Naroenina Ljudskega tednika se plačuje:
za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20
za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, Tyrševa 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 3 v coni B.
mm
CENA 20 lir.
Poštnina plačana V gotovini.
TRST 9. junij» 1950
LETO PETO številka 217
Spedizione in abb, post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Monteechi 6-11. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 2S.
\/ NEDELJO «DAN SLOVENSKE KULTURE»
2
niMii I ‘/MtI mhIi'imi Mriii I II Ìiìiw
Politični obzornik
Kronika
20. junija se bodo prižela v Parizu pogajanja o izvajanju francoskega načrta o jeklu. Francijo bo predstavljal Jean Mon-net. Schuman je k tem pogajanjem izjavil, da bodo dolga in težka; o njih izidu bodo «prijateljske» vlade vsak dan obveščene.
Po nepotrjenih vesteh, naj bi Moskva odstavila Hočiminha vaditelja vietnamskega narodnoosvobodilnega gibanja. Druge vesti pa pravijo, da je bil postavljen za voditelja Kom informa v južnovzhodni Aziji.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo Anglija glasovala za delegata LK Kitajske samo v primeru, če bo popolnoma gotovo, da bo LR Kitajska dobila večino 7 glasov, kot to zahteva pravilnik Varnostnega sveta.
Mac Arthur je poslal ministrskemu predsedniku japonske vlade pismo, v katerem je zahteval epuracijo 24 vodilnih komunistov, od katerih je 6 članov parlamenta. Nato je Mac Arthur poslal Jošhfi še en seznam, v katerem je 17 komunistov in med njimi tudi odgovorni urednik lista «Rdeči prapor». Zaradi teh ukrepov je v kratkem pričakovati odpora delavcev, ki bo pričelo s stavkami.
Poljska in Vzhodna Nemčija sta sklenili sporazum glede meje med obema državama na Odri in Nisi. Natančno bo določena v enem mesecu. Obe državi sta že podpisali trgovinski sporazum, ki predvideva 60 odst. večjo izmenjavo.	,
Mac Cloy, ameriški komisar v Zahodni Nemčiji je izjavil, da poljsko-nemške meje ne bo mogel dokončno določiti stranski sporazum, bo lahko določila pcgodMa. 1	,,
poveljnik
Scierai AotiSw je bU-TSirešen službe. Nadomestil ga bo Sergej Aleksejevič Derrjin.
»** pripadnikov Svobodne nemške mladine je po zadnjih podatkih zbežalo med binkoštmi iz vzhodnega dela na zapadni del Berlina.
Kakor poročajo, se je Stalin zahvalil Svobodni nemški mladini za «mirovno manifestacijo» v Berlinu.
ZSSR je zapustila tudi Skrbniški svet OZN. ZSSR je s tem zapustila vse tri glavne organe OZN: Varnostni svet, ekonomsko-socialni svet in: skrbniški svet.
Trygve Lie je objavil besedilo spomenice, ki jo je izročil ministrom za zunanje zadleve ZDA» Britanije, Francije in ZSSR. Spomenica obsega 10 točk- Ta dokument je naslovljen na 59 držav, članic OZN. Lie je izjavil, dh bo svoj načrt predložil Varnostnemu svetu in generalni skupščini OZN. Med prejšnjim tednom, je imel Lie tudi razgovor z jugoslovanskim delegatom Alešem Beblerjem.
ZSSR je zahtevala od Anglije in Amerike, naj postavita japonskega cesarja pred sodišče.
Veuizelos je menda odklonil sodelovanje s Plastirasero v koalicijski vladi.
Bradiey je pred senatno komisijo zagovarjal Trumanov predlog glede 1.222.500.000 dolarjev za vojaško pomoč Evropi. Brad-ley je dejal, da sicer ne veruje v bližnjo nevarnost vojne.
Skrbniški svet OZN je odložil razpravljanje glede štatuta Jeruzalema za dva tedna.
Izraelski parlament je pozdravil ukrep treh zahodnih ministrov glede prepovedi orožja na « Bližnji Vzhod. Ministrski predsednik Ben Gurion pa je med debato pozval trt velesile n.a,J ,Jpodpro Pr‘ zahtevi po sklenitvi miru z arabskimi drža-varni.
Dr. Heinz Krekelers je bil imenovan za prvega povojnega nemškega glavnega konzula v New Yorku.	j	isew
Bonnski parlament smatra «odstop» komunističnega poslanca Kurta Muellerja kot ilegalen. Naprosil je zavezniško visoko ■ komisijo naj podvzame korake za zaščito imunitete tega poslanca. Kot je znano so Muellerja aretirali Sovjeti.
OB OBISKU DE GASPERUA V VIDMU IN ČEDADU
Beneškim Slovencem pravice ne pa Fašistični teror!
De Gasperi je šel v soboto na propagandno potovanje v Čedad in Videm. Prav za prav je imelo njegovo potovanje dva namena. Prvi« naj bi se ministrski predsednik v teh krajih malo osvežil in se s tem pripravil na mučno parlamentarno debato o korupcijskih škandalih svojih ministrov. Drug, njegov namen pa je bil, kot je na široko pisal italijanski vladni tisk, da na kraju samem odgovori na «lažmve trditve» jugoslovanskih predstavnikov, češ da današnja de mokristjanska Italija še vedno za. tira in preganja 80.000 beneških Slovencev v Italiji, Danes lahke rečemo, da se je De Gasperi lahka «prepričal» q popolni upravičenosti jugoslovanskih obtožb.
Najprej se je ustavil v Vidmu Tam je povedal, da ni njegov namen «govoriti pii, odprtem oknu v svet». Njegove najvažnejše besede pa so bile: «Z:bo želimo pomirjanja toda ne moremo si ga želeti drugače, kot možje, ponosni na svoje prepričanje in svojo pretek lost».
V Čedadu pa j<; sprejel skupine županov iz Benečije. Sprejem je trajal samo 15 minut, kar kaže o njegovi, «prisrčnost«. Na njem je trkaj županom na srce, naj povedo svojim občanom seno samo besedo. Vse drugo je besedičenje, katerega ni treba niti zanikati, ker bi s tem izgubilo na vrednosti, bratje smo, bratje smo postali dvakrat med vojnama. Ta krvi nas združuje. Rečem vam,
J 'te, »e pustite se inetti. l:ra-mnenje^ italijanskega iimUirm
njegove vlade».
naj bi bil odgovor na zahteve beneških 81o«r«icev, ki so jih napisali in mu jih pomolili pred nos ko je šel v cerkev v Čedadu. Napisali so: Hočemo slovenske šole, hočemo manjšinsko zakc obdajo, hočemo mir, delo in kinih.
Videti je bilo, da so najeti Pretepači prav dobro razumeli, kaj je mislil DeGasperiiS tem, ko jedejal v Vidmu: «Kot možje smo ponoam na svoje prepričanje in preteklost»,
V imenu tega prepričanja in faši stične preteklosti so pričeli Sip vence, zbrane na trgu, pretepati, jim groziti in jih pljuvati. V imenu preteKiosti je policija zaprta pet oseb, in sicer tajnika DFS za Benečijo Maria Konta iz Aile, Rina in Nina Birtiča. iz Podbonesca, Dreščaka Jožefa sz Grmeka in Zanina. Aleisandra iz Škratovega; zaprla jih je, da jih «zavaruje», jih izpraševala dolgo v- noč in šele potem izpustila. Trikolortsti in škvadristi so prav tako napadli Slovence, ki so mirno sedeli. v> gostilni «Pri Janezu», napadli ser tudi urednika «Primorskega dnevnika» Tako smo‘ bili zopet priče novega, zločinskega napada na beneške
Slovence. Zdi se, kot da ne bi bilo dovolj 80-letno suženjstvo, surovo nasilje in raznarodovanje pred drugo svetovno vojno in zopetnega terorja po vojni v senci đemokri-stjansfce «svobode». Po zahrbtnem umoru aktivista Juša Andreja, po žigu domačije Slovenca Požarja trikratnem napadu na sedež DFS v Sv. Petru ob Nadiži ter neštetih drugih nasiljih, so se sedaj spravili nad Slovence ob prisotnosti De Ga. sperija.
Ta primer, ki ni osamljen, jasno kaže, kakšne sq pravice Slovencev v Benečiji. Ce zahtevajo šole v slovenskem jeziku, jih pretepajo šovinistične tolpe, če spregovori slo-vensfc; otrok v šolj slovensko besedo, mora plačati kazen, če zahtevajo Slovenci delo, dobijo klofute. Pri vsem tem pa govori De Gasperi še o «cementu krvi». Pri vsem tem si upajo italijanski šovinistični in koiminformistični časopisi pisati, da so beneškim Slovencem zagotovljene vse pravice!
De Gasperj je povedal, da izraža «mnenje italijanskega naroda in italijanske vlade». Ce je res njegova vlada tako demokratična, v kolikor nam je že tolikokrat zatrjeval, tedaj je njegova prva dolž-
nost, da ob napadu najetih fašistov na beneške Slovence, pred lastnimi očmi vsaj zabriše ta škandal in da zapreti vse tiste, ki so ta napad uprizorili. To bo prpi primer, ko bodo kaznovani krivci napadov na Slovence. Nudi se mu torej lepa priložnost, ki je prav gotovo v interesu pomirjanja ki si ga De Gasperi tako «živo želi»!
Da tega pomnjenja De Gasperi noče, je prav dobro tudi pokazal s tem, ko ni hotel sprejeti delegacije beneških Slovencev, ki mu je hotela razložiti obupen položaj, v katerem žive danes Slovenci v Italiji. Slovencev ni hotel sprejeti, spejel pa je delegacijo CLN, Lege nazionale, eksponentov istrske sekcije demokristjanake stranice In tržaškega šovinističnega župana Bartolija. Ti so mu predložili «resolucijo o nasilju v coni B».
Sprejeti torej ni hotel Slovencev, ki upravičeno zahtevajo najosnov-nejše pravice za svoj obstoj. Sprejel je šoviniste, da sq z njimi pogovori o nadaljnji gonji laži in šovinizma proti ljudski oblasti na jugoslovanskem področju STO-ja.
Italijanski vladni predstavniki so že večkrat izjavljali, da so za miren način rešitve sporov med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija je s svoje strani ustvarila vse pogoje. Italijanske narodne manjšin»
V Jugoslaviji že od vrv m pričetkov
ljudske oblasti vso svobodo in možnost najširšega udejstvovanja. Nov napad na beneške Slovence je zopet z vso zgovornostjo opozoril na neznosno nasilje, ki ga morajo prenašati Slovenci v Italiji.
Ccdadski dogodki so jasen dokaz, da je bilo dosedanje govoričenje italijanskih predstavnikov ena sama laž. Ni mogoče namreč želeti zbližanja in pomiritve, istočasno pa zanikati Slovencem v Italiji obstoj, čeprav jih odkrito zatirajo in raznarodujejo.
Položaj Slovencev v Italiji je največja sramota današnje italijanske dolarske demokracije, ki je postala samo forma na podlagi katere je dopuščeno zatiranje naroda, ki je proti svoji volji in zaradi krivične mirovne pogodbe ostal Izven meja svoje domovine.
SE VEDNO KRIZA
v Belgiji
Kakor je bilo pričakovati, jg f sredo sprejel mandat za sestavo nove vlade Duvieusart, ki je bil y prejšnji vladi minister za gospodarske zadeve. Duvieusart je sprejel predsednika socialistične in li-, beralne stranke in jima sporočil, da namerava sestaviti homogeno krščansko-socinlno stranko. Posebno ostro stališče so v zadnjem času zavzeli proti kralju zopet socialisti. Spaak je napisal v «Le Pe-umle», da sg bodo socialisti borili: Pioti kralju skrajnosti, in na-’ dalj evali bitko,- ki se ie že začela.
Zasedonje evropskega gospodarskega sveta OZN
? POLITIKA BLOKOV POMENI NEVARNOST za mir in mednarodno sodelovanje
31. maja je začela z delom evropska gospodarska komisija pri OZN. Ti komisija je organ Ekoraomsko-so-clalnega sveta, ki je bil vzpostavljen marca leta 1947 na osnovi odločbe Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Naloga komisija je, da v prvi vrsti pomaga v voj-ai uničenim državam pri obnovi,
za razvoj trgovine in za delovno silo.
IzvrSni sekretar Evropske ekonomske komisije je podal poročilo o delu komisije, v katerem ugotavlja, da ta ni uspela v svoji osnovni nalogi, t. j. pomoči prizadetim državam. Tega neuspeha je kriv prelom med dvema skupinama evropskih držav. V svojem poročilu ugotavlja sekretar da-
prav tako pa mora tudi reševati med-1 lje, da politična delitev Evrope na
sebojne gospodarske odnose evropskih držav in njihove gospodarske zveze z izvenevropskimi državami.
Članice te komisije so vse evropske države, ki so članice OZN ter ZDA, ki so zainteresirane v Evropi, ker imajo v njej okupacijske čete.’ Pravico posvetovalnega glasu v komisiji pa imajo tudi Albanija, Bolgarija, Finska, Italija, Madžarska, Romunija in Švica, čeprav niso te države članice OZN. Z oairom na značaj vprašanj, ki jih. komisija rešuje, je za vse predloge potrebna soglasna odobritev. ■ V sestavu Evropske gospodarske komisije deluje komite za poljedelstvo, premog, električno energijo, komite za industrijo, za transport, jeklo, les,
Demokristjonski škandal v rimskem parlamentu
Poslanec Viola, katerega sa de-traci je agrarnih konzorcijev in Na-
mokristjani vrgli iz. svoje stranke je svoje prejšnje obtožbe proti demokristjanom, ministru Spataru, poslancu Bonomiju in Coccio še razširit med parlamentarno- debato.
Tako je obtožil ministra Sipata» ra, demokristjana, ministra za pošte in brzojav, da ile nepravilno upravljal z dediščino «-emonskega prebivalstva: da je preskrbd na nedovofjen način posojilo v znesku 30 milijonov lir društvu SACN v mestu Vasto; da je preskrbel podporo 400 milijonov lir od ministrstva za javna dela neki ustanovi v \bruzzih, katere je Spataro predsednik; da je kupil novinarsko agencijo ARI z denar-jem, do katerega je prišel na nezakonit način,
Demokristjanskega poslanca Pavla Bonomija predsednika združenja «Coltivatori diretti», pa jc Viola obtožil da; je nepravilno u-pravljal s fondi Italijanske fede-
cionafnega koosorcija Canapa; da je n-a nedovoljen način kupčeval ter se pri tem posluževal imen raznih- ustanov, ki spada jo v Nacionalni zavod za zavarovanje.
Na seji v sredo- sta padla dva predloga giedle preiskovalnih komisij. Prvega je predložila opozicija. Po njem bi ustanovili preiskovalno parlamentarno komisijo, ki bi preiskala škandal predvsem, iz politične strani. Predlog js bil odbit.
Demokristjani pa so predlagali in z večino tudi dosegli sprejetje predloga, po katerem bo imenovana komisija samo s to nalogo, d# ugotovi ali pomeni objavljanje podatkov o omenjenih treh osebah obrekovanje ali ne. To je pač ju-ridična forma z namenom prikrivanja prave politične važnosti škandala. Minister Spataro še ved-no sedi v vladi.
vzhod in zapa-d ne koristi niti enemu delu niti drugemu. Zaradi tega predlaga, da se Selene najprej sporazum» po katerem bi «zapadne» države kupovale poljedeljske proizvode v «vzhodnih» državah, medtem ko bi vzhodne države dobivale na zapadu industrijske gospadarske proizvode.
Ugotovitev, da je delitev Evrope nevarna za mednarodno sodelovanje, ije utemeljena, toda ustanavljanje dveh blokov, zapadnega in vzhodnega in dogovori med državami v okviru blokov bi pomenilo ne le utrjevati bloke, temveč prisiliti države, ki vodijo samostojno politiko, da se opredelijo za eden ali drugi blok. To n! v interesu mednarodnega sodelovanja» kajti za razvoj gospodarskih vezi je potrebno bloke razbijati tn podpreti samostojen razvoj posameznih držav.
Statisi* evropskih blokov je jugoslovanski delegat dr. Joža Vilfan tudi odločno odklonil ter obsodil pojmovanje, da države z različnimi gospodarskimi sistemi avtomatično pripadajo različnim političnim blokom.
Pri volitvah predsednika komisije je bila izvoljena švedska predstavnica Karin Koch. Sovjetska skupina pa je prodrla a vojim predlogom, da je bil izvoljen za predsednika ko-misije češkoslovaški delegat Tauber. Jugoslovanska delegacija Je glasovala proti. Sef delegacije dr. Vilfan J« izjavit, da ne more glasovat; za predstavnika države, ki sodeluje v sovjetski ekonomski agresiji proti FLRJ, se pravi proti državi, članici te ekonomske komisije.
Poljski delegat je po tej izjavi dejal, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor, kar je hotel predstavnik SZ podkrepiti, češ da sedi dr.. Vilfan poleg ameriškega delegata Ti dve izjavi sta osmešili govornike, kajti poleg jugoslovanske delegacije je sedela do sedaj sovjersi»» delegacija, ki pa je zaprosila, da dobi mesto poleg Ukrajincev in je b'l? zato delegacija ZDA pomaknjena do delegacije FLRJ.
Na zasedanju komisije je predloži-
la sovjetska delegacija resolucija a vprašanju brezposelnosti in o d iskri roinaciji v mednarodni trgovini. PrJ tem je govora le o ZDA. Dr. Vilfan je med razpravo ugotovil, da je vpra» Sanje brezposelnosti pomembna stvar in da mu je treba posvetiti vso pozornost. Ugotovil je, da sovjetskega delegata, ki je isti dan podal predlog z» odpravo diskriminacije v mednarodni trgovini, nič ne moti, da vodi SZ diskriminacijsko politiko do Jugo-slavtje. Zato je jugoslovanska delegacija mnenja, da je sovjetski predlog podan v propagandističnem namenu Vendar je jugoslovanska delegacija mnenja» da se na te propagandistične ukrepe ne odgovori z nasprotnimi ukrepi, temveč da se začnejo stvarno obravnavati posamezna vprašanja in da se poskusi najti sporazumna i rešitev.
Med razpravo je podal: francoski delegat kritični pregled stanja v lastni državi in pričakuje, da bodo tudi drugi to storili.
Razprava se še nadaljuje.
Manevri sovjetske flotilje
ovirala planilo po Donavi
Zunanje ministrstvo' FLRJ je postalo protestno noto sovjetskemu poslaništvu v Beogradu zaradi kršitve konvencije o režimu svobodne plovbe po Donavi.
Sovjetska podonavska vojna flotUja je začela namreč maja manevre n» gornji Donavi, tako da je onemogočen prost prehod trgovskim ladjam, Ti manevri so vsak torek, sredo, četrte» m pete» od 7. do 20, ure. Ves ta čas ladje na tem sektorju ne morejo pluli, zaradi česar trpi donavska plovba znatno škodo. Jugoslavija je bila O manevrih obveščena šele 26. maja, čeprav so se ti začeli že IS. maja m je zato jugoslovanska ladja «Krivošije» prišla v ognjeno linijo sovjetskih vojnih ladij.
Avstrijski krajevni organi so po naredbi sovjetskih vojnih oblasti objavili, da bodo ti manevri trajali «do nadaljnjega».
Sovjetske vojne oblasti kršijo s ta.-. kim svojimi postopanjem določbe konvencije o režimu plovbe po Donavi od leta 1948, ki jamči svobodno plovbo po vsem plovnem toku Donave od Ulma do Črnega morja.
Delegacija FLRJ je tudi od donavske komisije zahtevala, da ta podh vzame potrebne ukrepe, fla sovjetska vlada preneha s temi motnjami.
L tuc;iM TEDNIK
3
Sovjetska "borba za mir„
je borba za širjenje hegemonije ZSSR
Danes pomeni boj za mir pa čeprav Slab mir, kakršen jo bil v pogojih versajskega sistema, ali pa še slabši mir, kakršen je zdaj <s Stališča mednarodnega prava je to formalno premirje), najnčinkovitejši boj proti imperializmu, za demokracijo in za socializem. Boj za mir pomeni mobilizacijo vseh protiimpe- : rialističnih sil.
Zdaj, ko sl ameriški imperialisti trudijo podrediti ves kapitalistični svet je Sovjetska zveza pričela «svojo borbo» za mtr s tem, da si hoče ; ves socialistični svet podrediti svojemu varuštvu. Sedanji sovjetski vodi-, telji pozabljajo na to, kar je mislil tenin, ko je zapisal:
«IVi dvoma, da gre razvoj v smeri enotnega, nniverzalnega trusta, lei bo-požrl vsa podjetja brez izjeme. Razvoj le temu sc vrSi v različnih okoliščinah, v takšnem tempu, v takšnih protislovjih, konfliktih in napredkih — in sicer nikakor ne zgolj ekonomskih, marveč tudi političnih, nacionalnih in temu podobno — da bo neogibno prej, kakor bi dozorela stvar do svetovnega trusta, do 'ultraimperiaHstičnc, svetovne združitve nacionalnih finančnih kapitelov, imperiaticela moral neogibno razpasti, da sc bo moral kapitalizem preusmeriti v Ovoje protislovje».
Sovjetski voditelji pa nasprotno Od tega danes mislijo, da se bo spopadel ameriški uitraimperlallzem, ki ho požrl vse kapitalistične države brez Izjeme — * socialističnim svetom, ki naj bi se spremenil v en sam socialistični trust. Tako to danes razumejo sovjetski voditelji In «svetujejo» drugim socialističnim državam, naj se puste požreti v Obliki neomejene oblasti. NKVD, postavljajo Jim »okosovske na čelo nacionalnih armad itd. Težnje malih narodov po samoodločltvl in ohranitvi neodvisnosti, težnje zatiranih razredov po demokratizaciji režimov v posameznih državah, narodnih manjšin po zaščiti svojih nacionalnih pravic, oborožene narodnoosvobodilne borbe — vse to so pa eamo drugovretul ali tretjevr-Stnl elementi zunanjepolitične in vojaške strategije ZSSR! Sovjeti pravijo; glavno poroštvo za mir — za začasni mir — je samo v sporazumu med velikimi državami. Sporazumi bodo sloneli na politiki sile. Takšni so danes temelji sovjetske politike.
Današnja zunanja politika ZSSR in infarmMroJa pomeni atentat na resnično politiko miru. Politika miru je neločljivo zvezana z borbo za povečanje proizvajalnih sil, zboljšanje življenjskega atandarta, z bojem za demokratizem množic, za ohranitev demokratičnih svoboščin itd.
NacneSccpravnost med socialističnimi državami, katere drastičen printer je moralni in ekonomski napad ZSSR na Jugoslavijo dejansko razbija sile miru., To je kontrarevolucija ne samo do FLRJ temt>eč tudi do socializma na splošno. Vprašanje enakopravnosti se razvija v najosnovnejše, največje vprašanje, kako ohraniti svetovni mir. Sovjetska zveza pri tem izkorišča svoj ugled dovčevajšnjega največjega borca za mir, uporablja kot instrument svoje hegemonistične politike tudi mednarodne organizacije za mir in demokracijo.
Dve leti laži in najbolj bedastih obrekovanj o najbolj miroljubni državi na svetu, mali socialistični državi kažejo, v kakšno brezno je padla sovjetska zunanja politika. To stvarnost vidijo vsi ljudje na svetu. Politika ekonomskega in vsakršnega drugega pritiska^ politika groženj in zastraševanja, rožljanja z orožjem in kopanja okopov vzdolž vzhodnih in sever niti jugoslovanskih meja -- ne moremo imenovati, pa tudi če vsi modrijani sveta drugače govore politike miru.
Vprašanje enakopravnosti med socialističnimi državami se spre mirrju v enega centralnih problemov boja za mir la demokracijo v svetu.
Brez enakopravnosti med socialističnimi državami največja dežela socializma — Sovjetska zveza — preneha biti trdnjava miru v svetu, kakor je bila v zadnjem četrt-stoletju. To je bistvo, ùe sc v svetu socializma, ki je zdaj po svoji številčni in gmotni sili prevladujoča sila nadalnjega zgodovinskega razvoja, ne bo posrečilo v pravem času rešiti lerizo notranjih medsebojnih odnosov med državami in narodi, te
Ce gledamo danes malo nazaj, tedaj vidimo, da tre zgodovina sodobne družbe čedalje hitreje skozi svoje etape. Stoletja, ki so bila nekoč potrebna, da bi dozorele proizvajalne sile in doživele prevrate, so zdaj enaka desetletjem. Zlasti je bil buren razvoj v 20. stoletju, v etapi imperializma, ki je polno skokovitih katastrof polnih dogodkov. Dve najbolj krvavi svetovni vojn), krize, revolucije ter spopadi med državami in družbenimi sistemi zahtevajo na desetine pa tudi na stotine milijonov žrtev. Zdi se, kot da bi bile te žrtve cena za san» ta razvoj.
daj zelo slabo kaže sa stvar miru v svetu in nadalnje zmage demokracije. če bo ZSSR pod vplivom škodljive politike velikodržavnih megalomane v nadaljevala svojo «politiko Informbiroja», se bo moralo gibanje za mir nujno formirati brez nje ali celo proti njej.
Ko mineva od zloglasne resolucije mesec za mesecem se v mednarodnem delavskem gibanju čedalje razločneje kažeta dve liniji socialistične strategije: ena pretrga s stvarnostjo. mobilizacijo sil v državah z namenom revolucionarne rešitve protislovja prezrelega in pregniloga kapitalizma in se obrača v smer osvojitve svetovne hegemonije s pomočjo orjaškega vojnega stroja, centralizma, ter podreditve vseh ljudstev «izvoljenemu» narodu z naprej določnim svetovnim poslanstvom.
Drugo pa jc Unija KPJ. Maršal Tito je dejal:	a Pravilno postavlja-
nje medsebojnih odnosov na določeni etapi, ko so na svetu še na-cionalno zatirani narodi, ko vidimo Se brezobzirno kolonialno podjarmljenje itd., na tej etapi družbenega razvoja v svetu morajo biti odnosi med državami, ki grade socializem, urejeni tako, da bodo ohrabrili vse, zlasti pa male narode v boju za njihovo nacionalno in socialno svobodo in enakopravnost. Ti odnosi morajo biti zgled, ali bolje povedano spodbuda za nadalnji razvoj socializma v svetu, ne pa da razvoj podirajo».
O tem se v ZSSR nočejo prepričati in raje mlatijo prazno slamo s ponavljanjem rastareUh resnic in tez ali pa čedalje bolj odkrito zagovarjajo revizionistično pojmovanje najosnovnejših načel mark-sizma-leninlzma. Kot stari revizionisti govore: država je vse, medna-
rodna osvobodilna borba za strmoglavljenje kapitalizma pa nič.
Kam je zapeljala sovjetska znanost danes najbolje ugotavlja mo ob znanem referatu žda-nova v Varšavi. Takrat je podal takšno oceno svetovnega položaja, kot je bila potrebna, da spravi komunistične partije ITT na pozicije brezpogojne podreditve ZSSR. Obrisi ultraimperialističnega ameriškega bloka so sc dokončno formirali In sedaj najvažnejšim komunističnim partijam ne kaže drugega, kot da se še one podrede razlogom sovjetsko diplomacije in potrebam sovjetskega generalštaba. Kako napačna, nekonkretna in nemark-sistična je hUa ocena 2 dano va. nam najbolje kaže dejstvo, da sploh ni omenil revolucije na Kitajskem kot posledice narodnoosvobodilne borbe. Drugo važno dejstvo Je nepravilen odnos v presoji pomena nastanka ljudskih demokracij in FIJRJ posebej.
Zato ni prav nič čudnega če na (mednarodnem iiolju podcenjujejo v ZSSR mednarodno demokratično javnost in OZN, v katerem vidijo nekakšno drugo Izdajo Zveze narodov. Pozabljajo pa na razliko v svetovnem položaju po prvi svetovni vojni, ki je bila razbojniška in roparska, in drugi svetovni vojni, ki je bila po svoji vsebini osvobodilna. Društvo narodov je Mio ustanovljeno kot instrument imperialističnih sil, da bi očuvalo roparski mir in 'organiziralo kontrarevolucijo v Evropi. Stališče sovjetskih predstavnikov v Varnostnem svetu in drugih organih OZN ( iz katerih so se Sovjeti umaknili ) pomeni omalovaževanje svetovne demokratične javnosti in nade, ki jih ta polaga v OZN In vztrajno borbo predstavnikov der.io-
TUDI ZA SLOVAKE JE BORBA ZA MIR — BORBA PROTI «TITOVI KUKI»
O kongresu Komunistične partije Slovakov smo že pisali na tem mestu. Predsednik KSS Viljem Široki Je imel obširen referat, v katerem Je med dentina tovoril tudi o borbi Češkoslovaške za mir. «Pod vodstvom Sovjetske zveze je ustvarjena», je dejal Široki, «takšna enotnost na. p rednih miroljubnih sil, kakršne še nikdar ni bilo v zgodovini. Voditelj in organizator svetovnega tabora miru je genialni učitelj in prijatelj delovnih ljudi vsega sveta, tovariš Stalin. Pod njegovim vodstvom bomo v tej svetovni borbi sodelovali z vsemi svojimi silami do zmage. Vsak slovaški rodoljub vidi, da sta narodni obstoj rn narodnostna svoboda Slovakov zagotovljeni samo v sknpni državi s Cehi, pod okriljem Sovjetske zveze. Iz lastnih izkušenj poznamo metode ■hiadne vojnes. Vi o njej tako chrično govore angioameriški imperialisti. Poznamo metode organiziranja sabotaž in vohunstva, novačenja agentov, metode podlih provokacij. Tudi Ir. lastnih izkušenj vemo, Je zaključil ta del svojega referata Široki «da an-gloameriškim imperialistom aktivno pomaga fašistična Titova klika v Jugoslaviji. Poznamo te metode in tem bolj bomo prispevali k nadaljnjemu razmaha in okrepitvi svetovnega gibanja za mira.
Slovaki se pod vodstvom, mi bi še dodati «po skazibs SZ, bore za mir. Ce pa spada v borbo za mir tudi ubijanje domovini zvestih državljanov, kot sta bila
Dimitrijevič in Pleše, potem prav gotovo s takimi metodami ne bodo mogli prispevati k borbi za mir. In če mislijo s temi metodami uničiti «fašistično Titovo klikos se motijo, kajti take metode vzbujajo med delovnim ljudstvom vsega sveta nezadovoljstvo in nezaupanje, med naredi pa rušijo prijateljsko vez.
Ce Slovaki vidijo svojo narodnostno svobodo in obstoj le pod okriljem Sovjetske zveze, potem ne. vidijo preko meja svoje dežele, kjer hoče ruski hegemonizem nadvladati ostale narode. Ne vidijo in ne smejo videti ne preko praga ne v svoji lastni hiši!
KOMINFORMISTICNE DRŽAVE IN NARODNE MANJŠINE
Od države, ki si lasti ime «ljudska demokracijas, z upravičenostjo pričakujemo, da bo res ljudska in res demokratična ter da bo zvesta tem svojim načelom tud» spoštovala ljudstvo, ki v njej biva. Kominformistične države pa v tem pogledu niso ne ljudske ne demokratične, ker sistematično preganjajo pripadnike jugoslovanske nacionalne manjšine.
Danes je na Madžarskem jugoslovanska narodna manjšina podvržena najhujšemu preganjanja in pritisku. V obmejnih krajih so nekatere celo prisilili, da so se morali izseliti v notranjost države, ker se niso hoteli prodati madžarski obveščevalni slnž-bi ali komtnformizmo. Zaprli so večje število jugoslovanskih učiteljev, zemljo dvolastnikov. Jugoslovanskih državljanov pa madžarske oblasti enostavno prodajajo.
