlapeva (kljub relativno visoki vlagi v zraku, grlu in še kje), se odlSčimo, da svojo skavtsko opremo pospravimo in gremo
krompirja in ženka pripravi enkrat za spremembo užitno večerjo, ki pa ima kasneje učinke, še najbolj podobne poletom iz programa Apollo. Jaz s svojim želodcem namreč stalno in sistematsko naskakujem WC. Imam občutek kot da imam morsko bolezen in da bo „čiščenje" celo drobovje tako preparalo, da se bo črevesje sprijelo.
Po naporni noči človek zjutraj vstane kot poteptan pes in nekje globoko v sebi začuti, da bi bilo le bolje, če bi še malo „zalegel“. Toda pred menoj je velik in svetal cilj - na delo!
Tam me delovni tovariši sprašujejo, če sem bil na morju in groza, to me vpraša vsak in vsakomur moraš odgovoriti, čeprav ti v možgane udari impulz „madona, pa ja ne zafrkavajo? “ In s temi dolgočasnimi vprašanji me proletariat mori in mori, jaz pa ves trpeč čakaiazveličanje, ki se bo prikazalo v obliki hladne spalnice z veliko, veliko posteljo.
Naporni delavnik torej preživim. Doma nekaj na ekspres pojem, nato poslušam krajši koncert svoje ženke in še pred koncem zdrvim v spalnico ter po vsej dolžini zgrmim na posteljo, ki pa ni pričakovala te pretirane obremenitve. Takoj je ob nogo, kar me pa sploh ne moti, da ne bi pri priči zaspal kot ubit in še enkrat v sanjah doživljal lepote Jadrana: morje, sonce, litri takšni in drugačni ...
Na Jadrančku počitnikoval: D. F. Furly
1AZ MUCEHtK
Pred se&od
PA MOLČE BULJIM V CESTO in K is HM...
„Semafor" na naši stolpnici vzbuja zanimanje mimoidočih.
Ugibanja Ljubljančanov in odgovor nanja
Iskrine minute in stopinje

Da si kvarimo ugled in dobro ime, da nas to ni vredno, da naj „šklemfo“ vržemo v smeti, ker ne kaže prav, niti časa niti temperature, sploh pa da že nekaj dni ne dela, sije pred nedavnim po telefonu dal duška neznan občan. Dobrohotne pripombe razburjenega anonimneža pa tudi vrste drugih ljudi dokazujejo, da so se Ljubljančani zelo navezali na elektronski display, napravo, ki na Iskrini stolpnici na Trgu revolucije označuje čas, temperaturo in ime podjetja.
Delovni ljudje Ljubljane namreč vsako jutro - pa tudi čez dan -.yneto naravnavajo svoje ure po času, ki ga kaže ura na stolpnici. Temperatura pa jih v teh poletnih mesecih venomer opozarja, kako prijetno bi bilo zamenjati pisarniški stol za ležalnik in tekoče probleme za kozarček »problematične" tekočine.
dalje - se pravi, proti domu. Naš fičo veselo ropota po luknjastih cestah. Pot je prav tako dolga, morda še malo daljša, kajti brez dinarja v žepu, oziroma absolutno brez denarja nam ne preostane drugega kot da potujemo in drvimo domov. Žena me ošteva, da bi lahko ostali še za nekaj dni, otroka tuleč zahtevata sladoled, jaz mučenik pa molče buljim v cesto pred seboj in mislim „morda bo pa doma še kakšen dinarček, da bom skočil na en pir? “
Domov pridemo sorazmerno pozno. 0 „piru“ ne duha ne sluha. Gostilne so že zaprte. Zato pa doma v kleti odkrijemo še mah

>_______x
V
Pravilen
odgovor
nagrajuje
\
V
D □
ODLOMEK
Kolikokratov me po mesti žene Zagledat tebe želja; ne odkrije Se men obraz lepote zaželjene.
V samoti iz oči mi solza lije, Zatorej pesmi tebi v čast zložene' Iz krajov niso, ki v njih sonce sije.
1.	Kdo je avtor odlomka iz tega spleta pesmi in kako se splet imenuje?
2.	Kdo je likovno upodobljal ta pesniški splet?
3.	Kateri slovenski skladatelj je napisal na to temo svojo obsežno simfonično vokalno skladbo?
Zato so se nemalo začudili, ko so 28. julija svetlobni napisi nenadoma ugasnili. Prekinitev so komentirali z vrsto ugibanj in mnenj, ki so se bolj ali manj približala resnici. Le-ta pa je naslednja.
