31. številka
V Ljubljani, dne 12. junija 1915.
II. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1-30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina, za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upr avništvo: Ljubljana i Ilirska ulica 5t. 22, prvo nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enosti lpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
O bodočem gospod, razmerju med Nemčijo in Avstro-ogrsko.
V podjetniških organizacijah in trgovskih in obrtniških zbornicah razpravljajo že nekaj tednov o bodočem gospodarskem razmerju med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Značilni sta pri teh razpravah zlasti dve smeri. Ena zahteval, da naj1 se napravi med obema državama po vojni ožja gospodarska zveza, s katero naj se odpravijo vse carinske meje ter ustanovi carinska unija. Pristaši carinske unije menijo, da ni mogoče, dai bi se politiška in vojaška skupnost z nemško državo opustila, marveč da ostanejo trajni in izraziti sledovi te zveze v gospodarstvu obeh držav tudi še potem. To ni negotova politika sočuvstvovatnja, marveč prepričanje, ki ga usiljujejo popolnoma stvarni razlogi, zlasti v tem pogledu, da bo upravni duh industrije, ki se s tem prenese iz Nemčije tudi v Avstrijo prav blagodejno pospeševal avstrijsko industrijo. V varstvo sla-beje avstrijske industrije, ki bi jo utegnila izpodrivati krepkeje razvita nemška industrija, pa bi bilo treba uvesti prehodno carino- na meji.
Druga smer je sicer tudi za gospodarsko zbližanje z Nemčijo, zahtevai pa popolno »ohranitev samostojnosti in enotnosti avstro - ogrskega gospodarskega ozemlja kot neizogiben predpogoj glede politiške samostojnosti države«. Zagovorniki te smeri opozarjajo na velike težkoče, ki bi se ustavljale carinski uniji. Zlasti1 prihaja v poštev neenakost glede produkcijskih in prodajalnih pogojev, razmere glede surovin, prometna pota, prevozni stroški, direktno- in indirektno obdavčenje in slednjič socialno - politiška zakono-
LISTEK.
Pohabljenca.
Ogrsko spisal Andrej Varady.
Delavska množica demonstrira hrupno po cestah. Mnogo, mnogo- razcapanih, od lakote in bede do smrti1 izmučenih ljudi kaže po cesti svojo moč. Rdeče zastave plapolajo. Klici, preklinjajoči postopaško gospodo, se dvigajo, klici, zahtevajoči- človeško življenje, kipe.
Kjer se ceste križajo, so se stisnili stražniki na konjih in brez konj ob stene in ko- je prihrumela množica, navale ... Ostre sablje so zabliskale, konji so drveli čez ljudi. V gozd ljudi so se zagvozdili in kamor so padale moreče sablje, se je vzdignil stok in jok in strah. In rdeča kri je tekla.
* . . .
Ko se je zavedel Gregor Sos na postelji v bolnišnici, je začutil blazne bolečine v levi roki. Njegova prva misel je bila, da je ob roko. Poizkušal se je premakniti, otipati roko, dobiti gotovost.' Ali komaj se je premaknil, ga Je spreletela bolečina, zaječal je in mirno obležal. Usmiljenka pristopi k njegovi postelji.
daja. Tega nazora je zlasti zveza indu-strijcev.
Imamo pa tudi industrijce, ki uvide-vajo potrebo tesneje gospodarske združitve srednjeevropskih držav in Orienta (izhodnih držav), in sicer zairaditega, ker je pričakovati, da se bo po vojni Anglija sporazumela s svojimi kolonijami tako, da bo izključila popolnoma konkurenco Nemčije. Enako se bodo najbrže zavarovale tudi Amerika na eni strani in Izhodna Azija na drugi strani z visokimi carinami pred srednjo Evropo. Iz tega vzroka morata centralni državi obenem z Orientom ustvariti enotno gospodarsko ozemlje. Neki industrijec je menil, da se bo avstrijska industrija, če se zbliža z nemško, morala precej »priučiti« ter pričeti drugačno obratovanje, toda na- drugi strani bi pa povečanje konsumnega ozemlja ta nedo-statek nekoliko popravilo in zlasti dovedlo do nekakega specializiram^ do katerega se doslej avstrijska industrija zaradi notranjih prodajnih razmer ni mogla popeti.
Vobče smemo trditi, da, če prav obstojajo najrazličneja mnenja glede bodočega gospodarskega razmerja med Av-stro-Ogrsko in Nemčijo, ni nobenega dvo<-ma, da tako razmerje, kakršno je bilo pred vojno, po- vojni ne bo moglo ostati. Neenotnost med Avstrijo in Nemčijo v gospodarstvu se izraža prav jasno v živ-ljenskih razmerah delavstva v o-beh državah. Če primerjamo samo Berlin in Dunaj, vemo, da delavec v‘Berlinu ceneje stanuje in živi kakor njegov razredni tovariš na Dunaju. Nadejamo se, da bo po vojni drugače. Če bi tega ne bilo mogoče doseči drugače, kakor s carinsko unijo, se mora ta napraviti kljub ugovorom! posameznih industrijskih zvez. Carinske meje niso- namen, marveč samo sredstvo zanj. Do danes smo dosezali pa le namen,
»Ali česa želite, dobri mož?«
»Ali so mi odrezali roko1?« je vprašal ječeč Gregor Sos.
»Ne, kje naj bi jo odrezali? Pomirite se. Mogoče, da je pozneje niti odrezati ne bo treba...«
Dneve in dneve je ležal Sos, ne da bi vedel kaj o sebi. Strašen ogenj je divjal po vsem njegovem telesu in v levi roki ga je zbadalo tako-, kakor bi mu rezali meso- v koscih z nje.