S takimi metodami gazijo madžarski revizionisti najosnovnejše pravice nacionalne manjšine ter ustvarjajo s tem pogoje za razpihovanje šovinistične mržnje tn revizionistične politike.
fcratičnih sil v njej. Koristi ZSSR kot velike države so potisnile ob stran koristi svetovne fronte miru in so zasenčile koristi In perspektive mednarodnega gibanja s» mir.
Prelom z marlcsizmom-leninizmom
v vrstah Informbiro ja je hkrati prelom z mednarodno solidarnostjo proletariata. s tradicijami socialističnega humanizma, pa tudi s splošnimi človeškimi temeljnimi moralnimi nazori.
Premišljena neodiočnest
Angleži se obotavljajo pristopiti k Schumanovemu načrtu, ker se boje za svojo neodvisnost
Ostra nasprotja, ki so nastala med Parizom in Londonom glede uresničenja Schumannovega načrta mečejo jasno luč na umetno zgradbo enotnosti zahodnih sil. Ce bo Izostala složnost v tem vprašanju med Francijo in Anglijo se bo to poznalo na celotim zgradbi «obramb, nega sistema» držav atlantskega palete-. Schumanov načrt za uresničenje francosko-nemSfcc premogov-
svojem obračunu obema zbornica- j ma ameriškega kongresa Schumanovemu načrtu eno najvažnejših mest. Ce sedaj nastaja «nediscipliniranost» že v samem začetku, tedaj bi lahko nastala razlika tudi pri uresničevanju sklepov glede kolektivne «obrambe» -atlantske skupnosti.
Za sedlaj je opaziti, da Washington še ni javno nastopil v zaščito
no-jeklene zveze, h kateri bi morala pristopiti tudi Anglija skupno v evropskim j maršaliziranimj državami sicer ni bil omenjen uradno na Londonski majski konferenci, vendar pa je imel važno vlogo pri posvetovanjih v Lancaster House- in ga lahko imamo za prvi preizkusni kamen doseženih sporazumov. To nam potrjuje tudi dejstvo, da ] je dal Ačheson prejšnji teden v
svojih koristi, vendar lahko takoj ugotovimo, da francoske zahteve po uresničitvi ali vsaj volji za ustanovitev jeklene unije kot baze za konferenco sedmih držav najdejo pri Američanih dosti več navdušenja, kot pa zavlačujoče, naravnost diletantsko stališče britanske vlade. Britanska vlada je pri celotedenski izmenjavi not s francosko vlado govorila samo o postopku,
ne pa o uresničenju načrta samega, i Po objavi Francije, Zahodne Nem-? gijc, Italije, Belgije,, Nizozemske ini Luksemburga, da- bodo pričele iz-i vajati Schumanov načrt tudi brez udeležbe Anglije, lahko imamo to .gesto za energičen korak francoske diplomacije, ki hoče prestreči angleško zavlačevanje in s hitrim u-resničevanjem predloga- pospešiti razčiščevatni proces v Londonu. Danes še ne moremo predvideti, kako bo angleška vlada reagirala na francoski in podtalni ameriški pritisk, ki traja že tri tedne. Ce bo ostal laburistični kabinet na stališču varovanja suverenitete in go-
spodarsko-poiitičnih prednosti, bod0
konservativci kmalu lahko laburistom očitali, da s svojo sterilno politiko niso mogli dobiti vpliva nad francosko iniciativo ter so pripeljali Anglijo v moralno težak položaj, zlasti glede obvez pri izgraditvi atlantske skupnosti.
Zanimiv je komentar «Timesa» glede tega vprašanja. List piše, da je angleška vlada še vedno pripravljena razpravljati glede osnovnih vprašanj Schumanovega načrta. Vendar pa so «naddržavne konce sije», ki bi morale biti dovoljene mednarodni oblasti, prisilile vlado, da je odbila francoske predloge.
Ves razvoj v Londonu kaže na možnost, da nas Anglija v nekaj dnevih preseneti s svojim novim predlogom, ki bi dal prav Franciji, vendar pa bi tudi zadovoljil angleške težnje. Angleška vlada bo poizkušala prevzeti zaradi svojega notranjepolitičnega voiivnega boja verjetno zunanjepolitično iniciativo v svoje roke,
V zvezi s tem je pričakovatj v kratkem tudi glas zvona z druge strani oceana. Ameriško časopisje ostro kritizira- ob «pomanjkanju»
uradnih izjav britansko odločitev. «New York Times» vidi v francoskem predlogu nadaljevanje zamisli, na katerih je temeljil Marshallov načrt. List pravi, da angleški pomisleki nimajo niti formalne vrednosti, List trdi tudi, da se Anglija uradno še vedno noče izjaviti, ali pripada Evropi ali pa predstavlja središče imperija in ločenega Com-monwealtha.
Pri svojih bodočih predlogih se. bo Anglija opirala na dejstvo, da ima najmočnejšo premogovno in jeklarsko industrijo v zapadni Evropi. Razumljivo je angleško obotavljanje. Angležj se,prav dobro zavedajo, da imajo pri vsej zadevi svoje prste vmes ZDA, ki se hočejo s pomočjo svojega kapitala polastiti v novem trustu vse težke industrije svojih evropskih satelitskih držav. Angleži se ne boje samo za svojo industrijo, temveč tudi, da bi se v tem vsemogočnem ameriškem stroju kaj zataknilo. Vidijo, dt: je z uporabo Marshallovega načrta na primer v vrsti držav ogrožena materialna eksistenca ne le delovnih slojev, marveč tudi trgovcev In in-dustrijcev. Zdaj, ko ZDA ves svoj izvoz blaga in kapitala uresničujejo in regulirajo s pomočjo države, ko se tudi politika kopičenja surovin uresničuje preko državnih organov zn- velike monopole z Wall Streeta, ni nobene težave, da z eno potezo peresa v ten» ali onem gospodarstvu uničijo na stotine ma. lih in srednjih tovarn.
Temu bi jasno konec angleških sanj o tem, da obdrže Commonwealth v svojih rokah! Boj« se za svojo politično «neodvisnost», ko so finančno že izgubili, gospodarsko pa izgubljajo od pričetka zadnje vojne.
4
L lUDSM TEDNIK,
Angloameriško področje STO-ja
Kronika
VUJA Je izdala uradno poro-Jilo, s katerim zanika neresnične in tendenciozne vesti italijanskega in tržaškega tiska o prometu med obema conama STO. Poročilo pravi, da potuje vsak dan povprečno nad 1800 ljudi v obe smeri.
V	sredo ob 1. uri popolnoči je tramvajski voz zadel op avto-taksi in ga gnal kakih 8 m pred seboj, tako da se je skoraj popolnoma razbil. Šofer in potnik sta bila skoraj čudežno samo malo popraskana.
Pri delu v vojašnici civilne policije «Belleno» se je ponesrečil 20-letni Stančič Josip iz Ul. Costalunga 4. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni.
Smrtno se je ponesrečil v nedeljo motociklist civilne policije
28-	letni Kodrič Angel z Garibaldijevega trga, ko se je vozil po Istrski cesti. V bolnico ga je pripeljal avtomobil jugoslovanskega Rdečega križa, ki se je ravno takrat peljal tam- mimo.
Druga huda prometna nesreča se je pripetifo v nedeljo okoli poldne v Ul. Segantini, kjer je
29-	letni Lionello Zorutti povozil 19-letnega pešca Alda Stegossija iz Ul. G. Stampa 7. V bolnici so ugotovili, da si je Stegossi pri padcu prebil lobanjo.
V	miramarskem drevoredu je ameriški podoficir s svojim avtomobilom podrl 20-letnega motociklista Bruna Panfila Iz Gorice, pri čeme-r si je motociklist zlomil levo nogo.
62-lelni uradnik Weiss Nikolaj iz Ul. N. Sauro 22 se je naveličal življenja in je skočil v morje. To pa je videl 22-le’tni Pado-van Anton, ki je skočil za njim in mu rešil življenje.
Odbor Dijaške matice je v nedeljo dopoldne polagal obračun svojega enoletnega dela. Glavna skrb je bila posvečena Dijaškemu domu, ki je nudil zavetje nad 100 dijakom. Pomoč Dijaške matice pa uživa skoraj 200 dijakov.
V	bolnici je v nedeljo umrl 05-letni Karel Fide! iz Ul. D’A-zeglio i, ki se je nekaj dni prej ponesrečil z motociklom pri Orehu. Pri Bazovici pa so našli mrtvega 63-letnega prosjaka Ivana Babiča iz Ul. Gozzi 5.
Zaradi vetra se je v nedeljo prevrnilo na morju več bark in le civilni policiji z motornimi čolni se je treba zahvaliti, da ni bilo žrtev.
V	mestu in po vaseh so številni sestanki OF, na katerih razpravljajo zlasti o položaju na Tržaškem ozemlju. Tako so bili pred kratkim množični sestanki pri Sv. Ivanu, na Greti, v Rojanu, Skorklji, Skednju, Plavjah itd.
Na Korzu se je vnel prepir med 7 ljudmi, kateremu je kmalu nato sledil pretep. Intervenirala je policija, pri čemer sta bila dva policaja celo laže ranjena. Policija je vso skupino, ki je bila iz starega mesta, aretirala.
V	lesnem pristanišču f>odo angleške vojaške sile odstopile okoli 35.000 kvadratnih metrov prostora, ki so ga že pred več leti zasedle. Tako bo olajšan promet z lesom.
Pri Sv. Barbari so Vidalijevi škvadristi napadli tov. Lazarja Veljaka iz Stramara št. 882, ko je šel obiskat svoje sorodnike. Prvi je tov. Veljaka napadel znani kominformist Viola Peter iz Sv. Barbare, nato pa so se vrgli nanj še trije vidalijevi fašisti. Tov. Veljaka so naslednji dan pripeljali v tržaško bolnico, kjer so ugotovili, da ima tri polomljena rebra.
Pri plezanju se je na skalah pri Kontovelu ponesrečil 25-Ietni Baldinelli Angel iz Ul. Paduina 8. Zdraviti se bo moral 40 dni.
V	Sv. Kolombanu je napravila samomor 35-ietna Magnago Marija. Okoli vratu si je obesila 5 kg težak kamen in skočila v tri metre globoko jamo, polno vode.
Na občinski seji v Nabrežini so med drugim ugotovili, da prosi za stanovanja 120 družin, da jih pa bo dobilo le 17.
Na tržaškem kanala so med ulicama Trento in Cassa di Risparmio postavili nov most tipa «Bailey».
RAZUMNI ENOTNI SINDIRATI
poroh uspešne borbe tržašhega delavstva
Zadnjič smo pisali, da so Enotni sindikati napovedali šest zborovanj proti ljudski oblasti v coni B, da je pilo prvo zborovanje pri Sv. Ani pravi polom in da zato drugega zborovanja v Rojanu naslednji dan sploh ni bilo. Dan kasneje so poskusili še z enim takim zborovanjem pri Sv. Jakobu, ki naj bi bil nekaka njihova trdnjava. Na tem zborovanju je govoril sam Radich, pa ni vse to nič pomagalo. Sama «Unità Operaia» piše, da je bilo na zborovanju «precej» ljudi. Ko so voditelji Enotnih sindikatov ugotovili ta neuspeh, so najavljena zborovanja pri Sv. Ivanu, na Opčinah in v Miljah odpovedali.
Ti neuspehi so bili Vidalijevim sindikalistom najboljši dokaz, da jim delavstvo v njihovi gonji proti coni B ne sledi in da bi bilo mnogo bolje in pametneje, če bi se Enotni sindikati raje zanimali, kako rešiti težko gospodarsko krizo tržaškega delavstva.
Enotnim sindikatom pa tudi ne gre mnogo bolje z razdeljevanjem sindikalnih- izkaznic, čeprav se pri tem poslužujejo vsakovrstnih sredstev in zvijač. Zato so sedaj napovedali nekakšno tekmovanje med strokovnimi zvezami, ki so še ostale pri življenju, ter razpisali tudi nagrade. To pa je pač zelo žalosten sindikalizem.
Medtem pa se nadaljujejo odpusti z dela. V mehanični delavnici Salto so odpustili sedem delavcev, zaradi česar so ostali delavci V podjetju napovedali stavko. Nadaljnjih 10 delavcev pa so odpustili v tržaški tovarni testenin. Delodajalci namreč izkoriščajo politiko Enotnih sindikatov, ki jim je glavna stvar gonja proti coni B, zahteve delavcev pa puščajo vnemar.
Po drugi strani pa vedno bolj živo deluje Akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov. Končni cilj tega odbora je kongres, ki bo moral položiti temelje novi razredni sindikalni organizaciji. Pred tem kongresom pa je treba obnoviti čim večje število strokovnih zvez. Doslej so obnovili svoje sindikate prosvetni delavci, novinarji in peki, kmetje pa so ustanovili zaradi svojega posebnega položaja svojo zvezo. Ko se bodo z nadaljnjim- delom glavnega akcijskega odbora in akcijskih odborov v raznih podjetjih- ustanovili, oziroma obnovili še drugi sindikati, tedaj bo pač nujno, da se akcijski odbor zamenja s koordinacijskim organom, to je zvezo enotnih razrednih sindikatov.
Pred nekaj meseci smo ugotovili, da se Enotni sindikati postopno likvidirajo. Enotni sindikati so razpustili sindikate železničarjev, državnih nameščencev in pomorščakov, isto so hoteli storiti tudi s tiskarji, kar pa jim ni uspelo. V poslednjem času šo s to likvidacijo vsaj navidez prenehali, ker so pač tudi v tem, kakor v
vseh stvareh, popolnoma podložni politiki Kominforma, to je Sovjetski zvezi. Ker Sovjetska zveza trenutno zagovarja uveljavljenje STO-ja in guvernerja, zatri hočejo sedaj tudi voditelji K-noAiih' sindikatov vsaj formalno ohraniti to svojo organizacijo, čeprav so v svoji sindikalni in pogodbeni politiki popolnoma odvisni od italijanske zveze dela.
Spričo tega položaja in spričo dejstva, da se polagoma obnavljajo
kati», posamezne strokovne zveze pa se bodo imenovale na primer: Razredni enotni sindikat novinarjev, pekov itd. S tem bo poudarjena tudi razredna in borbena vsebina sindikata.
Akcijski odbor pa je razpravljal tudi o sedanjem gospodarskem položaju tržaškega delavstva. V Italiji je CGIL predlagala enomesečno sindikalno premirje in zahtevala, da se
, zvišajo mezde le v toliko, kolikor je resnično razredne strokovne zveze, se j bila povišana stanarina. Ker kaže, da
je pred sindikalni akcijski odbor postavilo vprašanje imena nove organizacije iz sindikalnih in tudi praktičnih razlogov. Zato je akcijski odbor sklenil, da se bo vsem obnovljenim sindikatom dodala beseda «razredni», ki bo na nedvoumen način ločila naše sindikate od vidalijevskih Enotnih sindikatov, ki sicer sploh ne jn smeli nositi tega slavnega imena. Zato se bo odslej naša organizacija imenovala «Razredni enotni sindi-
bi Enotni sindikati hoteli pristati na ta predlog CGIL tudi za Trst, je sindikalni akcijski odbor proti temu premirju odločno nastopil. Sindikalna borba ne sme prenehati, ker so življenjski pogoji težki in zahtevajo rešitve. Mezde se morajo zvišati vsaj za 30%, olajšati je treba brezposelnost, podvojiti podporo brezposelnim in zvišati pokojnine, ki bodo lahko zadostile vsaj najbolj nujnim življenjskim potrebam.
S ŠOVINISTIČNO GONJO ni mogoče krepiti miru
Številne napredne svetovne or-1 zal, da je najbolj važna nalotja ganizacije so popolnoma zaplavale I «partizanov miru» izvajati politiko v kominformovske vode in so zato, Kominforma. Zato je vse delo te postale le poslušno orodje komin-' organizacije protislovno in dejan-formov.ske politike. Te organizacije sko ne služi obrambi miru. Sovjet-lahko zapadi svoje preteklosti J ska zveza, ki stalno grozi Jugosla-svojega ugleda nekaj časa skri-1 vi ji in ogroža njeno neodvisnost,
vale, ta svoj novi značaj, ob konkretnem dogajanju v svetu pa so kaj kmalu pokazale svoj pravi obraz. Poskusni kamen za vse te organizacije pa je bilo ravno vpra-Sanje Jugoslavije, oziroma odnosov med KPJ in VKP(b). Tako so se razkrinkale organizacije mladine, žena, študentov, pravnikov, Svetovna sindikalna zveza itd.
Vse te organizacije izvajajo so vjetslco ali bolje rečeno velikom sko politiko ne pa politike svetovnega proletariata in demokratičnega gibanja sploh. Zato pa je njih politika protislovna in nudi imperialistom obilo argumentov v njihovo korist.
Jasno je, da vodijo tako politiko tudi tržaške podružnice teh organizacij, le da je tu ta politika še bolj jasno začrtana in ostra, ker so te organizacije tudi izključno v rokah vidalijevcev in jim ni treba z.anje v. njihovi vsakdanji akciji nikakega zakrinkananja.
Ena izmed teh organizacij so «partizani miru». Ze samo inti pove, da je naloga te organizacije obramba miru. Glavni odbor pa ni bil tega mnenja in je izključil Jugoslavijo iz organizacije ter poka-
V občinskem svetu mlatijo prazno slamo
Razpravljanje o coni B se v občinskem svetu vleče kot jara kača. Ze tri seje so posvetili temu vprašanju, pa ga še niso izčrpali in ga bodo obravnavali tudi na četrti. Seveda, kaj bi se jim mudilo: nacionalistom in kominformistom nudi to razpravljanje ugodno priliko za izpad proti ljudski oblasti in za gromadenje laži in obrekovanj.
Na drugi seji občinskega sveta se je pretekli petek zopet najbolj odlikoval v svojem obrekovanju in blatenju ljudske oblasti v coni B Uo-minformist Gombacci, bivši vneti fašist in «milite fedele». Dejal je, da je tam sedaj, hujše kot pod fašizmom, ki ga je ravno on tako močno podpiral. Zato je bilo njegovo blatenje še bolj podlo in umazano od histeričnih besed svetovalca MSI Morellija, ki je vsaj ostal, kar je vedno bil, to je vnet in zagrizen fašist.
Na tretji seji občinskega sveta je v torek govoril predstavnik indipen-dentistov Gianpiccoli. Pri tem pa je nastal incident, ker je hotel na vse načine govoriti tudi Radich, čeprav se na zadnji seji ni prijavil, zaradi
česar po pravilniku ne bi imel pravice govoriti. Vse to kaže, da hočejo kominformisti vleči diskusijo o com B v nedogled, samo da bi lahko čimbolj in čim dalje blatili ljudsko oblast. Pri tem so bolj vneti od samih demokristjanov, ker je celo sam župan Bartoli na tej seji ugotovil, da se je ostvari že preveč govorilo in da so se preveč zanemarjala upravna vprašanja.
O coni B in o Tržaškem ozemlju je moral povedati svoje mnenje seveda tudi republikanec prof. Furlani, ki je vedno poln retoričnih in patriotič-nih besed. Za njim pa ni hotel zaostajati niti «socialist» Dulci, ki je hotel z nekakimi pismi prikazati obupni in dramatični položaj v coni B.
Prihodnja seja bo v torek in diskusija o coni B se bo nadaljevala. Vsa ta diskusija pa je mlatenje, prazne slame, kajti tržaški mestni svet sploh ni kompetenten za razpravljanje o takšnih vprašanjih, ljudska oblast v coni B pa se bo krepila kljub bevskanju kominformistov in vse njiho ve šovinistične družbe.
je zapravila pred svetovnim javnim mnenjem sloves branilke miru, ker se mir najbolje brani s spoštovanjem neodvisnosti malih držav.
V	Trstu imajo «partizani miru» za svojo glavno in edino nalogo borbo proti ljudski oblasti in «ti-tizmu». Vse ostalo jim je postranskega pomena. Konkretno so to svojo «borbo za mir» izvajali v Trstu z napadi na dosledne demokrate. Tajnik prvega odbora «partizanov miru» se je osebno udeleževal pretepov demokratov in s tem kazal svojo borbenost.
V	poslednjem času so po pozivu «partizanov miru» iz Stockholma začeli akcijo z,a nabiranje podpisov proti atomski bombi, kakor dg, bi bila atomska bomba edina nevarnost za mir. VJelo tržaških «partizanov miru» je seveda veren izraz svetovne organizacije. Pri tem pa so se pokazale še posebne oblike te oportunistične in zlagane politike.
Tržaški kominformisti so že precej časa od tega poslali k tržaške-
Novo zapostavljanje slovenske šole
Slovenska šola je utrpela zopet novo krivico. Vsi se še dobro spominjajo, da je bila slovenska šola v Ul. sv. Frančiška januarja meseca premeščena in razdeljena na dve drugi stavbi. Takrat so začeli namreč šolo v Ul. sv. Frančiška popravljati, čeprav bi imeli za to dovolj časa med počitnicami.
Ko so starši proti tej premestitvi protestirali, jim je prof. Andri obljubil, da se bo šola vrnila v Ul, sv. Frančiška, kakor hitro bo tamošnje poslopje popravljeno. Starši so se s tem pomirili v prepričanju, da bo obljuba profesorja Andrija držala, saj zastopa vojaško upravo.
Sedaj se dela bližajo h koncu »n po mestu so se začeli širiti glasovi, da v Ul. sv. Frančiška ne bo več slovenske šole. Starši, zaskrbljeni zaradi teh vesti, so šli k prof. Andriju, naj jim stvar pojasni. Ta gospod pa jim je dejal, da ne ve ničesar in se je izmikal ter pozabil na svojo obljubo.
Zato je šia delegacija staršev k prof. Rubiniju. Ta ji je odkrito povedal, da ne nameravajo več vrniti slovenske šole v Ul. sv. Frančiška in da bodo našli zanjo druge prostore.
Odgovor prof. Rubinija je jasen. Slovenska šola v centru je italijanskim šovinistom trn v peti in jo hočejo zato izriniti. To je pač že stara politika, ki jo Slovenci že dolgo predobro poznamo. Toda starši in vsa slovenska javnost ne bodo dopustili, da se bo tako zapostavljala slovenska šola. Slovenski učenci se morajo vrniti v svoje prostore, pa če je raznim profesoricam Košutovim to prav ali ne.
Te dni se je dogodil še en primer zapostavljanja slovenske šole oziroma otroškega vrtca. Pri Sv. Ani je začel končno delovati slovenski otroški vrtec, pa je zbolela vrtnarica. Po vseh običajih bi jo morala nadomestiti druga, toda vodstvo otroških vrtcev, ki je v rokah istih fašistk, ki so vodile zloglasno «Italia Redenta», ni prav nič poskrbelo, da J>i se vrtnarica nadomestila ter da bi se neovirano nadaljeval pouk. K temu moramo dodati, da sicer obstaja nekaka uprava slovenskih otroških vrtcev, toda kot kaže, nima Uri njih upravljanju nič besede.
mu škofu Santinu skupino žena nekako resolucijo, ki zahteva prepoved uporabe atomskega orožja, ter so se nato razpisali, da je tudi škof ga njihovo akcijo. Pozneje j-škof izjavil, da ni pristal na to resolucijo, češ da je' komunistično maslo.
Ta komedija s škofom Santinbm najbolje odkriva ves gnili opentu-nizem tržaških kominformistov. Obrnili so se torej na škofa, na tega zagrizenega šovinista, ki je zvesto služil fašističnemu režimu in pomagal zatirati Slovence in Hrvate. Moledovanje pri škofu je le del splošne akcije tržaških kom.informistov, ki se hočejo za vsako ceno in na vseh toriščih zbližati s tržaško buržoazijo in so zato postali hujši šovinisti, kot je bila doslej ta buržoazija sama. To pa najbolje odkriva njihovo hinavsko politiko. Šovinistična gonja proti coni B je najbolj konkretna vojnohujskaška politika in njeni cilji nimajo z mirom nič skupnega. Vidalijevci moledujejo za sodelovanje s šovinisti, ki ne žele miru in ki so bili vedno vojni hujskači.
Zgledu tržaških' kominformistov so sledili tudi italijanski kominformisti in senator Terracini je izjavil, da bi se moral papež postaviti na čelo križarske vojske za mir.
Druga akcija za mir tržaških kominformistov j>š bila «majniška veselica miru» v Sv. Križu. Ze ime samo. pove, kako uspešna naj bi bila ta borba v obliki veselice. Pač lepa obramba miru s piknikom pod • I borovci, obloženimi kruhki in ste-1 klenican
Menicami vina. To ne pomeni nič
Gropada
V soboto 27. maja je bil sestanek Vidalijevih frakcionaševi v gostilni pri Milkovič Štefaniji; Sestanek so sklicali pod pretvezo, da bodo razpravljali q mlekarni in da bodo razdeljevali deske, opeko in trame. Seveda pa na sestanku ni bilo govora ne o mlekarni ne o kakem razdeljevanju, pač pa je vidalijevski go-' vornik Francesco Gombacci V svojem govoru samo blatil Jugoslavijo in zmerjal Tita s fašistom. Za njim so govorili tudi domači kominformisti, kakor Milkovič Jože iz hiše št. 88, Kalc Avguštin, ki ima sina oficirja Jugoslovanske armade v Zagrebu ter Gabrieli Rudi. Prostor za ta vidalijevski sestanek pg je dala Štefanija Milkovič iz hiše št. 60, ki ima hčer na učiteljišču v Portorožu.
Vidalijevci dobro vedo, da bi ljudje iz naše vasi ne prišli na njihove sestanke, ker ng znajo drugega kot pljuvati na Jugoslavijo. Zato pa so tudi tokrat najavili, da bodo obravnavali gospo--darska vprašanja, da bi pridobili vsaj nekaj ljudi, Gropajci pài imajo takih sestankov že dovolj! Posebno pa zamerijo tistim, ki čeprav uživajo od Jugoslavije direktno podporo, ali so kako drugače povezani z njo, pljuvajo na njeno delo in borbo.
drugega kot zavajati množice in jih uspavati.
Teh nekaj primerov najbolje kaže, kako je vsa borba za mit tržaških kominformistov lažna, demagoška in hinavska. Mir se brani le s krepitvijo demokratičnega gibanja in socializma v svetu, z borbo za enakopravne odnose med vsemi zlasti pa socialističnimi državami, z borbo za resnico. Vidalijevci pri nas kakor ostali kominformisti pa le cepijo demokratične vrste in * tem konkretno krepijo pozicijo reakcije in imperializma ter s tem večajo nevarnost vojne.

L I LI DS HI X ED NIK
g
Bazovica
V soboto zjutraj 3. junija se nam je bazoviškim ženam uresničila želja. V najboljšem raspoloženju smo se odpeljale na dvodnevni izlet y Ljubljano in na Bled. Bilo nas je 18 iz Bazovice,
3 iz Padrič, nekaj z Opčin in Repna. Vso pot smo občudovale lepote Slovenije in pele borbene pesmi.
Ob 1Q.30 smo dospele v Ljubljano, kjer nas je čakalo mnogo znancev in sinov bazoviških mamic. Po kratkem odmoru smo odpotovale na Bled, ki nas je zadivil. Po kosilu smo šle na sprehod v Vintgar, kjer nas je popolnoma prevzel čar slapov. Naslednjega jutra smo se vozile po Blejskem jezeru, nato pa smo odšle v Begunje. Zastopnice AF2 iz Ljubljane so nam pojasnile, ds. je pričel v Begunjah v letih pod okupacijo pravi križev pot slovenskega ljudstva. Srca so se nam stisnila v bridki bolesti. Polno križev, na križih slike, sami mladi obrazi. Med nami jè bilo 12 partizansQcih vdov in mater padlih, ki so jim ti grobovi obudili spomin na njihove drage.
Ob povratku na Bled smo se ustavile v mladinskem domu in obiskale Prešernovo rojstno hišo, kjer nas je vse zanimalo. Vpisale smo se v spominsko knjigo ter kupile razglednice in značke našega velikega pesnika.
Po kosilu na Bledu smo se odpeljale v Ljubljano, kjer smo ob poti videle cele bloke novih lepih stanovanjskih hiš in od daleč tudi «Litostroj», kjer je zaposlenih tudi nekaj fantov iz naše vasi.
V Ljubljani smo si ogledale še pionirsko progo in občudovale pionirje, kako So možato stopali okrog svoje železnice.
Vrnile smo se polne lepih vti-
S°V’	V;
Dolina
2. junija na obletnico proglasitve italijanske republike so imeli pri nas šolski otroci praznik. Temu smo se. Dolinčani zelo čudili, ker piri nas vendar ni republika Italija temveč še vedno STO. Kaj imajo slovenski otroci bpravitj z republiko Italijo, pa i-es ne vemo. Istega dne je prišel k nam tudi govorit Vidah, ki je najbrž čutil potrebo, da bi proslavil ravno V Dolini svojo Ma-drepatrio. Zbobnal je skupaj kakih sto ljudi, med katerimi jih je zelo mnogo pripeljal s seboj iz Trsta. Malo je namreč domačinov, ki bi hoteli brenkati na te strune, saj so dolgo let okušali na lastni koži dobrote te «domovine». Slavni župan Lovriha pa še ne pomeni vse Doline. Vsekakor je bil Vidalijey fiasko precejšen.
Pri nas smo tudi čuti o nekem kongresu ASIZZ, ki ga vidali-jeyke pripravljajo. Kakšen bo ta kongres, ne vemo. Ce so vse žene tako navdušene zanj, kakor dolinske kominformistke, tedaj bo kaj klavrn. Sama njih predsednica v Dolini je nekje dejala: «Mene nič več ne briga, moje geslo j.e: Viva la po’ bon!»
Pa še kaj bolj resnega. Pritiska nas suša, ki zelo prizadeva vse kmetovalce. Grozdje slabo kaže, zgodnji krompir je zaradi suše zelo trpel in ga bo morda polovico rednega pridelka, fižol pri tleh že rumeni in če ne bo še teden dni dežja, bo tudi zelo trpel. Češenj se letos skoraj ni splačalo pobirati. Sle so od 15 do 20 lir kg. Kdor jih ni mogel nesti sam v mesto in sam obrati, jih je raje pustil segniti na drevesih. Zato bi bilo dobro, če bi smeli kmetje kuhati iz češenj žganje, saj imamo v vasi več kotlov za kuhanje tropin. Tako
bi kmetje kaj zaslužili. Seveda, temu nasprotuje italijanski zakon, ki se ni od1 časov fašizma nič spremenil.
Tudi seno, slabo kaže. V «ya-lah» v nižini še gre, ker je nekaj vlage, v bregu pa je suho. To je velik udarec za živinorejo, ki pa je bila tudi zelo hudo prizadeta, ker so sedaj ogradili in zasadili pašnik na hribu Glbžje, kjer smo doslej pasli živino. Dre-
Resnica kolonija
rzjAVA
Glede n« članke v časopisih «U-nita», «Lavoratore», «Delo», v katerih se tendeciozno širijo alarmant ne vesti o zdravstvenem stanju v Sloveniji, podpisani zdravstveni komite odbora za počitniške kolonije izjavlja naslednje:
Iz uradnih virov smo izvedeli: V začetku februarja t. 1.. so se pojavili v Celjskem okrožju v bližini državne meje primeri gripe med otro-Ki iMcusoiske done. ^nravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, da epidemija ni zavzela širšega obsega. Smrtni primeri so bil; samo v Celjskem okrožju in to le med dojenčki. V Ljubljanskem okrožju se glede na nujne preventivne ukrepe zdravstvene oblasti sploh ne more govoriti o epidemiji, ker so se pojavila le sporadična obolenja na gripi, kakor običajno v tej sezoni. V Ljubljani sploh ni bilo nikakega smrtnega primera zaradi gripe. Na Gorenjskem niti v Kranju samem pa ni bilo nobenega primera obolenja na gripi. Zadnja obolenja so bila ugotovljena pred enim mesecem. Zaradi pojenjavanja bolezni so bili ukinjeni vsi izredni preventivni ukrepi.
