397
Novičar iz domačih io tujih dežel.
Z Dunaja, — Državni zbor je 30. novembra zopet začel svoje delovanje. V prvi seji je grof Taaffe predstavil zbornici nove ministre in novoizvoljeni poslanci so navadno obljubo storili, dr. Tonkli z slovensko besedo.   Koj  v tej  prvi seji je novi finančni mini-
ster dr. Dunajevski   zbornici   podal državni proračun za 1.  1881.    Ta kaže stroškov 441 milijonov in 531".000 gold., dohodkov pa 407 milijonov in 125.000 gold.,   toraj   primanj k lj ej a 34 milijonov in 412.000 gold., če se pa odšteje od tega 6^ milijona za Arlber-ško železnico,   le 27   milijonov in 912.000 gold.   —   Iz tega se vidi,   da bo   ta  pri man j kij ej ,   ki izvira po večem iz starih grehov,   podedovanih po gospodi,   ki je 20 let imela   krmilo   Avstrije   v  rokah,   poravnati z novimi davki.   Finančni minister Dunajevski, razlagajoč ta proračun, je povdarjal posebno to, da se slabi nasledki prejšnjega gospodarstva ne morejo kar v enem letu popraviti,   ampak le polagoma,   vsako  leto nekaj. Finančni minister   bi   moral   znati   coprati,   da bi hipoma   ozdravil   rane   201etne   ,,liberalne"   zapravijivosti. Davki se pa ne bodo iskali pri tistih  revežih,   ki so ž njimi uže preobloženi,   marveč pri bogatinih ,   ki so se jim dozdaj odtegovali,   zato   ima priti nemudoma v obravnavo več to zadevajočih postav,   prva o davku na žganje.    Možata  beseda finančnega ministra se je dobro prilegla   veČini poslancev,  liberalcem   se ve da ne, ker je bila prepoštena in odkritosrčna, kakoršne menda v dunajski   zbornici   poslancev uže dolgo ni bilo slišati iz ministrovih ust.    „Herbstovci"   so   škripali  z zobmi, ko so slišali tako sodbo o svojem gospodarstvu. — Vlada je potem podala zbornici načrt postave o pritrjenji sklepom deželnega zbora kranjskega o dokladah na direktne davke,   s katerimi   se   naj   založi primanjkljej zemljišno-odveznega   zaklada   za  1.  1881.        Fo tem je prišla   na   vrsto   postava  o točenji žganja.    Ta postava je tako vredjena ,   da   se  ravnd po številu prebivalcev tistega kraja , kjer se žganje toči, in to pričenši s 5 gold,   do 50 gold.    (V   Ljubljani   na pr.   bo   moral krčmar,   ki toči žganje,   plačevati   po 45 gold, na leto davka). Da ta davek ni le pravičen, marveč tudi potreben in celo   koristen,   vsak ljudoljub sprevidi,   zato je bila postava po kratkem razgovoru   sprejeta ,   le kavar-narjem   in   gostilničarjem   se   je   določila   tretjina   tega davka.   —   Vladna predloga o nabiranji rek ruto v, po kateri   se   ima za leto 1881. nabrati 54.541 mož   za stalno armado,   5454 pa reservistov,   se je izročila vojaškemu   odseku.   —   Vitez Proskovec  je   vprašal ministra Taaffeja, kaj je z deli ob vodah, ki sp potrebna postala   po   povodnjih   na   Moravskem   in v Sleziji, — grof Hohenwart pa je 4. dne t. m. interpelirai vlado zarad slabega s tanj a k m e tiškega pre b i valstva in kaj   misli   vlada   vkreniti,   da   se   kmetu   pomaga.   S to interpelacijo je naš visokocenjeni poslanec pokazal,   da  ima srce za blagor kmetijskega stanu.  — Tudi Herbstovci   so   se   uže   oglasili;   grof Wurm-brand je namreč stavil nasvet,   naj   se vredi ravnopravnost različnih jezikov v Avstriji, nemški jezik pa postavi za državni jezik;   Herbs t  sam pa je hotel imeti razgovor o onem ukazu ministerstva, s katerim je bil češki jezik   na   Ceskem po uradih zopet v veljavo postavljen.    Oba ta nasveta pa sta  bila  oddana posebnemu odseku v pretres,   da   se   ne trati   dragi   Čas s praznimi razgovori v zbornici,   predno   odsek temeljito ni prevdaril dotičnih predlogov;   večina zborova jim bo uže potem brzde pripela. —   Grof Taaffe je predložil zbornici načrt postave ,   po kateri   naj se zida železnica v Bosinski dolini do Sarajeva,   za   katero   naj   bi se Bosni in Hercegovini posodilo 3 milijone in 831.000 gld.