Prekinitev je bila nujno potrebna zaradi obvezne kontrole, ki so jo te dni opravili strokovnjaki proizvajalca in dobavitelja, podjetja Movie Display iz Torina. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo elektronski sistem deloval neprekinjeno dva meseca; v tem času naj bi ostal nedotaknjen, da bi proučili morebitne odklone in nato odpravili pomanjkljivosti. Vedeti je namreč treba, da je bila dvomesečna preizkusna doba potrebna tudi zaradi specifične namestitve (naprave stojijo na vseh treh straneh Iskrine stolpnice), ki terja skladnost delovanja; to pa je za italijanskega dobavitelja predstavljalo posebno naročilo.
Ura, ki deluje na načelu kristalov in na frekvenci 10 megahercov, je v teh dveh mesecih zaostala za dve minuti, kar je v tehničnem jeziku -27,7 Hz. V začetku avgusta so italijanski strokovnjaki opravili meritve in motnje odstraniU. Kot jamstvo za brezhibno delovanje v bodoče so ponudih 500.000 lir za primer, če bi do konca oktobra letos ura pokazala odklon, ki bi bil večji kot plus ali minus 4 Hz, kar predstavlja minimalno toleranco. Dogovorjeno je bilo, da bodo uro naravnavali po radijski napovedi časa vsak dan ob šestih zjutraj.
Glede temperature, ki jo prav tako označuje naprava na Iskrini stolpnici, pa je stvar drugačna. Sistem je nameščen na višini 75 metrov, zato je razUka med to temperaturo in tisto na tleh približno dve stopinji. Poleg tega je pri meritvi temperature na tej višini treba upoštevati tudi razgretost bakrene konstrukcije.
Zato je bilo dogovorjeno, da bodo odslej temparaturo merili ob vznožju stolpnice. Od 1. avgusta dalje torej display kaže temperaturo na Trgu revolucije..
Hidrometeorološki zavod SRS in Iskra pa se dogovaijata o postavitvi vremenske hišice v bližini spomenika revoluciji tako, da bi Iskrin display prikazoval temperaturo Ljubljane. Za tako rešitev pa bo potrebno soglasje Urbanističnega inštituta SRS in Zavoda ža izgradnjo Trga revolucije zaradi zaščite in arhitektonske pravilnosti Trga revolucije.
Elektronska naprava, ki je zdaj v celoti preizkušena in, ki odslej upajmo ne bo več povzročala hude krvi, je edina te vrste v Jugoslaviji Pač pa stoji enak sistem na pristaniški stavbi moskovskega letališča Šeremetjevo.
M. Maksimovič
Brivnik za norce
Tof je sicer zajamčena zaščitna znamka slovenskega humorja in resne neresnosti, tem bolj, ker je zasidral svojo anteno na stopnišču Pavlihe s strokovnim področjem:	servis za
smeh. Nič čudnega torej, če seje torej zgrozil, ob moji želji, da bi odgovarjal za tako resen list kot je Iskra in to v počitniškem času, ko vsi časi tega veličastnega delovnega kolektiva tako marljivo počivajo, da bi zbrali novih moči za plamteče delovne podvige v rednem delovnem obdobju. In ko smo mu postavili vprašanje o tem, kaj sodi o tovarniških listih nasploh, je bil ne samo resno prekvašen, ampak tudi prestrašen, da bi sploh mislU na kakšno drugo tovarniško glasilo, kot prav na Iskro, pa četudi imajo dimnike povsod .. .
„Iskreno moram priznati, da tovarniškega tiska ne sledim redno, da se mi pa zdi, da se iz tovarniških listov vse premalo kadi... Tu ne mislim na onesnaževanje okolja, ampak na tisti prah, ki ga v tovarnah tako radi stepajo za vogalom.. . “■
- Ali raje vidite, da vas obrijejo z električnim brivnikom Iskra-Braun sixtant, ali raje vidite, da vas najprej nažajfajo,... ?
„Predvsem, kar se britja tiče najraje brijem norce. In to iz drugih! Če je Iskra-Braun sbctant dober tudi za to vrsto britja, potem se toplo priporočamo! Kar se pa mene tiče, se najraje žajfam sam.“
— Kaj na splošno mislite o pranju glave?
„Predvsem ne maram suhega pranja glave! Mislim, da naj glavo perejo frizerji. Zato bi rekel, nikar frizerjev na položaje!11
— Ali verjamete koliko je ura in ali zaupate temperaturi, ki jo lahko razberete na Iskrini stolpnici?