Čez več dni, ko so ponehavale bolečine, se je začel gibati v postelji'. Odi vseh strani je prihajalo k njegovi postelji zamolklo ječanje. Ogledaval se je po veliki bolniški sobi1. V postelji poleg njega je spal stokajoč bolnik bledih lic. S široko-odprtimi očmi je strmel Gregor Sos na to posteljo...
Ko sta bila že tako daleč, da sta za-mogla govoriti1, je dejal proti sosedovi postelji:
»Torej semkaj sva prišla, sosed?« ...
»Zdravniki so mi odrezali pol noge,« je ječal oni.
»Meni so pustili roko, ampak roka bo le štrcelj...«	:	t	;
»Najino življenje je pač končano!?«
»Šest otrok imam ... šest majhnih ... Nikogar ne bo, ki bi jih hranil... Oh ...«
čuvali posamezne industrijske panoge pred nemško konkurenco, da so mogle s starimi pomočki in po starih metodah eksistirati dalje, ne da bi konkurirale z inozemskimi industrijami.
Ni pa mogoče tajiti, da se uvedba carinske unije tiče tisočerih interesov in običajev. Preden se odločimo za tak korak, se mora trgovski promet med obema državama obdelati statistiško. Tud} načine produkcije treba prerešetati temeljito, da doženemo zaostalost Avstrije napram Nemčiji. Zaostalost čuvati s carino ni' potreba.
Industrijci so izvolili nekakšen trgov-sko-politiški1 odbor, da preštudira omenjene trgovsko-politiške načrte in predloge. Počakajmo, da poda odbor svoje poročilo. Trdimo pa že danes lahko, da to vprašanje ni važno samo- za industrijce, marveč tudi za delavce. Za-radttega je jako umestno, da organizacije že danes razmotrivajo o gospodarskem zbližanju centralnih držav, ki je vbodoče v taki ali drugačni obliki' gotova stvar.
Kako ie Italija dobila Benetke?
Pod tem naslovom prinaša dunajska »Arbeiter-Zeitung« sledeči iz peresa zgodovinarja L. Hartmanna po Fri-edjungu posneti sestavek:
Dober Avstrijec H. Friedjung je popisal v svoji znani knjigi zgodovino Avstrije od leta 1859. do leta 1866. Kar tam piše, ko z bolestjo razkriva napake avstrijske politike pred 50 leti, je tudi še danes uvaževanja vredno, ko je Avstrija zopet zapletena v velik mednaroden konflikt. Kar se je godilo v tistih letih, ni bilo pravzaprav nič drugega nego likvidacija spačenega dela dunajskega kongresa, ki
»Jaz imam le tri. S pohabljeno nogo pa tudi za te ne morem zaslužiti'.«
»Vi ste stražnik. Dobilil boste malo pokojnino...«
»Čeprav jo dobim, je to- le neznatna odškodnina; za mojo nesrečo.«
Ženi: sta jih prišli obiskat. Ženi, vsled porodov, skrbi' in dela izmučeni proletarki. Prišli sta z žalostnim obrazom, prestrašenimi', objokanimi očmi, preplašeni in trudnih kretenj. Pril posteljah sta obstali.
»Kako je,« je vprašala zdihujoče vsaka svojega moža.
»Kako delate ve? Kaj počno otroci?« sta poizvedovala bolnika v posteljah.
»Drug drugega sva pohabila,« sta govorila svojima ženama.
»Šli' smo na cesto-, da zahtevamo svoje pravice, da napravimo pot naši', toliko časa pridržani grenkobi. In to jim ni bilo všeč. Mi ne smemo na cesto. In vendar smo mi' zgradili hiše, mi smo napravili železnice, tudi tlakovali smo cesto in jo obsadili ob obeh straneh z drevjem. A potem ste privihrali v.ii nad nas, nekateri peš, nekateri na konjih. Tudi vi, sosed, ste jezdili. Ko sem- videl, da hrume nad nas, sem kričal:	»Sosed,	zakaj me preganja-
te?« Ali takrat ste že udarili, vaša ostra sablja je preklala mojo roko ...«
je vrisal na evropsko karto nove deželne meje, ne ozirajoč se na životvorne sile, ki so se pojavile v narodih po francoski revoluciji; to je bila zmaga trajno nepremagljivega ljudskega gibanja nad predmarčno diplomacijo. Narodnostna-avstrijska država, v zapadni Evropi zadnja zastopnica zastarelih metod, se je postavila pred dve neizpolnjivi nalogi. Hotela je ohraniti svoje prvenstvo v Nemčiji in preprečiti ujedinjenje nemških držav in za-jedno je hotela ohraniti svojo pozicijo v Italiji', kar je bil glavni kamen napote laškemu ujedinjenju. S Pijemontom, pred-boriteljem za laško edinost, se je zvezal leta 1859. Napoleon III., ki je imel sicer tudi samopašne namene, čegar politika pa je slonela na narodnem principu, katerega * je priznaval. Posledica te koalicije je bila za Avstrijo izguba Lombardije in laških sekundo genitur. 2e takrat so se začuli v Nemčiji značilni glasovi, ki so povdarjali tako, kakor je to storil Lasalle v eni svojih najboljših brošur, skupne interese Prusije in Italije proti Avstriji, ki je stala njihovim namenom na poti1. A šele Bismarck je sklenil v aprilski konvenciji leta 1866. od Napoleona protežirano zvezo med Prusi in Lahi, ki1 je zapletla Avstrijo v boj na dveh frontah.
