94 | Slovenska pediatrija 2021; 28(2) Pregledni znanstveni Ëlanek / Review article IzvleËek Eozinofilni pustulozni folikulitis otroške dobe (EPFI) je red- ka, idiopatska, ponavljajoËa se samoomejujoËa kožna bole - zen. Kaže se s folikularno ležeËimi papulami ali pustulami z eozinofilno infiltracijo. Spremembe navadno najdemo v lasišËu, lahko pa se pojavijo tudi drugje po glavi, vratu, trupu ali udih. bolezen se najveËkrat pojavi v prvih mese- cih življenja in poteka brez pridruženih sistemskih znakov. Navadno v nekaj mesecih do letih spontano izzveni. Zdrav- niki je pogosto ne prepoznajo in jo zato neustrezno (tj. pre- komerno) zdravijo. KljuËne besede: eozinofilni pustulozni folikulitis otroške dobe, EPFI, dermatoza, pustule, otroci, eozinofilija. Abstract Eosinophilic pustular folliculitis of infancy (EPFI) is a rare, idi- opathic, recurrent, self-limiting skin disease. It presents as papulopustules and folliculitis with eosinophilic infiltrates. The lesions are usually located on the scalp but also on other parts of the head, neck, trunk, or extremities. Most often it occurs in the first months of life and proceeds without signs of systemic illness. EPFI usually resolves spontaneously within a few months to years and is often unrecognised by physicians and consequently overtreated. Key words: eosinophilic pustular folliculitis of infancy, EPFI, dermatosis, pustules, infants, eosinophilia. Eozinofilni pustulozni folikulitis otroške dobe Eosinophilic Pustular Folliculitis of Infancy Klara Cvenkel, Mateja Starbek Zorko Slovenska pediatrija 2/2021.indd 94 10/06/2021 22:18 Slovenska pediatrija 2021 | 95 Uvod Eozinofilni pustulozni folikulitis otro- ške dobe (angl. eosinophilic pustular folliculitis of infancy, EPFI) je Lucky leta 1984 (1) opisal kot posebno razliËi- co odrasle oblike bolezni, ki so jo prviË opisali leta 1970 (2). KlasiËni eozinofil- ni pustulozni folikulitis (EPF) se poja- vlja predvsem pri odraslih Japoncih in se kaže s ponavljajoËimi se anularni- mi plaki s skupki sterilnih folikularno ležeËih papul in pustul, ki prizadenejo obraz, trup in ude (3). Opisali so dva novejša tipa bolezni, in sicer EPF, pove- zan z imunosupresijo, ki je pogostejša razliËica (veËina primerov pri bolnikih s hIV), in infantilni EPF (2, 4). EPFI je redka vnetna bolezen neznane etiologije, ki se najpogosteje pojavlja v prvih mesecih življenja. Pri 70 % bolni- kov se razvije pred 6. mesecem starosti, le 5 % bolnikov pa je ob postavitvi dia- gnoze starejših od 14 mesecev (5). bole- zen v 80 % spontano izzveni do 3. leta starosti, navadno pa traja od treh mese- cev pa tudi veË let (5). deËki so štirikrat pogosteje prizadeti kot deklice (5,6). Patogeneza EPFI ni jasna, a obstaja- jo razliËne teorije. Omenjajo imuno- loške, hormonske in genetske vzroke ter preobËutljivostne reakcije (8−10). Zelo verjeten je imunološki vzrok, saj EPFI pogosto ugotavljamo pri nedo- nošenËkih, ki nimajo ustrezno razvite- ga imunskega sistema, v anamnezi pa sistemsko okužbo s kandido (6, 7). To teorijo podpira tudi dejstvo, da se EPF pojavlja pri odraslih bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo zaradi okužbe s hIV ali maligne bolezni, kot je