Z-----------------------X
Srečanje z našim humoristom Tonetom Fomezzijem-Tofom
l	__________J
„Vsekakor zaupam, vendar se mi zdi, da bi bilo bolj primerno, če bi ta termometer imela skupščina.11
— Kaj priporočate delovnim ljudem za dobre počitnice?
„Predvsem dober počitek. Ne bi se spustil na nivo dnevnega obveščanja, ker nikakor ni pomembno kam in kako na počitnice, temveč je veliko bolj aktualno in problematično za vsakogar izmed nas s čim ... !“
— Vic, ki kroži?
„Ni moj,Je pa zanimiv, ker se tiče Iskrine nove stolpnice. Takole je bilo: Prišel je mož z dežele v Ljubljano na Trg revolucije in zagledal lepo novo Iskrino stolpnico. Začudil se je in vprašal: ,Ja kolk1 jih pa dela v tej hiši? 1 Pa mu je odgovoril znanec: polovica!1, pa naj ne bo ob tem noben prizadet, ker nisem mislil njega, ampak ono drugo polovico!
Mara Ovsenik
Križanka za poletno razvedrilo
VODORAVNO:	1. izdelek pržanske
Iskre, 8. kraj blizu Ljubljane z Iskrino tovarno, 15. točka, iz katere izhaja žarčenje, 16. ime dveh letnih dvorcev v versajskem parku pri Parizu, 17. naš kontinent, 18. kem. znak za silicij, 19. začetek tekmovanja, dirke, 20. tuje žensko ime, 21. snov, brezlična, neobdelana gmota, 23. reka v Franciji, 24. rusko žensko ime, 25. raztalje-na snov, 27. ime rasista Smitha, 28. kem. znak za aktinij, 29. vodja popularnega slovenskega ansambla narodne zabavne glasbe, 30. pritok Donave v Romuniji, 32. kazalni zaimek, 33. eden od Iskrških televizorjev Panorama, 35. orodje za zemeljska dela, 37. avtomobilska oznaka Cetinje, 39. čas brez vojne, 40. polet, zanos, vnema, 41. visoka igralna karta, 43. umetnost (lat.), 45. listič, 47. ozek kos blaga, 49. rešeto, 51. mesto ob Jadranu, pod Velebitom, znano po burji, 52. molzna domača žival, 53. direktor tovarne TFA v Elektromehaniki
(inž. Jože), 55. kem. znak za radij, 56. preziranje, 57. največja gore v Mehiki, 59. kraj blizu Krope, kjer je obrat Elektromc-hanike za izdelovanje urnih mehanizmov, 60. mesto na italijanski rivieri znano po miru med Jugoslavijo in Italijo, sklenjenem leta 1920, 61. večja znanstvena razprava, pogodba.
NAVPIČNO: 1. letovišče blizu Makar-ske, 2. italijansko mesto znano po mozaikih (naša oblika pisave), 3. reka, ki teče skozi istoimensko mesto, v katerem je Tovarna oziroma obrat za montažo malih elektro-mototjev 4. godalni instrument, 5. nastrešje nad odprtim ognjiščem ali štedilnikom, 6. hrvaški Petrol, 7. avtomobilska oznaka Kutine, 8. dojem, impresija (množ.), 9. enaka soglasnika, 10. zvišana nota „h“, 11. kratica severnoatlantskega pakta, 12. drugo največje finsko jezero, 13. jadranski otok, 14. izdelek tovarne Iskra v kraju pod 8. vodoravno, 18. odkritelj cepiva proti
i z a v s i	»	<]	si -rt <3 Sf
_ " '
To	‘
_
jHjže	■Ir5	3^
-----------
«	vt	*i
£3
_ - ; „
-j- ^
Izlet na Triglav
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo dvodnevni množični izlet na Triglav 6. in 7. septembra 1.1. (sobota in nedelja). Izlet bodo vodili izkušeni planinci tako, da se ga bodo lahko udeležili tudi manj izkušeni ljubitelji gora.
V	soboto, 6. septembra, bo odhod z avtobusom iz Ljubljane v zgodnjih jutranjih urah do Mojstrane, odtod peš do doma v Vratih in po Tominškovi poti na Kredarico, kjer bomo prespali.
V	nedeljo, 7. septembra, se bomo povzpeli na vrh Triglava, nato pa se čez Prag vrnili v Mojstrano.