ZDRAVSTVENI KOMITE pri odboru za počitniške kolonije TRST * * *
Zadnje dni se je pričela v ko-minjormističnem časopisju. divja in podla gonja proti pošiljanju naših otrok v počitniške kolonije v Slovenijo. To orezverlno početje ima očiten namen, preplašiti stairše in prikazati «nevzdržne razmere, splošno pomanjkanje, glad in nezadostno zdravstveno zaščito otrok in podobno». Zakleti sovražniki se ne plašijo nobenega sredstva, da bi dosegli srvoj namen. Višek nesramnosti in podlosti pa je dosegla kampanja pred nekaj dnevi, ko so if časopisih Unità, Lavoratore in Delo izšli članki o izbruhu gripe med mladino v Sloveniji, pisani na način, ki ga niti v fašistični dobi nismo bili vajeni. Da se ugotovi resnično stanje, je odbor.za počitniške kolonije pooblastil zdravstveni komitet, da se prepriča na kraju samem o dejan-sgem stanju. Komisija je imela priliko ugotoviti, da So pretiravanja o širjenju gripe med mladi, no in o stotinah smrtnih žirtev le plod zločinske fantazije pisunov v kominiformističnem časopisju in je dobila točne informacije o poteku bolezni neposredno Iz uradnega dira. O tem je podala komisija svojo izjavo, ki jo objavljamo na drugen mestu,
Starše opozarjamo, naj ne nasedajo gorostasnim lažem in naj le mirno zaupajo Odboru za počitniške kolonije, ki si je postavil za nalogo, da podvzame vse potrebno, da bodo kakor vs.a zadnja leta tudi letos počitniške kolonije dosegle svoj namen, to je nuditi revni in, potrebni tržaški deci potrebni-oddih in okrepitev zdravja.
vesca so sadile povečini žene kakih 20 dni. Tako smo še bb to pašo. Za časa Italije smo vložili prošnjo, da bi posadili hrib Plehnik pod cesto, ki gre na Pre-beneg, ker tam raste samo robidovje. Mislimo, da bi bilo mnogo bolj pametno, če bi tod pogozdili in bi živinorejci ne imeli škode. Vse to se seveda dogaja, ker ni našim «kapotom» na občini prav nič mar, kako živimo. Oni imajo pač bolj važna opravila. Mi smo se še za časa fašizma, ko so bili res težki časi, borili in branili naše interese. Tudi takrat so nas hoteli marsičesa oropati, pa smo se jijri stavili y. bran. Tako smo na primer ohranili oljarno, ki so se je hoteli večkrat polastiti.
Zaradi vseh teh razmer je položaj naših kmetov zelo težak. Kdor nima kakega postranskega zaslužka, temu ie res hudo.
Preheneg
Naša yasicà šteje kakih 40 hiš-Med vojno jih je bilo porušenih 19. Popravljali so jih zelo počasi. Leta 1947. so jih popravili 9, šele sedaj popravljajo ostale. Nekateri smo si morali zato sami popraviti hiše, ker nismo imeli strehe. Seveda niso popravili še nobenega gospodarskega poslopja. Hiše popravlja podjetje Vižintin iz Tržiča.
Naši vasici so mnogo obljubljali od vsepovsod: od vojaške uprave Pa do župana Lovrihe. Ko je bila volivna kampanja, je na široko obljubljal luč in vodo; ostalo pa je pri obljubah, od katerih se ne more živeti. Vode in luči pa ni od nikoder. Po vodo moramo hoditi vsak drugi dan z volom 1 km in pol daleč. Vsak teden pride P.o enkrat inženir mgrit vodovod in že zelo dolgo meri. Tako imamo pod vasjo le malo deževnice, ki pa kmalu zmanjka, ko ni dežja.
Od našega polja ne more nihče Živeti, vsi marajo še za postranskim zaslužkom. Večina nas dela pri začasnih delih pri raznih podjetjih. Stalno delo imata samo dya vaščana v ILVI in trije v čistilnici petroleja v Zavijah.
Prosvetno delo je zaspalo. Svojčas je imelo 50 članov in pevski zbor. Pevci so bili iz štirih vasi: iz Prebenka, Ospa, Socerba in Kastelca. Oživelo je po-
litično življenje. Povečalo se je število članov OP, precej kmetov jg pristopilo h Kmečki zvezi. Preteklo soboto smo imeli sestanek OP, ki se ga je udeležilo okrog petdeset ljudi. Govoril nam je toy. Kenda.
Težko nam je šlo zaradi paše. Imamo 60 repov živine in ie nismo imeli kje pasti, ker so pašniki v coni B proti Socerbu in Ospu. Sedaj pa bo stvar rešena in bomo kmalu gnali živino past y cono E.
Mačkovlje
Po dolgem času smo dobili vodovod, pa nismo zadovoljni. Cevi so preozke in zato ni dovolj vode za splošne potrebe. V ysej vasi, ki je v bregu in je zelo raztegnjena, sta samo 2 pipi. Potrebovali bi jih najmanj štiri. Zlasti bi bila potrebna pipa V spodnjem koncu vasi, kjer je največ hiš in živine. Tudi napajališč niso zgradili in tako nam je vodovod le v majhno korist. Zelo bi tudi potrebovali pralnico. Od samega polja ne moremo živeti in naše ženske si služijo kruh tudi s pranjem. Pa morajo hoditi daleč h križpotju, v «vaio» k Osapski reki. Ta reka passe v avgustu skoraj popolnoma posuši. Ker je premalo vode, je tudi nismo napeljali v hiše, kar je seveda zelo nerodno.
V	vasi bi potrebovali tudi pro-dajalnico soli in tobaka. Mačkovlje štejejo 80 hiš in 380 prebivalcev, pa moramo vendarle hoditi daleč po sol, tobak in vžigalice.
Iz vasi nosj tudi precej mlekaric mleko v Trst. Z isto potjo nosijo v Trst tudi zelenjavo, da si kaj prislužijo. Sedaj pa čujemo, da mislijo ustanoviti centralno mlekarno ter bomo tako tudi ob ta zaslužek. Zato tudi vsi nasprotujemo tej mlekarni.
Tudi pot, ki pelje v Osapsko dolino in dalje proti Orehu, je zelo razrvana in kliče popravila.
Kar se vaških zanimivosti tiče, smo vam lani sporočili, da je tu neka koza imela štiri kozličke in vi ste objavili v «Ljudskem tedniku» sliko te koze. Sedaj pa vam moramo povedati, da je ko-za crknila.
V	vasi je še marsikaj novega, toda sedaj nas delo pritiska in se bomo oglasili zopet kaj drugič.
CVETKE
Iz tržaških listov
«Unità» poroča, da je kominfor-mistični svetovalec Gombacci v tržsi^ škem občinskem svetu dejal: «Položaj v coni B ne onemogočuje samo «p&štenega in lojalnega» sporazuma, kakor pravi Sforza, temveč bo dal Titu v roke adute, da dobi cele občine cone A, ki so etnično slovenske, in da bo ločil središče mest* od periferije.»
Kakšna skrb slovenskega kominfor mista, da ne bi se Slovenci združili s svojo domovino! Le kako naj se te besede spravijo v sklad » člankom, ki ga je objavilo «Delo» dan kasneje pod naslovom «Slovenci in barantanje», v katerem se kaže tako velika skrb za usodo tržaških Slovencev? Pa kaj bi se čudili, saj so protislovja vsakdanji kruh kominformistov.
«Delo» je napisalo članek pod tem naslovom:	«Dvigniti hočejo ugled
zločinske tolpe Tito-Rankoviča,»
Res, velik greb. Vedno nam kričijo, da smo zločinci, barabe itd., sedaj pa nam še priznavajo ugled. Ce nam noce «no avigniii ugled, tedaj ga moramo vendarle še nekaj imeti! Vsekakor bi moral Vidalj onega urednika, ki je skoval ta naslov, vsaj zlasati.
«Unità Operaia» se pritožuje, ker je bilo malo ljudi na njihovih sindikalnih zborovanjih, in piše «Pretekli teden smo objavili seznam zborovanj. ZVU je zborovanja dovolila z omejitvijo, da ne bo govora o coni B. To je vzrok, da se je seznam zborovanj skrčil.
Koliko besed! Mar naj bi povedali, da so štiri zborovanja odpovedali, ker ni bilo poslušalcev. Delavci so namreč že siti oguljene pesmi o coni B in zahtevajo izboljšanje gospodarskega položaja v coni A,
V istem listu filozofira njegov bivši urednik Vusconi o coni B in pravi: «Sklenili so v nasprotju z voljo ljudstva, da cona B Tržaškega ozemlja ostane Jugoslaviji.»
Ne vemo, kdo Je «o sklenil. Vsekakor bi to bilo le v nasprotju w voljo samega Vusconija in njemu podobnih, ne pa z voljo istrskega ljudstva.
Na občnem zboru Kmečke zadruge
so vidalijevci poteptali vsa zadružna pravila
čeprav je bilo vsakomur jasno, da je sklicanje občnega zbora Kmečke zadruge v Domu pristaniških delavcev v nasprotju z zadružnimi pravili, se je zborovanje vseeno vršilo In se ga je udeležilo samo 84 članov.
Med temi člani je bilo okrog 20 kmetovalcev s Proseka, iz Sv. Križa Trsta in drugih vasi, ki so v Imenu 315 članov zadruge predložili predsedstvu in zborovalcem protest proti občnemu zboru ter obenem zahtevali. da mora predsedstvo seznaniti vse navzoče z vsebino obeh protestov, poslanih nadzornemu odboru že več dni pred zborovanjem.
Pri tam je zanimivo, da je vodstvo vodilo občni zbor samo v italijanščini, češ da vsi člani razumejo italijanski. Zanimivo je tudi .da so se morali člani, ki so predložili protest, celi dve url boriti s predsedstvom, predvsem pa s predsednikom nadzornega odbora Saulljem, da se prečita protest In da predsedstvo seznani vse navzoče z vsebino obeh prejšnjih protestov. S tem so nekateri člani vodstva in nadzornega odbora jasno pokazali, kam merijo, in potrdili upravičenost protestov.
Od 84 članov jih je 20 po vložitvi protesta demonstrativno zapustilo dvorano, tako da je' na zborovanju ostalo vsega skupaj okoli 64 ljudi z 217 pooblastili od skupnega šte-
vila 850 včlanjenih kmetovalcev. To najbolj jasno dokazuje, zakaj so vi-dalijevcl sklicali občni zbor v ko-minformlstlčnlh prostorih. V ta namen je nadzorni odbor celo prekršil In razveljavil sklepe upravnega odbora, ki je sklenil, da bo občni zbor v drugih prostorih in ne v Domu pristaniških delavcev. Tako je bilo sklicanje občnega zbora namenjeno skupinici ijudi in ne vsemu članstvu, kakor določajo zadružna pravila.
V čigavem interesu je bila razprava, nam dokazuje tudi dejstvo, da je vodstvo zadruge vneslo v upravno poročilo kup klevet na račun posameznih ljudi ter je v svojem poročilu govorilo celo o coni B, namesto da bi članom prikazalo opravljeno delo in jih seznanilo s perspektivami nadal-njega delovanja.
Na zborovanju so tudi «izvolili» novo vodstvo zadruge, ki po njegovem sestavu ne more v nobenem primeru voditi zadružnega poslovanja ter braniti pravice in skupne interese članstva, kakor tudi kmetovalcev na splošno. V odboru so ljudje, ki dejansko niso kmetovalci, predvsem ljudje iz Milj. medtem ko di-ugi kraji, kot na primer vasi openskega okraja z 215 člani, nimajo v tetri vodstvu niti enega zastopnika.
Na podlagi vloženih protestov in pičle udeležbe na nedeljskem zborovanju, lahko sklepamo, da je proti takemu ravnanju nastopilo nad dve tretjini članov, ki, so s podpisi ali s svojo odsotnostjo obsodili raz-bijaško in protizadružno delovanje Vidalijevlh pristašev. Pravi zadrii-garji se ne morejo strinjati s takim delovanjem in zato tudi predsednik Skrl in član Švab, ki sta bila v prejšnje mvodstvu, nista več pristala na izvolitev.
Kakor smo Izvedeli od skupine članov, ki se je udeležila nedeljskega zborovanja in vložila protest, je velika večina članov odločno na stališču obrambe svojih zadružnih pravic. Nedeljski občni zbor pa je. našim kmetovalcem znova odkril pravo lice komlnformistične politike, ki je na dosego svojih ciljev pripravljena poteptati najosnovnejše pravice zadrugarjev in podrediti skupne koristi kmetovalcev svojim ciljem.
—O—
V naši zadnji številki smo pomotoma napisali v naslov članka o kmečki zadrugi «Spletke vdalijevcev s Kmečko zvezo» namesto s Kmečko zadrugo. Čitatelji so pač po prečltanju član-ka že sami motovili, da Je Slo a» neljubo pomoto«
liudski TEDNIK
Iz republik Jugoslavije
6Kron i ka
13. Janija bo začeto sedmo redno zasedanje Ljiidske skupščine LR Slovenije.
Na zborovanja Društva britan-sko-jugoslovanskega prijateljstva v Londonu so govorili člani delegacije britanskih Tracie Unionov o vtisih iz Jugoslavije. Funkcionar sindikata železničarjev je izjavil, da bo postala Jugoslavija v bližnji bodočnosti ena izmed najnaprednejših držav.
Napredni francoski javni delavci zahtevajo mednarodno komisijo, ki naj ugotovi krivce za zločine nad jugoslovanskimi državljani v CSR.
Več sto italijanskih mladincev Iz. Milana, se je kljub nasprotni propagandi italijanskih komin-formistov in reakcije, priglasilo za prostovoljno delo v Jugoslaviji.
Jugoslovanska vlada je odpoklicala veleposlanika Rada Pri-bičeviča iz Varšave zaradi žaljivega ravnanja poljskih oblasti z jugoslovanskim veleposlaništvom.
Veleposlaništvo FLRJ v Pragi Je poslalo zunanjemu ministrstvu CSR noto, v kateri zahteva takojšnjo izpustitev jugoslovanskega državljana Slobodana Ma-cure, ki so ga zaprli. t 14 novih otroških igrišč so med Tednom matere in otroka odprli v Ljubljani. 6 so jih uredili že med tekmovanjem.
Nove vinograde so posadili na kraških zemljiščih v Dalmatinskem Zagorju. Z melioracijami in krčenjem grmičevja so pridobili primerno zemljo.
Sutorinsko polje pri Hercegno-vem v Južni Dalmaciji bodo prepredli z namakalnim omrežjem in spremenili v sadovnjak južnega .sadja, pomaranč, limon, oljk in smokev.
Novi letalski progi Beograd-Split in Split-Zagreb sta začeli redno poslovati s prvim junijem.
Za člana redakcijskega odbora gospodarske komisije OZN za Evropo je f>il izvoljen jugoslovanski predstavnik.
Ob otvoritvi jugoslovanskega konzulata v San Franciscu, so priredili Američani jugoslovanskega rodu uslužbencem novega konzulata slovesen sprejem.
Se vedno so po vsej Jugoslaviji protestna zborovanja delovnih ljudi zaradi zločinskih dogodkov nad Jugoslovanskimi državljani v CSR.
Zilliacus Je predaval v Parizu in na predavanju izjavil, da si je jugoslovansko ljudstvo izbralo pot neodvisnosti in socializma.
Dr. Jože Brilaj, opoinomočeni minister in veleposlanik vlade FLRJ v Londonu je bil odlikovan z Redom àela I. stopnje.
S prevažanjem težjih vlakov bodo prihranili letno 50 milijonov dinarjev.
254 vagonov rib so nalovili v 20 dneh na področju splitske obl asti .
Novo vrsto stružnih strojev, ki so težki 110 ton, so izdelali v tovarni «Ivo-Lola Ribar».
Ljubljanska opera Je z velikim uspehom gostovala v Gradcu in Celovcu. Na sporedu je bila Gotovčeva opera «Ero z onega sveta» in Hrističev balet «Ohridska legenda».
Prvi dan v Tednu matere in otroka je bil posvečen pionirjem.
Množične organizacije, delovni kolektivi in borci Jugoslovanske armade so pionirske odrede pogostili in obdarovali.^
Ležišča kroma so našli v Makedoniji. Rudnik Raduša se pd velikosti in pomenu uvršča med tri prve rudnike na svetu za rudnikom v Afriki in na Novi Kaledoniji.
Bivši italijanski partizani, ki
so sodelovali y narodnoosvobodilni vojni, so poslali poslaniku FLRJ v Rimu pismo, v katerem protestirajo proti umoru predsednika Ljudske fronte v CSR ter deskriminacijskemu ravnanju češkoslovaških oblasti z jugoslovanskimi državljani v CSR.
Slovansko - ameriški narodni svet je imel v Clevelandu v ZDA svojo letno skupščino, katere so se udeležili tudi delegati OF Slovenije. Za častnega predsednika je skupščina izvolila naprednega ameriškega pisatelja Etbina Kristana in Louisa Adamiča.
Danes
kot smo koli v svoji zgodovini
Maršal Tito delovnemu ljudstvu v Prokuplju j
smo močnejši
bili kdaj
Na svojem potovanju po Srbiji je maršal Tito obiskal mesto Pro-kuplje, kjer je na zborovanju pozdravil ljudstvo Prokuplja in Toplic, krajev, v katerih je bil narod vse od 1941. leta v. borbi z nemškimi in madiarskimi fašisti.
Maršal Tito je p svojem popont med drugim dejal:
V veliki osvobodilni vojni smo v štirih letih dokazali pred vsem svetom, da narodi naše države niso dobili sv.oje svobode zastonj, temveč so jo krvavo plačali z žrtvami sitotlsočih najooljsm sinov in hčera naše nove Jugoslavije. Danes pa se najdejo ljudje, ki nam po vseh teh dejstvih, po vsem, ker je naša s ' krvjo prepojena država trpela med vojno, mečejo p obraz nesramno žalitev, da se nismo borili, marveč da smo bili zavezniki nemških Jašističnih okupatorjev, s katerimi smo se borili na življenje in smrt in jih uničevali na vsakem koraku. Ti in taki ljudje, ki mečejo našim narodom v obraz take želitve, ne zaslužijo več, da bi jih imenovali svoje zaveznike, marveč zaslužijo, da jim povemo vsaj to, da niso prijatelji naše države in naših narodov.
Samo eno bi vam rad položil na srce: Naj vas ne straši nobena grožnja, pa če bo prišla s katere koli strani. Zakaj? Zato, ker smo danes močnejši, kot smo bili kdaj koli v svoji zgodovini. Zato ker so danes vsi narodi Jugoslavije ite glede na nacionalnost, kot skala trdno združeni v. eno celoto, ki se enotnih .misli bori za ustvarjanje vedno boljše bodočnosti in bo branila svojo čudovito domovino, svojo socialistično državo pred vsakim, ki bo skušal nanjo dvigniti roko. Ni se treba bati groženj predvsem zàto, ker je naža moč v enotnosti in bratstvu naših narodov.
Poznamo našo pot. Nimamo dilige poti razen poti v socializem in pripravljeni smo izginiti dò zadnjega človeka, če bi bilo potrebno, ako bi nam kdo skušal zanikati pridobitve velike osvobodilne borbe. Nobeni sili, niti tistemu kra-Ijičku Petrčku s podporo tujine niti
komu drugemu s katerimi koli zaveznikom ne bo uspel poskus, da bi nam znova vsilil staro ureditev izkoriščanja človeka po človeku. Danes ne more te monolitne sile,
ki se kuje od leta 1941 v ognju ve- . like osvobodilne borbe in v ognju i To je fašizem, mi pa smo sociali-
sti,na država, če to nismo, če je srp in kladivo na zastavi, če smo uničili kapitalizem in vzeli kapitalistom tovarne, če smo dali proizvajalna sredstva v roke delovnega človeka, Kaj je fašizem š kaj je fašistična država? Fašizem jma svojo socialno strukturo, fašistična država pa je kapitalistična. Nemški kapital, nemški monopolizem je ustvaril Hitlerja kot svojo udarno pest, da bi mogel zadušiti napredno delavsko gibanje v Nemčiji, da bi mogel nemški velekapital brez slehernega nadzorstva in odgovornosti izkoriščati nemškega delavca.
Po končanem zasedanju je izvršilni odbor sklical tiskovno konferenco, na kateri bi govorili o zasedanju ter o uspehih akcije za zbiranje podpisov v prid stockholmskega apela za prepoved atomske bombe. Konferenca pa je zavzela popolnoma drugačno smer zaradi nastopa Johna Roggeja In vprašanj novinarjev.
John Rogge je na tiskovni, konferenci navedel, da je na zasedanju stavil predlog resolucije, v kateri zahteva, da povabijo na kongres pristašev miru Jugoslavijo, ker meni, da mora biti gibanje pristašev miru postavljeno na čim širšo osnovo. Poleg tega je izjavil, da brani mnoge napredne ljudi in organizacije na svetu
velike borbe sedaj, za zgraditev so cializma, premagati nihče več ne od zunaj, ne od znotraj.
Ne vodimo prikrite, temveč odkrito politiko: odkrito ekonomsko politiko do drugih držav fn odkrito splošno zunanjo politiko do vseh držav. Danes smo edina nevtralna in neodvisna država, ki nima nilca-kih obveznosti ne proti vzhodu, ne proti zapadu. Nikomur nismo ničesar dólzni, kar ne bi mogli vrniti. Na zapadu so sedaj prenehali s pritiskom na nas zato, ker poznajo sile našega ljudstva in sile naše države. Ti na vzhodu vodijo vsak dan bolj ogorčeno kampanjo proti naši državi že dve leti, čeprav je ta kampanja doslej ostala jalova. Nihče ne more, tovariši, postati nekaj zaradi tega, ker nekdo pravi zanj, da je to in to. Nihče na svetu ne more verjeti, da smo faši-
stična država, mi imamo ljudsko oblast in pri nas ni okrajnih im četnikov ter različnih iTameŠčen-cev, ki bi jih pošiljali iz Beograda in vsiljevali ljudstvu proti njegovi volji. Ljudstvo voli svoje odbornike iz svoje srede, poleg tega pa imamo vse glavne lastnosti, ki jih mora imeti socialistična država.
Nadalje govore in so govorili, da smo se prodali imperialistom. Tudi to jim ne bo vžgalo, mi pa bomo ostali čisti kot sonce.
Danes si utira resnica o novi Jugoslaviji nevzdržno pot po vsej zemeljski obli. Nova Jugoslavija ima vedno več proijateljev po vsem svetu. Naše ljudstvo se bo proslavilo pred vsem svetom kot ljudstvo, ki je bilo sposobno povzdigniti svoj glas tudi proti največji sili, glas za svojo pravico, za zmago resnice.
Brez Jugoslavije
Svetovni kongres pristašev miru ni orodje borbe za mir, marveč orodje sovjetske zunanje politike
V začetku junija je bila v Londonu seja izvršilnega odbora Svetovnega kongresa pristašev miru. Pred odhodom na sestanek je imel podpredsednik izvršilnega odbora John Rogge v New Yorku tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo zahteval od odbora, da preneha s sovražno politiko do Jugoslavije. Pripr|>vil je resolucijo, v kateri pošilja prisrčen poziv pristašem miru Federativne ljudske republike Jugoslavije, naj se udeleže in sodelujejo na bližnjem drugem Svetovnem kongresu pristašev miru v Genovi.
Na seji izvršilnega odbora v Londonu je John Rogge predložil reso-lufijo in zahteval, da se Jugoslavija
zrn.va sprejme v članstvo mednarodnega gibanja pristašev mim. ker je bila po enostranskem sklepu komiteja m spodbudo kominfornovcev iz-kih fena.
R;ro je z večino glasov sprejel sklep, da ni pristojen za obravnavo Roggejevega predloga. Francoski delegat je predlagal, naj pošljejo resolucijo vsem nacionalnim komitejem pristašev miru, da jo obravnavajo. John Rogge se je s tem strinjal, sovjetski delegat pa je bil proti. Po daljšem razpravljanju je biro sklenil, da se predlog Roggejeve resolucije predloži prihodnjemu plenarnemu zasedanju Svetovnega komiteja pristašev miru.
V Beogradu je bil te dni proces pronti bivšima oficirjema JA, generalnemu majorju Branku Petričeviču in polkovniku Vladimirju Dapčeviču, ki sta po resoluciji IU hotela organizirati skupino izdajalcev iz vrst vojaških in civilnih oseb, da bi s silo in ob intervenciji tuje države odstranila vrhovne organe ljudske oblasti in državne uprave FLRJ ter s tem ogrožala neodvisnost FLRJ in svobodo njenih narodov.
Da bi lahko izpeljala svoje načrte, sta se povezala z vojaškim atašejem ZSSR v Beogradu, gardijskim generalnim majorjem Sidprovičem, ki. je potem vodil vse njuno izdajalsko delovanje. Tako sta pripravljala pod vodstvom Sidoroviča skupine izdajalcev za odhod v inozemstvo, na drugi, strani pa sta imela nalogo, da ustanovita ilegalno središče v državi za borbo proti sedanji ureditvi v FLRJ.
Poleg tega je Sidorovič zahteval od obtožencev, da mu dajeta vojaške obveščevalne podatke o položaju Jugoslovanske armade stališču najvišjih oficirjev JA za primer napada voditeljev ZSSR na FLRJ, o cestah itd., kar sta obtoženca tudi storila.
Kljub podpori vojaškega atašeja ZSSR v Beogradu, pa Dapčevič in Petričevič nista mogla dobiti v Jugoslaviji somišljenikov, njuno delo je bilo vedno teže. Povezala sta se z Arso Jovanovičem in skupaj so pripravili beg čez mejo. Pri tem poskusu je bil na itieji ustreljen bivši general Jovanovič, Petričevič pa je hotel svoj nameravani beg prikriti in se javil svojim starešinam v Beogradu, katerim je lažno opisal dogodke na meji. Dapčevič pa Je ponovno poskusil prekoračiti mejo pri Subotici, kar pa mu ni uspelo in tako sta prišla oba pred sodišče zaradi izdajstva svoje domovine in vohunstva za neko tujo državo že v Jugoslaviji sami, potem pa skušala pobegniti v inozemstvo, od voder sta hotela dalje rovariti proti FLRJ.
Z osvetlitvijo vohunov Dapčeviča in Petričeviča se nam odkrije tudi sovražno delovanje sovjetskega predstavništva v Jugoslaviji, ki Je hotelo organizirati predvsem med oficirji svojo obveščevalno službo ter nekatere naravnost prisiliti v to. Večina je to odločno odbila. Petričevič in Dapčevič sta kot višja oficirja tudi dobro vedela za pritisk, ki so ga izvajali v Sovjetski zvezi na sluša-
telje raznih vojaških šol, da bi izdali svojo domovino, vendar sta kljub temu stopila v službo sovjetskega vojaškega atašeja proti svojemu lastnemu ljudstvu.
Vojaško sodišče v Beogradu je obsodilo bivša oficirja Jugoslovanske armade Petričeviča in Dapčeviča vsakega na 20 let odvzema prostosti s prislinim delom in na 5 let izgube državljanskih pravic. Obsojeni Branko Petričevič izgubi čin generalnega majorja, Vladimir Papčevič pa čin polkovnika Jugoslovanske armade.
411 ste že narečen! na
zato, Ker je globoko prepričan o njihovi stvari, kot je to v primeru Jugoslavije. «Ponosen sem, da branim stališče Jugoslavije», je zaključil Rogge.
Jugoslovanski novinar je postavil na konferenci nekaj vprašanj, s katerimi je spravil v zaskrbljenost in neprijeten položaj organizatorje konference, ker jugoslovanskemu novinarju niso in niso znali odgovoriti. Zato so mu tudi odvzeli besedo, ko je jugoslovanski novinar dejal:
«Mar ni res, gospod predsednik, da ste s pristranskim odlokom o izključitvi jugoslovanskih pristašev miru dejansko pregazili svoja lastna pravila? Mar ni res, da ste Jugoslovane obsodili, ter jim niste dali nobene pravice, da bi se branili? Mar ni res, da niste storili nobenih ukrepov, da bi prav na kraju preverili vsaj eno od vaših obtožb proti Jugoslaviji?»
Jugoslovanski novinar je dalje vprašal, kako se dajo spraviti v sklad humane in napredne tendence, ki bi jih moral imeti apel o prepovedi atomskega orožja z dejstvom, da nekatere članice Svetovnega komiteja miru že skoraj dve leti izvajajo srdit vojaški, politični in gospodarski pritisk na malo državo, kot je Jugoslavija ter s tem ogrožajo mir in da komite ni priskočil na pomoč tej državi, temveč celo podpira podobne akcije.
Na nobeno teh vprašanj predsednik ni odgovoril, temveč si je prizadeva!, da bi spravil konferenco v že r apre] določeno smer. Toda Jugoslavia je ostala osrednje vprašanje konference, ker so tudi tuji novinarji pričeli stavljati vprašanja o Jugoslaviji. Na vpraà Sanje nekega novinarja, ali pomeni izključitev FLRJ iz mednarodnih organizacij sprejetje zunanje politike Sovjetske zveze, je Rogge izjavil, da je proti koncentraciji sil ZDA in ZSSR ter njihovih poskusov, da se vmešavajo v notranje zadeve drugih držav. «Jugo? slavlja, kakor tudi sleherna druga država ima pravico izvajati reforme V svoji državi tako, kot ji najbolje ustreza», je zaključil Rogge.
Tako ni kominformovskim agentom uspelo na konferenci tiska preprečiti diskusijo o Jugoslaviji, vprašanje stališča glede na gibanje pristašev miru proti Jugoslaviji je prodrlo v javnost in doživelo polom.
Prišel je čas košnje. Zadrugarji poljedelske zadruge «Tito» v Poreču v Istri hite v zgodnjih urah na delo. Spremlja Jih pesem — pesem novega človeka, ki si v skupnosti gradi boljše življenje.
i.rćiDsKi TEDNIK
7
Kazr.olika je v svoji izoWiko-vanosti in lepoti slovenska zem-Ija «od štajerskih goric do strme tržaške obali...» (Cankar, Kurent II.) in raznotera so lica in srca ljudi na njej, ki nam jih odkrivata naša poezija in pripovedništvo. In sleherni od njih si na svoj način v borbi z zemljo ustvarja dom in življenjske oblike. Oton Zupančič je v Kovaški poudaril posebnosti v življenju zapadnih Slovencev s tem, da je imenoval naravnost s krajevno oznako prav toliko pripadnikov primorskega slovenstva, kot iz ostalih našili pokrajin skupaj: «.. črnci rudarji iz Idrije, — od Nabrežine beli kamcnarji, — devinski opaljeni ribarji, — polna-gi nosači iz luke tržaške — četa,
—	kot da kiparju ušla je izpod dleta — zidarji iz Ilenč,... Solkanci, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon».