Italija ni nikdar smatrala svoje izhodne meje, katero je dobila leta 1859., kot definitivne. Od Napoleona diktirane sklepe v Villa Franki po zmagoviti vojski sta smatrala vlada in ljudstvo vedno kot ponižanje. Hoteli so celo Italijo, Benečijo in Trentino. Ljudstvo ni poznalo nobenih diferenc zaradi cilja. Različne vlade so se sicer morale ozirati na vnanjepolitične potrebe in so morale biti različnega mnenja zastran sredstev in ugodnega trenutka; toda vse so smatrale za svojo dolžnost, da se poslužijo prve prilike, ki se jim bo nudila.
Avstrijska politika tej situvaciji ni bila kos. Vodilni možje so omahovali med upom in strahom ; v svoji — od Friedjunga tako krasno opisani — kratkovidnosti niso bili v stanu staviti si en cilj in ga zasledovati, in bili so docela nezmožni, s krepko možatostjo se upreti' neodgovornim vplivom. Deloma iz pomanjkanja daleko-vidnosti, deloma proti svojemu boljšemu prepričanju so pustili, da je državni voz drčal navzdol. Pač pa so se nekoliko upoštevali pomisleki' vojakov, ki so opozarjali na težave vojske na dveh frontah,
»Vi pa ste me potegnili s konja, padel sem pod njega. Sedaj je moja noga proč...«
»Tako sva se pokončavala drug drugega ... Nisem hud zaradi tega.«
Žene so povesile glave in stale ob posteljah. Otirale so si solze.
»Veste, ljuba soseda,« je govoril Gregor Sos čez posteljo, »poznam vašega moža že dolgo. V najini' mladosti sva delala skupaj pri enem gospodarju. Tudi rojaka sva bila, a pozneje so se ločila najina pota. Vaš mož je postal vojak, a mene cesar ni potreboval. Potem je postal vaš mož v mestu stražnik. Jaz pa sem se oženil in prišel tudi v mesto, kjer sem delal enkrat tukaj, enkrat tam. Naenkrat pa ni bilo več dela, in mi — zakaj naj bi tajil — smo stradali'. Tedaj sem pričel razmišlje-vati. Otroka imam, sem mislil, naj še ta dva kaj poizkusita. Prodajala sta na cesti trakove, vžigalice in druge reči. Vsak večer sta prinesla nekaj krajcarjev, od tega smo živeli. Ali tudi to ni trajalo dolgo. Prišel je mož postave in dejal, naj pošiljamo otroke v šolo, ker je v njihovi sta:-rosti tam zanje prostor.«
»In kruh?« sem vprašal jaz.
»Postava je postava,« je odgovoril.
»V takih razmerah sem bil, ko sem šel s svojimi tovariši na cesto in potem se
in omahovali so dolgo semi in tja, ne da kaj sklenejo. Ko je bila prusko-laška konvencija že sklenjena, so poskušali zaveznike razdružiti; hoteli so odstopiti Beneško, a ne Italiji, ampak Napoleonu, katerega so napravili na ta način za odloče-valca, in hoteli so Beneško odstopiti ne brezpogojno, ampak samo proti' odškodnini v Sleziji, katero bi vzeli Prusom, če bi ostala: Italija nevtralna. Ko je postajal diplomatični položaj vedno sitnejši in Dunaj čimdalje nervoznejši, so se na Napoleonovo zahtevo odrekli tudi odškodnini in se izrekli za odstop Beneške že pred vojno. Toda bilo je prepozno; Italija je bila že s pogodbo vezana in prvi minister La Marmora se je odločil po nekolikem obotavljanju za pogodbo; do tega koraka ga je privedla misel, da noče prejeti Beneške iz rok Napoleonovih, čegar zaščito je bilo treba leta 1859. tako drago plačati, in pa dejstvo, da je postajalo ljudstvo v času neodločnosti in čakanja vedno strastnejše in bojevitejše. Mogoče bi bil odkrit in javen odstop Benečije Italiji vojsko še preprečil, ker vojska ne bi bila imela v tem slučaju nobenega pomena več4 Avstrija pa se za tak korak ni mogla odločiti'; pač pa je sklenila dne 12. junija s Francijo pogodbo, katero je Beust pozneje imenoval »najneverjetnejši akt«, kar jih je kedaj videl. Avstrija se je zavzela, da na vsak način odstopi Benetke Italiji, najsi zmaga ali podleže, zato pa se je-garantirala papežu njegova posest; če bi Avstrija kaj pridobila v Nemčiji, naj tudi Napoleon v Nemčiji kaj dobi, Benetke so torej bile izgubljene, Avstrija se je pa morala vseeno vojskovati na dve strani. Friedjung sklepa; »Vojska v Italiji se da opravičiti le, če bi bili resno poskušali varovati svoje meje. Na to pa vlada ni več mislila, toda njeni predsodki ji niso dovoljevali več, da stopi z laško vlado zastran Benečije v neposredno dotiko. Italija je bila namreč nelegitimna država, in zato je bilo treba klicati Napoleona, naj-legitimnejšega vseh vladarjev. Etiketne-mu vprašanju na ljubo se je zaigravala usoda države na dveh nezadostno pripravljenih bojiščih.« — Mi bi pristavili, da s splošnega — ne samo z avstrijskega — stališča vojska za obrambo tedanje državne meje tudi ne bi bila opravičena, ker so bile Benetke z Avstrijo pod vsakim pogojem nenaravno združene, česar ni bilo mogoče vzdrževati.
je zgodila nesreča. Nisem hud zaradi' tega... Le to me boli, da sva drug drugega tako pohabila. Zakaj? — Povejte sosed, zakaj? — Ali sva imela kdaj kaj med seboj? Ali sva kdaj storila kaj žalega drug drugemu? Niti jezna nisva bila drug na drugega, kaj ne da ne?«
»Bog naj me kaznuje še bolj, če sem bil kdaj jezen na vas,« je odgovoril stražnik. Potem je pristavil trpko: »Moral sem...«
»Tudi tedaj, če bi bil tam med množico vaš rodni oče?«
»Da... tudi...«
Stražnikova žena je dvignila svoje objokane oči h Gregorju;
»Vedno sem dejala,« je pričela s stokajočim, tresočim se glasom, »vedno sem dejala svojemu možu... da ta posel ni zanj... Da se zgodi enkrat velika nesreča ...«
»Zapovedali so mi... ko bi bil vedel, da se bo stvar končala tako ...«
Stražnik ni mogel govoriti dlje, premagal ga je jok.