Cena izleta: za člane PDI 50,00, za ostale 100,00 din. Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Prešernova 27, tel.: 24-926 do vključno petka, 29. avgusta 1.1.
Izlet bo vodil Pavle Jereb — IPT, tel. 20-341.
Priprave na vzpon Iskrašev
na Eiger
Priprave na odpravo članov Iskrinega Planinskega društva na Eiger (3950 m), Finsteraathorn (4273 m) in Aletschhorn (4195 m) dobivajo počasi — zaradi pomanjkanja denarja — kar precej dramatično obeležje. Planinsko društvo Ljubljana Matica, kije dejanski organizator tega 10-dnevnega, precej zahtevnega izleta je — povsem razumljivo — že storilo vse. kar je potrebno, le pri nas se je ustavilo in to pri denarju.
Na tajništvu Iskrinih družbenopolitičnih organizacij so sklenili, da bo vsak udeleženec prispeval po 1.200 dinarjev, po 800 dinarjev naj bi na udeleženca dala PD Iskra, s po 700 dinarjev na osebo pa naj bi odpravo finančno podprle tiste organizacije, v katerih so zaposleni udeleženci Iskrine odprave v švicarske centralne Alpe.
Zdaj lahko le še upamo, da bodo pristojni ljudje po Iskrinih organizacijah znali pravilno ovrednotiti odpravo ter, da bodo čimprej nakazali tudi denar. Dejansko je zdaj skoraj vse v njihovih rokah. Poziv so vsi že do-. bili, toda nihče se nanj menda še ni odzval. Časa je še bore malo, saj gre odprava na pot že čez dober teden dni — 15. avgusta. Morda bi bilo dobro, če bi tudi posamezni udeleženci „podrezali11 v lastnih osnovnih organizacijah sindikata in planinskih sekcijah.
Med sklepne priprave sodi tudi sestanek, ki bo v ponedeljek, 11. avgusta, ob 18. uri v sejni dvorani na Tržaški 2 v Ljubljani. Sestanek je sklical vodja odprave Peter Janežič-Petrač in je obvezen za vse člane nameravane odprave.
Trenutno je pripravljenih 27 udeležencev, ker pa je v odpravi še nekaj prostora, vabimo zainteresirane planince in planinke, da se udeležijo tega sestanka.	£ d,
otroški paralizi, 21. naziv za jezero v kraterju ugaslega vulkana, 22. vetrni jopič, 25. vrsta projekcije, 26. ime dveh prelazov na Velebitu, 29. svetovno znana firma, s katero ima Iskra kooperacijo za električno ročno orodje, 31. „tega meseca11, 34. zaporedni črki abecede, 35. čevljarsko ali mizarsko lepilo, 36. zajedalec, 37. čmobeli televizor Iskre, Panorama... 38. staro-veška troveslača, 40. vulkan na Siciliji, 42. znamka Iskrinih radijskih sprejemnikov, 44. zgodba v sliki, 46. italijanska pisateljica in novinarka (Matilde), 47. vodja avstroogr-skih pandurjev 48. utežna enota za drago kamenje, 50. zelenica v puščavi, 52. cunja, 54. mladenič iz Mehabharate, 56. zabava, praznovanje, 58. avtomobilska oznaka Banja Luke, 59. „ljudska Tehnika11.
*
Dan vstaje sbvenskega naroda - 22. julij, so planinci Elektromehanike letos
proslavili na najvišjem vrhu Evrope med prvimi zavzele vrh.
ODPRAVA NA MONT BLANC
Vzpon in vrnitev
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Napredujemo počasi, a vztrajno. Tempo je zmeren, umirjen, planinski. Čutim pritisk v prsih in glava me boli. Vzamem aspirin. Iz ozadja slišim Petrovo sporočilo: „Višinometer kaže 400m“ . Zavlada kratko veselje in že je spet vse mirno. Znamka je prebita, gremo naprej, cilju nasproti. Glava me ne boli več tako močno, tudi sicer se kar dobro počutim. Hodim lahko, kar je zelo pomembno. Mislim, da je tudi z ostalimi tako, le Lojze bruha. Vendar vztraja. Verjetno si je tudi on dobro zapomnil Branetovo načelo: ,,Šel bom, dokler bom mogel in potem, ko ne bom mogel več, bom še šel11
Pridemo do platoja, kjer je bivak Vallot (4362 m). Kratek počitek in okrepčilo iz nahrbtnika. Tam v daljavi pa prvi znaki svitanja, na nasprotni strani kot sem pričakoval Luna nam še vedno zvesto osvetljuje masiv, omogoča lažjo orientacijo, nudi prelepe razglede in ustvarja dobro razpoloženje.