Kakor ima vsaka naša pokrajina svoje zemljepisne, jezikovne in duševne posebnosti — ki nas naj ne ločijo, marveč v skladnosti vežejo — tako je tudi celotni način ljudskega življenja v raznih pokrajinah drugačen. Ta način se izraža v ljudski kulturi, ki se od prihoda Slovencev v današnjo domovino razvija na slovanski osnovi, prineseni iz prvotne domovine; dalje na temeljih, ki jih nudi zemlja z okoljem, pri čemer prevzema tudi od sosedov poedinc prvine in si jih prilikuje. Pod tem vidikom moremo razlikovati na Slovenskem v glavnem tri etnografska (narodopisna) območja, ki imajo dokaj enotnen, svojski značaj v vseh oblikah in pojavih ljudske gmotne, družbene in duhovne kulture: 1. panonsko ali vzhodno območje od Prekmurja, Slovenskih goric in Pomurja na Posavje v Belo Krajino; 2. alpsko območje v vsem goratem svetu in 3. sredozemsko (mediteransko) območje na slovenskem zapadu. Poslednji kulturni tip je najizrazitejši v neposredni bližini Jadranskega morja in preko Goriškega in Krasa prehaja v alpski tip.
Naši ljudje so sicer običajno ponosni na posebnosti svoje zemlje in svojega življenja, včasih pa jili primerjava s sosednimi tujci
—	ziasti zaradi tujih besed;, ki jih rabijo — navdaja z. malodušnostjo, češ: nič svojega nimamo; onstran meja so enake hiše, noše. jedi itd. Tako podcenjevanje ni le z znanstvenega gledišča docela zgrešeno, marveč je tudi narodnostno škodljivo. Oglejmo si to na primeru Slovenskega Primorja. ki je ix) velikem delu v območju sredozemske kulture! Površno oko vidi «primorsko» hišo s kaminom, kulturo oljke s torkljami, vinogradništvo z vsemi oblikami in pripravami, polento, dele noše, ribolov, osla — tovariša s sedlom, posebno obliko jarma, voz, posode, dele pohištva itd. enako le v bližnjih italijanskih pokrajinah in se bo morda prenaglilo v sodbi, da smo vse to prevzeli od Italijanov. Kdor bo pa odplul po Jadranu, ki ie
dejansko velik zaliv Sredozemskega morja, na to veliko vez dežel in narodov, bo videl iste in podobne pojave v ljudski kulturi v. južni Franciji, v Španiji, v Grčiji, na afriški obali — in prav zato imenujemo vse območje, do koder segajo iste značilnosti zlasti materialnega življenja, sredozemsko. In če tako gledamo (vsaj na zemljevidu in slikah), spoznamo, da je vzrok nastanka enakih življenjskih oblik v sestavi zemlje, ki daje kamen za gradbe; v podnebju, ki pospešuje vinogradništvo in rast južnega sadja, a zaradi milih zim brez težkega snega ne zahteva strmih streh, pač Pa zaradi burje težko obložene strehe; ^kamnita tla niso ugodila za rast žita, zato prevladuje koruza itd. Vsi pojavi gospodarskega življenja so utemeljeni v zemlji, pa tudi v zgodovinski usodi. Vinogradništvo in oljarstvo n. pr. so naši predniki gotovo našli že na tej zemlji pri Rimljanih in drugih narodih, ki so bivali na njej. Orodje priprave in z njimi način dela se prevzema na istem kraju od rodu do rodu, pa tudi potujejo iz dežele v deželo, celo čez morje, če so pogoji za to, da se udomačijo. Zato kultura nehote veže narode v bratsko skupnost in nesmiselno je očitanje «tatvine» v tem pogledu, pač pa je dolžnost slehernega naroda, da na osnovi dobrin in vrednot, izoblikovanih v zgodovinskem razvoju, svojo kulturo izpopolnjunje, pa tudi spoznava. Slednje je namreč pogoj prejšnjega.
Ce si hočemo pod tem vidikom prav bežno pregledati razne panoge gmotne ljudske kulture v zapadni Sloveniji, se moramo najprej ustaviti pri kmečki hiši, ki ji je prav Goriški: slavček zložil hvalnico. Pri tem vidimo, da «primorska ali sredozemska» Hiša ni edini in ne enotni tip dòma v teh krajih. V okrajih Bistrica, Postojna, Idrija, Cerkno, Bovec, Trbiž so hiše deloma alpskega, deloma škofjeloško — cerkljanskega tipa, ki je na prehodu iz prvega v primorski — sredozemski tli). Zapadno od teh krajev pa je razširjena hiša sredozemskega kaminskega tipa, zgrajena, iz kamna, krita z žlebaki ali korci, s stopniščem (Skalami) ob zunanjščini na baladur — nadstropje. Vidno je izoblikovana kavada, ki ji na Krasu pravijo spahnjenca. Hiše so zaprte od ceste z ograjami iz zloženega kamenja v bor jače, korte (dvorišča), Hiše z mogočnimi kamnit-nimi stenami delajo poedine in kot celotna naselja vtis mogočnih utrdb. Najdemo jih največ na Krasu in v okolici Kopra in Trsta. — Na Goriškem je v gričevnatem predelu hiša delno zidana, delno kamnitna, neometana in gospodarskii prostori so navadno pod stanovanjskimi. — Za notranjščino je še v mnogih primerih v Zapadni Sloveniji ohranjeno odprto ognjišče s kotlom, visečim na verigi, in z napo. Za dele ostrešja in krova so znani taki lepi domači izrazi: greda, male grede, konj, žaganca, sleme (Istra).
Za stavbarstvo so značilni kamnitni svinjaki — kotel, pokriti s škrlatni, ki so bile kot streha nedvomno znane tod že v pratailturni dobi. Sredozemska posebnost so majhne kamnitne okrogle zgradbe za pastirska zaklonišča (Kras, Istra). Odsev pra-kulturmh razmer so tudi koče (kažete) iz kanel (trstja), pokrite s paludorn (močvirnim trstjem) za kokoši. Svojevrstne So tudi ograje iz kane! na dvoriščih in okoli vrtov.
V gospodarstvu je značilno obdelovanje zemlje z motiko in rov-nico na strmalili in ogradah; zemljo in gnoj prenašajo v mnogih krajili v oprtnih košiti navkreber. Tovorna in tudi vozna žival je osel. S Tolminskega in od Nadiže hodijo kosci na Kras in tudi drugi kraji vabijo delavce v pomoč (v Vipavo ob trgatvi, na Pivko mlatiče). Plug ima staro domače nazivje za poedine dele: menice, lemež, žagance, gnezdo, črtalo, gredel, gradanca, bet, kulca, vo-je (tako n. pr. blizu Kopra). Glavni poljski pridelek je krompir in koruza - frmenton (Kras), sirk (Goriška), trščak (Vipava). Kako lepe domače izraze poznajo n. pr. v Dekanih pri Kopru (in gotovo tudi še drugod) v zvezi s koruzo; frmenton mrvijo, ostane hlavičen.
ca (storž), perje porabijo za postelje in pod živino; srčino (steblo) žanjejo S srpom moški in jo sesečejo pod blago (živino). Krompir in koruza sta tudi glavni sestavini prehrane, kjer se jima pridruži fižoi v meneštri, kamor sodi tudi praščevna. Ce le morejo, radj jedi «dobro zatacajo» (zabelijo), n. pr. polento na oblico pripravijo takole: slanina se raz-cvre, prilijejo malo vode, noter denejo polento, pa še jajce gor in ocet. Tudi ječmen, pasto, riž, zelje, mlince, mulce (krvavice), go. be, štruklje in druge dobrote cenijo. Mleko je važna hrana in tudi maslo delajo, v pinji in kar v steklenki. Med pecivom slovijo velikonočne pince, bige, bišce, roglači, božični fancli.
Ribolov je posebno pomemben na morski obali in je bil že večkrat opisan, Tudi sam Aškerc je hodil k tamkajšnjim ribičem po Jadranske bisere. Tudi po rekah je ribolov doma. Sicer pa lovijo ptiče, zlasti kraške brinjeke, na stare načine.
Planšarstvo je doma v Kanalski dolini, Reziji, Teru in ob gornji Soči. V preteklosti pa so stanarili tudi Kraševci. Notranjci so gonili o božiču ovce proti Trstu in Kopru in so pasu okoli Tinjana in Dekanov do aprila. Tod so imeli
svoje staje in kozare za blago. Tudi Ciči so pasli tod.
Vazna panoga v gospodarstvu je vinogradništvo na Goriškem, v Vi. pavi.na Krasu in Istri. Značilne so po žici razpete trte, v Istri privezane z bekami na kanele. Poznajo še stare lesene stiskalnice.
Znamenite so tudi fige, ki jih sušijo v peči in napeljane na nit, obešene na zid. Zrnast ijc jih in kuhajo žganje - figovec.
Poleg figovih dreves dajejo nekaterim zapadnim predelom najznačilnejšo podobo oljčni nasadi. Oljke so, podobno kot vinogradništvo, obsežno in znamenito poglavje v ljudskem življenju obmorskih Slovencev. Pomembne so v prehrani in kot zaslužek. Starodaven, po vsem Sredozemlju razširjen :e način njih obhatla, stiskanje v tcrklji ali stisku kot pravijo lepo po domače okoli Kopra.
Se mnogo več vrst kot pri oljkah poznajo pri soriških češnjah, ki so najpomembnejša panoga sadjarstva na slovenskem zapadu.
Mnogo gradiva nam Se manjka o vsakdanjem življenju zapadnih Slovencev, zato bo koristen vsak nadrobnejši opis in podatek, ki ga objavite S tu nakazanih in drugih področij.
Koča iz tkane!» pri Ankaranu.
(Foto Matitetovl
Narodni piasi so izraz duševnosti ljudstva
M i

Na nedeljskem folklornem nastopu na stadionu «Prvega maja» homo videli tudi srbske in hrvatske narodne plese. Ti plesi se odlikujejo po pestrosti narodnib motivov in po bogastvu in lepoti narodnih noš. Na sliki pleše folklorna skupina «Joža Vlahovič» dalmaiin skl ples.
BALA KRAŠKE NEVESTE
FRED 100-130 LETI
Pred sto Ieri še ni bilo te navade, da bi novica in novic šla k fotografu. Komaj protj koncu preteklega stoletja se je ta ali oni mladi par z dežele spomnil, da bi bilo dobro imet] spomin na poroko, in to v obliki podobe, kakršne so po novem izdelovali posebni obrtniki v mestu. žal pa tudi že na teh redko ohranjenih prvih fotografijah naši kmeCki ljudje nastopajo skoraj dosledno v oblekah iz tvorniškega blaga in meščanskega kroja. V tem času je bil namreč boj med staro domačo nošo in med «kupovanimi» nadomestili že izbojevan v prid zadnjih. Seveda se ta prehod ni izvršil čez noč po nekem ukazu, ampak postopoma po daljšem razvoju. Staro in novo sta več časa živela mirno skupaj, preden se je staro dokončno umaknilo. To je prvi in najbolj nazorno prikazal neznan slovenski podobar na panjevi končnici, ki je razstavljena v Etnografskem muzeju v Ljubljani (glej prilogo 1).
Nas seveda posebno mika Izvedeti, kako so pili oblečeni naši predniki v dobi pred fotografijo in pred zmago modernih meščanskih krojev — v prvi polovici 19. stoletja. Tu si moramo pač pomagati z vsem, kar je po naključju ostalo iz tistih časov. Ko smo se pred časom mudili pri «Sirčnem hišnem arhivu» (gl. Ljudski tednik št. 202, 24. 2. 1950), smo samo na kratko omenili tri popise bale ,ki so prišli na dan med starimi papirji pri Sirčnih v Pliskovici. Zdaj pa je dana priložnost, da si jih o-gledamo od blizu in pazljivo, kakor zaslužijo.
Omenjeni trije popisi so iz dvajsetih, tridesetih in štiridesetih let preteklega stoletja. Prvi je datiran «na 24 Febrara 1827», pač o pustu, ko se je mo-žila Marjana, hči Andreja Sir. ce. Začetek tega popisa prina-šarr.o v posnetku (priloga 2); na drugi strani pa so se pod seznamom predmetov podpisali oz, podkiižali: ženinov oče, dva cenilca—krojača In ena priča. Tu je- nevestin oče — iz lastnega nagiba ali na prigovarjanje ženinovih ljudi — primaknil še «10 Pol’ (= polovnikov) Mlača, inu 1/2 Pol všenice». Na koncu pa izvemo, da je to pisal župan Anton Sue. Drugi popis oz. ocenjevanje bale je datirano deset IM kasneje - 27. 11. 1837 - ko «e je Terezija Sirčeva omožila s Francetom Rebulo «iz Vovčigra-du». V posnetku prinašamo zadnji del tega popisa, ki ga je sestavil Franc Sue (gl. prilogo 3). Pri tem je zanimivo, da je bil pismen samo eden izmed osmih ljudi, ki so se te cenitve udeležili (novic in novica sta namreč Imeia za sabo vsak tri osebe: o-četa, kroječa in pričo); sedem križev zapovrstjo kaže, da so bili pismeni v tistem- času prav-
zaprav izjema. Tretji popis sicer	no sestavljen kakor prejšnja dva
ni datiran, vendar je najbrž na-	in je stisnjen na eno stran le-
stal o pustu 1842, če je- takrat tečega. lista.
prišla k Sirčevim v Pliskovico zaradi lažje preglednosti gra-	50 P°le8 imE'n posameznih
nevesta Marjana Kobencelj iz	diva sem strnil podatke vseh	kosov	navedene	tudi cene, ria
MavhinJ. Popis sam ni tako skrb-	treh popisov v eno samo tabelo,	dnu	pa	končni	zneski:
Štev.
Imena oblačil in delov pohištva v BALI iz leta;
Cena (v forintih in krajcarjih) 1827	1837	1842
1	Dvej skrinji orehov) okovani
2	1 skrina riu i luiua; (= omara)
1 posla žimnata kovter
1	kovter nu l postelja
2	plahti
dvej plahti ovnjeni (= voln^j) dvej mejšinki
1	krilo vol(n)eno
2	krili srovici 2 krili lenkinasti
2 krili ena krajska mosolan ena kikla 1 krilo dimit belo 1 krilo žid-an jevnato
1	krilo tabinasto zidano tri krila 2 Židani eno bombažasto eno krilo mošlirtasto eno krilo židano
2	krile Židani
dvej krili 1 kikla domača 1 mazlana počernjena krilo poročno inu jopa 4 krile
1	krilo kobrikasto
2	mešen ki 2 kikl)
2 šaji
2 jopi rusi škarlatavi
1	jopa černa
29 ena jopa škarlatasta poročna ena jopa čehovskiga sekna dvej jopi ena skarlasta 1 kepovaniga sekna
2	spana (?) jopi 1 domača 9 jendercov šest indercov dorr.ačih pet ponjav domačih
dvej ponjavi kipovani (1837 : kepovani)
11 ponau 1 pert domač 1 pert iz furmami 1 part
4	opleče domače 0 842 : 4 opieči domači)
9	opleč kepovanih mošolinastih
5	opleč kopovanih pet opleč 3 kepovana 2 domati pet opleč mošlinastih
6	opleč mošulinst
5	facolov mošolinastih za glavo
3	facoli štikani mošolinasti en fačov za glavo mošlinas ta poročen štirje fačoli za glavo mošlinasti štirje fačoi) za glavo mošlinasti 13 fačolou mozulin
6	facolou kabrik 3 fačole rožnate en fačov Židan za vrat en fačov kambrikast za o rat fačou ruta poročna, firtoh
1	fertoh tintoh-5 fertohov kipovanih
en firtovb mašlinast rakamiran ta poročen dva firtovha 1 mašlinast 1 cicast dva firtovha 1 peketast 1 kambrikast dva firtovha pisana goriška 3 fertohe
10	fertohou
'i para rusih kovcet (1837 : kolcet rusih)
2	para šulnov
3	pare šolnou ena antvilja (= brisača) en tavaol ( = prtič)
1 križ inu manine ( =; uhani) peglezen neče (= likalnika noče - 1842)
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43 41
45
46
47
48
49 £0
51
52
53
54
55
56 37
58
59
60 61 62 63 o-i
65
66
67
68
69
70
71
72
28,— —
4.30
6.20
8.20
4.20
4.15
6.20
1.30
SKUPAJ:
168
6,—
12.30
8.10
12.30
13.46
1.40
6.20
6! 30
3.40
9.30
4.30
6.30
5.10
2.--
4,—
8.30
7.20
5.—
2.—
5.10
4.10
2,—
6.20
4.—
1.10
-.30
2.20
1.50
2.30
1.40
1.35
2,40
—.40
—.20
9.50
2.35
4.50 3.40
3.50
5.30
9.40
162.21
llluiihetov
brž padlo v oči nekaj lepih izrazov, ki so danes že iz rabe. Nekateri so sicer dobili prostora v Pleteršnikovem- slovarju, ki je dozdaj največja besedna zakladnica našega jezika, druge pa tudi tam zastonj iščemo. Mlač, če-hòvsko sukno, cicast predpasnik, kambrik ipd. so v slovarju na svojih mestih, pač pa bodo nekatere druge besede prišle v bodoči slovar slovenskega jezika šele na podlagi naših popisov
bale z Dolenjega Kr». Naštejmo nekaj takih izrazi: mtšanka (2 mejšinki, 2 meSjpÙ pri Legi: krila mišane 3)^ po zagotovilu starih Kraševi' žensko oblačilo — pražnje iilf^danje — iz domače preje, c - i- rvr.o, na križce, «na škvadrčK'I mešanka pa so menda rekli W'i domačim dvobarvnim plahtae (črni ali temnorjavi pasovi m rielj podlagi); srovlca (2 krili• covici): go so včasih gojili svKPrejke, so ženske spredle «gald(i in jo dale tkati, iz tako pfP^Jene svile pa so nastajala kriU'" «Srovice»; jevnato krilo: mend Sre za neko barvo (jevnato^5 sPreminja-sto?); jenderc ali #J!rc le belo spodnje oblačilo, pli,J Mo, dolgo, v pasu nabrano, i fp rokavov, le z rair.enci. SlediS'rsta imen za razno blago nedo<ačega izvora, ki pa vendarle ®3(uži osvetlitve, čeprav na dUSMr mestu in ob drugi priloJ^sti) lenki-nast, dimit, tabio#1, Peketast, tintoh ipd. Na vprai^J^rkaj naj si mislimo pod «gorkimi» predpasniki, sem od svof5 nunce- izvedel, da je bilo	blago
zmeraj bolj pošteto;v Gorici so bili bolj domači Ijulk pa je bilo zato laže, sporiPi.eu se, a njimi. Za manjše sterl so Kraševci hodili v Trst, B Večje nakupe — za balo in Jko — pa so vsi šli raje v G(‘co. Seveda v naših popisih ba* danes puščamo še to in enoglasnost, ki jo bo mogočo kdaHasi)eje razložiti z drugimi	zapiski
ali pa s poizvedova*'pri starih ljudeh.
V uvodu smo goVi|J‘ o sožitju starili in novih deiH oblačil na splošno. V naših pw’'h bale pa je prav lepo potrjW- kako domači izdelki žive s «kupovanih» in sicer tako,!^ Ponekod prevladuje’ domače, |ruEod spet kupovano. Katarina ^Siša (1822) ima n. pr. 13 doma6! Honjav in 3 kupovane, Marjana1''^ (1827) in Terezija Sirca Oi * Pa vsaka 5 domačih in 2 |IIIB' ponjavi. K. L. (1822) lahko8 do-
mačih opleč poleg 19 kupljenih, M. S. (1827) 4 domače proti 9 kupovanim, T. S. (1837) 2 domači proti 8 kup. M. K. (1842) pa 4 domače proti 11 kupovanim. Ce seštejemo predmete, ki sestavljajo balo vseh treh naših novic, dobimo 20 različnih kosov. Zanimiva je izjava ilovice iz leta 1842, da noče likalnika («pcgle^ zen neče»). Čevlji in nogavice so v razmerju z drugimi deli ob'a-čii slabo zastopani. Pn nogavitTa velja opozoriti, da so rdeče barve («ruše»; seveda so bile iz domače volne; rdeča barva nogavic je danes morda ohranjena le še kje v srcu Istre). V popisu iz 1842 nogavice sploh niso omenjene. Novica je imela balo pač po zmogljivosti rojstne hiše. Tudi niso bili vsi očetje enako odprtih rok. Nekateri pa so se hoteli prav pri možitvi svojih hčera izkazati predi «svetom». Tako n. pr. stare Kraševke še zdaj pàmetijo, kako je ena od Skòn-covih punc iz Dutovljan šla za nevesto v Klanec in je imela «vsega po 30; dva voza bale so peljali. Jejs, kako je bila lepa tista bala! Po celem Krasu se je slùjala». (Povedala Tina Blaževa v Koprivi; «slujala» pomeni slovela).
V članku je bilo govora samo o bali, o nevestah in ženskih oblačilih. Kaj pa moški? Marsikoga pač zanima, kako je bil oblečen novic v času, ki smo o njem razpravljali. Odgovor je tu težji, a k sreči imamo lepo podobo mladeniča z Dolenjega Krasa. Le poglejte postavnega Kraševca (4) iz leta 1838! Dobra podoba včasih več pove kakor dolg članek.
Mladenič z Dolenjega Krasa
PRILOGE:
1.	Stara in nova noša (panjeva končnica E. M. v Ljubljani).
2.	Začetek popisa bale iz leta 1827. — Nevesta: Marjana Sirčna iz Pliskovice.
3.	Konec popisa bale z leta 1837. — Nevesta: Terezija Sirca iz Pliskovice,
Mladenič z Dolenjega Krasa, kjer je nekoč cvetela obrt izdelovanja bičnikov. Kljub preprostemu domačemu blagu in kroju, je v tej obleki izražena neka posebna plemenitost in skladnost, ki jo na kasnejših tvorniškib - meščanskib izdelkih zastonj iščemo: Podobo je narisal K. Goldenstein okoli I. 1838 za album «Slovanski svet», ki ga je pripravljal poljski politični begunec Emil
Korytko v Ljubljani. — Original hrani Etnografski muzej.
Primorski ljudski običaji
ši liiidski ohičail tnkn 'živ- !✓ II»	v, „       	^
Naši ljudski običaji, tako živ- i/ mnlpriatr* eniški'ali družinski, kakor letni . y
3.45
1 jenjski" ali družinski, kakor letni in delovni, so v glavnem enaki v slovenskih pokrajinah. Nekaterih sicer tu in tam ne poznajo, nekateri manj bistveni pa so omejeni le na manjša področja. Vendar pa jè v običajih vseh pokrajin polno svojskih značilnosti in odtenkov, da ima vsaka izmed njih svoje posebnosti in zaradi starodavnih ostankov tudi pomembnosti. Tudi zapadna Slovenija hrani mnogo starih, še iz praslovanske skupnosti podedovanih in zvesto obvarovanih običajev in navad, ki spremljajo vsakdanje življenje ljudstva. Mnogo jih je opisal že Valvasor pred 260 leti, med njimi dragocene podatke. Nekaj spominov je rešil pozabe tudi novejši čas, a vse premalo za to, da bi imeli že danes popolno podobo ustaljenega življenjskega reda, ki je vodilo in izživljenje slovenske duševnosti v Beneški Sloveniji, ob Soči, na Krasu, v Vipavi in drugod — še bolj pa je bilo to v preteklosti. Zato nas zanimajo še živi običaji, prav tako pa tudi poročila o že Izumrlih.
luč sveta
Neredovitnost velja ^ v zapadnih krajih za hud»	v
očeh družbe. Zato spr^t 'i° novega zemljana z veliko1'.®»0 od vsega početka. V Kanfljj* dolini zavijejo novorojenca pl^j ^QP°ljo v očetovo ali materino j Na Goriškem in v Beneški 1 °Veniji pa ga potegnejo skozi “T',.11® bi ne bil vedomec. «Skozi eoi» je prastaro čarodejno dej*'1»'1 s katerim so zdravili ali; j ®®bjall druge zle vplive, vedoi"® So p0 ljudskem verovanju IjU6»'kot svetle luči migajo po tf* ' in hostah in če se jim člo',e z 'Učjo približa, ga raztrgajo- a Beneškem pravijo, da ga sp • ®jo že pri rojstvu. Zato skuš*j, °^oka rešiti vedomstva tudi	ga
potegnejo, preden ga	b^ti
k prsim, skozi rogljasto :.a0. Včasih ga tudi nesejo h111 " skozl hišo, ki ima dvoje vrfl*rf ^ da gredo pri enih noter, PTj'bglh ven. vtaknejo pa tudi ^	811
živinče, zakaj tudi med »o s0 videli vedomce ■— v peći '«terc
v p(
so ravno kruh vzeli, glavi izvedejo.
tfJ ga
Odbojno znamenje zoper zle duhove, je morina taca, ki ji na Tolminskem pravijo sračja noga in so jo pogosto narisali na zibelko. Bojijo se, da bi otročnici prve tedne škodovale hudobne sile, zato ne gre pred vpeljevanjem iz hiše po poslu.
Važen je tudi sprejem novega člana v družbo, zato krst ni imel le verskega pomena, marveč tudi družben. Tako moramo razumeti posebnost, o kateri poroča Valvasor, da je na Vipavskem oče šel gologlav prosit botre, čeprav zelo daleč in v dežju, šele ko so naprošeni pristali na sprejem bo-trinstva, se je hitro pokril In šel domov. Naprosili pa so kar dva botra in dve botri.
Sorodniki pozdravljajo starše in novega sorodnika tudi s tem, da prinesejo porodnici jedi, na Krasu n. pr. v plenirju kruha, moke in drugih dobrot. Ta dar je «prinos». še ni dolgo, kar so botri morali staršem darovati predivo. — Za krstno slavje so v rabi razni nazivi; tako mu v Reziji pravijo krstine.
Ko si podajo roke
Največ navad in običajev se je razvilo v zvezi z ženitvijo. Tako je tudi Valvasor najzgovornejši, ko pridejo na vrsto ženitovanjske navade. — ženin in nevesta se imenujeta v teh krajih novic in norico; drug je dever, vojčin ali ujčin; kloča pa je na Vipavskem nevestina varuhinja. Kdor snubi, je v Reziji snubič.
V davnini se je moral fant, ki je vasoval v tuji vasi, z gostijo
terem so bili novci. Ta starodavni običaj je imel namen, . pričarati moškega potomca.
Venec ali šapelj je vipavska nevesta nosila tri dni in tri noči po poroki. Zgodaj zjutraj sta druga prinesla mladoporočencema v posteljo jajčno jed.
Zaroka je bila v davnini mnogo pomembnejša nego danes. V okolici Trsta so Brežani zaročnico ali obljubo obhajali takole; nevestin oče je zaročencema sklenjene roke navzkriž polil zvinom in govoril:
PO- darskega zgodovinarja in druge
Ne da bi se tu spuščali v po- Kobencelj v našem tretjem drobne razlage, ki bi terjale dol- pišu iz leta 1842, Mavhinjska ba- raziTT;ic7Treteklosti)‘‘ S "'tem
zztiJStf s «s r&ssss.
ois bale toda j let starejši od fa_ saj skupni znesek dosega 400 Popisa v drugih pogledih, «PL^LlanaS ~-je	norintOV vrednosti- medtem ko se Taki in podobni zapiski v na-
ko ie (Ir Tin t' r Ze ■ II ’ n?'Se tr* 8ibliei0 med 160—l80 fj- rečju So dragoceni že zato, ker . '. ' 0 .eBli,a Priredil P° Skoda je le, da prof. Legiša k nam ponazarjajo živo govorico v ki*<LVOjni ° JaVI <<Kos rodovine seznamu posameznih predmetov krajih, od koder nimamo kaj . e vasi». Tamkajšnja nevesta n[ pristavil tudi cene, s čimer bi prida jezikovnih spomenikov. Tudj vatarina Legiša le bila doma iz bila njegova objava precej pri- če samo površno preletimo ime-<i\ .mj, prav kakor Marjana dobila (vsaj za etnografa, gospo- na oblačil v gornji tabeli, nam bo
Stara in nova noša
očnici).
odkupiti pri tamošnjih fantih, Vipavci so baje šele tik pred odhodom v cerkev spraševali po nevestini doti. v nevestini hiši so pri večerji prinesli velik presnec ali pogačo, ki je imela na vrhu toliko zarez, kolikor je bilo mož za mizo, ti so devall vanje denar. Kdor je največ dal, je dobil pogačo z darovi, a vse je stresel nevesti v predpasnik, če je bil zmagovalec v tekmi ženinov sorodnik, je nataknil dobljeno pogačo na kol ali palico in jo nesel na rami, ko so vodili nevesto na ženinov dom. Na ženinovem domu so naslednji" dan prinesli zvečer na mizo napolnjeno mrkvico — izvotljen koren, napolnjen s kako snovjo. Nevesta je morala pojesti dva taka konfelcta, ženin pa tri.
če so peljali nevesto skozi tuje vasi, so jim vaščani zabranili prehod in ženin se je moral odkupiti z zapitkom. Na domu sta druga držala sablji križem prek vrat, tako da so morali svatje pod njima v hišo. Nevesti pa sta zabranili vhod in šele, ko jima je podarila robček ali trak, sta jo spustila. Če se ni hotela odkupiti, je moral ženin plačati vstopnino. Spretna nevesta pa se je utegnila zmuzniti nerodnima drugoma.
V sobi je sedla na ponujeni stol, na kolena pa so ji posadili dečka, ki so mu rekli «afcolenče, na Krasu, kolćniSče (tu so poznali običaje še pi-fed štiridesetimi leti). Nevesta mu je dala jabolko, v ka-
«Tabart bodita vidva eden od drugega, ko se to vino pobere, v ime Boga očeta in Sina svetega, Amen».
Na Krasu je poslal ženin k nevesti po balo; odposlancu je dala nevesta faconetelj. Naslednji dan je prišel ženin s starešino in svojimi ljudmi po nevesto. Toda ta se ni takoj pokazala, najprej so poslali iz hiše grdo babše, za njo lepšo žensko, končno pa sunili iz hiše nevesto. Starešina ji je vrgel okoli vratu brisačo in jo potegnil k sebi. Med potjo na ženinov dom je metala nevesta majhne okrogle kolače, ki so jih otroci pobrali. Preden sta šla v poročno posteljo, je ženin s sabljo prerezal nevestin venec.
Gostili so se prvi dan zjutraj pri nevesti, zvečer pa so jedli pri ženinu le kašo, staro slovansko obredno poročno jed. Drugi dan so jedil pri ženinu; tretji dan pa je gostil ženinov oče njegove, nevestin oče pa njene sorodnike.
(Valvasor je hudo zbadal kraje na Pivki, zlasti pri Knežaku in Trnovem, češ da gledajo pri nevesti le na denar in jim bogata tudi najzpprnejša ni slaba...
Na Krasu so opravili obljubo ali zaroko tako, da je ženin raztegnil po tleh odejo ali obleko in legel nanjo, nevesta pa ob njem, nakar so ju sorodniki pokrili. Ko sta vstala, je ženin ostal na obleki, prijel nevesto z desno roko za Nadaljevanje na 10. stran.
MIŠKO KRANJEC
Mij
NOVA
min iiiiiiiiiic
Zato pa je bilo z ene strani kar hudo mučno zanjo, da nihče »i potreboval njenega opravičevanja, pa naj je tako skušala vsiljevati neko preprosto zgodbo svojega življenja, ki si jo je bila izmislila prav za ta obisk. Nekaj dni je hodila po hiši kakor omotična, iskala svojega sina in' če bi j) ta takrat rekel, da mu jnora povedati vso resnico o sebi, bi se izpovedala do najmanjše podrobnosti. Toda Albin je bežal pred njo.