T-celiËni lim- fom (8). Prav tako obstaja domneva, da bakterijske, virusne, gliviËne in parazit- ske okužbe lahko sprožijo eozinofilijo preko aktivacije Th2-celic ter kasnejše sprošËanje citokinov interlevkina 4 in interlevkina 5. KliniËne lastnosti okužb in EPFI se navadno zelo razlikujejo pa tudi v literaturi ni primerov osamitve povzroËitelja okužbe pri bolnikih z EPFI (9, 10). Nekateri avtorji menijo, da EPFI ni specifiËna bolezen, ampak skupina bolezni, pri katerih je prisotna tkivna eozinofilija (toksiËni eritem novoro- jenËkov, pemfigoid, piki Ëlenonožcev, atopijski dermatitis, hipereozinofil- ni sindrom, reakcije na zdravila), ki se veËinoma kliniËno kažejo povsem dru- gaËe kot EPFI (4). KliniËna slika Ob izbruhu EPFI se pojavijo sterilne papule in pustule na eritematozni podlagi. Spremembe vedno najdemo v lasišËu, v 65 % lahko tudi na drugih delih telesa, npr. na obrazu, vratu, tru- pu in udih. Spremembe tvorijo skupki papul in pustul, prisotna je tudi srbeËi- ca. Sistemskih simptomov pri EPFI pra- viloma ni. Za razliko od EPF pri odraslih papule in pustule pri otrocih ne leži- jo na tipiËnih anularnih plakih (11, 12). Izbruhi svežih pustul se pojavlja- jo v intervalih na 1−12 tednov in v 1−4 tednih spontano izzvenijo. Celjenje poteka brez brazgotinjenja, lahko pa ostanejo povnetne hiperpigmentirane makule. bolezen pri veËini otrok do 3. leta starosti spontano izzveni, vendar opisujejo tudi primere, ko je bolezen trajala od 3 mesecev do 5 let (13). Diagnosticiranje diagnoza EPFI temelji na tipiËni kliniËni sliki, poteku bolezni in dokazu eozi- nofilcev iz brisa pustul. Tkivna eozi- nofilija je vedno prisotna in jo lahko dokažemo s citologijo ali biopsijo kože, ki pokaže goste eozinofilne infiltrate. Pri vseh bolnikih ne najdemo pravega folikulitisa. Eozinofilci so lahko razšir- jeni v dermisu perifolikularno, interfo- likularno ali periadneksalno (14). »eprav srbenje in krvno eozinofilijo ugotavljamo pri veliki veËini bolnikov, se moramo zavedati, da je eozinofilija lahko prisotna le v akutni fazi izbru- ha. To pojasnjuje, zakaj je vËasih pri nekaterih otrocih ne zaznamo. Mikro- biološki brisi pustul so negativni na bakterije, glive in viruse, Ëeprav se lah - ko pojavi sekundarna okužba z bakte- rijo Staphylococcus aureus (7). Sl IKA 1. ZA EPFI ZNA»ILNE PAPULOPUSTULOZNE KOžNE SPREMEMbE NA LASI©»U. FIg URE 1. Ty PICAL SKIN MANIFESTATION OF EPFI (PAPULOPUSTULES ON Th E PATIENT’S SCALP). Slovenska pediatrija 2/2021.indd 95 10/06/2021 22:18 96 | Slovenska pediatrija 2021; 28(2) Diferencialna diagnoza V izogib nepotrebnim diagnostiËnim postopkom in neprimernemu zdravlje- nju je nujno, da EPFI prepoznamo in bolezen razlikujemo od drugih bolez- ni s pustulami. Ob dvomu so nam pri postavitvi diagnoze v pomoË starost bolnika ob pojavu bolezni, kliniËna sli- ka, potek bolezni in mikrobiološke in / ali histološke ugotovitve. V diferencialni diagnozi vedno upo- števamo primarne nalezljive vzro - ke papulopustuloznih sprememb pri novorojenËkih in dojenËkih, kot so bakterijske (impetigo, listerioza, foli- kulitis), virusne (herpes simpleks, nori- ce), gliviËne (folikulitis zaradi okužbe z glivo C. albicans ali glivo Malasse- zia