Navežemo se in gremo naprej. Med potjo opazujem fantastično belo-rumeno-rdečo pokrajino, ki jo vse bolj osvetljuje sonce. Sedaj je vsa rdeča, kot s krvjo polita in kaže svojo jutranjo podobo. V tem občudovanju kar pozabim na težave, kijih zadaja strmi greben in vse redkejši zrak. S svojo navezo stopam nekje v sredini ostalih. Skušam hoditi umirjeno in s počasnim tempom. Ne uspevam. Naveze pred mano so ubrale drugi način. Pohite ... počivajo. Brane opozarja na umirjeno hojo in primeren razmak. Tudi sam sc s tem strinjam. Tak način hoje pa se nadaljuje, zato se skušam prebiti naprej in diktirati tempo.
Uspem. Sedaj stopam s svojima varovancema prvi. Tempo je počasen, kljub temu nas nobena naveza ne prehiteva. Posamezne precej zaostajajo. Težave se stopnjujejo. Bomo zmogli? Razmere so sicer dobre, vendar nisem navajen te višine. Pritisk je iz koraka v korak večji, težko diham, noge so težke, glava boli.. . toda držim se Branetovega načela „ ... bom še šel.11
Mont Blancu. Na sliki so naveze, ki so
Po partizanskih poteh
Na Poreznu je v aprila 1945. leta v mnogo borcev IX. političnih delavcev. To je bila tudi zadnja ofenziva, ki so jo vodili Nemci s pomočjo domačih in tujih izdajalskih formacij.
Tako je zapisano tudi v vodiču po gorenjski planinski partizanski poti. Take zanimivosti delovne ljudi privlačijo, motivirajo. Zaradi njih in v želji, spoznati kraje ter videti, kje se je vse
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
GORENC FRANČIŠKE
se globoko zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem iz TOZD ATN, TEA, SPD, ERO in Skupnih služb, ki so jo spremili na zadnji poti njenega življenja, ji darovali cvetje, ali kakorkoli izrazili sožalje
žalujoči:
sinova Albin in Slavko z družino, vnuk Drago Gorenc, hčerki Marija Dagarin in Frančiška Gabrovec z družinama ter ostalo sorodstvo
veliki ofenzivi to dogajalo, številni planinci pridno borbah padlo, nabirajo žige te transverzale. Še lepo korpusa in vreme in dopustniški dnevi so v soboto, 9. avgusta zvabili na pot 82 planincev PD Kranj. Med njimi so bdi najštevilnejši zastopniki iz Iskre-Elektromehanike. S Porezna, kjer je tudi stičišče slovenske in loške planinske transverzale, jih je pot vodila na Črni vrh in do bolnice Franje. Na vsej tej poti od Petrovega brda so številna spominska obeležja, ki nemo pričajo o strahotah NOB. Celo na samem vrhu Porezna stoji velik spomenik padlim partizanom (postavilo ga je PD Cerkno), da o drugih niti ne govorimo. Od vseh je seveda najizrazitejša in živa priča sama bolnica Franja, skrita v tesneh Pasice. Partizani so jo v pečinah težko dostopne soteske postavili 1943. leta. V njej je lahko istočasno v 14 barakah ležalo tudi nad_ 100 ranjencev in bolnikov. Upravljala jo je zdravnica dr. Franja Bojc-Bidovec. Danes je hkrati tudi -turistična točka, katero obišče mnogo naših in tujih obiskovalcev.
r. n.
Sonce že vzhaja. S hvaležnim pogledom pozdravim še zadnji obris meseca. Mislim že na zadnji naskok, saj po občutku mora biti kmalu vrh. Greben je vedno bolj strm in ozek, dereze se ostro zadirajo v trd sneg, stopam previdno. Ura bo kmalu šest, temperatura je - 21°C in višinometer kaže 4750 m. Smo torej zares tik pod vrhom. Podatki mi dajo novih moči in verjetno tudi drugim. Še Ješe, ki ima precejšnje težave zaradi prevelikega števila pokajenih cigaret, laže stopa.