Tudi Gregor Sos je obmolknil, ginjen je bil. Obe žalostni, bedni ženi sta tolažili ...
»Nihče od vaju ni hotel. Vedno sta si bila dobra, ne mučita se več o tem ...«
Na vsak način je to zgodovinski uni-kurn, da se država krvavo vojskuje pod najslabšimi pogoji za deželo, katera je bila ne le nevzdržljiva, ampak že odstopljena. To je bil triumf prestižne politike, ki' stavi videz nad resnico. Ta politika je dovedla Avstrijo do Kraljevegai Gradca in je oživljala sovraštvo Italijanov za dolgo časa. Mogoča je bila le zaradi tedanjih nemogočih političnih razmer v Avstriji. Ljudstva ni čul nihče, ljudski interesi niso bili zastopani, in le ozek krog neodgovornih oseb je odločeval usodo države.
Svarilo.
Vojno ministrstvo je že v pozni jeseni leta 1914. izdalo naredbo, objavljeno v dnevnikih z dne 28. novembra 1914, da je namreč pri bodočih oddajah večjih naročil za armado na tvrdke in podjetja v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, ponudnikom naložiti strogo obveznost, obdržati si' navadno število svojih zasebnih uslužbencev in jim tudi' ne znižati njihove plače, ker bi ne bili sicer samo od nadaljnih naročil izključeni, ampak bi se lahko tudi že oddana naročila stornirala,
V zadnjih mesecih pa je bilo slišati ponovne pritožbe iz krogov zasebnih uslužbencev, da se namreč mnogo večjih tvrdk, ki so pri dobavah vojnih potrebščin neposredno ali posredno udeležene, za omenjene naredbe ne briga dosti in da so zmanjšale število uslužbencev, oziroma jim znižale plačo. Tako postopanje se mora v danih razmerah označiti kot kršenje najnavadnejših socialnih dolžnosti.
Vsled tega je c. kr. ministrstvo za notranje stvari' vse politične deželne oblasti na ta pojav opozorilo in jim naročilo; ga po moči zatreti. V ta namen je bilo zaukazano vsem političnim okrajnim oblastem (okrajnim glavarstvom, magistratom mest z lastnim statutom), da naj v zvezi z vsemi organi, ki pridejo v poštev, z vsemi' sredstvi delujejo na to, da se imenovana ministrska naredba kar najnatačnejše izpolnjuje.
V slučaju, da bi ostal tak vpliv brezuspešen, naj se pritožbe prizadetih zasebnih uslužbencev, ki naj se prijavijo pri' okrajnih oblastvih, po dovršeni preiskavi predlože ministrstvu za notranje stvari, da dobi isto razpregled dotičnih tvrdk.
——BonnnHiiini* mer.~
Težka svinčena tihota je legla nad postelji. Le v vseh štirih glavah je bila žgoča misel, kaj bo odslej, kako bo...
Prvi se zdrami Gregor Sos:
»Gospodje imajo lehko delo, sosed. Sede v sobi in le zapovedujejo.., zapovedujejo ...«
»Res, ti pač ...«
»Namesto sebe pošiljajo druge ...«
»Nas pošiljajo...«
»Ubogega človeka proti ubogemu, da mori...«
»Najina^pohabljenost je njihov greh...«
»Ali kaj dosežemo s tem. Pa vseeno ...«
»Da, vseeno...«
Težke skrbi so se pletle okolo postelj, neplodno razmišljevanje je vznemirjalo bolnika.
Po dolgih mesecih sta zapustila pohabljenca skupno bolnišnico. Ko sta hodila po dolgem hodniku, je strašno udarjala lesena noga stražnikova ob trda tla. Drugemu pa je visel rokav kakor telo obešenca...
Doli pred vrati sta čakali dve izmozgani ženi in kopica otrok.
Angleške strokovne
organizacije.
Na Angleškem so računali vladni; krogi, da bodo strokovne organizacije agitirale za vstop v vojno, dalje da bo delavstvo zaradi vojne požrtvovalno pri delu in pri zaslužku. Ker je pa draginja vedno naraščala in ker so zveze industrij-eev odpuščale delavce, da bi prisilile tako brezposelne, da se priglase v vojsko, so strokovne organizacije grajale to ravnanje ter zahtevale boljše plače. Kampanja med vlado in strokovnimi organizacijami pa še ni končana. Nedavno je minister za municijo Lloyd-George rekel na nekem shodu v Liverpoolu:	»Položaj je najres-
neji, kolikor jih je kdaj doživela naša narodnost. Kar napravlja Nemčijo za grozovitega sovražnika, ni le to, da se je Nemčija pripravila na vojno' in nje organizacija, marveč duh vseh razredov prebivalstva, ki podreja vse velikim nacionalnim smotrom, da doseže zmago za domovin*).« Govornik je dalje apeliral na patriotizem delavcev in rekel:	»Pravila	strokovnih
organizacij se morajo med vojno suspendirati. Vlada se pa mora zavezati, da jih po vojni zopet uveljavi. Lenuhov ne iniu-ramo. Casa ne smemo gubiti. Problem dobave municije je kar najnujneje.«
Temu izvajanju še pripominjajo »Ti- • rnes«: Lloyd-George je storil' za probujd naroda v oseminštiridesetih urah več nego vsi ministri skupaj v mnogih mesecih. List pravi dalje: Ne le pravila naj vlada suspendira za čas vojne, marveč tudi nespremenljive mezde bi morala vlada določiti za ves čas vojne.