sp.) in parazitne okužbe (pri mlaj- ših bolnikih z garjami), ki jih moramo izkljuËiti z ustreznimi mikrobiološkimi preiskavami (3, 5, 6). Tkivna eozinofilija s krvno eozinofili- jo ali brez nje je znaËilna pri razliËnih kožnih boleznih, kot so toksiËni eritem novorojenËkov (lat. erythema toxicum neonatorum, ETN), reakcije po pikih, atopijski dermatitis, reakcije na zdra- vila in bulozne dermatoze. Zlasti zah- tevno je razlikovanje med EPFI, ETN, infantilno akropustulozo (IA) in hiper -IgE sindromom (hIES). Tako EPFI kot IA se ponavljata, a so pri IA spremembe v veËini prisotne na rokah in nogah. Pri IA v pustulah prevladujejo nevtrofilci in ne eozinofilci, ki jih v brisu najdemo pri EPFI. ETN se navadno priËne v prvih tednih starosti in se ne ponavlja. hIES je ob prvem pojavu težko razliko- vati od EPFI, saj obe bolezni spremlja papulopustulozni dermatitis. Spre- membe pogosto vidimo na obrazu in v lasišËu, kjer se poleg papul in pustul pojavljajo kraste kot posledica okužbe z bakterijo S. aureus. Za obe bolezni je znaËilna eozinofilija v krvi, zato ne preseneËa, da so prvotno veliko bolni- kov s hIES diagnosticirali kot EPFI (15). Za bolnike s hIES je znaËilno veËje tve- ganje hudih okužb in skeletnih nep- ravilnosti, zato moramo otroke s hIES redno spremljati (5). Ker gre pri EPFI za kroniËno kožno bolezen, ki jo navadno diagnosticira- mo na osnovi kliniËne slike in pozitivne- ga brisa pustule na eozinofilce, otroka spremljamo, dokler bolezen spontano ne izzveni, ob dolgotrajnem poteku bolezni ali nejasnosti glede diagnoze (pridružene okužbe, razširjena oblika bolezni itd.) pa razmislimo o diferen- cialnodiagnostiËnih možnostih in jih z dodatnimi preiskavami izkljuËimo. Zdravljenje EPFI je samoomejujoËa bolezen, zato jo pogosto neustrezno diagnosticiramo in po nepotrebnem zdravimo. Zdravljenje je simptomatsko. Aktivni izbruhi, ki so navadno kratkotrajni in se pojavljajo v neenakomernih intervalih, se dobro odzivajo na lokalne kortikosteroidne pripravke, lahko pa minejo tudi spon- tano. Posamezni opisi izboljšanja aku- tnega izbruha bolezni ob zdravljenju z lokalnimi antibiotiki ali celo sistemskimi antibiotiki so presenetljivi in so verjetno posledica nakljuËja, saj bolezen mine spontano. Po drugi strani pa nekate- ri avtorji izboljšanje ob antibiotiËnem zdravljenju pojasnjujejo z antikemo- taktiËno uËinkovitostjo predpisanih antibiotikov, npr. eritromicina (16). V splošnem bolnike ob zagonu EPFI zdravimo z lokalnimi kortikosteroidni- mi pripravki, zdravljenje z antibiotiki pa prihranimo za bolnike z morebitno sekundarno okužbo sprememb (17). ZakljuËek Eozinofilni pustulozni folikulitis otroške dobe (EPFI) je redka, a pogosto nepre- poznana bolezen. Nanjo pomislimo pri dojenËku s papulopustuloznimi spre- membami v lasišËu, zlasti Ëe se ponav- ljajo in jih spremlja krvna eozinofilija. Za zdravnike, ki se sreËujejo s tovrstnimi bolniki, je pomembno, da bolezen poz- najo in jo ustrezno prepoznajo, saj s tem pomirijo zaskrbljene starše in se pred- vsem izognejo nepotrebnima dodatne- mu diagnosticiranju in zdravljenju. Literatura 1. Lucky AW, Esterly NB, Heskel N, Krafchik BR, Solomon LM.Eosinophilic pustular folliculitis in infancy. Pediatr Dermatol 1984; 1: 202−6. 