Potem si je opomogla. Postala je samozavestna. Začela se je gosposko oblačiti, da se je ždelo, da je sprva uganjala neko spokorniško preproščino. Zelo je skrbela za svojo zunanjost, kakor da jj na svetu česa drugega ni mar. Cesala se je, pudrala, barvala ustnice, obrvi, čistila in prirezovala nohte, kakor da ji z neverjetno naglico rastejo. Cez dan se je največ opletala okrog matere po kuhinji ali vrtu, z njo edino še govorila, dv.a ali trikrat vsega šla po vasi, sicer pa’ je zjutraj presenetljivo dolgo polegala y postelji z rokami pod glavo, sanjarila pri tejn in kadila cigarete.
Ko jo je neko jutro Albin našel tako ležečo v postelji v svileni srajci, kj se ji je na prsih razgrnila, da je kazala skoraj v celoti svoje dojke, m je pobesil oči ter hotel pobegniti, ga je ustavila. Vendar se Pri tem ni pokrila. Ostal je in nehote še vrgel kratek pogled po njej. Zazdelo se mu je, da to ni njegova mati, ki ga je bila rodila, naj.-1 manj pa tista, o kateri je otrok bil toliko sanjal in jo čakal Vsa ta resničnost Slavicoye Angele, kakršna je te jeseni živela v svojem rodnem domu, je bila y nezdružljivem nasprotju s podobo revne jna-tere iz Flegaričeve hiše v hribih, s podobo matere, ki mora Po svetu za kruhom m mora skrbeti za svojega otroka. Mučno, zoprno nasprot-je je bilo med obema.
«Albin», je rekla zdaj ta ženska, «rada' bi se pogovorila s teboj».
Obstal je sredi sobe, ne da bj vedel, kaj naj stori, le njegove Obrvi so se namršile. Ona pa je stegnila leno svojo golo roko, da bi otresla pepel s cigarete, pri čemer je nehote opazil šop črnih las pod njeno pazduho. «Ah bi ne sedel?» je dejala.
«Vseeno», je odvrnil. «Lahko tudi stojim». Vendar se je spustil nh stol ob postelji z druge strani sobe. Obsedel je kakor tujec. Njegove oq) so zdaj obvisele na njej in jih ni ves čas razgovora umaknil, dasi je v njem gorelo. Kakor od daleč jo je slišal, ko je dejala;
«Vrnila se bom v mesto». Cez	čas je	nadaljevala;	«Prišla sem
bila, da bi... Hotela sem te odvesti	s seboj.	Mislila sem,	da	si, — kako
bi dejala — majhen, otrok... a ti,	glej, —	tako si zrasel!	Fant si. —
Povej, ali bj se hotel česa učiti’»	Nekoč —- da, takrat	se	je hote] iti
česarkoli učit. Tako sta bil.a sklenila z mamco. A naj bi tudi zdaj še tako želel, bi odbil njeno povabilo.
nalašč odbil. «Kakor hočeš. Morda se ti», jè dejali in se zdaj zagl^ dala mimo njega, «cudnp zdi, da se doslej nisem pobrigala zate niti se oglasila?» Vrgla je po njem pogled pa ga spet takoj umaknila. «Nisem mogla. Da, msem mogla. Vseeno, zakaj nisem mogla! — Ali sj cesa zehs.» je pretrgala svoje opravičevanje, s katerim ni mogla nikamor.	in^6“»
«Ničesar», je odvrnil skopo in suho. Pokimala ie db dalje;	1
vprašala
«AH si zadovoljen tu?» Prikimal je in zamrmral, da je. «Je dedek dober?»	’
«Dober», je pritrdil.
«Pa mamca ?»
«Dobra».
«In drugi?»
«Dobri so. Vsi so dobri... vse je dobro», je dejal že skoraj kruto.
«Nj res», je zdaj odvrnila, ko je že čutila, da vse to ne prihajfa iz njegovega srca, da si je p vsem dovolj na jasnem. «Niso dobri. Ne brat ne sestri, ne oče ne mati. Da, tudi oče ni dober», je ponovila in se kratko ustavila. «Vsaj včasih ni Bil... nekoč vsaj s tvojo materjo ni bil dober». Potem je dodala: «Mi vsi nismo dobri! Tak preklet rod smo. Bogastvo je hodilo vsem po glavi! In jim zdaj še bolj! Nisi opazil? Držati, grabiti, grizti se, spodrivati! Se ubijali bi za to bogastvo! Bi ubijali, jih poznam», si je pritrd ila. «A zdaj prihaja socializem, se je nasmehnila. «Si že slišal kaj o socializmu?»
«Sem», je pritrdil.
«Vidiš — socializem je taka stvar, da bogatim hudo smrdi, a tudi nekaterim revnim. Tako se počutiš v njem kot v kajbici. Tudi meni ni nič všeč. Živiš, živiš, se boriš, si prepričan, da boš kaj spravil zase in otroka. A pride vojna, ki ti zavre pot. Nato pa, ko misliš, da bo vse v redu, pride socializem, na, pa ga imaš! Delaj, pravijo, fabrike in vrag vedi, kaj še! Kruh ti že ponujajo; in to je lepo. Toda kje je tu človek? Kje so njegovi cilji?»
Vse to ga ni prav nič zanimalo. Mislil je samo, če bo kaj kmalu končala in bo lahko odšel. Qna pa je nadaljevala po teh dolgih po« jasnilih;	_____
«Vrnila se bom, ker tu nimam kaj iskati. Pravzaprav bi imela pravico do nekaj zemlje. Star) je dal vsakemu njegov delež, meni, razen da sta me z materjo rodila, nista dala ničesar. A se ne bom prepirala z njim! Ce sem doslej živela, bom tudi poslej. Lepo bi bilo in spodobilo bj se, da vsaj tebe obdržita tu. Lahko bi tebi vse predala. Držati se ju moraš.Oče te ima rad. In star je že. Bolje bo, da ostaneš tu, kakor da greš z mano. Tam bi se resda lahko česa naučil, a tu lahko postaneš gospodar vsega tega grunta. Samo ne smeš pustiti, da bi te izpodrinili. Stric in teti te hudo postrani gledajo! A ti bodi pameten! — No, ali mi nimaš nič povedati?» se je ustavila v svojem pripovedovanju in ga pogledala.
«Nič», je odvrnil.
«Prav nič?»
«Prav nič». Pokimala je razočarano, a vendar vprašala:
«Si česa želiš?» Odkimal je, da ne. «Razmišljala sem», je nadaljevala, «kaj haj bi ti prinesla. Nazadnje nisem nič kupila, ker nisem' vedela, ali si že velik ali še otrok. Vidim, da si že cel fant. Kar vesela sem te». Dvignil se je. Postalo mu je že premučnp in baj se je, da s tem drobljenjem sploh ne bo končala. Ko ga je videla, da hoče oditi, je priprla oči, stisnila ustnice. «Sem bliže stopi», je rekla skoraj ukazovalno, da se je res primaknil za dva koraka k postelji. «V oči jni glej», je ukazala dalje. In ko se ji je zagledal v oči, je dejala; «Zdaj pa mi odkrito priznaj, da me obsojaš!»
«Ne», je odvrnil.
«Sovražiš?» Obraz se ji je zagrenjeno razvlekel.
«Ne». — Prisiljeno se je zasmejala. Dejala je odločno:
,	Nadaljevanje prihodnjič
l »uDJKi TEDNIK
10
Za gospodinjo in dom
PEMOESKI UDDSKI OBIČAJI
(Nadaljevanje s S—9 strani)
levico In jo trikrat zasukal. Nato ji je trikrat napil, ona pa njemu. Podala sta sl desnici, ki so ju polili z vinom, nevesti pa so vrgli denar v naročje.
Novoporočenca sta morala v svoj dom skozi tista vrata, skozi katera so puščali iz hleva živino. Ženinova mati ali sorodnica je z vrčem vina trikrat napila nevesti, nakar ji jo ta trikrat odvrnila In •spustila groš v vino. Mati jo vrgla poročencema ruto okoli vratu In ju povlekla v kuhinjo, kjer je nevesta po loncih potresla nekaj denarja sedla s hrbtom proti Iste-jam, vzela v naročje dečka In drobila pogačo ali gibanico ter dajala drobce vnlc zadaj stoječim. Ti so hlastno segali po njih v želji, da jim oo lan dobro uspeval.
Tudi tu so večerjali zabeljeno kašo. A ženin In nevesta nista rabila žlic. ker so se bali. da ne bt otrok imel velike viseče ustne in usta do ušes.
Naslednje jutro se je morala nevesta sklanjati nad svinjsko korito, češ da se Ji ne bo pristudila hrana v blagoslovljenem stanu. Za jutrnjlno pa ji Je podaril ženin ali njegov brat vola, kravo ali ovco. ženin Je prijel žival za roge In jo Izročil kakemu sorodniku, ki jo je peljal trikrat v krogu in Jo namesto neveste sprejel v last. Nevesto so nato peljali k vaškemu vodnjaku, kjer Je napila spremstvu s požirkom vode in vrgla v posodo novcev.
Na GoTiSteem so balo vozili na poročni dan, ko so odpeljali nevesto na ženinov dom. Na skrinjo so sedle dve ali štiri mlade poročene žene z zglavnikl na kolenu. Ko so hoteli skrinjo naložiti na voz, je na Krasu sedla nanjo nevestina mati, ki so jo morali obdarovati, da jim Jo je prepustila. Na vrh voza pa sede kak fant s kokošjo v naročju. Na Goriškem so menili, da Je kokoš znamenje materinstva.
Ko se poslavljajo od sveta
V	Beneški Sloveniji, Trenti In Istri je bila dolgo ohranjena posebnost, da so žene ob smrti svojih mož narekovale, to je, med glasnim jokom govorile stalno besedilo — tožbo o nesreči, ki jih je zadela. — Druga starodavna navada je ohranjena v Trenti, kjer peljejo mrliča na saneh od doma na pokopališče. Pripovedujejo pa tudi, da so na Tolminskem In v Bezljl pozimi mrliča obesili v dimnik in ga šele spomladi pokopali, ko so mogli do pokopališča. V davnih časih so nosili mrliče na Krasu slino daleč pokopavat. Bohinjci pa so jih na tovorni živini prenašali na tolminska pokopališča.
Od zime do jeseni
Okoli božiča, ob zimskem sončnem obratu. Je ohranjenih če dokaj navad In dejanj kot spomin na davno čase, ko sc jc človek z njih pomočjo boril z naravo za srečo in kruh. Tl običaji so zlasti številni mi dan pred božičem, na sveti post. v čedadskem okraju polože na sv. večer na mizo pšenično pogačo all bel hleb «gu-banico». nadeto z orehi, lešniki, s strdjo. V zahodnih Brdih pa naložijo okoli gubanlce orehe, lešnike In suho fige. V Soški dolini okoli potice polože jabolka «za verne duše».
V	Beneški Sloveniji so postavili gubanlco na mizo na predvečer Treh kraljev. Pri Kobaridu pa so prav tedaj dali na mizo skledo močnika s tremi žlicami ter pustili vso noč; naslednje jutro pa Jo vsakdo zajel Iz njo. V Brdih zakurijo na ta večer kresove, skačejo okoli njih In čeznje. Nosijo goreče baklo In pojo «Klrjo lapon, joll lajson» malo, otročičev, veliko koščicev. Na trj kralje zjutraj pa raznašajo v Slovenski Benečiji sol in blagoslovljeno vodo po polju In dajejo živini.
O pustu Je na Tolminskem In ob zgornji Soči v časti sv. Koret kot zaščitnik kuretlne. Na Cerkljanskem se uvrsti pet oseb v pustni sprevod s starimi lesenimi krinkami: pust, ta stari, ta stara, ta terjast (terjcnlti prediva), ta bršljanast (obšit z bršljanovlmi
listi). Ta stari pobije pusta na tla, kar pomeni zmago pomladi nad zimo. Tudi v Beneški Sloveniji hodi po vasi pust s pustlco; v nogavici nosita pepel, zvonita s kravjimi zvonci.
Na cvetno nedeljo ali oljčnico vtaknejo na Krasu v vsaka vrata oljčno vejico. Na Goriškem delajo butare izoljke in lovorja in jih Imenujejo tudi vrvnik; delajo jih tudi Iz smrekovega ali borovega vrha, oljke, brinja, zelenike, obesijo pa nanje Jabolk in pomaranč. Pri Sv. Luciji jim pravijo «breme». — Ko ženejo prvič na pašo, udarijo živino z brinovo šibo iz butare.
O kresu, na Ivanje obesejo vence nad hišna vrata, kjer ostanejo ves mesec. Dekleta mečejo kresne rože na streho In kateri ostane gori. tista se bo kmalu omožila. Ostanke cvetja Iz vencev potresejo na Cerkljanskem okoli hiš, da bi ne prišli modrasi blizu. V Brdih denejo zgodaj zjutraj volno na okno, da bi blago v hiši bilo varno pred molji, okoli orehovih debel navežejo slame, da bi bili orehi zdravi. Kurijo kresove, mečejo v zrak goreča lesena kolesca, kor je spomin na pradavno če-ščenje sonca, čez dogorevajoči ogenj gonijo živino, da bi ostala zdrava. Ugasle ogorke zatikajo z zelišči v slamnate strehe, da bi jih obvarovali pred «pogorom». V beneškem Terčentu pa plešejo na berjarjih. lesenih plesiščih, znamenito kolo.
RIBJI TRG pr
Pravzaprav je teh glamočev več, ki so sl med seboj precej podobne; toda na ribjem trgu niso tako natančni, da bi šteli vsako piko na telesu in pa če je ta ali ona plavut daljša ali krajša. V Trstu pravijo vsem skupaj guati. Guati so dobre ribe in gospodinje zelo povprašujejo po njih posebno jeseni, ko je njih meso najboljše.
Glamoči so pri nas zelo navadne in zelo znane ribe. Greš tam za obalo, pa vidiš ljudi kako sede ali čepe z najlonsko vrvico v roki. oni del s trnki pa v morju. Čakajo in z veliko ročnostjo vlečejo in potezajo vrvico, ko se kaj ujame vlečejo tn vlečejo; stavil bi, da se od desetih rib, ki se jih ujame, ujame prav gotovo osem glamočev.
Glamoči se drže namreč obal, tam med rastlinjem in kamenjem čakajo na svoj vsakdanji kruh in če jim ga ribič na trnku vrže v morje, takoj planejo nanj in čez hip so že na obali. Nekateri bolj ljubijo skalnato dno, drugi bolj blato, nekaterim so nad vse všeč rastline, vsi pa se nekam pritrdijo na dno. Trebušni plavuti se zelo približata in med seboj po celi strani ali pa vsaj deloma zrasteta. Tako nastane širša ploskev, s katero se pritisnejo ob podlago, s tem da dobro skrčijo mišice te ploskve se dobro pritrde. Tedaj pa preže. Telo vrte sem In tja, oči jim švigajo na vse strani, ne bi 11 kaj opaziti, kar bi se dalo njih želodcu s pridom izkoristiti. Ko se jim zdi, da bi utegnilo kaj biti, švignejo tja, kot puščica se hipoma ustavijo, pojedo, če je kaj za pod zob In zopet preže, se vrte in bistro opazujejo in zopet se poženejo. Človek, ki bi jih opazoval, bi se spomnil lepe otroške igrice «škarjice brusiti». Cioveku se zdi, kot bi glamoči tako . za kratek čas na dnu morja «škarjice brusili». Po dolgem času bi pa le spoznali, da to njihovo «brušenje» velja črvom, ki se zvijajo na morskem dnu in pa malim rakcem, ki drug za drugim zginevajo v njih nenasitna žrela. V ustih je vse polno malili ostrili zobcev, pa da bi jih bila samo ena vrsta, te priprave imajo več vrst. Zobčki so zelo ostri in trdno prirastu, torej prav primerni za obrt glamočev.
Glamoči so rjave barve, eni bolj svetli, drugi temnejši kakor je pač vrsta. Na hrbtu sta dve hrbtni plavuti. repna plavut ni izrezana in dolga, marveč je cela in nekoliko navzven izbočena; dolga predrepna I plavut jod prsnimi plavutima pa
Starovidnost
Malo čuden in vendar pravilan naslov: starovidnost pomeni peša-nje vida, ki nastopa po iS—45 letu starosti. Ali je to že starost — bo marsjlcdo pripomnil. Vzrok staro-vidnosti jc zmanjšana elastičnost očesne leče. Mlad človek, zdravih oči (ne kratko in ne dale kovalen) vidi jasno v daljavo in v bližino. Da jc slika bližnjih predmetov jasna, se mora leča očesa, ki je pri pogledu v. daljavo sploščena — odebeliti. To je možno le v mladih letih. Z leti pa izgublja leča na elastičnosti in ravno 43- 45 leto starosti jc tista kritična doba, ko pričenjamo na blizu nejasno videti, oziroma moramo predmete (tisk, pisanje, šivanje) oddaljevati od očesa, da vidimo jasno. Zmanjšano elastičnost leče nadomestimo s stekli, ki jih mora bolnik uporabljati za vsako bližinsko delo. Slaba lastnost očal pa je, da vidimo sedaj z očali le na blizu, za pogled v daljavo jih pa moramo odstraniti. In tudi na blizu vidimo le v določeni razdalji — običajno predpišemo steklo za razdaljo 33 cm od očesa. Dokler pa se bolni m to ne navadi, mu zelo nagaja in je zaradi tega nezadovoljen.
Imamo pa se bifokalna stekla — to so stekla različne jakosti zgoraj in spodaj: za daljavo je steklo zgoraj šibkeje brušeno, za bližino pa je spodaj močneje brušena. Prednost teh stekel je v tem, da jih lahko stalno nosimo, samo marsikoga prehod ene jakosti stekla v drugo močno moti in sc le težka pripadi takim očalom.
Preprosti enobarvni obleki iz platna ali pikeja z vezenjem iu čipkastimi vložki; oboje Je letos zelo moderno.
sta več ali manj zrastli trebušni pla-
vuti.	Plavuti se	lahko ločijo					
od	telesa, so	lahko	temnejše	OMLETE S ČEŠNJAMI			
ali	pa svetlejše,	pa	tudi lah-	Napravi	iz 1 kozarca	mleka, 1	Jaj-
ko	pikaste. Tildi	PO	vsem te-	ca, ščepca	sladkorja in	moke po	po-
lesu morejo nekatere vrste imeti pike. Večina ima zelo majhno škržno odprtino, zato morejo ti, ki imajo to majhno dihalno odprtinico, vzdržati nekaj časa tudi jzven vode.
Velike ribe glamoči ravno niso. Navadno so takole dolgi od poldrugega decimetra pa do dveh decimetrov, pa so tudi še manjši. Le poglejte včasih tam na obali, kakšen drobiž vlečejo iz morja. Res je, včasih mladiče, včasih pa prav majhne vrste. Kajti nekatere vrste glamočev so izredno majhne.
Pravijo, da glamoči prilepljajo jajčeca na podlago, da še več pripovedujejo, da samci narede včasih prav posebna gnezda, kjer se vdli nadobudni zarod; če pa že ne narede gnezda, pa vsaj varujejo na skale pritrjena jajčeca. Ko se iz jajčec izleže ono, ki še ni pravi glamoč, marveč ličinka, jo zanese tok vode in valov na odprto morje. Te male ribice, ki še plavajo po odprtem morju, imajo še mehur, ko pa se starajo in doraščajo, gredo v domovino svojih očetov na obalo. Mehur jim zakrne, njih potepuško življenje neha, ustalijo se in se drže obale ter dna.
Pravim da je glamočev več vrsti ki se v malenkostih med seboj razlikujejo. Pa ne samo to, da jih je več vrst, tudi samec in samica se čestokrat v barvi tako razlikujeta, da ju imajo celo oni, ki se na te stvari dobro spoznajo, včasih za dve različni vrsti;
Meso glamočev je kaj prikladno za juhe, omake, pa tudi pečeno je prav okusno.	T. P.
Nasveti
Da ne bodo barve tiskanega blaga prehitro obledele, operi obleko v vodi, v kateri si skuhala olupljen krompir. Dodaj še belega kisa ali amoniaka (dve žlici amoniaka na 2 litra vode).
Zelo umazane volnene obleke, lajice, jopice itd., namakaj tri ure mrzli milnici in jih šele potem peri.
Telovadne platnene copate najprej zdrgni s ščetko namočeno v vodi, potem pa še z alkoholom.
'TRŽAŠKA=
■■■-KUHINJA?-
trebi tekoče testo ter speci iz njega na maslu zelo tanke omlete. Potem odstrani 1 kg češnjam koščice ter jih skuhaj v 2 kozarcih vode, ki si ji dodala 20 dkg sladkorja. Namaži z maslom model, pokrij dno z eno omleto, daj nanjo vrsto češenj, pokrij z omleto, napravi drugo vrsto češenj, pokrij spet z omleto itd. Pec; 15—20 minut, nato potresi «torto» s sladkorjem ter ponudi toplo ali mrzlo.
ČEŠNJEVE BLAZINICE Namoči za 24 ur v rumu in 12.5 dkg sladkorja 30 dkg češenj brez koščic, potem češnje odcedi in posuši. Napravi precej trdo testo iz 30 dkg moke, 1 jajca, 1 ščepca soli, 10 dkg sladkorja ter vode po potrebi. Razvaljaj testo za nožev rob debelo, izreži s kozarcem koleščke (najmanj 5 cm premera) in polagaj na sredino po dve češnji. Pregani in testo na robovih dobro stisni ter vrzi v vrelo vodo. Kuhane odcedi in še tople polij s sirupom, ki U je ostal, dodaj nvu le še 2 žlici kondenziranega mleka ali smetane.
Ali naj pričnemo nositi očala za bližino takoj ko nastopijo prve težave ali naj čakamo? Nima pomena, da čakamo, kajti fiziološkega stanja leče ne moremo spremeniti. Zaradi slabega vida postanemo slabe volje in pogosto nas muči glavobol.
Nekdo si bo mislil: kako to, da je moja mati še z 80 leti čitala brez očal. Imamo dve možnosti: ali je bila inati že v mladosti kratkovidna in jc morala pri bližinskem delu predmete vedno bolj približati očesu kot dragi z normalnimi očmi. Kratkovidnost ostane tudi t> starosti; mati še vedno na blizu dobro vidi, v daljavo pa brez očal itak ni jasno videla.
Druga možnost: začetna starostna siva mrena tudi naredi oko kratko, vidno. Ljudje z začetno sivo mreno za nekaj časa odlože očala, ki so jih že rabili pri bližinskem delu. Sčasoma seveda, ko siva mrena dozoreva, opriša vid v bližino in na daljavo; takrat nobena očala ne pomagajo več, odločiti s(. moramo za operacijo.
C e je pa nekdo že po naravi dalekovidan, bo imel težave pri čitanju še veliko prej. Tudi temu se ni treba mučiti. Pri prvih težavah naj stopi do zdravnika, ki mu bo predpisal primerna očala. Toda lak bolnik bo moral po 43—45 letu zvišati jakost stekel in stekla vsaka 2—3 leta menjati.
S 70 letom je leča iwiKdnonui toga, (neelastična) tedaj smo dosegli najvišjo stopnjo starovidnosti; po tej dobi nam stekel za bližino ni treba več menjati.
Dr. C. D.
Kam na letovanje?
Kakor vsako leto, tako tudi letos komaj čakaš, da odideš iz prevročega mesta na oddih sama ali pa z družino. Do krajp hočeš izrabiti svoj dopust, a se še nisi odločila, kam bi šla. Ce si zdivva, ti je vseeno, če pa te teži kaka nevšečnost ali celo bolezen, res ne veš, kje bi bilo bolj primerno zate in za tvoje druge. Zato ti hočemo pomagati s pralctičnimi zdravniškimi nasveti, preberi jih, izbira ti potem gotovo ne bo pretežka.
Ohmoi-ski kraji, kjer je obrežje zaščiteno, vedno toplo, mirno z lahnimi sapami in ne premočnim soncem. je priporočljivo za rekonvalescente malokrvne. neurastenike in intelektualne delavce. Skalnata obrežja, ob katera stalno udarjajo nemimi valovi, kjer piha močan veter, kjer je ozračje nemirno, tem-neratura prenizka in svetloba premočna, so koristna osebam, ki imajo pleuritis, vnetje aria, kroničen bronhitis in takim, ki se jih kaj rad poloti nahod ali katar v ušesih.
Planinski zrak je priporočljiv sc bolne na pljučih in Za take, ki imajo naduho, malarijo ali pa sc k tem boleznim samo nagibajo. Ljudje pa, ki so bolni na ledvicah ali imajc poapnenje žil, ne smejo v gore. Višji gorski predeli, kjer se sončne svetloba močno odbija od snega al ledenikov pa škočtujejo vsem, fci imajo občutljive oči, ali Iki cele vnetje očesne veznice. Nasprotne pa tako podnebje, zelo koristi sla-boknmim
Za živčno bolne, Za one. ki jih vedno mttči nespečnost je letovanji ob jezerih kakci- nalašč, škoduje pa jetičnim, revmatičnim in melanholičnim. Dolinski zrak je priporočljiv le popolnoma zdravim osebam tistim, ki jim stalni vetrovi in via ga res ne škodi, medtem ko nižin ski zrak nikomur ne škoduje.
Najbolj priporočljiv in zdravile* pa je za vse gozdni zrak, prežet -blagodejnim vonjem smrek, maces na in jelk; seveda v prvi vrst; sc tuberkulozne, rekonvalescente, slabotne in duševno izčrpane.
Stran naših kmetovalcev Mmmimtll
Koloradski hrošč
ali krompirjevec
2e v drugi polovici prejšnjega stoletja, odkar so se raznesle prve vesti, da koloradski hrošč v Ameriki nezadržno napreduje in uničuje na svoji poti vse krompirjeve nasade, se je polastil vseh dežel skoraj paničen strah pred tem zajedavcem.
Kako so se bali koloradskega hrošča ali krompirjevca naši očetje in stari očetje, ko so poslušali iz Amerike prva poročila o njegovem pustošenju, lahko spoznamo po besedah, ki jih je napisal naš znani prirodoslovce Fran Erjavec 1. 1880. v svoji knjigi. «Naše škodljive živali». Pisatelj piše o njem uvodoma takole: «Ni ga še tukaj, hvala Bogu, ali utegnil bi biti. Potem pa joj nam, ki nam je krompir tako rekoč vsakdanji kruh. Ako nam pride ia gost, bo grozovito gospodaril. Zato ga je treba poznati, da nas ne zateče nevedne in nepripravljene, če bi se kakorkoli vtihotapil in sc kje nenadoma prikazal»
Ta hrošč je prišel j/. Amerike ob koncu 18. stoletja. Najprej se je razširil v Franciji, potem v Nemčiji. Jeseni 1944. leta pa so ga prinesli nemški vojaki iz Francije v Piemont, nakar se je razširil tudi po Lombardiji. Nedavno je bil tudi zaznamovan v Rovigu, Vičenci in Padovi. Proti severu je dosegel Innsbruck, na vzhodu pa reko Savo. Lansko leto je ravnatelj fito-patološkega zavoda v Vidmu naletel na prve primere H videmski pokrajini. Je torej precej blizu in potrebno je, da ga zočnemo spoznavati, ako hočemo, da ga bomo uspešno zatirali, kadar koli bi se pojavil na naših krompirjevih nasadih. Vsi tisti, ki bi ga morda zasledili, nai o morebitnih okužbah nemudoma obveste fitopatolo-Ški zavod v Ulici sv. Nikolaja štev. 7-III in pa Kmetijsko nadzorništvo v Ulici Ghega štev. 6-1.
Le tako bo dana kmetijskim organom možnost, da pravočasno podvzamejo potrebne ukrepe za omejitev in zatiranje hroščevih gnezdišč.
Kako bomo spoznali koloradskega hrošča? Koloradski hrošč ali krompirjevec je kakih 10 mm dolg, širok pa 7 mm, podolgovat, zgoraj vzbočen, spodaj pa ploččat. Zelo značilna je njegova barva prednjih kril ali pokrovk, ki so svetlo-rumena in ima vsaka po dolgem pet črnih prog. Po trebuhu je hrošč rđečkastorumen. Opnasta zadnja krila so rožnalordeča, ki pa se v tniru ne vidijo, ker jih pokrivajo pokrovke. Svetlordečkastorumen ovratnik ima 11 črnih lis, od katerih jg srednja največja in ima obliko črke V.
Pomarančastorumena jajčka so 1.5 mm dolga, valjasto podolgovata in so v kupčkih po kakih 30 tesno drugo ob drugem prilepljena na spodnjo stran lista. *
Odrasla ličinka je približno 1,2 cm dolga, ima močno debel in navzgor izbočen zadek, ki pa se proti koncu zoži. Sprva je rdča, pozneje pa svetlorumena.
Le glava, ovratnica, noge in dve vrsti bradavičastih pik ob straneh trupa so črne.
Buba je zamazanordeče barve, je 1 cm dolga in jo najdemo y zemlji 3 do 30 cm globoko.
Hrošč je, kakor vidimo, tako značilen, da ga ne moremo zamenjati z drugimi hrošči, zlasti ne s koristnimi polonicami. Pač pa marsikdo, ki še ne pozna koloradskega hrošča, rad zamenja njegovo ličinko z rumeno in črnopika-sto bubo polonice.
Kako pa živi in se razširja krompirjevec? Hrošči prilezejo spomladi iz zemlje, kjer so prebili zimo 10 do 20 cm, nekateri pa tudi do 80 cm globoko. Prikažejo se na površini proti koncu aprila ali V začetku maja. Tedaj je navadno že Posajeni krompir ozelenel ia hro-®či se takoj spravijo nanj in mu objedajo prvo zelenje. Kmalu prič-np odlagati samice jajčeca na spod-
njo stran listov. Vsaka samica, ki v ostalem živi dve leti, odloži vsako leto povprečno 500 do 2000 jajčk. Iz jajčk se y 4 do 8 dneh izležejo ličinke, ki še požrešneje kakor hrošči obj-'dajc liste m če jih je mnogo in jih pustimo v miru, objedo vse liste do golih reber. Včasih še celo listna rebra, peclje in stebla požro, da ostane krompirjeva njiva sredi poletja povsem prazna. Ličinke dorastejo v dveh do treh tednih, nakar zlezejo v zemljo, kjer se zabubijo do 30 cm globoko. Buba leži v zemlji približno teden dni, ko se iz nje izvije hrošč. Ta se v nekaj dneh pojavi na površju zemlje in si poišče gostitelje, t. j. krompirjeve rastline. Jeseni, včasih že avgusta, gredo hrolči prezimovat v zemljo. Tu ostanejo včasih nepretrgoma dve zimi, icakor da bi pozabili, da se je tudi zanje prebudila pomlad. Večina hroščev pa po 7 do 8 mesečnem prezimovanji- začuti prvo pomiad in zapusti zemljo.
Razvoj od jajčk do hroščev traja običajno 5 do 6 tednov. V Ameriki razvije zajedavec letno tri rodove, v južni Franciji dva, v Nemčiji pa enega.
Hrošči se od časa do časa dvignejo visoko v zrak in tedaj jih
Košnja trave spada med natežja in najvažnejša opravila našega kmetovalca in živinorejca. Seno, ki ga dobimo iz pokošene in posušene trave, predstavlja najvažnejšo krmo, s katero mora živinorejec krmiti svojo živino skoraj vse leto. Seno je pa lahko različne kakovosti, čim več redilnih snovi vsebuje, tem bolje se z njim živina redi in tem več mleka dajejo molzne krave, posebno še tedaj, če jim poleg dobrega sena polagamo primerno količino močne krme, ki jo pa mora naš živinorejec na splošno dokupovati.