— Med druzirni je državnemu zboru tudi predložen načrt postave , katera ministerstvo poobiasuje , da sme pogodbo skleniti z ogerskim ministerstvom o tem, da se kovati da za 1 milijon in 470 000 gold, novih krajcarjev,   za 30.000 gold   pa novih p o Ikra j car j e v.
Po navadni razmeri skupnega denarstva od tega drobiža ostane v Avstriji 70 odstotkov, 30 pa jih gre na Ogersko.
Iz Trsta — Primorski Slovenci bodo po pred logu gosp. Nabergoja in Dolinarja ministerstvu na Dunaj poslali spomenico, v kateri zahtevajo, da v vseh srednjih šolah na Primorskem, uključivo Trsta, Gorice in Gradiške, naj je slovenski jezik učni jezik.
Galicija. Iz L e v o v a. — Kakor so Nemci in nem-čurji demonstracije delali 29. dne novembra za cesarja Jožefa II., tako so Poljaki ta dan obhajali spomin oOletnice, ko so se spuntali zoper Rusijo leta 1830. Pri banketu so Hausner, Schmitt in grof Borko v-ski v svojih govorih tako razžaljivo napadali Rusijo, da je policija vse ^časnike konfiscirala , ki so njihove govore objavili. „Se Poljska ni izgubljena" — to je vrelo v vseh teh govorih, katerih avstrijska vlada nikakor puščati ne sme na ]avnost, ako si noče na glavo nakopati vlade ruske. Kedaj neki bode Poljake srečala pamet, da pustijo sanjarije o kraljestvu poljskem! Svobode in ravnopravnosti imajo več ko vse druge dežele avstrijske, poleg tega pa je veliko in malo kmetijstvo polno dolga, odrtniki pijo kri ubozemu ljudstvu, Rusini, katerim ne privoščijo ravnopravnosti , zahteva razkosanje Poljske v vzhodno in zapadno Poljsko, povsod tedaj domačih horaatij na cente, a vendar jim še zmerom po glavi roji samosvoja Poljska!
Hrvatsko. Iz Zagreba. — Odbor za podporo po potresu nesrečnim Zagrebčanom je do 30. novembra v „Obzoru" izkazal prejetih 30.697 gold. 19 kr. miloda-rov. — Sv. Oče Leon XIII. je daroval tudi 5000 frankov zlatih , ki, kakor več druzih darov, niso všteti v gori navedeni znesek. Zagreb dobiva čedalje bolj svoj mirni obraz, in kar je bežalo ob groznem potresu, po-vrača se nazaj. Tudi vseučilišče se bode zopet odprlo 13. dne t. m. Milovati je mestni župan M raz ovi č, mož energičen in ves zavzet za blagor mesta, kateremu je predstojnik o takšni katastrofi, kakoršnega Hrvatska ne pomni, a vendar vlada s svojimi privrženci previdnemu njegovemu delovanju toliko polen meče na pot. „Obzor" je v svojem 277. listu odkritosrčno levite bral stranki, ki brez prava sega v avtonomijo gradskega zastopa in katera vsacega zove rovarja in povodnika ne-sloge,^kdor ž njo ne trobi v en rog.
Crnogora. — Crnogorci so 26. dne u. m. posedli trdnjavo in mesto Ulčinj in pa trdnjavice v okolici* Drugi dan je bila vsa zemlja do Bojane v oblasti Črnogorcev, katere so prebivalci Ulcinja pred mestnimi vrati navdušeno sprejeli in v mesto spremili. Vse je bilo mirno in veselo, prodajalnice uže davno zaprte, so odprli. Ob 10. uri dopoldne je glavni poveljnik Božo Petrovič v mesto marširah Pri vhodu njegovem ga je mnogo plemenitih Turkov iz okolice pozdravilo; pozneje so prišle deputacije v njegovo stanje, katere so objavile poklon knezu Črnogorskemu. Ob 11. uri pel se je v cerkvi slovesen „Te Deuin", o poldne so med gromom topov razobesili črnogorsko zastavo. Mnogo turških rodo-vin, katere so prej zapustile Ulčinj, se je vrnilo.
398