2. Nervi SJ, Schwartz RA, Dmochowski M. Eosi- nophilic pustularfolliculitis: a 40 year retrospect. J Am Acad Dermatol 2006; 55: 285−9. 3. Buckley DA, Munn SE, Higgins EM. Neonatal eosinophilicpustular folliculitis. Clin Exp Dermatol 2001; 26: 251−5. 4. Ziemer M, Boer A. Eosinophilic pustular fol- liculitis in infancy:not a distinctive inflammatory disease of the skin. Am JDermatopathol 2005; 27: 443−55. 5. Hernández-Martín A, Nuño-González A, Col- menero I, Torrelo A. Eosinophilic pustular follicu- litis of infancy: a series of 15 cases and review of the literature. J Am Acad Dermatol 2012; 68: 1: 150−5. 6. Porriño-Bustamante ML, Sánchez-López J, Aneiros-Fernández J, Burkhardt P, Naranjo-Sintes R. Recurrent pustules on an infant’s scalp with neonatal onset. Int J Dermatol 2016; 55: 505−8. 7. Finelt N, Kristal L. Patient characteristics of neonatal eosinophilic pustulosis. Pediatr Derma- tol 2013; 30: e204−7. 8. Fuhiyama T, Tokura Y. Clinical and histo- pathological differential diagnosis of eosinophilic pustular folliculitis. J Dermatol 2013; 40: 419−23. 9. Simon D, Simon HU. Eosinophilic disorders. J Allergy ClinImmunol 2007; 119: 1291-300;quiz 301−2. 10. Amerio P, Verdolini R, Proietto G, Feliciani C, Toto P, Shivji G, et al. Role of Th2 cytokines, RANTES and eotaxin in AIDS-associated eosino- philic folliculitis. Acta Derm Venereol 2001; 81: 92−5. 11. Torrelo A, Mediero IG, Rabano A, Zambra- no A. Pustulosiseosinofılica infantil: presenta- cion de tres casos. Actas Dermo-sifiliogr 1996; 87:697−700. 12. Giard F, Marcoux D, McCuaig C, Powell J, Russo P. Eosinophilicpustular folliculitis (Ofuji disease) in childhood: a review offour cases. Pediatr Dermatol 1991; 8:189−93. 13. Alonso-Castro L, Perez-Garcia B, Gonzalez- Garcia C, Jaen-Olasolo P. Eosinophilic pustular folliculitis in infancy: report of a new case. Der- matology online journal 2012; 18(10). 14. Taieb A. Infantile eosinophilic pustular ‘‘folli- culitis’’ in infancy:a nonfollicular disease. Pediatr Dermatol 1994; 11: 186. 15. Van Dijk EM, de Vries E. Immunodeficiency: children with elevated IgE.Ned Tijdschr Allergie & Astma 2013; 13: 108−13. 16. Duarte AM, Kramer J, Yusk JW, Paller A, Schachner LA.Eosinophilic pustular folliculitis in infancy and childhood. AmJ Dis Child 1993; 147: 197−200. 17. Isbouts LN, Weber EH, Marleen Veenstra, Mathijs Binkhorst Eosinophilic Pustular Folliculitis of Infancy, Case Report Published 2017, Article 1483. Slovenska pediatrija 2/2021.indd 96 10/06/2021 22:18 Slovenska pediatrija 2021 | 97 Klara Cvenkel, dr. med. Interna klinika Univerzitetni kliniËni center Ljubljana Mateja Starbek Zorko, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Otroški oddelek Dermatovenerološka klinika Univerzitetni kliniËni center Ljubljana in Katedra za dermatovenerologijo Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani prispelo / received: 14. 12. 2020 sprejeto / accepted: 7. 2. 2021 Cvenkel K, Starbek Zorko M. Eozinofilni pustu- lozni folikulitis otroške dobe. Slov Pediatr 2021; 28(2): 94−97. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2021-2-04. Slovenska pediatrija 2/2021.indd 97 10/06/2021 22:18