Vsak tukajšnji živinorejec dobro ve, da predstavlja danes zanj goveja živina, ki mu daje z mlekom vsakodnevni dohodek, enega glavnih stebrov njegovega gospodarstva. To velja še posebno za naše kmete na Krasu, kjer se druge kmetijske panoge razen živinoreje le težko obnesejo. Ker spada seno med najvažnejša krmila ga mora kmet čim bolj skrbno pripraviti.
Kaj nam povedo praktične izkušnje.
Iz vsakdanjih praktičnih Izkušenj vemo, da ugaja goveji živini najbolj mlada in sočna trava. Kadar ženemo živino na pašo, išče vedno rnlado, mehko travo in se naravnost izogiblje stari in trdi travi. Tudi se živina ob mladi, sočni paši navadno hitro redi in dobro uspeva. Molzne krave nam dajejo po taki paši obilo mleka.
To mleko je tudi okusnejše nego mleko, ki ga daje krava z drugo krmo. Prav tako so izdelki iz takega mleka, ki izhaja iz sočne paše boljšega okusa in zato tudi bolj cenjeni.
Pri preiskovanju snovi, ki jih vsebujejo trave so strokovnjaki živinorejci Izsledili, da vsebujeta mlada in stara trava redilne in druge snovi, važne za rejo in zdravje živine, v precej različnih količinah. Poleg tega so te snovi pogostoma tudi različne kakovosti.
Redilne sbovi trave in sena
Omeniti moramo tukaj da prihajajo pri travi in senu v poštev v prvi vrsti naslednje snoviž beljakovine, ogljikovi vodani: to so škrob, sladkor in maščobe — vlaknina ali celuloza ter rudninske snovi.
Razmerje količin omenjenih snovi, ki jih dobimo pri sveži travi, ostane približno enako tudi pri posušeni travi, oziroma pri senu. Seno mlade trave, ki smo jo pokosili še pred vcetjem, ima vedno od treh o pet odstotkov beljakovin več nego seno stare, šele po cvetju pokošene trave. Dočim računajo da vsebuje seno iz stare, po cvetju pokošene trave povprečno šest odstotkov beljakovin, smemo računati da ima seno, ki smo
veter zanese zelo daleč. Na ta način se je hrošč v Ameriki in Franciji razširil vsako leto za 150 do 300 km. Na stoječih in tekočih vodah plavajoče hrošče lahko daleč zanese m tako tudi voda pomaga pri njegovem širjenju. V oddaljenejše kraje pa se hrošč najlaže zanese s tovori kmetijskih pridelkov. Tudi z drevesci, ki so rastla v rahli zemlji v bližini okuženega krompirjevega polja, lahko prenesemo hrošče, ki so šli zimovat v drevesnico. Kot ilcpi potniki no ladjah, vlakih in raznih drugih vozilih se hrošči prepeljejo na velike daljave. Tako so zajedavca večkrat z ladjami prepeljali iz Amerike v Evropo.
Velika je škoda, ki jo povzroči ta hrošč krompirju in na splošno, seveda v manjši meri tudi na kulturah iste družine, to ie na para-nižnikih, melancu uh, papriki in včasih tudi na tobaku. Ce ob pravem času ne omejimo krompirjev-
Objedeu krompirjev list s koloradskim hroščem in njegOva ličinka!
ga dobili iz mlade, pravočasno pred tvetjera pokošene trave, povprečno deset procentov beljakovin. Pri senu iz metuljčnic lucerna, laška detelja, grašica itd. je ta razlika količine beljakovin še znatno večja.
Kakor omenjeno, vsebuje seno tudi vlaknino. Ta je zelo težko prebavljiva in v veliki meri živini tudi škoduje, ker predstavlja nekako olesenele dele rastlin, ki otežkočajo prebavo. Dočim je seno iz mlade trave mehko in lahko prebavljivo, je ono, pridobljeno iz trave, ki je že odcvetela bolj trdo, slamnato in olesenelo ter zaradi tega za živino težje prebavljivo. Pri stari pada vsebina beljakovin, vlaknina pa narašča. Tako seno je torej dvakrat slabše od sena mlade trave. Tudi količina ogljikovih vodanov pada s starostjo trave, za kar nam služi kot praktičen zgled navadna trava. Dokler je ta mlada, je sočna in sladkega okusa, ko ode vete in čim starejša je, tem trša postaja in zgubi popolnoma svoj sladki okus in tudi redilno vrednost.
Količina sena in njegova redilna vrednost
Resnica je, da se trava nekoliko zgosti in da dobimo iz nje nekoliko več sena, če počakamo s košnjo, dokler odcvete. Toda redilna vrednost
V juniju končamo obirati grah in zgodnji krompir. Konec junija bo začela žetev in njive bodo ostale proste za strniščne posevke. Cas je, da skrbimo že sedaj za vzgojo sadik najplemenitejše povrtnine — cvetače in poznega zelja za kisanje.
Obe tj vrtnini niše gospodinje že poznajo! Okus cvetače, nje hranilna vrednost in bogastvo z vitamini so pripomogli, da danes domača in tuja tržišča zahtevajo vse več te dragocene vrtnine. Kar se tiče kislega zelja pa vsakdo dobro ve, da nadomešča v zimskem času razen krompirja vso ostalo zelenjavo.
Cetačc poznamo več vrst. Sejemo zgodnje in pozne vrste. Najbolj priporočljive za setev v mesecu juniju so: erfurtska, toskanska, jesi in snežna kepa. Težko je dobiti garantirano in čisto sortno seme in zato naj bo prva skrb našega vrtnarja, da s; pri zadrugi ali trgo veu preskrbi se.mg zajamčene kvali-
Ca, nam ta v zelo kratkem času u-niči vsa krompirjeva polja. Umevno je, da brez nadzemnih delov, nam bo dala rastlina malo plodov, in še te slabo razvite.
V borbi proti temu zajedavcu moramo istočasno uničiti ličinke koi dorasle hrošče. A zatiranjem bomo pričeli takoj, ko bomo zaznali za prve okužbe; in postopek bomo tudi ponovili, kar je pač odvisno, kako močno se je škodljivec razširil.
Zatiramo lahko s škropljenjem brozge ali pa s trošenjem prašnih pripravkov. To je pač odvisno od razpoložljivosti vode v bližini okuženih mest.
Dobre uspehe imamo tudi, če škropimo z arzenikovimi pripravki. Lahko uporabljamo svinčeni ali pa apneni arzeniat. Ti pripravki pa so nevarni, ker so strupeni. Razumljivo je. kakšne bi bile posledice, če bi s temi pripravki škropili papriko ali pa melancane.
Drugi pripravek, ki se svetuje v borbi proti koloradskemu hrošču je tiogam. Rabimo ga v razmerju 700 do 800 gramov na hi ali pa 15 kg v prašni obliki na ha površine. Deluje na ličinko kot na hrošča. Ne smemo ga rabiti v večji količini kot pa navedeno, ker bi se gomolji navzeli neprijetnega duha. Dobre uspehe tudi dosežemo z hovimi pripravki, kot so na primer eimuldit in pa doricide tvrdke Sipcajn ter antidoriforo bonù. Z rabo teli pripravkov pokončamo visok odstotek hroščev.
te večje količine sena nikakor ne more odtehtati vrednosti izgube, ki jo utrpi seno zaradi poslabšanja njegove kakovosti. Živinorejec mora biti tudi računar, posebno v današnjih časih. Navidezen dobiček s količino ga ne sme varati.
Pri košnji nas ne sme motiti upanje da bomo imeli več dobička, če počakamo s košnjo, dokler se trava dobro razraste; v tem primeru bi recimo na 1 hektar travnika imeli namesto petdeset stotov celim šestdeset stotov sena. S čakanjem bi torej pridobili deset stotov sena. Ako pokosimo pravočasno, dobimo sicer samo petdeset stotov sena, toda redilna vrednost teh petdeset stotov krme gotovo prekaša vrednost šestdesetih stotov krme. V senu iz mlade trave, ki vsebuje, kakor smo že omenili, okrog 10% beljakovin, bo živini na razpolago 500 kg beljakovin (50qxl0 = 500) (G0qx6 —360). V 60 stotih sena iz stare trave pa bo komaj 360 kg beljakovin. Beljakovine pa predstavljajo za živino nujno potrebno hranilno snov in so v krmi, posebno za molzne krave največje vrednosti (moke iz oljnatih tropini).
Z ogljikovimi vodani smo tudi na boljšem, če travo pravočasno kosimo, ker lahko računamo, da ima seno iz mlade trave navadno okrog osem procentov več ogljikovih vodanov
tete in visoke kalivosti. Cvetačo kot ostale kapusnice sejemo na gredice, dobro pognojene; z zrelim in dobro preperelim hlevskim gnojem. Sejemo v 10 cm oddaljene vrste. Po setvi seme pokrijemo s tenko plastjo drobne črne zemlje, premešane s peskom ali pilovinom. Na 1 kv.m zadostujeta 2 gr semena. Ce je seme prvovrstno vzgojimo lahko iz te količine semena 100 sadik. Za njivo 1000 kv.m ne uporabimo več 1.500 do 2.000 sadik (ne smemo saditi cvetače pregosto, če želimo da se lepo razvije!) in zato ne uporabimo več kot 20 gr semena. Ob tej priliki opozarjamo naše vrtnarje, da je seme cvetače zelo drago (6 — 10.000 kir kg) in da pred nakupom dobro preračunajo, koliko semena potrebujejo. Dosti prihranimo na semenu, če ne sejemo v gredice pregosto. Cim več prostora imajo rastlinice, tem lepše sq razvijejo. Po setvi moramo pokriti z zastori (slama, veje i.t.d.). Pregoste posev-
ČEBELARJEM
Na pobudo skupine čebelarjev članov KZ, bo osnovana v okviru ustanove posebna komisija, ki bo skrbela za reševanje vseh zadev* ki se tičejo našega čebelarstva. Tesnejša povezava med vsemi čebelarji našega področja je iz mnogih razlogov zelo potrebna. Naši čebelarji si bodo lahko izmenjali svoje izkušnje, tehnične pripomočke itd; na skupnih posvetovanjih bodo lahko sklepali o ukrepih, ki so potrebni za dvig tukajšnje če-beloreje, kakor tudi za zaščito njihovih interesov. Njihove težnje in potrebe bodo lahko iznašali tudi pred činitelji, ki go zq to panogo odgovorni. Medsebojna pomoč pa bo pripromogla do večjih uspehov čebelorejccv.
Iniciativni odbor bo, čim bo to možno, sklical prvo posvetovanje, na katero bodo povabljeni vsi čebelarji našega področja in na katerem bodo postavili temelje za u-stanovitev «čebelarskega društva» v okviru KZ.
2e zdaj opozarjamo čebelarje, ki nameravajo poslati svoj« čebele na pašo v Jugoslavijo, naj se zglase čimprej v uradu KZ (ul. F. Filzi lO-I) da bo na ta način čimprej preskrbljeno za ureditev vseh formalnosti, ki so s tem V zvezi.
nego seno iz odcvetele trave. Pri zgodnji košnji zgubimo torej samo nekaj količine sena. To zgubo na teži pa predstavlja v glavnem vlaknina, katere je v mladem senu celo Izpod 20%, dočim doseže v senu iz stare trave najmanj 30% celotne teže. Vlaknina ali celuloza v množini preko 30% pa ne samo da živini ne koristi ampak ji celo škoduje. Praktične dokaze za tp trditev nam daje krmljenje živine s samo siamo ali s suho, zrelo koruznico, ki živino Izčrpava, medtem ko ista živina pri krmljenju z mladim žitom in z mlado koruzni-co, ali s pitnikom prav dobro uspeva.
Poleg pravkar navedene zgube na beljakovinah in na ogljikovm voda-nih, moramo pri zakasneli košnji računati še z zgubo na dveh snoveh, ki sta le v mladi travi, oziroma, v senu iz take trave in jih sploh ni mogoče nadomestiti z drugo krmo: to so vitamini in lecitin. Strokovnjaki zdravniki pripisujejo ravno tem snovem v mladi travi in v senu ugodne vplive na zdravje in na razvoj mlade živine.
Kmetje in živinorejci morajo Iz navedenega sklepati,, da v naših krajih ne smemo nikakor odlašati s košnjo do konca junija ali celo do julija, kakor to delajo še malo umni gospodarji. Na našem Krasu je treba pokositi travnike navadno v začetku junija, v toplejših legah ob morju pa tudi še konec maja, to Je tedaj, ko začne trava cveteti In so njena stebla še zelena. ANDREJ
ke moramo zredčiti. Ko rastline razvijejo četrti list, (približno 40 dni po setvi) jih presajamo na stalno mesto . Pred presajanjem moramo sadike dobro zaliti, da ostane pri koreninah nekaj zemlje, ko jih izrujemo. Presajati moramo le lepo razvite in zdrave sadike. Nevarno je, da sadimo sadike brez srednjega srčnega iista. Tudi take rastline moramo brez nadaljnjega odstraniti.
Priprava zemijiiča in gnojenje: Cvetača zahteva dobro pripravljeno zemljo hi pognojeno z ' zrelim dobro preperelim gnojejn. Ne smemo jih pa gnojiti s svežim hlevskim gnojem. Od u-metnih gnojil so priporačljiva: superfosfat na 1000 m 2 50 - 60 kg, kalijeva sol 20 kg in amonsullat 20 kg. Lahko uporabimo apneni dušik (kalcijev cianamid) toda tega moramo trositi 10 dni pred setvijo.
Nadaljnja opravila pri cvetači: Enako kot ostale okopavine moramo tudi cvetačo večkrat opleti in okopati. Bolje je, da jo večkrat okopljemo kot osipamo.
O poznem zelju pa bomo zaradi pomanjkanja prostora pisali prh hodnjič.
Važnost pravočasne košnje
PRIŠEL JE ČAS
setve cvetače in poznega zelja
L i ud 5 ki TEDNIH
12
DOBERDOB
r sr
rn •

? : : : :
n
UORflKC

xv
■Kraški svet je bij goljufiv. Ko je moštvo že mislilo, da bo vsak hip prispelo na dozdevno planoto, kjer je brahal frontni plamen, se je pred njim pokazala nova vdrtina, v katero so se spustili. Medtem ko so prej korakali po samoti, so zdaj nenadoma naleteli na ljudi*. Pot je vodila skozi odprto taborišče. Kotanja je bila izvrstno zavetišče vsaj od tiste strani, ki je mejila na vzhod. Iz polteme je bilo mogoče razločiti kolone voz, konji so bili večinoma vprežen!, nekateri so ležali pod ojesi, nekateri so mirno hrustali iz nagobčnikov. Zdelo se je, da ne slišijo bobnenja topovskega ognja, ki je ropotal tik nad robom kotanje, ali pa so ga bili že tako Vajeni, da jih to ni več vznemirjalo.
Tudi vojaške postave so se prikazale iz mraka, toda za korakajočo stotnijo se ni nihče zmenil. Vojaki so očividno imeli syoje opravke. Spredaj se je nekaj zataknilo in kolona ni mogla dalje. To je izkoristil Bar-fuss in se obrnil k temni postavi na desni:
«Kje pa smo?»
«Kje - na Doberdobu!» Vojakov glas je bit začuden in porogljiv obenem.
Barfuss je hotel slišati čisto kaj drugega. Ko je sprevidel, da tako ne pride nikamor, je dobrohotno menil:
«Tukaj ste varni pred ognjem.»,,
«Varni, dokler ne bo začel srati v kotanjo.»
Vojak je izginil v temo. Medtem so se spredaj začeli premikati, slišal se je Rodetov glas: «Na levo!», in že je bilo treba iti dalje. Sedaj so mnogo laže stopali. Zdelo se. je, da so se obrnili naravnost proti ognjeni planoti. Kljub teinu se korak ni upiral. Dovolj je bilo že tavanja po tem kraškem labirintu! Toda namesto na planoto, se je kolona spustila v drugo, še globljo in še bolj temno kotanjo. Ta je bila bržkone še bolj varna od prve, zakaj nekje na dnu so iz teme migljale celo drobne lučke. Sli so mimo strme stene in videli dva svetla vhoda, ki sta bila le slabo zastrta. Iz enega je gledal vojak. Palir ga je hitro vprašal:
«Imate kaj vode?»
, Vojak je bil Hrvat in ga je k sreči razumel.
«Vode? Kaj si znorel?»
Čudno, nekako mrtvaško so zvehele te besede v noč. Spredaj se je spet zagozdilo. Polovica vojakov je počenila na kamenita tla. Iz temnega ozadja se je priplazila vojaška postava. Ko jg bila tik kolone, se je videlo, da ima glavo prevezano z belim ovojem. Ranjenec.
«Ali ste videli sanitetne vozove», je vprašal z rahlim izčrpanim glasom. Bil je Nemec.
■ «Kakšne sanitetne vozove?» so se začudili trije* štirje glasovi.
«Saj prihajate vendar iz zaledja?»
Ah da, sedaj so šele razumeli vprašanje.
«Ne, nismo jih videli...»
Čakate na transport?»
Kratek molk. Poleg ranjenega Nemca so se pojavile kmalu še druge postave. Vsi so bili obvezani.
«Da.»
«Vas je veliko?» je vprašal tam spredaj neki glas. Menda je bil Segalov.
«Veliko. Toda še več jih ostane tam spredaj...»
Vpraševale! so obmolknili kakor na povelje. Vsem je zavezalo grla.
Sele tedaj so zavohali, da smrdi po obvezovališču, po jodu, po lizolu in še po nečem, česar doslej še niso ovohali in kar je imelo zoprn duh. Kakor po strnjeni krvi, po neki trohnobi... Medtem so se oči navadile teme in polagoma so ugotovili, da so na robu obširnega obvezovališča. Spredaj so ležali ranjenci kar na prostem, čeprav je pršelo. Najbrže lahko ranjeni, ki so čakali na transport. Zadaj so bili šotori, skozi špranje so se svetlikale luči in skozi medli odsev so se videle premikajoče se postave sanitetnih vojakov. Da, tam je frfotala tudi plahta z rdečim križem . .. Ali ni bilo slišati nekakšno stokanje? Toda tega ni bilo mogoče razločiti, saj je vendar artilerija neprestano razbijala.
Rodetovo povelje jih' je spet spravilo pokonci. Ko so zavijali okrog jame, se je za njihovim hrbtom začul glas:
«Sanitetnih voz še ne bo. Kdor more, naj gre peš nazaj!»
Vzdihovanje in preklinjanje, ki ga je to povelje izzvalo, se je kmalu izgubilo v štorkljanju po kamenitih tleh. Na desni je nekdo iz navpične temne stene stopil z žepno svetilko. Obrnjen proti bližnjemu šotoru je zavpil:
«Major Farkaš je pravkar izdihnil.»
Od tam jg najprej odgovoril svarilen glas:
«Ugasni vendar luč!»
Ko je žepna svetilka ugasnila, je tisti glas zopet rekel:
«A tako! Potem ga vrzite ven, da bo prostora za druge.»
In obvezovališče se je pogreznilo za kolono. Vojaki so molče, zatopljeni vsak v svoje misli, korakali dalje. Prav za prav ni mislil nihče več Prevladovalo je neko topo, stiskajoče čustvo. Vojaki so le še Čutili, kako so izmučeni in kako jih žeja Po počitku. Ali ne bo te poti nikdar konec? Kam vendar rinemo? Ob poti so se vrstile kotanje-, robovi so bili sem in tja prerasli z nizkim grmovjem. Kdo ve, sli so to žrela, ki so jih napravile granate, ali pa je priroda. Srečali so kolono mul. Živali so korakale počasi in kljub temi zelo zanesljivo. Neka žival je prsknila skozi nozdrvi in Demarku je priletela mokra slina v obraz. Zdelo sg mu je kakor topel, nem pozdrav in še obrisal se ni. . , Iz neke kotanje je močno zadišalo po kavi z rumom. To je bilo mučno, ker je dražilo že itak neznosno žejo. Vsem je odleglo, ko je zmanjkalo opojnega duha.
Pred kolono je postajalo svetleje in tudi hrušč .ie postajal z vsakim koriikom razločnejši. Zaradi plohe topovskega ognja sicer ni bilo mogoče razločevati posameznih eksplozij, ali vse jg razodevalo, da se bližajo
ognjenemu pasu. Prav v trenutku, ko so vsi instinktivno pričeli kriviti hrbtenice, je glava kolone spremenila smer; zavili so najprej na desno, potem na levo, se spustili nizdol in proti vsemu pričakovanju so zaslišali Rodetov glas:
«Na mestu smo!»
V tem trenutku so zagledali v bregu podolgovato, temno senco. Bila je navadna zasilna skrev, iztesana V breg, pokrita s kratko streho, od katere so visele mokre plahte o tal. Prvi so odgrnili plahte, pod nogami jih je mokrotno pozdravila slama. Ležišče. Da, ležišče...
Prvo spoznanje jih je neprijetno stisnilo. Saj to ni zanesljiva kaverna! Toda že je prevladala misel: saj ne strelja sem! In naposled komanda že ve, kam jih spravlja.
«Lezite in spite!»
Izmučena telesa so popadala po gnili slami in kmalu je bila skrev spet tiha, kot bi bila prazna. Takoj nato se je na vzhodu začel svitati dan.
III.
Toda Almerja že spet ni bilo. Palir, ki je bil z obrazom obrnjen proti izhodu, je čez nekaj časa strokovnjaško menil:
«Ce smo v tej luknji vami, potem pa tudi mč nočem».
Zdaj so se začeli ogledovati še drugi in kmalu so bili s Palirjem istih misli; jama, y kateri so bili, je bila skrajno dvomljivo zavetje.
Vsa prednja stran je bila navadna, v naglici nametana stena, ki bi se najbrž vdala že močnemu udarcu s krampom. Bog varuj, če bi od te strani priletela granata! Ozadje se je zdelo boljše in tudi skalnati strop se je zdel še precej varen. Prebivalci brloga so se spogledali in se razumeli: iz oči vseh je gorel pritajen strah: Kaj bo, če prileti copata od spredaj? To so tudi takoj povedali Almerju, čim se je vrnil. Frajtar je skomignil z rameni:
«To je poglavitno zoper izstrelke, črepinje in kamenje. Mislite, da imajo drugi kaj boljšega. Hergottovo skrivališče ni nič boljše od tega. Da, ko bi ne bilo prepozno, bi lahko poiskali kaverno, ki je baje med našo in sovražno linijo. Rode je rekel, da le kakih dvajset korakov odtod. Ta je velika in popolnoma vama. Toda jarek je zasut in zdaj se še miš ne more pokazati na odprtem».
Novica o skrivnostni kaverni je užgala oči. Ugibali so, kje da je in kako priti tjakaj. Zunaj je niedtem še vedno vladal mir.	\
Od oddaljenega butanja granat se je luknja brez prestanka tresla, kar pa nikogar ni vznemirjalo. Mahoma so se pa vsi zdrznili. Kaj je to? Tudi plamenček drobne lučke, pritrjene na skalnati pomol pod stropom, se je sumljivo zganil. Nekje, kakor bi bilo pri srcu vsakega posameznika, je zabobnel nov, trd odmev. Kratko butanje se je ponavljalo vedno hitreje. Bilo je gotpyd zelo blizu, dasi eksplozije še niso dosegale strehe nad skrjvjo.
m idm s) oto 1 ‘ 1 •••J
obraz Primorske
Umetnost Primorja predstavlja nedvomno najzanimivejše poglavje slovenske umetnostne zgodovine, ker se nikjer ne stika s tako pomembnim sosedstvom kakor prav tu».
S temi besedami začenja prof. F. Stele svojo, v besedah sicer skopo in lapidarno, po ugotovitvah pa izredno bogato knjižico «Umetnost v Pri-mprju» (Ljubljana, 1940). Prekratek, da bi zajel mikavno vprašanje v podrobnostih, naj naš člančič poudari le glavne obrise likovne umetnosti Primorja, tega svojskega ozemlja med dvema velikima kulturama — med srednjeevropsko in mediteransko ali etnično gledano: med nemško in italijansko, ki sta se tu stikali v svojih meščanskih in fevdalnih družbenih plasteh ter vplivali na osnovni slovenski živelj, ki je že skoraj poldrugo tisočletje vsidran v teh tleh. Tretji važni faktor pri oblikovanju primorske umetnosti pa je geografska in celo geološka prepojenost samih tal, alpsko predgorje, ki se spušča k morju jn Furlanski nižini in pa kameniti Kras. Umetnost Primorja je veren odsev zgodovinskega razvoja, etnične slovenske baze in prirodnega reliefa tal. Tu se je vso zgodovino sproščala tudi v umetnostni govorici dinamična napetost med severom in jugom — konkretno — med beneško in avstrijsko državo, ki si nista delili le politične nadvlade ampak sta se uveljavljali ter svojsko opajali tudi v kulturnem življenju, pri čemer se je italska smer uveljavljala bolj v obmorskih mestih (Koper, Trst!), v katerih je živel še močnejši romanski element, dočlm je popolnoma slovensko podeželje v glavnem živelo v severno nadahnjeneth kulturnem ozračju, sorodnem ostali Sloveniji, zlasti Kranjski, s katero je tudi nenehno izmenjavalo svoje stvarjalne moči.
Pustimo ob strani arheološke najd-
be, ki so nam lansko leto razkrile staroslovensko grobišče iz 9. stoletja nad Gojačami v Vipavski dolini in predromanske kamenite fragmente s pleteninasto ornamentiko iz 11. stoletja v bližini Batuj ter se ozrimo v kasnejši srednji vek, ko se nam problem primorske likovne umetnosti začrta v vsej javnosti. Pri tem pa nas spet mika manj ambiciozno umetnostno ustvarjanje, ki je v glavnem plod kulturne politike tuje svetne in cerkvene gospode; raje se sklonimo k tistim umetnostnim pričam, ki odsevajo ustvarjalno voljo preprostega slovenskega človeka. Pri tem mislim predvsem na skromnejše gotske podeželske cerkvice «severnega tipa» s trostrano zaključenim prezbiterijem in s podolžno ladjo, ki ima raven, lesen strop ali pa je kar odprta v ostrešje. Streha je navadno iz Korcev, ohranjeni pa so še primeri pradavne stavbe iz škrilja (n. pr. gluho Vrhovlje nad Kožbano). Posebna značilnost teh cerkvic so pogosto odprte stolpne line nad fasado, ki nadomeščajo stolp; te srečamo kot odmev tipične kraške arhitekture še na kranjskih tleh, vse do roba ljubljanskega barja, do Vrzdenca. Zužember-k. in do južnega konca Bele Krajine. Od primorskih primerov naj opozorim na cerkvico sv. Duha v Gorici, na Goljavico pri Kanalu, ZapUže v Vipavski dolini, Prilesje pri Plaveh, Sv. Urh v Tolminu, Devico Marijo na škrilju pri Befrriu v Istri, Lipo v Beneški Sloveniji itd.
Druga karakteristika gotske arhitekture, bogata s figuralnimi skiep-niki okrašena stikališča reber na svodu prezbiterija, je lokalneje vezano, in sicer na teritorij, kjer se je uveljavljala fradicija gorenjsko — soriške delavnice, katere središče moramo domnevati v Škofji Lok: Gre tu za poseben stavbni tip, ki druži srednjeevropsko pojmovan tloris in prostorninsko oblikovanje s kultivirano kamnoseško obrtjo, ki ji moramo korenine iskati prav na tleh Kraškega Primorja. Vrsta spomeniko-tega tipa, ki doseže svoj višek v za-čflku 2. polovice 15. stoletja, nakar polagoma rustificira tja v 1. polovico 16. stoletja, druge tako večje župne (Škofja Loka, Radovljica, Kranj) kot manjše podeželske cerkve Gorenjske, Posočja in Beneške Slcvenije Pa do Trsta, kjer pri Kontovelu dosežejo morsko obalo. Največji primer te vrste je prezbiterij sv. Urha v Tolminu, nato pa sv, Danijel pri Volčah (1505), St. Vid v Vipavski dolini, Lipa, Sv. Kvirin, Sv. Ivana v Cele v Beneški Sloveniji itd.
V Beneški Sloveniji (Sv. Ivan v Cele 1877, Brišče 1877) in na Goriškem (Ponikve okrog 1480) je izpričano delovanje škofjeloškega stavbarja Andreja iz Lokve in pomočnika Jakoba pri Sv. Kvirinu pa vztraja v njegovih tradicijah mojster Martin Petrič, dočim ustvarja sklepnike pri Sv. Urhu v Tolminu isti mojster, ki ga srečamo pri delu v ladji'škofjeloške župne cerkve. Tako je izpričana
tesna kulturna povezanost skrajnega slovenskega zahoda s centralnim, gorenjskim ozemljem; ta se vrši med Gorenjsko in Škofjo Loko preko Cerkna na eni strani na Tolmin in od tod po Soški dolini proti morju, po drugi pa čez Kobarid v Nadiško dolino. Tako nam že arhitektura dokazuje, da je ozemlje Primorske in Beneške Slovenije in celo precejšnjega dela Istre bilo v umetnostnem snovanju tesno povezano z drugimi slovenskimi deželami, in sicer ne samo kot pasivno sprejemajoče, ampak v veliki meri tudi kot aktivno sodelujoče. Najjužnejši primer delovanja gorenjskega mojstra pa nudi cerkev Matere božje pri Cepiču v Istri, kjer je v letih 1460—1492 zidal, poleg Mateja iz Pulja tudi Peter iz Ljubljane, ki je morda identičen s stavbenikom stare ljubljanske mestne hiše, Petrom Bezlajem. Vpliv italijanskega juga je v primeri s tem mnogo šibkejši, ta najde svoj najvidnejši naglas zlasti v visokih, po oglejskem in beneškem vzoru posnetih zvonikih, ki pa se močneje uveljavijo v 17. in 18. stoletju.
Se zgovornejše od arhitekture pa je srednjeveško slikarstvo. Ni še raziskan delež, ki ga je doprinesla pri tem Beneška Slovenija, vendar Je verjetno, da izvirajo t. zv. «furlanski mojstri», katerih dela srečamo v 2. polovici 14. fn v 1. polovici 15. stoletja na Gorenjskem (Crngrob, Sopotnica, Sv. Janèz v Bohinju) in celo na Štajerskem (Šmartno ob Paki, Sv, Mo-^
hor nad Doličem) in Koroškem, prav iz B'eneške Slovenije. Vrsta fresk izrazito primorskega tipa v Soški do-1 lini ekspresivno in grafično pogojenih ima svoje bližnje sorodnike na Gorenjskem-: skupina Prilesje - Avče na Suhi pri Škofji Loki, v BcdeščaH pri Bledu, na Otoku pri Radovljici itd.; freske pri Sv. Urhu v Tolminu iz 1. 1474 se zde kot predhodnik realističnih fresk na Križni gori nad Škofjo Loko. Izredno pomembne pa so freske na gluhem Vrhoviju iz konca 15. stol., ki so morda spet kulturni odmev Beneške Slovenije. V 16. stoletju pa opazimo, da začenja gorenjsko slikarstvo Primorski vračati kulturne usluge:	eden najplodnejših
slikarjev 16. stoletja je Jernej iz Loke, k! slika v Posočju (Volče 1525, Volarji, Krestenica, Koprivišče, Bovec) in v Beneški Sloveniji izredno mnogo njegovih del pa je ohranjenih na Gorenjskem. Stilna vzporednica delu mojstra Jerneja pa je istrska slikarska smer, ki s svojim poljudnim manierizmom in grafičnostjo zajame iz istrskega pasu zlasti južno ozemljè Kranjske (Draguče v Istri, Sv. Peter nad Zemljem-, Maršiči Višnje pri Ambrusu). Seveda hrani Primorska še številne slikarske spomenike svojega veka (Goljévica, Svino, St. Vid v Vipavski dolini, Batnje), ki jih ne moremo vseh omenjati.