Na vsa ta in podobna izzivanja je iz.-vršilni odbor splošne zveze izdal poseben manifest, v katerem pravi, da je kljub vsem govorom mogoče, da bo v stavki v dveh tednih ves Lancashire. Manifest obžaluje. da je vlada nezmožna, da bi: bila izdatno kontrolirala živilske cene in premog ter vojne dobičke, in naglaša, da so živilske cene narasle v enem letu za 25 c lalstotkov. Zvišanje cen premogu je še v 'fflžneje; umetno zvišane cene premogu zi nanjšujejo priliko za delo. Mnogo indu-sti iicev že pravi, da bodo morali svoje tovarne zapreti. Če se to zgodi po več krajih, bo postal položaj še r.esneji. Manifest potorn opravičuje zahteve delavstva v Lancashiru po vojni dokladi. Dočim je okolo milijon delavcev dobilo doklade, ni dobil o deset ali dvanajst milijonov delavcev nobenih doklad. Vlada zanemarja organizacijo železniškega in pomorskega prometa. Prav nobenega razloga tudi ni za zakonodajo zaradi panike in za industrijsko ali vojaško brambno dolžnost.
Na Angleškem je torej s toliko hva-lisano svobodo in z občeznanim blagostanjem na piškavih nogah, zakaj Anglija preti z gasilstvom, čeprav organizacije popolnoma' legalnim potom ne zahtevajo nič drugega kakor primerne plače.
Bodočnost izhoda in socializem.
V amsterdamskem »Tclegraafu« objavlja poznavalec izhodne Azije, Henri Borel, več člankov o razmerah na Kitajskem. Njegov zadnji članek obravnava nedavno sklenjeno pogodbo med Kitajsko in Japonsko, ki daje Japonski mnogo oblasti1 nad Kitajsko. Borel meni, da so bile vse obravnave do ultimata samo dogovorjena igra. Namen je, izločiti trgovino dežel z evropsko kulturo, zaradi katere se zlasti pritožujeta Anglija in Amerika, obenem, kair je glavno, hoče Japonska raztegniti svoj vpliv na vse izhodne dežele ter jih tako odtegniti evropski! »visoki
kulturi«. Izobraženi Kitajci se japonskega gospodstva ne boje, ker vedo, da je Kitajska še vedno vse tuje vplive absorbirala in1 se končno osvobodila svojih gospodarjev. Japonska je izvršila zgodovinski poklic, da je Kitajsko in ves izhod sploh zopet vzbudila ter ji je sedanji polom zahodne1 civilizacije prav dobro do-šel, toda končno pa le doživi svoj lastni pogin, ko se zbude ogromne sile obsežne Kitajske.
Borel se sklicuje v svojih napoved-bah na profesorja T. T. Li v Pekingu, sina nekdanjega pariškega poslanika in njegove francoske žene, ki; je leta 1910. v 1 ien-činskem listu »Courier de Tientsin« priobčil več člankov »o rumeni nevarnosti«.
Li opisuje japonsko vsiljivo politiko na vsem izhodu, v Briitski' kakor tudi v Nizozemski Indiji'kot »raztepeno pronicanje, ki ga pospešujejo ne le z važno skrbnostjo, marveč tudi kar najbolj skrivaj«. Iako se v doglednem času zveza azijskih narodov ustvari. Kot pomoč,ek je poplavitev vsega izhoda z na Japonskem pisanimi in v vse jezike prevedenimi spisi, v katerih se Japonska priporoča kot osvoboditeljica pred vsiljivimi in nenasitnimi belokožci.
»S poukom«, pravi Li, »naj se navadijo Orientalci izpolniti pojme: pravico, neodvisnost in svobodo in v preproste možgane orientalskih kmetov naj prodre ideja:
Ne Evropci, marveč pravica, svoboda in neodvisnost so naši edini gospodarji! Potrpežljivo in počasi — in Orientalec ve, kaj to pomeni -— naj mali japons.ki gospo-, dič organizira neštete male azijafske fa-|, lange. In ko dozori čas, bo prišel rr.a Ev-| ropo divji napad jeze, da opere leta’ jgren-; A.tobe s krvjo«.
Zbujena Azija se bo pa tudi osvo.bo-<351,a Japonske. Nova zveza vseh orientalski! i narodov bo otresla japonsko gospod-stvo . Kaj se bo zgodilo potem v novih l azijsvkih državah? Na slavne zmage ponosna b o potem zavladala vojaška oligarhija (peščica) in nasilna požrešnost. Toda iz btade se bo razvil socializem in uničil obs boječe tiranstvo. Po zmagi socializma i pa 1 >o Kitajska izkoristila svoje neizmerne zem ueljske zaklade. Kitajska, bo dobavljala živi jenske in živilske pomočke, brez katerih stara Evropa ne more več izhajati. Iridi. ja, menj Li, se bo pa zopet potopila v svoj a prebivalstvu prirojena modrovanja, ter bo životarila popolnoma osamljena svoji ; sanje, ki niso ne pasivne in ne na-pred ise. Dobila pa bo v, bogati Kitajski milej šega in manj požrešnega gospodarja, kako t je, bila Japonska:
1 seveda se ta bodoča, slika kitajskega profe soijci ne bo natančno tako izvršila, kako r se tudi druge napovedi zgodovinskih dogodkov ne izvrše natančno. Toda, da je Li na izhodu delujoče sile prav presojal, nam i, zpričuje sedanja japonska politika in še i narsikateri dogodki v Indiji, ki im ajo svojt • vzroke drugod, ;ne pa samo v sed ,’anji vers. ko-politiški sveti' vojni. Proces i smage so cializma na Kitajskem bo trajal seveda št ■ dolgo. Toda napram pripravljajoči se sc 'cialistiški ogromni organizaciji na izhoc ’u* se zde vs' za.sel)I]°' kapit.alistiški osvt 'ievalni načrtti m ideologije o nacionalisti, škili svetovnih gospou-stvih, o katerih tak <> radi govore, kot naj- « bolj otročje in svet. 11 najneprnstopneje od vseh — socialnih ut\	_________
Svetovna volna.