Že si predstavljam, kako s svojima varo-' varicema Francetom in Ješetom prvi stopam na vrh. Toda glej ga šmenta! Le kje so ostah zbrali toliko moči? Kot strela z jasnega se namreč prikaže Stane s svojo navezo in nas brez besed prehiti. Komaj se mu uspem umakniti. Trenutna zavist mi hitro splahni, privoščim mu. Ura je šest, ko tudi sam zmagoslavno stopam na vrh.
Vsa Evropa je pod nami. Veličasten trenutek, nepopisno veselje! Prihajajo še ostale naveze, druga za drugo. Vse! Čestitamo si. Trenutek ovekovečimo. Vsak hoče svoj posnetek. Mraz neusmiljeno pritiska, kljub soncu. Razgledujemo se — tja proti Matterhornu, Bernini in drugim znanim ter neznanim vrhovom. Potem odidemo v dolino. Šele ob srečanju z Ločani se nanje ponovno spomnimo. Gori bi morali biti pred nami. Torej so zašli in zdaj prihajajo za nami. Počivamo pri Valloju, ko nas spet dohite.
Zvečer v taboru praznujemo. Privoščimo si znanega dobrega Espigase. Edino poceni vino je tod in kot nalašč za to naše slavje. Naslednji dan je prost. Prebudim se v svetlem sončnem jutru. Skupaj se odpeljemo v Chamonix. Večina meni: ,,Nisem sem prišel spat11. Stopimo na zobato železnico za Montenvers. Cilj je ogled ledenika Mer de Glace... Tu je kaj videti Paša za oči! ... Zavzeti vse to? Le koliko časa, znanja, moči in opreme bi potreboval Pred nami se mogočni dviga Charmoz in sega prek ledenika Aiguille du Dru. Sam ledenik je dolg 7 km in ima še dva glavna pritoka.
Hodimo po njem, počasi, počitniško, brez skrbi, omamljeni nad uspehom, sproščeni To je aktivni počitek, sprostitev, dopust! Lahka hoja se počasi sprevrže v zahtevno. Preskakujemo ledeniške razpoke in napredujemo proti koči Couvercle. Občudujemo čudovito igro narave ih prostranost. Peter ima srečo, da še lahko prileze iz ene od številnih ledeniških razpok. Tudi ledeniški mlini so nevarni ih zanimivi. Če zdrsneš vanj, ni rešitve. Naši pogledi so venomer usmeijeni na številne lepe vrhove. Sam ne vem, kaj bi občudoval. Lep je Aiguille Verte, strašno izpostavljeni greben Grandes Joasses... fantastično razčlenjeno in obsežno pogorje.
Stojim v sredini tega paradiža in samo zrem in občudujem. Ne, tega zlahka ne opišeš!... Treba je videti - granit, led, sneg ...! Vso pozornost posvetimo kameninam. Dušan je namreč našel izredno lep primerek kristala. Oblikovan je kot nekak miniaturni grad iz doline Aoste, zato vsak izmed nas želi lepšega, večjega. Toda ni sreče. Najdemo sicer manjše, a ne tako lepo oblikovane ter kristalno čiste. Za spomin 9 vsak vzame še vsaj po en primerek zanimiv^ kamenine.
Pod večer se vračamo prijetno utrujeniv tabor. Jutri imamo v planu vzpon na Mont Blanc du Tacul (4248), prek Aiguille dh Midi; druga skupina pa gre na ogled Les Courtes, Aiguille Verte itd. Kam se bomo v našem dopustniškem potepanju še podali ih si ogledali, ni točno določeno.
Jasno mi je eno: skoraj vsi smo „suhi“-Prav zato se bomo morali kmalu vrniti v domovino. In tudi želja po vrnitvi raste iz dneva v dan. Gotovo je, da se bomo vračali samozavestnejši, z novimi spoznanji, kot aktivni dopustniki in kar je najvažnejše -vsi živi in zdravi!	Peter Lebah
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec — Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Časopisno - tiskarsko podjetje PRA-V1CA-DNEVNIK, Ljubljana
Izlet na Ojstrico
Planinska sekcija Elektromehanika Kranj organizira v soboto in nedeljo, 30. in 31. avgusta izlet na Ojstrico (2349 m).
Izlet je namenjen srečanju s koroškimi Slovenci — SPD Celovec. Vrh je v okviru „Poti prijateljstva11. Odhod iz Kranja bo v soboto ob 7. uri zjutraj, cena prevoza bo 15 din in 15 din kavcije. Prijave sprejema Štefka Mrak, GPP ERO, tel. 29-53, do vključno 27. avgusta.
Planinska sekcija Iskra-Elektromehanika