Svojsko podobo kaže tudi srednjeveška plastika na Primorskem. Okoli srede 15. stoletja v Ljubljani zelo cvetoča kiparska delavnost je ustvarila Marijin kip v cerkvici sv. Primoža in Felicijana v Završju v Istri. Posébno lokalno goriško noto pa kažejo spomeniki iz konca 15. stoletja, kot je n. pr. sv. Mihael « Tržiču, sv. Mihael v istoimenski cert kvici nad Ozeljanom ali trije dopisni r.elikvlarji v goriški stolnici, Ici vežejo rahle italske momente na osnovne (Nadaljevanje na 13. strani/
Kultura • umetnost	13
BOŽIDAR JAKAC
RAZSTAVLJA V TRSTU
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kakšne so značilne poteze Jakčeve umetnosti, kakšna je njegova razvojna pot?
O vsej njegovi umetnosti sedaj ob priliki te njegove le grafične razstave skoro ni mogoče govoriti. Jakac je najmočnejši v grafiki, vendar je močan in je zelo mnogo cfelal tudi z drugimi slikarskimi izraznimi sredstvi, z oljnatimi barvami, z akvareli, s pasteli, s tempero in z njimi ustvaril prave mojstrovine, ki ob tej priliki niso razstavljene, torej si jih naše občinstvo ne more ogledati.
V	prvi svoji slikarski razvojni dobi takoj po zaključku srednje šole, ko ga je uvajal v slikarstvo patrijarh slovenske likovne umetnosti Rihard Jakopič, je Jakac slikal največ s. pasteli po impresionističnih vzorih. S prenežnimi barvnimi odtenki je podajal liriko slovenske pokrajine, posebno svoje Dolenjske, Novega mesta.
V	tej dobi o grafiki pri njem ni sledu.
V. drugi umetnostni razvojni fazi, to je piedvsem v. času študija v Pragi, je ustvaril mnogo mojstrskih del predvsem grafičnih, ki jih je bilo precej tudi pri nas razstavljenih, Na njegovo tenkočutno, še rahlo romantično nastrojeno duhovnost, v vojni dobi silovito pretreseno, je globoko vplivala skrivnostna Praga z mračnimi ulicami, ki so rodile tajinstveno legendo o Golemu, ter v neki meri tudi njegov vj?liki učitelj Broemse, Klin-gerjev učenec.
Vendar Jakac tudi v tej povojni razvihrani dobi ni zašel v kako umetnostno programsko skrajnost, V. kako problematično eksperimentiranje. Predmet njegovega slikanja je vedno iz realnega sveta, ki mu
ITALIJANSKI SLIKAR ALFRED ZECCA RAZSTAVLJA V GALERIJI «SCORPIONE»
V	galeriji «Scorpione je bila odprta dne 7. t, m. razstava italijanskega slikarja Alfreda Zecca. Zecca nam v svojih akvarelih slika in tol-maži lombardsko pokrajino. Predo-iuje nam to pokrajino v soncu ali megli z neštetimi njenimi naravnimi motivi. Ton njegovega slikanja je optimističen in naraven. Odlika njegovega prikazovanja je mnogovrstnost prehodov barvnih odtenkov, ki se mu vsiljujejo, ko začudeno občuduje naravo.
vzbuja čustva, nastrojenja, ki ga ženejo k razmišljanju, k umskemu poglabljanju. Primerjajte iz te dobe mojstrske grafike kot pMati in hči» Z izrazom nežne materinske ljubezni, «Prijatelja» z duhovnim, skoro mrzličnim izrazom' v očeh. Dva človeka kažeta v elegantni, foi-malno skrajno dognani obliki razpoloženja dveh ljudi, morda zakoncev, ki sedita pri isti mizi, a živita vsak osamljen v svojem svetu; mračna usoda ju biča kot veter osamljeni grm na obzorju, ki ekspresivno spremlja in ponazoruje to nastrojenje. Podobno ]e tudi v čustveno prenasičeni «Kavami», kjer tlačijo mračna razpoloženja vsakega posameznika. Kompozicijsko osrednja figura, v sredi stoječi gost z mrtvaškimi ličnimi kostmi, podčrtuje težko nastrojenje prizora. Na sliki, «Nad parkom», so posebno jasne podobe, v neznanih hrepenenjih izrazito nategnjene ali V obupu sklonjene, kakor, je «Deklica» vsa sključena pod visečimi vejami, ki so fantastično skrotovičene kot naproženi kremplji nad žrtvijo. V isto duhovno ozračje moramo postaviti tudi zamišljenega «Mojega prijatelja», zagonetno «Zensko», skrivnostno «Praško stopnišče», duhovno napeto vzdušje slike «V gledališču» (v izložbenem oknu), v. mrzličnih blodnjah razbi-čanega «Ponesrečenca», usodno «Silvestrovo», mračne «Sence», «Na karnevalu», «Moja mati» itd.
Se važnejša za Jakčevo ustvarjalnost je naslednja razvojna doba, doba realizma, kjer je pač umetnik našel v največji meri svojo duhovno naravo. V tej drugi dobi lahko opazujemo, da se ni nikdar mnogo oddaljeval od zunanje resničnosti sveta. Grafika mu je rešila jasnost oblike, lepoto linije. V času, ko so se njegovi sodobniki izgubljali pod vsemi mogočimi povojnimi vplivi, se je on odločno obrnil k resničnemu, prirodnemu svetu, k jasno oblikovani telesnosti p)-edmetov, dosledno kompozicijsko razporejeni v prostoru, s kar najstrožjo točnostjo risbe, ki spominja na stare velike nordijske mojstre risbe, na Rembrandta itd. Vendar ne zapada V ilustrativnost, v. šablonsko virtuoznost ali v fotografski verizem. Slikarjeva umetniška zamisel in predelava je povsod jasna iz razpoloženj, ki dihajo iz del, bodisi da gre za z pialo karakterističnimi potezami podano krajino bodisi za z
(Nadaljevanje z 12. strani) * 1
tirolske pobude, ki se močno ločijo od sodobnih "furlanskih plastik. Za zadnjega goriškega grofa Lenarta napravi načrt za nagrobni kamen tirolski slikar Simon iz Taistna, na Gorenjskem pa se okoli Škofje Loke in Kranja pojavi v 2. pol. is, stoletja vrsta kipov, ki kaže pokmetene forme brik-senskih tirolskih vzorov iz karnijske šole, kar dovoljuje misel, da so prenos teh oblik posredovali najbrž spet beneškoslovenski rezbarji, v začetku 16. stoletja pa se tudi na Goriškem pojavijo izdelki koroških rezbarskih delavnic, tako oltar pri Sv. Križu nad Kojskim in kipi pri Mariji Sn'ežni nadi Avčami iz drugega desetletja 16. stoletja. Pri političnih ih trgovskih zvezah med Goriško in Koroško nam je ta pojav razumljiv, saj je ta čas prav koroška politika bila v vzhodno alskih deželah vodilna. Na splošno pa kipi, ki so nastali na primorskih tleh, kažejo iste značilne grafične poteze kot slikarstvo — poglejmo le Marijin kip v Kojskem iz
1. polovice 15. stoletja ali malo mlajšega v Podpeči v Slovenski Istri.
17. stoletje pomeni v arhitekturi trdoživo vztrajanje pri podedovanih srednjeveških oblikah, v kiparstvu pa se vedno močneje uveljavlja domača kamnoseška obrt. Na drugi strani pa se preneha import lesenih izdelkov kranjskih podobarskih delavnic in njih vpliva, kot pričajo krasni «zlati» oltarji» na Ravnah nad Črničami, v Podbrju pri Vipavi, v Britofu ob Idriji, čeprav se tu pridružujejo tudi vplivi beneških oltarjev, kot kaže tudi veliki oltar Sv. Ivana v Cile v Beneški Sloveniji. Slikarstvo 17. sto letja navadno ne presega poljudne, a dekorativno efektne stopnje; med najkvalitetnejša dela tega časa moramo prišteti l. 1668 nastalo sliko «Vseh svetnikov» pri kapucinih v Sv. Križu v Vipavski dolini, ki je psihološko, l
kompozicionalno in koloristično nadpovprečno delo kapucina Fr. Ožbalda.
Z dozorelim barokom se v srcu Slovenije umetnostno vedno bolj uveljavlja Ljubljana, ki priteza v svoje območje tudi primorske umetnike, pa nato sama deluje s svojo umetnostno kulturo spet nazaj na Krasu. Glavna v Ljubljani delujoča kiparska mojstra ali morda bolje, podjetnika — Mihael Kuša in Luka Mislej sta doma iz Vipavske doline, Kušove oltarje sieča-mo po Gorenjskem in Primorskem (Ajdovščina, Lokavec). Največji kranjski paročni slikarji ustvarjajo slike za primorske naročnike: Valentin Metzinger za Vipavo, Gorico, za Kras in za Trst . . . Fran Jelovšek ustvarja freske v Vipavi. Fortunat Bergant slike za Cerkno. Primorska sama pa je rodila četrtega med njimi, Antona Čebelja (Ajdovščina 1722), ki se, čeprav delujoč v Ljubljani, rad povrača v rodne kraje, ki jim zapusti najlepši spomin v freskah in oltarnih slikah cerkve sv. Petra v Dobravljah pri Ajdovščini iz 1. 1768. Bogata, beneško inspirirana kamnoseška obrt, ki je ustvarjala vrsto kamenitih oltarjev po primorskih cerkvah — omenim naj le oltar v Kanalu ali v Šmartnem v Brdih! — je pogojena v sami kameniti strukturi kraških tal, ki se odraža tudi v izdelkih ljudske umetnosti vse do naših dni.
Najvidnejše slikarsko ime-, ki nam ga je podarila Goriška v 19. stoletju pa je naš največji slovenski portretist Josip Tominc (Gorica 1790—1866), čigar dela so razširjena po vsem svetu, dočim je med slovenskimi modernimi slikarji rodila prav Primorska vrsto močnih umetniških osebnosti: Gvido Birolla, Andreja Bucika, Saša in Avgusto Santel, Alberta Sirka, Vena Pilona, Ivana Čarga, Milka Bambiča, Franca Pavlovca^ Avgusta Černigoja, Frana Stiplovška, Lojza Spacala itd-
EMILIJAN CEVC
vsemi potankostmi plastično ' podano figuro ali za portrete, ki jih poživlja nele gradnja, marveč tudi značilna duhovnost.
Je to razvoj, ki ga je umetnik dosledno doživljal približno od 1925. leta dalje v vedno jasnejši meri, od dobe, ko je telesnost še komaj nakazana z naglimi potezami kot n. pr. v. «Luksemburškem vrtu», «Ob Seini», pri «Vrbah» — pa do vedno bolj plastično oblikovanih predmetov, kot je klasična mojstrovina «Martinama na Jesenicah», «Moja mati», do medvojnih in povojnih motivov, kjer so predmeti naravnost modelirani, kot so posamezni portreti n. pr. Miheličev, Mladega bombaša, Mojega očeta, Piceljnove mame, ali grafike «Iz Novega mesta», pes partizanski ciklus jedkanic ali vrsta grafik iz Istri.
Grafična umetnost, ki jo je Jakac pri Slovencih datiral do evropske višine in jo danes na Akademiji predaja novemu pokolenju, nam je jasno pokazala njegovo umetniško raven, tržaški in italijanski javnosti pa odkrila vrednote, ki jih ni slutila ali ni hotela videti.
JELINČIČ
TRŽAŠKI SLIKARJI V LJUBLJANI
Na sliki je skupina slovenskih tržaških slikarjev, sredi med njimi je minister za znanost in kulturo vlade LRS dr. Jože Potrč, zadnji na desni pa prorektor Akademije za upodabljajočo umetnost Božidar Jakac.
Tržaški slovenski slikarji
RAZSTAVLJAJO V LJUBLJANI NAD 100 DEL
Postavljena je nova kulturna vez z matičnim narodom
V nedeljo 4. t. m. se je začela v Ljubljani v Moderni Galeriji razstava sedmih tržaških slovenskih slikarjev. Prvič so se slovenski javnosti v matični domovini predstavili s svojimi deli na skupni razstavi slovenski upodabljajoči umetniki iz Trsta i,n sicer Avgust Černigoj, Lojze Spacal, Jože Cesar, Avrelij Lukežič, Rudolf Saksida, Robert Hlavaty in Bogdan Grom. To je kulturni dogodek, ki je naravnost neocenljivega pomena za nadalj-ni razvoj našega skupnega občeslo-venskega kulturnega in umetniškega snovanja po tolikih letih nasilno pretrganih duhovnih vezi med slovenstvom Tržaškega ozemlja in ostale Slovenije. Le posamezniki so mogli v dobi med obema vojnama, — in še ti le deloma in od časa do časa ter stežavo — zasledovati razvojno pot slovenske upodabljajoče umetnosti onstran meje. In tudi ljubitelji umetnosti iz Slovenije si niso mogli biti na jasnem kaj delajo slovenski umetniki v Trstu, kako se razvijajo, kakšna so njihova duhovna nastrojenja, kakšna je njihova umetnost. Edinole pripovedovanje kakega priložnostnega gosta v Ljubljani ni moglo slovenskim umetnikom v Ljubljani in drugod po Sloveniji, ljubiteljem umetnosti, kritikom in javnosti predočiti stvarnega stanja kulturnega dela naših tukajšnjih umetnikov. Pa Se tu pri nas njihovo delo ni moglo zaiti med slovensko javnost, ker nismo imeli možnosti prirejanja razstav. Dejstvo je, da bo s to razstavo v Ljubljani ljubljanska javnost še pred tržaško slovensko javnostjo prišla do širokega razgleda po umetniškem delu in prizadevanju navedenih tržaških slikarjev. Toliko slik na eni sami razstavi, kot jih je sedaj razstavil vsak izmed naših slikarjev, ni mogel še nihče v Trstu sam razstaviti, pa niti po vojni ne, o kaki skupni razstavi pa ni bilo govora, ker nismo imeli razstavnih dvoran predstav na razpolago. Saj je pred vojno včasih razstavljal Černigoj javno in tudi Spacala smo spoznali, toda kulturna zavest Slovencev v Trstu ni mogla s tem obogateti, ko pa nismo imeli tiska, da bi lahko javnost obveščali o razvojni poti naših umetnikov. Toda kljub temu je umetnost naših umetnikov živela in svojo življenjsko silo nam jasno prikazuje na tej razstavi. Marsikdo se še spominja, da je pred drugo svetovno vojno nekajkrat razstavljal v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu Avgust Černigoj. Tedaj so te razstave prav gotovo zadele na precejšnje zanimanje ljubljanske javnosti. Vendar pa lahko rečem, da takega zanimanja kot ta razstava tedanje razstave niso dosegle. V dveh dnevih bivanja v Ljubljani ob priliki te razstave sem se lahko sam o tem prepričal. Duhovna pripravljenost ljudi tostran in onstran meje je danes povsem čustvenejša miselnejša in
pogoji so danes popolnoma drugačni, stvarnejša. Duhovni in materialni
Pri otvoritvi razstave so bili navzoči minister za znanost in kulturo Dr. Jože Potrč, minister za finance Zoran Polič, podpresednik prezidija LSR pisatelj France Bevk, rektor univerze Dr. Anton Melik, rektor akademije za upodabljajočo umetnost Gojmir Anton Kos, predsednik Zveze likovnih umetnikov FLRJ Božidar Jakac, direktor ljubljanske drame Slavko Jan in še mnogi drugi javni in kulturni delavci, umetniki, kritiki, znanstveniki in ljubitelji ter poznavalci umetnosti. 2e med pozdravnimi govori so začeli prihajati še mnogi drugi obiskovalci.
Tehtne so bile besede vseh govornikov, ki so v zgoščeni obliki in z jasnimi mislimi poudarili pomen te razstave. Tov Coro Skodlar, ki je govoril v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov je med drugim dejal: «Z vašim delom nam prikazujete svoja umetnostna hotenja, ki
V okviru «Dneva slovenske kulture» bo predvajalo Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje ves teden na stadionu «Prvi maj», drame in komedije iz svojega letošnjega repertoarja. Predstave bodo na prostem po naslednjem vrstnem redu:
Sobota 10. junija ob 20.30 OGENJ IN PEPEL Mira Pucova režiser: Milan Košič
Torek 13. junija ob 20.30 TARTUFFE Molière
režiser: Jože Babič
Četrtek 15. junija ob 20.30 DONOSNA SLUŽBA A. N. Ostfovski režiser: Jože Babič
Sobota 17. junija ob 20.30 SUMLJIVA OSEBA Branislav Nušič režiser: Milan Košič
Nedelja 18. junija ob 20.30 KOBILICE Lillian Hellman režiser: Modest Sancin
CENE:
Parter	.............. 200 lir
Tribuna . . . ... 100 » Stojišče za mladino . .	50 »
Prodaja vstopnic dva dni pred vsako predstavo pri «Adria-Express», Ul. Fabio Severo 5b, od 8. do 12. in od 16. do 18. ure.
so izraz življenjskega okolja v katerem živite. V tem pogledu je za nas nadvse poučna primerjava med vaši« mi umetnostnimi stvaritvami in deli naših upodabljajočih umetnikov.
Dr Jože Potrč, minister za znanosti in kulturo LR Slovenije, je dal duška mislim in prepričanju vseh nas s svojo ugotovitvijo o nedeljivosti slovenske kulture to in onstran meje, ki marsikomu ne gre v račun.
Iz pozdrava predsednika Zveze likovnih umetnikov FLRJ Božidarja Jakca je bila čutiti iskrenost naših načel, poštenost in plemenitost našiK namer ter prirodnost naših prizadevanj: «Izredno važen dogodek je sedanja razstava sedmih tržaških umetnikov, katerim bi želeli, da bi se v bodoče pridružili še tržaški umetniki italijanske narodnosti, ki jim je resnica in iskreno mednarodno sodelovanje pri srcu. S svojo udeležbo bi pokazali svojo umetniško širino ter trdno voljo do resničnega sodelovanja za mir in sporazum med narodi, kar je predpogoj za mirno umetnostno ustvarjanje.
V imenu SHPZ se je prirediteljem z občutenimi besedami zahvalil tov* Jelinčič Zorko.
Vsakdo izmed razstavljalcev je prikazal s svojimi slikami svojo razvojno pot in vsi skupaj so predočili razvojno pot slovenskega trdega in žilavega umetnostnega prizadevanja v Trstu, ki ga nasilje ni moglo zatreti. Dobil sem vtis, da bo ta razstava močno odjeknila pri slovenski javnosti. Zanimanje za umetnost je v Ljubljani in v Sloveniji zelo veliko in vkoreninjeno v duhovnem nastrojenju. Čutil sem, da je javnost napeto pričakovala to razstavo in sicer zaradi velikega zanimanja za naše tržaške življenjske prilike in za naše življenjske in borbo v Trstu, prav tako pa tudi, ker so želeli videti, na kakšni stopnji je naša slovenska umetnost v Trstu. Naši umetniki so naleteli na veliko razumevanje, njihova umetnost je močno učinkOr vala in vtis imam, da so obiskovalci dobili mnogo več, kot so pričakovali. Taki so prvi vtisi s te razstave Toda prisluškovali bomo še naprej, da vidimo kakšni bodo odnosi slovenske javnosti do te razstave. Za Tržačane bodo mnenja in vtisi zelo važni, kajti tudi ob teh mnenjih bo naša slovenska umetnost v Trstu še močneje rastla.
Tudi s to razstavo se je Trst dejan-* sko vključil v ustvarjanje skupne slovenske kulture. Tudi Trst bo prinesel svoj delež, svojo noto k splošni slovenski miselnosti, k splošnemu slovenskemu duševnem nastrojenju. Vsi se živo zavedamo, da je tako, ml tu in Slovenci lam v svobodni domovnl. Tenko bomo prisluškovali utripom naših src, da bomo v njih žačutili našo skupno kulturno obogatitev. Vi lem je veliki pomen te razstave.
X Ib
14
11 ii d s im TEDNIK
Film • šah • radio
PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH
We daleč od Sicilije leži otok 1 mal film «Stromboli» in pričelo
Vulkan, ki je znan po svojih vulkanskih izbruhih. Leta 1946. so štir je mladi Sicilijanci, ki so se zelo Zanimali za potapljaštvo, snemali nekaj dokumentarnih filmov. Eden izmed Sicilijancev Renzo Avanzo je zasnoval vsebino za film «Vulkan» in jo predložil svojemu bratrancu Robertu Roselliniju, ki mu je obljubil, da izdela celovečerni film: kot glavna igralka je bila določena Anna Magnani. Ko pa je Rossellini spoznal v Hollyiooodu Ingrid Bergman, je besedo glede «Vulkana» prelomil. Sicilijanci pa niso izgubili poguma in so si poiskali novega režiserja, in sicer Willia-ma Dieterla, ki je znan Po svojih filmih: «Pasteur», «Zola», «Juarez» %td. Blizu Vulkana je Rossellini sne-
7iémdka
KRONIKA
Hrvatsko fil^nako podjetje «Jadran fUmv je izdelalo dokumentarni barvni film «Jugoslovanski Jadran», začelo pa snemati nov dokumentarni film «Mladi mornariški kadri».
* C
Zvezda film pripravlja nov umetniški film «Vojni tovariši», za katerega je napisal scenarij mladi književnik Arsen Diklič; režira Nikola Rajič.
*	< e
Med odkritji, ki so zrevoiucioni-rala film V zadnjih letih, spadajo nedvomno: zvok, barva in televizija. V Italiji pa pomenj važen vir novih filmskih stvaritev' odkritje Sicilije. Ta sredozemski topli otok 3 svojim se vedno srednjeveškim družbenim redom, nudi pisateljem snov za filme, ki družijo pustolovstvo zapadnih filmov z romantično ljubeznijo — realnost in fantazijo. Obenem je pa Sicilija bogata s folklornimi značilnostmi, tradicijami, šegami in navadami. Med najboljšimi filmi, ki obravnavajo sicilske probleme, je film «V imenu zakona», zdaj pa so pričeli snemati nov film ped naslovom «Neizprosni».
*	* ■»
Napredni ameriški filmski režiser Edvard Dmytrik snema X Angliji dva fihna «Skušnjava» in «Naš
sc je tekmovanje. Doslej smo siedali v Trstu le fdm «Vulkan», ki baje «Stromboli» prekaša.
Film «Vulkan» obsega vrsto izredno zanimivih in napetih scen, ki pa si niso enakovredne niti niso med seboj dovolj povezane. Tako so na pr. res lepe slike, ki prikazujejo potapljaški šport, ribolov ali kako pridobivajo kamen plovec, vendar trpi zaradi njih enotnost dejanja. Koncentracija dogodkov bi lahko prinesla več napetosti, zlasti v začetku filma, ko se Magdalena vrača na ukaz nravstvene policije v rodni kraf. Magdalena, ki se po IS letih razočarana vrne iz mesta in živi kot tujec med domačini, ki jo prezirajo, brani kot levinja nedolžnost stoje sestre. Ko jo brezvestni zapeljivec noče poslušati ter pustiti njene sestre, povzroči njego, vo smrt. Zgodba dobro označuje vsakdanje življenje otoškega prebivalstva ter nudi mnogo dramatičnih elementov, ki so odlično u-speli po zaslugi dveh prvovrstnih igralk, kakor sta Anna Magnani in Geraldine Brooks; manj zadovoljiv je Rossano Brazzi. Vendar pa film vsebinsko nekoliko peša: kako na pr. da vedo vsi ljudje in tudi policija za zločine zapeljivca razen ene osebe? Tudi ne iščejo zločinca, ko potegnejo iz vode mrliča. Prav tako ne zaključi zgodbe dovolj učinkovita zadnja Mika, ki prikazuje izbruh Vulkana. Vendar pa ima film kljub nekateri površnosti mnogo odlik, ki ga dvigajo nad poprečje.
vsakdanji kruh». V tem filmu prikazuje življenje bruklinririh delavcev zidarjev za časa velike gospodarske krize v Ameriki leta 1929. Scenarij je izdelan po romanu Petra di Donata «Kristus med zidarji». Eno glavnih vlog igra italijanska igralka Dea Padovani,
# « *
Slovensko fUmsko podjetje «Triglav film» zaključuje snemanje drugega slovenskega umetniškega filma «Trst» ter pričenja s snemanjem «Visoške kronike»; pripravljeni so pa tudi že scenariji za tri nadaljnje umetniške filme; M, Bora «Bele vode» in «Martin Krpan» ter scenarij B. Krefta «Dr. France Prešeren».
Anna Magnani v filmu (Vulkani
„V NEBEŠKEM KRALJESTVU
n
«Nebeško kraljestvo» se iročno imenuje dekliška poboljševalnica, Za katero bi bil primernejši naslov «Pekel». V tem zavodu se odigrava zgodba mia doga dekleta Marijo, ki mora s svojimi tovarišicami prestajati najhujše muke zaradi zlobe zagrenjene predstojnice in ki končno zbeži z ljubljenim človekom,
Film nam brezobzirno osvetljuje sramotne razmere v poboljševalnicl: odlično nam prikaže vse histerične Izpade predstojnice do gojenk m zlasti do Marije, s čimer ostro obsoja srednjeveške metode In kazni pri vzgoji, ob Mariji močno poudari, da trdna vera v moč ljubezni In pravice vodi v odrešenje. Kaj pa z ostalimi, ki jim rešitev ni prišla od zunaj? Tudi ob njih vidimo, da ljubezen človeka zboljšuje, kajti Marijino pripovedovanje o ljubljenem človeku jim da vero v življenje. Film tudi dobro poudari, da je važno vzgojno sredstvo dobrota. Surovo in brezobzirno ravnanje z dekleti je vodilo samo besen odpor, vse drugače pa so reagirale na ukaze nove uvidevno predstojnice. Film nam pa samo na splošno nakaže pot k pravilni i'zgoji, problema pa ne izčrpa, ker bi nam moral nekaj primerov rešiti individualno Nekoliko trpi film tudi na
stilni neenotnosti, tako ni n. pr. ravnovesja med posameznimi epizodami; ponekod Jc tudi preveč vidno Iskanje efektov, vendar pa ta film kljub raznim napakam včasih kar izredno učinkuje. Tako v sceni ko okrog samomorilke korakajo dekleta v krogu lu s svojim vedenjem ter obrazi izražajo mržnjo do ravnateljice, ki je ena najbolj dognanih postav v filmu. Nepozabna je tudi slika o gladovni stavki.
V	filmu smo lahko ovčudovall sijajno Igro Suzy Frlm, ki je predstavljala ravnateljico, dalje Susanne Cloutier v vlogi Marije, omeniti pa je treba še vrsto novih igralk, ki so prav dobro rešile svoje vloge.
V	New Torku v'zadnjem času iKJgosto prikazujejo stare filme Chaplina, Davida Grifitha in druge. Uspeh je tako velik, da je lastnik nekega kina sklenil 2 družbama Faramount in Columbia pogodbo, po kateri ima samo on pravico predvajati njih stare filme.
Zmaga Kitajske revolucije je pripomogla tudi filmski umetnosti do razvoja. Do nedavna so snemali samo filmske žurnale in dokumentarne filme, zdaj pa so pričeli že z umetniškimi filmi.
POZICIJSKA IGRA
Vsi močni igralci so odlični poznavalci pozicijske igre, brez katere v moderni šahovski tehniki ni mogoče dobro voditi partije. Velemojster Ke-res je v naslednji partiji pozicijsko odločilno nadigral svojega nasprotnika.
Beli: Gelier	Crni: Keres
1.	e2-e4	e7-e5
2.	Sgl-fS	Sb8-c6
3.	I.f l-b5	a7-a6
4.	Lb5-a4	Sg8-f6
5.	0-0	b7-b5
6.	La4-b3	d7-d6
7.	c2-c3	--------
Na 7. Sg3 bi črni dobil po d5 8.
ed5: Sd4 lepo protiigro.
7.	—------- • LfiJ-e7
8.	d2-d4	--------
Mladi mojster zaostri igro, preden
dovrši vse priprave kot je to običaj v španski igri. Teorija priporoča 8. Tfl el 0-0 9. h2-h3 itd.
8- --------	Lc8-g4
9.	h2-h3	Lg4-h5
Keres noče menjati na 13, ker bi
beli kijub oslabljeni kraljevi poziciji 9. -------- Lf3: 10. Df3 ed4: n.
Tdl ali 9. ---------- gf3: imel dovolj
obrambe, da bi zadržal vse napade črnega
10.	d4-d5	Sc6-a0
11.	Lb3-c2	c7-c6
12.	dS-cfl:	Dd8-c7
13.	a2-a4?	--------
Značilna otvoritvena napaka, katero Keres mojstrsko izkoristi. Pravilno je bilo 13. SbU2.
13.	-------- b5-b4!
Crni je oslabil belo damsko krilo.
Beli že ima prve težave. Iskati mora ravnotežje na drugem mestu. Središče je dovolj čvrsto, da bi tu mogel doseči kake prednosti. Zato pričenja z igro na kraljevi strani, kjer res doseže lepe izglede za napad.
14.	Ddl-d3	--------
Po 14. cb3: Sc6; 15. Ld2 - 0 - 0 bi
imel črni močno igro na odprti c linij. Z igrano potezo se je rešil vezave J n osvobodil skakača na 13. Obenem pa pripravi prostor stolp in za polje dl in napada kmeta na a6 ter s tem veže stolp na »8.
14.	---------------------------- 0-0
15.	Sf3-h4	Tf8-c8
Hoče si obdržati oba lovca.
16.	Sh4-f5	Lc7-18
17.	Lcl-g5	Sf6-c8
18.	S15-e3	--------
Beli je na kraljevem krilu zelo vešče
manevriral. Sedaj ne bi bilo dobro
18. -------- Sc6: 19. Sd5 Db7 20. a5!
in črni bo zašel v težave.
18.---------	b4-b3!
Zelo močna poteza, s katero omrtviči vso damsko krilo. Namen te poteze je c*zojiti za skakača polje e5, do' koder bj napadal kmeta a4. Kmeta
beli ne bo mogel braniti. 2e sc poka-zujejo senčne strani poteze 13. a4?
19.	Lc2-dt	LIi5-dl:
20.	Tfl-dl:	Dc7-c6:
21.	Sbl-d2	Se8-c7
22.	Lg5-h4?	--------
Beli ignorira nevarnost na damskem krilu in hoče še vedno napadati črnega kralja. Bolje je 22. Sd5 Se6 23. Le3 z namenom, da po Sc5 zamenja tega nevarnega skakača:
22.	------- Sc7-e6
23.	Se3-d5	Se6-c5
24.	Dd3-f3	--------
Črni mora paziti na razne pretnje direktnega matnega napada. Pokazalo se bo kmalu, kdo od obeh nasprotnikov je pravilno precenil pozicijo na šahovnici.
24.	------------------------- Ta8-a7
25.	Sd2-fl	Sa5-c3
26.	Sfl-e3	Sc4-e3:i
Slabo bi bilo Sb2:, ker se po Sf5
črni ne bi mogel obraniti napada.
27.	Df3-e3:	a6-a5
28.	f2-f4	--------
Sedaj, ko je kmet na a4 obsojen na
pogubo, poskusi še nov napad na kraljevem krilu. Kmet e4 je naenkrat slab.
28.	------------------------- c5-f4:
29.	De3-f4:	Tc8-e8
30.	Tdl-el	--------
Žrtev 30. S16+ ne gre n. pr. 30.
-------- gf6: 31. Dg3+ Lg7 32. Lf6:
Se6 33. Td6: Dc7! 34. e5 Kh8 in črni dobi.
30.	----------------------- Te8-e6!