Najnovejše italijai '.^ko bojišče se Še ni razvilo do odločilne} ših akcij. Razvili so se pa manjši artiPjerii ski b°ii> ki so zavrnili Italijane na Tvroi 'skern, na K.oro-šketn pri prelazu P lockt 'n> kjer so c svo-jile avstrijske čete zopet Freikofel, 1 ti so ga bili zasedli Itali jani. J, ucli Pri Krn u na
Goriškem, kjer so si hoteli Italijani priboriti važno oporišče, so se morali umakniti. Glavni sunek pa pripravljajo-Italijani oči-vidno proti dolenji Soči. Hujši boji so se vršili ob Gradiški in Zagradu.
Velikega pomena je tudi, da so Italijani1 izgubili svoj največji zrakoplov (balon), ki so ga imenovali »Citta di Ferrara«. Zrakoplov je poletel v Reko in zjutraj ob 6., ko se je dne 8. t. m. vračal proti Pulja domov, gai je zalotilo avstrijsko pomorsko letalo južnozahodno od otoka Lošinja ter ga s streli zanetilo, da je pogorel. Dva častnika in pet mož je bilo ujetih.
Dne 5. junija je priplulo nekaj italijanskih križark in rušilcev v dalmatinske vode. Italijani so obstreljevali železnico pri Mihonicah, posamezne svetilnike nq, Visu, Lastovu in Sušacu. Napravili pa niso posebne škode.
Vsi znaki kažejo, da se bo na italijanskem bojišču prav kmalu vršila večja bitka.
»5»
Ofenziva v Galiciji neprestano napreduje. Sedanja gališka bojna črta gre od Visle pri Sandomircu, med Jaroslavom in Sieniavo, izhodno od Černjave, mimo Mošiska, Zuravnai, Kaluša do Nadvorne in potem ob reki Prut do Černovic v Bukovini. Ta bojna črta je dolga 215 km.
Zanimivo je tudi poročilo o zavzetju trdnjave Przemysl. Trdnjava je bila sedaj drugič osvojena. Jako močna trdnjava, ki se je prej branila pol leta, a sedaj je padla v nekaj dneh. O padcu poroča vojni poročevalec Schulz iz vojnega tiskovnega stana: Trdnjavo so takole osvojili: Junaške bavarske čete so ob jutranji zori na četrtek na severnem delu pasu przemysl-skih utrdb v utrdbi Dunkowicki, ki je bila zavzeta v torek, vse pripravile na naval notranjega pasu utrdb. Sledili so kratki, obupnii boji z ruskimi četami, ki so se še tam nahajale. Prvi Bavarci so korakali ob 4. uri zjutraj v mesto, ki je toliko doživelo. Ljudje X. armadnega zborai, komaj so jih zadrževali, so medtem z jugozahoda in juga, med njimi osobito domači przemyslski polki, došli čez Pralkowece na breg reke Sana in so prišli v svoj Przemysl. Prebivalci, 20.000 jih je bilo med vlado Rusov v mestu, so bili nepopisno navdušeni. Možje in žene so plakale veselja. Več vojakov je ob vhodu v mesto videlo zopet svojce. Ginljivo je bilo, ko so trčili skup Avstrijci in Bavarci, ki so vdrli iz raznih strani v mesto.. Častniki in vojaki so se objemali. Zvonenje zvonov je slavilo zma:-go. V vseh cerkvah in sinagogah so bile zahvalnice. Podžupan — župana so Rusi izgnali v Sibirijo — je pozdravil prvo patruljo, ki je došla v mesto. Z vseh streh so plapolale avstrijske in nemške zastave.
Vojni poročevalec lista »Reichspost« poroča: Pri zavzetju Przemysla je padlo v zavezniške roke 7000 ujetnikov, 31 topov in 30 strojnih pušk. Poleg tega so našli V' trdnjavi tudi okolo 16.000 Ogrov ujetnikov od prejšnje avstrijske posadke, ki so sedaj opravljali trdnjavska dela. Iz Przemysla‘ so Rusi odpeljali 6000 prebivalcev kot talce na Rusko, a župana so izgnali v Sibirijo.
»Morgenblatt« pripisuje osvojitvi Stryja večjo važnost kot zavzetju Prze-mysla. Odločilna bitka se bo bila med Sa-notn in Dnjestrom in njen izid bo veliki meri vplival ne samo na vojsko v Galiciji,
I ampak na celo vojsko z Rusijo in sploh na svetovno vojsko.
Od 1. maja dalje so zavezniške čete osvojile 25.000 knr Galicije, med drugim petrolejsko ozemlje Drohobycz-Borislaw. Velik del pridobljenega ozemlja je obdelano, rodovitno polje.