Keres se odlično brani. Slabo bi
bilo 30.----------Sd3 21. Sf6+ Kh8
32. Dg3 iu beli bi se obdržal.
31.	Lh4-f2	--------
Beli je prenehal z nadaljnjim napadom videč, da ne bo imel uspeha. V protinapadu v-.maga črni brez težav.
31.	------------------------ Sc5-d3
32.	Df4-d2	Sd3-el:
33.	Lf2-a7:	Sel-c2
34.	Tal-fl	Te6-e4:
35.	Tfl-f3	Te4-e5
36.	Sd5-f6+	--------
Beli je obupal nad igro in pospeši
konec. Po 36. Sf4 bi izgubil še enega kmeta.
36.	--------	g7-f6:
37.	Tf3-g3-t	Kg8-h8
38. Dd2-f4 beli se vda.
d6-d5
ŠTUDIJA
za samostojno analizo
Beli: Kc3, Tc2, a4 (3)
Crni: Kal, La2, a5, g3, h3 (5)
Bell na potezi remizira.
Rešitev priobčimo v naslednji številki.
Rešitev študije
Beli: Kci, Shl (2)
Crni: Kf3, c6, e3 (3)
Beli na potezi remizira.
Na zanimiv način beli pripelje zaprtega skakača v igro.
1. Kdl c5 2. Kel c4 3. Kfl c3 4. Sf2!
ef2: pat ali 4.---c2 5. Sd2 in remis.
Inž. Sikošck Boris
Poročila v slovenščini vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.30) 13.00 19.30 in 23.05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15),
12.45	19.15 in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45. Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek pb 17.30. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 do 6.45 in od 7.15 do 7.30 (ob nedeljah od 7.00 do 7.1.) in od 7.45 do 8.15).
Petek: 9.6.56. 11.00 Oddaja za italijanske srednje šole. 12.00 Vedra opoldanska glasba. 12.30 Priljubljene melodije. 13.15 Glasbene slike. 13.45 Ljudska univerza (slov): Zgodovina družbe. 14.00 igra vaški kvintet. 17.40 Italijanske ljudske pesmi. 18.00 Športni pregled (ital). 18.15 Beethoven: Kreutzerjeva sonata za violino In klavir. 19.45 Sindikalna vprašanja (ital). 20.00 Uganite kaj igramo (ital). 20.30 Slušna igra (ital). 21.30 Iz Wagnerjevih oper. 22.00 Novo jugoslovansko gospodarstvo (slov): Jablanica.
Sobota: 1».6.S0	13.15	Pevski kon-
cert Slavice Balištute. 13.35 Gospodarski pregled (ital). 18.00 Pionirska ura (ital). 19.45 Pesmi borbe in svobode. 20.00 Hrvatski kulturni pregled. 20.45. Politični pregled (slov). 21.00 Veder sobotni večer (slov). 21.30 Igra zabavni orkester Radia Ljubljane.
22.00	Fouilletons (ital).
Nedelja: 11.6JM. 9.00 Kmetijska ura (slov). 9.30 Kmetijska ura (ital). 10.00 Iz jugoslovanske folklore. 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv). 11.15 Pester solistični spored. 11.45 Našim ženam (siov): Ob zaključku tedna matere in otroka. 12.00 Glasba po željah (slov). 13.15 Znane melodije. 13.30 Pionirska ura (slov). 14.00 Glasba po željah (ital). 17.00 Oddaja za pode-želje (slov). 18.30 Haydn: Kvartet o». 72. 20.00 Iz opernega sveta. 20 45 Po-Jitični pregled (ital). 21.00 Simleo-nični plesi. 22.00 Športni pregled (Ital).
Ponedeljek: 12.6.5». 13.45 Jezikovni pogovori (slov). 14.00 Mozart: Duo za violino in violo, izvajata violinist Albert Dermelj in violinist Srečko Zalokar. 17.30 Športni pregled (slov).
18.00	Glas mladih (ital). 18.15 Zna-
meniti operni pevci. 20.00 Rimski Korsakov: «Šeherezade». 20.45 Iz tržaškega ozemlja:	Pomoč Jugoslavije
istrskemu okrožju (slov). 21.00 Vesela ura (Ral). 21.45 Mallpiero: Canti alla madrigalesca. 22.00 Življenje jug narodov (hrv).
Torek: 13.6.5». 12.30 Liszt: Preludiji.
13.15	Schubtrt. Kvintet postrvi. 13.45
Kulturni	pregled	(ital).	14.00 Igra
orkester Radia Ljubljane p. v. Filipa Bernarda. 15.40 Paisiello: Balet Pro-zerpine. 18.00 Ljudska univerza (ital)',
18.15	Klavirski koncert Marjana Vodopivca.	19.45	Kulturni pregled;
Ostrovski (slov), 20.00 Opera.
Sreda: 14.6.5«. 13.15 Baletna glasba.
13.45	Gospodarski pregled (slov). 14.00
Igra veseli kvintet. 18.00 Z našim ljudstvom	(ital).	18.15	Beethoven:
Trio št. 7 v B-duru. 19.45 Partizanske pesmi. 20.00 Iz slovenske scenske glasbe. 20.30 Radijski obzornik (ital),
21.00	Slušna igra: Ivan Sergejevič
Puškin: Skopi vitez (slov). 21.30 Igra zabavni	orkester	Radia	Ljubljane.
22.00	-Življenje jugoslovanskih narodov (ital). 22.20. Koncert simfonične glasbe.
Četrtek: 15.6.5». 12.00 Iz opernega sveta. 13.30 Janaček: Vlaški plesi.
13.15	Glasbene slike. 13.45 Našim ženam (ital). 14.00 Igra Stojan Ste-novic s svojo kapelo. 18.00 Koncert basista Nikole Cvejiča, prvaka beograjske opere. 18.30 Wieniawski: Violinski koncert št. 2 v d-molu. 19.45. Predklasična glasba (brez Bacha),
20.15	Jezikovni pogovori (slov), 20.30 Komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. 21.00 Radijski obzornik: Povratek Italije v Afriko (slov). 21.15 Cesar F»anck: Violinska sonata v A-duru. 22.00 Potovanja po socialistični Jugoslaviji (ital). 22.20 Večerni koncert pestre glasbe.
čitajle Ut Otite
Fizkultiira
uganke
O__

15
0 namiznem tenisu
Jugoslovansko športno društvo «Spartakn iz Subotice in>a svojo šolo namiznega tenisa, ki predstavlja najvišjo obliko sistematičnega dela v vzgoji mladih igralcev namiznega tenisa. Sola traja dve leti in ima 4 razrede:	pripravljalni,
prvi, drugi in tretji razred. Ob zaključa enega razreda morajo učenci polagati izpite iz teoretičnega in praktičnega dela. Učenci, ki na izpitih ne pokažejo zadovoljivega uspeha, ne morejo p. višji razred. Lahko pa razred ponavljajo1 ali pa se uče izven šole.
V tej šoli poučujejo moderni namizni tenis, lei sloni na sigurni, nizki in sunkoviti obrambi ter hitrem iti pavtako sigurnem napadu. Stil igre mora biti pri učencu popoln, dopuščajo pa mu popolnoma svoboden razvoj lastne osebnosti v igri. Sola deluje že več kakor eno leto in bo prva generacija mladih namizno - teniških igralcev dokančala letos svoj študij. Bolo vodijo vrhunski igralci «Spartaka» in svoje delo opravljajo zelo po-šrtovalno. uspehi mladih igralcev, med katerimi so nekateri že zavreli vidnejša mesta, je veliko zadoščenje teh vzgojiteljev.
Odkod je prišel namizni tenis? Mnenja so, da je njegova domovina bila Indija ali Japonska, V 16. stoletju so že igrali v Franciji in Angliji razne vrste kombinacij namiznega tenisa in tenisa sploh. Namizni tenis je tedaj služil le v zabavo in ni imel nikakih pravil, kaj da bi že bila športna panoga! Loparji so imeli najrazličnejše oblike, pokriti so bili s per. gamentom ali plulo, žogice so bile iz raznovrstnega materiala. Sčasoma je lopar dobil stalno ovalno obliko, žogice so začeli izdelovati iz neke gumijaste mase, kasneje pa so odkrili žogice iz celuloida-Tedaj se je tudi razširil za to igro naziv, ping - pong, ki prihaja verjetno od zvoka, ki ga žogica povzroča, ali pa je to bilo trgovsko ime neke ameriške tvrdke, ki je te žogice prodajala.
Počasi je ta igra postala priljubljena športna panoga, ki sc je najprej razvila v Angliji, od tod pa po vsem svetu. Na Angleškem so bila leta 1890. sestavljena pravila. Po l. 1902. so začeli t! Angliji prirejati resne turnirje, 1927. pa je bilo prvo svetovno prvenstvo. 'Zenske so prvič Igrale 1928 kot dvojice, leta 1934 pa kot ženske ekipe. Poleg svetovnega prvenstva prirerajo že od nekdaj tudi mednarodna prvenstva posameznih držav. Tako je bilo lani v Opatiji 1. mednarodno prvenstvo Jugoslavije. Velik uspeh pa je Jugoslavija dosegla letos meseca marca na mednarodnem prvenstvu Anglije v Wembley Em-piru Poolu, kjer sta njena reprezentanta Žarko Dolinar in Vilim Harangozo v jinalni igri premagala angleški par Leach - Carrington.
Težave pred pričefkom
svetovnega nogometnega prvenstva
Pretekli teden je bil določen razpored tekem prve skupine: Brazilija: Mehika 24. junija v Rio de Janeiri!, Švica: Jugoslavija 25. junija v Belio Horizonte, Brazilija: Švica 28. junija v San Paulu, Jugoslavija: Mehika 29. junija v Porto Alegreju, Brazilija: Jugoslavija 1. julija v Rio de Janeiru in Švica: Mehika 2. julija v Porto Alegreju.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca odpotuje 10. junija iz Beograda v Bern, kjer bo odigrala nogometno tekmo z reprezentanco Svice, potem pa bo nadaljevala pot v Brazilijo. Iz gornjega razporeda pa vidimo, da bo morala jugoslovanska reprezentanca poleg klimatskih razmer premagovati tudi velike razdalje med enim in drugim mestom, kjer so določene tekme. Najprej bi morali jugoslovanski nogometaši odigrati tekmo v Belio Horizontu, nato odpotovati v Porto Allegro in od tod spet nazaj v Rio De Janeiro. Na tak način bi morali napraviti okrog 2710
km zračne poti v 7 dneh- Tako potovanje pa je naporno in bi Jugoslovani prišli na tekmo utrujeni. Zaradi tega je nogometna zveza Jugoslavije protestirala pri odboru za tekmovanje za svetovno prvenstvo in zahtevala naj vse reprezentance odigrajo svoje tekme v istem roku, t. j. v 8 ali 9 dneh. Med drugim so nogometni voditelji v brzojavki, ki so Jo poslali organizacijski komisiji, tudi pripomnili, da so prepričani, da tako težki in nemogoči pogoji za tekmovanje njihove reprezentance niso imeli namena otežiti sodelovanje Jugoslovanov na svetovnem prvenstvu in pričakujejo, da bo organizacija to popravila.
g: * - S
Uradno je bilo sporočeno, da je Portugalska navedla kot vzrok svoje odpovedi na sodelovanju na nogometnem svetovnem prvenstvu slabo psihološko stanje igralcev državnega moštva zaradi poraza v igri s Španijo.
Mliulinsko nogometno pr ven Nivo končano
S tekme Dijaki — Prosek
RAZNE VESTI
Francoska nogometna federacija je sklenila, da Francija ne bo sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu zaradi razporeda tèkem,
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Velikem Kleku, ki bo nekak zaključek letošnje smučarske sezone, bo sodelovala tudi Jugoslavija. Reprezentanco sestavljajo: Lukane Matevž, Lukane Slavko, Stefe Janko, Mulej Tinček, Cvenkel Franc, Bizjak Ljubo, Lukane Darinka, Adamič Bara in Zupančič Slavica.
Na novosadskem letališču v Jugoslaviji je zastavnik Lutovac Janko skočil v 12 urah in 50 minutah 132 krat s padalom in s tem postavil nov svetovni rekord v nepretrganem skakanju s padalom.
Francosko nogometno moštvo je v
Bruslju doživelo poraz 1:4.
Za tekmovanje za svetovno prvenstvo v telovadbi v kategoriji «A», ki bo od 14. do 15. julija v Baslu, so se prijavili Egipt, Francija, Iran, Jugoslavija, Finska, Avstrija, Švica in Madžarska.
Na prijateljskem nogometnem srečanju v Ljubljani med Odredom in Hajdukom iz Splita je Hajduk zmagal s 6:5.
18. Jnnija bo nogometno mladinsko srečanje med moštvom Tržaškega ozemlja in moštvom iz Ljubljane.
V	nedeljo bodo v Avstriji mednarodne motociklistične tekme, ki se jih bodo udeležili tudi jugoslovanski tekmovalci.
V	Bernu se bosta te nedelje srečali nogometni moštvi Jugoslavije in Svice.
Celokupno avstrijsko nogometno moštvo «Dresdan Friedrichstadt» bivši prvak sovjetske cone, je pobegnilo v zahodni del Berlina.
Tržačan Tiberio Mitri, boksač srednje teže, se bo 19. junija srečal v Providence (Rhode Island) z Amerikancem Joe Rindone.
Avstrijec Jo Weidin je na Dunaju premagal Francoza Stephana Oleka v 15 rundah in postal tako evropski prvak srednje teže.
Priprave fržaških kolesarjev
za dirko okoli Hrvatske in Slovenije
Kakor smo Se pisali, bo konec junija velika mednarodna kolesar, ska dirka po Hrvatski in Sloveniji. Dirka bo razdeljena na sedem etap. 24. junija bo start iz Ljubljane do Maribora, kjer bo cilj prve etape. Iz Maribora bodo dirkači vozili v Zagreb, kjer bo začetek tretje precej težke etape. Kolesarji bodo morali prevoziti 228 km. dolgo progo z raznimi vzpetinami, ki dosegajo tudi 1050 m. Cilj bo na Reki, kjer bodo tekmovalci imeli enodnevni počitek. Iz Pulja bod-o vozili v Portorož, od tod preko Sežane do Bovca. Tu se bo začela zadnja in najtežja etapa. Iz Bovca bodo šli preko Trente na Vršič (1600 m) in od tu preko Kranjske gore in Kranja v Ljubljano, kjer bo končni cilj.
Za to veliko tekmo so se jugoslovanski kolesarji s številnimi prireditvami temeljito pripravili in bodo brez dvoma skušali doseči čim čast-nejše mesto. Konkurenca bo kar precej huda, saj bo sodelovalo pri tej okrožni dirki, ki je že četrta, poleg jugoslovanskih in tržaških ekip kar 10 inozemskih. Prijavo so že poslali:	Italija, Luksemburg,
Francija, Avstrija in Tržaško ozem-lje, pričakujejo pa še pi-ijavo Anglije, Noifeškc, Finske, Danske, Svice in Holandske. Talco bo verjetno sodelovalo na tej veliki tekmi kar 250 kolesarjev, mehanikov, spremljevalcev in drugih.
Tudi tržaški kolesarji, ki so na lanski lil. okrožni dirki po Hrvatski in Sloveniji dosegli ogromen uspeh, so se začeli resno pripravljati. Tako je tržaški Velo 'Club organiziral za nedeljo kolesarsko dirko okoli Opčin. Ta dirka bo Prva preizkušnja za naše kolesarje. Po doseženih rezultatih bo tehnična komisija izbrala najboljše za sesta.
vq tržaške reprezentance. Start bo na Opčinah, od koder bo potem dirka na progi Via Nazionale, Fernetiči, Repentabor, Opčine. To progo bodo morali dirkači preteči 15 krat z razliko, da bodo pri 8. in 15. krogu podaljšali progo z Opčin v Trebče, Bazovico, Cave Facca-noni ter Opčine. Proga je dolga 176,900. km.
Prva mednarodna veslaška regata na Bledu
V nedeljo bo na Bledu prvo mednarodno veslaško tekmovanje. Blejsko jezero nudi za take prireditve res idealne Pogoje. Voda je mirna, dolžina jezera pa dopušča olimpijsko progo na 2000 metrov. Po jezeru bo postavljenih 5 vzporednih prog, ki bodo med seboj vidno ločene z vrvico. Vsaka proga je obložena z za&tavicsnn v višini 3 metrov. Poleg tekmovanja, ki bo razdeljeno na 11 tekmovalnih točk v presledkih po 20 minut, bo dopoldne še parada dela gozdarskih delavcev. Od inozemskih tekmovalcev so se prijavili Francozi, Avstrijci, Švicarji, pričakujejo pa še prijavo Italijanov. Prijavo so poslala veslaška društva: Zitrich Regataverein 12 tekmovalcev, Societé nautique iz GCneve 4. Club nautique iz Vichya 4, Albatros iz Celovca 14 in avstrijska zvezna reprezentanca z Dunaja 20 veslačev.
Na kolesarski dirki Giro d’Italia še vedno vodi Švicar Koblet v 31:1,55 pred Bartalijem (31:5,42), Martinijem (31:7,11) in Koblerjem (31:7,45) itd. Ti rezultati so s torkove etape Ferrara - Rimini.
SATOVJE
1. utrinek; 2. kovinska ptica; 3. družba okoli mize; 4. obl. glagola jokati; 5. prebivalec Kala; 6. zastanek; beneško - slovenski pesnik.
KVADRATNA
DVOJICA-
12 3 4
					6 7	
						
				5		
						
		5				
		6				
		7				
Vodoravno in navpično:
1. del glave; 2. pokrajina v Jugoslaviji; 3. živinče; 4. kamen; 5. reka v Srbiji; 6, veter; 7. žarek.
ZEMLJEPISNA
BESEDNICA
LE HAVRE, MENORCA, HEL1KON, VINTGAR. BENEČIJA, MAKARSKA
Iz gornjih besed vzemi po tri zaporedne črke in sestavi z njimi slovenski pregovor.
POSETNICA
DR. V. N. ZIKA
Kaj je poklic tega tovariša?
REŠITVE
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Gregorčič; 2. slap -Marjan; 3. slak - mast - dan; 4, os -Reka - grb; 5. tura - urar; 6. enota -breme; 7. noga - Arad; 8. Iva - Oton -ki; 9. oje . oven - Senj; 10. Aladin -lopa; 11. akademija.
Navpično: A. Slovenija; B. glas -
novela; C. zrak - toga - akt; C. ep -ruta - oda; D. mera - Ovid; E. omaka - Atene; F. rasa - bron; G. Crt-uran - li; H. lij - gred - soja; I. Ca-dram - Kepa; J. Nabrežina.
VERIGA
Veriga: kapica, carina, nasipi, piloti, tirani, nikoli, livada, darilo, ločila, lastovka.
rifili
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl t
Rokopisi se ne vračajo
Montebello B prvak
V	nedeljo je bilo po 3 mesecih tekmovanja zaključeno nogometno mladinsko prvenstvo. Tega dne sta se srečali samo še mladinski moštvi Dijakov in Proseka. Tekma se je končala z zmago Dijakov 2:1,
V	tem prvenstvu se je izkazalo nekaj nadarjenih mladih igralcev, ki .bodo v drugi sezoni že verjetno igrali v boljših ekipah najvišjega prvenstva. Tega uspeha so veseli mladi igralci sami, zadovoljni pa so tudi organizatorji. Mladi tekmovalci, med katerimi je marsikdo prvič igral v nogometni opremi, so pokazali precej borbenosti in smisla za šport, pa tudi disciplina je bila pri večini pohvalna.
Mladinski prvak je postal .Monte-bello B, ki si je v 10 tekmah pridobil 8 zmag, eno igro je izgubil, eno pa igral neodločeno. Dobi] je tako od 20 možnih točk kar 17. Za njim zaostaja le z eno točko Olimpija, tretje mesto pa Je zasedel Skedenj z 12 točkami. Pri teh igralcih pa moramo na žalost ugotoviti nediscipliniranost, zaradi katere so Izgubili marsikatero dragoceno točko, sicer bi njih uspeh bil veliko boljši. Ostale enajsterice kot Opčine B, Prosek, Polet, Sv. Ivan, Dijaki, Koštalunga in Bazovica so bile sestavljene Iz mlađih igralcev, ki so verjetno po večini prvič igrali na pravem igrišču in imeli proti sebi enakovredne ali celo močnejše sotekmece. Dali so iz sebe vse, kar so mogli in česar niso dosegli letos, jim želimo, da bodo v prihodnji sezoni.
Na zadnje mesto se je plasiralo moštvo Dinama, ki žal kljub svoji dobri volji ni moglo doseči niti ene same točke. Ta neuspeh pa Jim ne sme vzeti poguma, nasprotno, na igrišče morajo priti prihodnjič še bolj pripravljeni in se boriti tako dolgo, da bodo dosegli tudi prva najboljša mesta.
LESTVICA
Montebello B
Olimpija
Skedenj
Opčine B
Prosek
Polet
Dijaki
Sv. Ivan B
Koštalunga
Bazovica
Dinamo
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
0 10
34
34
25
24 10 22 30
25 20
7
5
15
12
K
10
15
22
39
34 20 25
35
17
IS
12
11
n
u
9
»
>
4
s
I. kolo jugoslovanske lahkoatletske lige
V	Ljubljani je bilo v nedeljo L kolo zvezne atletske lige ženskih ekip Enotnosti iz Ljubljane in Spartaka iz Subotice. Ljubljančanke so z velikim uspehom premagale žensko ekipo iz Subotice; dosegle so .12.333 točk, Spartak pa 11.546 točk.
V	Celju so se v prvem kolu srečala moštva Kladivarja, zagrebške Mladosti in Proleterja iz Osijeka ter ženski ekipi Kladivarja in Crvene zvezde. Doseženi so bili prav dobri rezultati, posebno se je izkazal v troskoku član Kladivarja Zagorc, ko je skočil z majhnim prestopom 14.58 m. Postavil je s tem rezultatom nov državni rekord. Kot ekipa je zmagala Mladost Z 28.517 točkami, drugi je bil Kladi-var, tretji pa Proleter. Qd ženskih ekip je bil prvi Kladivar z 12.045 točkami pred Crveno zvezdo.
V	Zagrebu so v tekmovanju nastopili atleti Enotnosti, Spartaka in Zagrebe. Prvi je bil Zagreb z 27.727 točkami pred Spartakom in Enotnostjo. Od ženskih ekip so zmagale atletinje Mladosti z 12.360 točkami.
V	Beogradu so se v 1. kolu pomerili Partizan, Crvena zvezda in tekmovalci državnega instituta za fizkulturo. Zmagal je Partizan (30.087). Bil pa je dosežen tudi nov srbski rekord v teku na 5000 m. y času 14:58,8, ki ga je postavil Ilič.
* * *
Atlet univerze v Yale (ZDA) Jim Fuchs je izboljšal svoj (svetovni) rekord (17,79) m postavil izreden rezultat 18,904 m.
Na atletskem tekmovanju v Budimpešti je Imre Nemeth postavil nov svetovni rekord v metu kladiva, ki ga je vrgel 59,38 m. daleč. Prejšnji rekord, ki ga je postavil lani je 59,57 m.
V	hockeyu na koleščkih je v finalni tekmi za svetovno prvenstvo Portugalska premagala Italijo s 4:1.
L iud5ki TEDNIK
16
OD BESED -
K DEJANJEM
Rred dnevi je govoril v Vidmu sam italijanski vladni presednik De Ga-speri in se ves cedil od izrazov prijateljstva in bratstva s slovenskimi sosedi. Skoraj v istem hipu pa je fašistična drhal napadala Slovence, ki So prišli pred De Gasperija manifestirat 7® osnovne pravice in protestirat proti terorju.

{/fi
y
SHSSÌWI
Svetopisemski pregovor:	Naj ne ve levica, kar dela desnica
SVETO LETO
IN VOLITVE
Iz Rima javljajo: V parlamentarnih krogih se širijo glasovi, da se administrativne volitve, ki so določene za letošnjo jesen, ne bodo vršile. Vatikan je namreč pritisnil na De Gasperijevo vlado, naj volitev ne bo, dokler trajg sveto leto, ker imajo ob volitvah levičarske stranke priliko, da razvijejo svojo propagandò, ki bi gotovo kvarno vplivala na množice romarjev, ki bodo predvidoma obiskali Rim in Italijo. Druge vesti javljajo, da je že sklenjena stvar, da se volitve letos ne bodo vršile.
Vrinja se vprašanje: Kdo prav za prav vlada danes v Italiji?
Med vrstami
Prijateljska roka. Dne 4 t. m je bi] De Gaspert na obisku v Vidmu in je seveda govoril svojim zbranim pristašem. Ker je meja prav blizu, se je spomnil, da je onkraj meje sosed, ter je nanj naslovil tele besede; «Pripravljeni smo podatj roko, da se tako spopi-nimo, da smo bratje in pa tudi da damo zgled Evropi, kako je treba skrbel; za obnovo».
Med instami: Prav vidimo v duhu De Gasperija, kako steguje svojo roko tja proti Triglavu. Ali ne bi bilo pametno, vsaj za začetek, če bj to roko spustil nekoliko navzdol, tako da bi zadela naravnost V Slovensko Benečijo, kjer tudi bi. vajo Jugoslovani, ki so .tako krvavo potrebni kakega dokaza o bratstvu in obnovi? Ali je prav, da drugemu ponujaš kravato, ko imaš sam. raztrgano srajco?
Sveto letp Se b0 podaljšalo. javljajo se glasovi in predlogi bj se sveto leto Podaljšalo do’ Ve-Uke noci 1951. v določenih kro-gih celò pravijo, da bo leto 1952 spet proglašeno kot «sveto leto» v počastitev stoletnice proglasitve brezmadežnega »početja.
Med vrstami: Svet je res gre-žen, toda vprašanje je, če so ravno «sveta leta» pravo zdravilo za to. Ali ne dišijo vsi ti predlogi bolj po tisti maniri; ki jo imajo podjetniki pri gospodarsko slabo uspelih
Po-
da
predstavah in ki nato javljajo, da se bo ta in ta prireditev ponovila — «na splošno zahtevo»?
300.000 ezulov? Italija nima svojih skrbi, zato se splošno zanima za istrske ezule. Nedavno je v Rimu nek ' govornik pred izbranim občinstvom trdil, da je v Italiji 300.000 istrskih ezulov. To številko bodo sedaj ponavljali Po listih, v knjigah, resolucijah, v parlamentu, do neskončnosti.
Med vrstami: Po ljudskem štetju, ki ga je leta 1926 opravila fašistična vlada, je imela Istra tedaj 294.492 prebivalcev. Od teh je treba odšteti okroglo 70.000 prebivalcev cone B, ki so na licu mesta; kajti če bj bila cona B prazna, kdo bi Pa bil potem preganjan? Ostalo , bi v Istri še 224.492 prebivalcev. Ce bj se vsi ti izselili, bi še davno ne dosegli števila 300.000! — Da, da! Ezuli so danes politična valuta in sledijo torej usodi vseh valut. Ena lira iz leta 1926 je danes vredna najmanj 10 lir. Torej: En istrski italijan iz leta 1926... itd'., pa pridemo na 300.000. Se premalo je!
JUGI
Toplo se ti zahvaljujem, ljuba Pepa, za novice s kominjormovske parade v Sv. Križu. Saj resnice
bi drugače ne seznala. Kajti ako vzameš v roke «Delavca« tako kot «Delo», da sta le še za otroke
se takoj lahko prepričaš.
Saj ti slomkovi česndči ne povejo ene resne.
In ni čudno. Pohajači,
zrasli v laških vzgajališčih, to so mojstrski idžniki, ki prikažejo dogodke vedno v taki pač obliki
kakor njim se zdi primerno. Pa pustiva to, Pepinat Drugič, rajši mi sporoči, daj «Madonna pellegrina»
bo prenehala z obhodi in e oviranjem prometa.
Jaz, kot veš, serri sama vermi ter že skozi dolga leta
. molim zase in za druge kakor vsaka verna žena.
Toda pot, ki jo ubira Vatikan, ni več poštena,
kajti kdo izmed kristjanov, naj v iskrenost še verjame, ko s Marijo svečeniki takšne uganjajo reklame.
Saj jih čuješ ob večerih: vpijejo ko jesiharji, se jezijo nad sprevodom kakor planšarski ovčarji,
ko ravnajo svoje črede.
Kam nas bo vse to dovedlo res ne vem, Pepina moja. Bržkone še bolj bo zmedlo
nekatere, ki žc itak se odmikajo od vére, kajti tudi tu je treba spoštovati neke mere.
Pa naj bo za danes, Pepa. Težko pišem zadnje čase, kajti dela je čez glavo v hiši: In na vrtu rase
zelenjava že bohotno ne da bi jo kdaj opleta. Oglasila se bom zopet, čim bom nekaj časa vjela.


0
Slamnatim buticam kominformovskem "Delu,
V svoji zadnji številki piše kominformistično Delo y enem izmed svojih bedastih člankov tele vrstice:	«Boljšega odgovora
paq ni mogel dati na titofašistična blebetanja, češ da pomeni imenovanje guvernerja prvo stopnjo priključitve vsega STO Italiji.» (f.e besede se nanašajo na neke Sforzane izjave),
■ Vsekakor je treba pozabljivim buticam pii «Delu» oživiti spomin na izjave njihovega italijanskerja doglavnika Pajetto glede pomena imenovanja guvernerja, zato prav, za njih, ponatiskujemo iz Unità izjave:
'jPAJETTA: «Olà, ma rannera slone non c*è stata! La verità è tfhe con la-nomina del governatore e l’evacuazione delle truppe si sarebbe realizzata una situazione che avrebbe aperto la via alla successiva annessione del territorio aintalia.
No lepo se bo zahvalil Pajetta mazačem pri Delu, ko mu odrekajo zasluge prvoboritelja za piiključitev Trsta k Italiji.
Toda je že tako, da sami ne vedo več, kako in kaj bi počeli, da bi se pi-ed Slovenci pokazali kot zagovorniki slovenskih interesov, pred gospodarji pa zagovorniki priključitve Trsta k Italiji. Slamnate butice pri Delu, celo Kraški b ur j i se smilite pri tej vaši suženjski roboti.
STARI GRAMOFON
V tržaškem občinskem svetu se je meci debgto o coni B najbolj odlikoval kominformislični .svetnik Gotnbacci, bivši fašistični «fedele milite» in sedanji kominfor mistični «fedele milite».
Ce Viđali me navije govorim kot star fašist ploščo novo vame vtakne prej fašist — zdak komformist
NA PREZI
TOŽBA MIROVNEGA GOLOBA:
v '	' •*' ;V
Dobro meni bi bilo kljub prestanemu trpljenju; samo tale mačka,divi »treseta mi po življenja.
Romarji - reveži
Romar in revež je skoraj isto. Pravi romar se preživlja od milo-darov, v kolikor se sploh ne posti in dela pokoro za svoje grehe. Tak revež je gotovo tudi portugalski kardinal primas Manuel Gonzales Grujeira, ki je te dni priromal v Rim.
Ko je .namreč dospel v Rim, je bil prvi njegov korak ta, da je prijavil izgubo kovčega, v katerem je imel 4 milijone, in ki ga je bil pozabil v vagonu. Policija se je hvalevredno potrudila in uspelo ji je da je kardinalovo revščino’ našla in mu jo izročila.
Rimljani so,poredni in so se tej revščini primerno muzali. Toda dobili so od merodajnih krogov, odgovor: «Kaj pa pomenijo 4 ’ mi-: lijohi pri današnji šibki valuti?».’
Pravilno! Saj gre za pravo bagatelo, katero n. pr, srednji dr-, žavni uradnik gladko zasluži * delom y kratki dobi — osmih le**