Uradno vojno poročilo z dne 7. junija pravi: Po težkem porazu pri Przemyslu
je rusko vojno vodstvo zadnje dni naperilo 1 jute napore proti našim postojankam ob Prutu, da bi tu nasilno prodrlo. Posebno na prostor med Kolomejo in Dela-tynom je sovražnik pošiljal vedno nove množice v bitko. Med tem ko so se vsi ti napadi z velikanskimi izgubami Rusov razbili ob vztrajnem junaštvu armade generala konjenice barona Pflanzer-Baltina, so prodirale od zahoda sem pod poveljstvom generala Linsingena stoječe zavezniške bojne sile. Včeraj so vzele Kalusz, ozemlje severno od tega mesta in višine na levem bregu Dnjestra severno od Zu-rawna. Med nadvornsko Bistrico in Lomnico so se pridružile napadu naše čete.
Boji vzhodno od Przemysla in Jaro-»slava trajajo dalje, severno od Mosciske se je moral sovražnik umakniti iz Czer-niawe. Posamezni slabotni protinapadi Rusov so se zrušili. Pri Przemyslu je padlo od 1. junija dalje 33.805 ujetnikov v roke zmagovalcev.
Z manjšo ofenzivo tudi na severnem Poljskem Nemci polagoma prodirajo. Poroča se tudi, da nastopijo odločneje.
*
«
Francosko bojišče ostaja nespremenjeno ognjišče majhnih bojev in napadov. Boji so se vršili zlasti na višini Loretto, dalje južno od Neuville in v gozdu Pre-tre. Nemci so ob Soissonu ustavili francosko prodiranje.
>:<
Pri Dardanelah so se vršili artiljerij-ski boji. Turška artiljerija z anatoljskega obrežja brani dohajanje transportnih ladij. Angleži računajo še z velikimi izgubami, zaradjtega so umaknili izpred Dardanel velike bojne ladje.
Rusi so bili zanetili pogrom proti Armencem v Mali Aziji, toda je zopet nastal mir.
Domači pregled.
Dobra letina se nam obeta. Deževalo je zadnje dni skoraj v celi državi, kar je na polje jako dobro vplivalo. Žeti1 prično na Ogrskem v dveh ali treh tednih. Zelo pride v poštev tudi srednja in zahodna Galicija, kjer so kmetje polje dobro obdelal i. Strokovnjaki sodijo, da se pridela leta 1915. v Galiciji 50 odstotkov povprečne gališke žetve.
Detomor v Litiji. Mlinarič Elizabeta-, doma od Sv. Eme, Štajersko, sedaj tovarniška delavka v Litiji, je dne 5. junija ponoči vrgla svojega osem mesecev starega nezakonskega otroka-dečka v Savo. V pondeljek je pri: kopanju otroka našel mrtvega v Savi gospod vladni tajnik Pavel Svetec. Po obleki otrokovi so dognali zločinko, nakar je bila takoj aretirana. Detomorilka je zločin priznala. Kot vzrok navaja — bedo.
Delavska predstava v Trbovljah. Pevsko društvo Unije rudarjev avstrijskih v Trbovljah priredi v nedeljo dne 20. t. m. na dvorišču delavskega doma priljubljeno igro »Zvestoba«, ki jo je spisal sodrug Etbin Kristan. Pred igro in potem se vrši koncert lastne društvene godbe pod vodstvom sodruga Stanka Kolenca, kii je prišel ranjen z bojišča domov. Začetek igre ob 4. popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo. Prebitek je namenjen »Rdečemu križu«, zato prosimo obilne udeležbe. — Prireditelji.
Hrvaški deželni zbor bo jel zborovati dne 14. t. m.
V Ljubljano so pripeljali; včeraj okolo 200 italijanskih ujetnikov.
Ranjencev v Ljubljano so pripeljali že okolo 300 z italijanske meje.
Goriško okrajno* glavarstvo se je preselilo v Ajdovščino.
Dalmatinski deželni odbor se je premestil iz Zadra v Obsovac.
Izkaznice za pivo v Mariboru. Od 5.
junija nadalje so v Mariboru uvedli izkaznice za pivo. Gostilničarji smejo točiti le polovico tiste množine piva, ki so jo iztočili prejšnji mesec. Radi velike vročine so v nedeljo gostilničarji že dopoldne ztočili tisto množino piva, ki jim je bila dovoljena.
Kolera v Mariboru. V sredo, dne 2. junija, je potom nekega vojaškega transporta prišel v Maribor vojak, ki je obolel na sumljivih znakih kolere. Mož je dne 3. junija umrl. Dva slučaja sta se pojavila tudi v Ljubljani.
Umrl je na Dunaju bivši trgovinski minister baron Glanz.
Nazaj v Trst. Učiteljstvo iz Trsta je dobilo poziv, naj se vrne v Trst. Tudi oni policijski uradniki: iz Trsta, ki so bili par dni v Ljubljani, dobe zopet delo v Trstu.
Vsaka oseba v Trstu mora imeti pri sebi numerirano legitimacijo. C. kr. re-darstveni predsednik v Trstu razglaša: Vsled ukaza armadnega poveljstva morajo vse v okrožju tržaškega redarstva stanujoče osebe nositi pri sebi numerirano legitimacijo. Poživljajo sc torej vse nad 14 let stare osebe, da si tekom nekaj dni pri pristojnem redarstvenem nadzorni-štvu (inšpektoratu) priskrbe po dva vzorca dotične legitimacije, ju natančno izpolnijo in z dokazi identitete vred v teku od 7. do 10. junija t. 1. zopet izroče redar-stvenemu nadzorništvu. Kdor bo zasačen po 15. dnevu junija meseca t. 1. brez nu-merirane legitimacije, bo ne glede na druge kazenske posledice kaznovan v smislu ministerialne naredbe z dne 30. decembra 1857, št. 198 drž. zak.
Naročnikom »Zarje«. Vsled vojne med Italijo in Avstrijo je ustavljen skoraj ves poštni promet na, jugu države. Zara-ditega je pošiljanje »Zarje« naročnikom in kolporterjem nemogoče. Razen tega so bili vpoklicani v vojaško službo urednik in sotrudniki lista in vsi člani izvrševalne-ga odbora, razen enega.. Vsled teh razlogov smo prisiljeni začasno prenehati z izdajanjem »Zarje«. Neradi smo ustavili list, a ker so razmere močnejše od naše volje, smo morali storiti to. »Zarjo« izdamo pa takoj zopet, ko bo to mogoče. Vse sodru-ge, ki so imeli list v kolportaži, prosimo, da takoj obračunajo prodane liste. Denar naj pošljejo kolporterji po nakaznici »Splošnemu kreditnemu društvu v Ljubljani« in naj označijo na nakaznici, da je denar namenjen »Zarji« v Trstu. Onim, ki so poslali večmesečno naročnino vnaprej, bomo vračunali znesek tedaj, ko prične »Zarja« zopet izhajati.
Dodatno prebiranje črnovojnikov. Dodatno prebiranje onih v letih 1878. do 1890., 1892. do 1894., 1897. in 1865. do 1872. rojenih črnovojnikov, ki iz kateregakoli vzroka niso prišli k prvemu, na Kranjskem koncem maja in začetkom junija 1915. izvršenem prebiranju, se vrši: Dne 15. junija v Postojni za politična okraja Postojna (sodni okraji- Postojna, Ilirska Bistricav Senožeče in Vipava) in Logatec (sodni okraji Logatec, Idrija, Lož in Cir-knica). Dne 16. junija in 17. junija v Ljubljani za politične okraje: Ljubljana mesto, ljubljanska oklica (sodnai okraja ljubljanska okolica in Vrhnika), Litija (sodna okraja Litija in Višnja gora), Kočevje (sodni okraji Kočevje, Velike Lašče in Ribnica) in Kamnik, (sodna okraja Kamnik in Brdo). Dne 18. junija v Kranju za politična okraja Kranj (sodni okraji Kranj, Škofja Loka in Tržič) in Radovljica (sodna okraja Radovljica in Kranjska gora). Dne 20. junija v Rudolfovem za politične okraje: Rudolfovo (sodni okraji Rudolfovo. Trebnje in Žužemperk), Krško (sodni
okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Rateče) in Črnomelj (sodna okraija Črnomelj in Metlika). S črnovojniki rojstvenih letnikov 1865. do 1872. morajo priti tudi oni po letu 1872. rojeni, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42. letom izstopili iz črnovojniške obveznosti in so sedaj po črnovojniški noveli zopet vstopili v črnovojniško dolžnost in kateri so izostali pri prvotnem, sedaj dokončanem prebiranju. Kdor ne pride k dodatnemu prebiranju, bode po obstoječih zakonih strogo kaznovan.
Iz pivovarniške stroke nam poročajo: Zadnja pridobitev naše organizacije, nam je prinesla lep uspeh. Dobili smo dra-ginjsko doklado v višini desetih odstotkov. Nov dokaz, dai organizacija vedno skrbi za svoje člane in da je potrebna tudi v vojnih časih. Brez nje bi ne dosegli tega. Novi nabori so nam vzeli precej naših tovarišev. V vojaško službo morata tudi predsednik in blagajnik in nekateri drugi tovariši. Pa to ne sme motiti organizač-nega dela. Poskrbljeno je, da bodo njih namestniki vodili posle organizacije naprej. Paziti moramo zlasti na to, da bomo prispevke redno plačevali, da ne izgubimo članstva. Prispevke bo sedaj pobiral blagajnikov namestnik, naša dolžnost pa je, da mu jih redno plačujemo. Mesto od-išlih moramo pridobiti nove člane, zadnji uspeh nam kaže očitno, da brez organizacije ne moremo in ne smemo biti. Vaižne naloge čakajo sedaj posebno naše članice. Zatorej — na delo!
Novi sporedi v »Kino Central« v deželnem gledališču prekašajo vse dosedanje. V soboto 12., nedeljo 13. in ponedeljek 14. se igra velikai drama iz džungle »Misijonar med zvermi«. To je največji, najdražji in najzanimivejši posnetek življenja med divjimi zvermi, veličastna slika stvarstva, polna ginljivega dejanja. Od torka 15. do četrtka 17. junija sta na sporedu drami »Honvedski huzar« in »Liana, lepa pustolovka«. V petek 18. junija: »V senci krivde«. Poleg tega ima vsak spored nove kinematografične posnetke z bojišč, več komičnih in drugih točk.
Svetovni pregled.
Cene kruha v Berlinu. Ker je vojno-žitna družba znižala cene moke, je berlinsko mesto določilo nove cene za kruh. Poslej zanaprej bo stal 1 kg rženega kruha največ 42 fenigov (55 vinarjev), 2 kg pa 80 fenigov (1 K 5 vin.). Namesto dosedanje vojne žemlje s 75 grami bodo zopet pekli belo pecivo po 50 gramov in cena za kos ne sme iti preko 3 fenigov (4 vinarje).
37.000	bolnikov v srbski armadi.
»Tagblad« poroča, da je angleška sanitetna komisija izjavila, da je sedaj v srbski armadi' 37.000 bolnikov, med njimi 8000 bolnih na legarju.
Balkan je ognjišče naeprotstev. Med posameznimi državami vlada napeto nasprotje. Rumunija ne zaupa Bulgariji in ta ne Rumuniji. Srbija: se ne more sprijazniti z Bulgarijo in ne z Italijo; Grčija je ljubosumna na Srbijo, ki pošilja svoje čete v severno Albanijo in pa tudi Italiji prav nič ne zaupa. Kdo bi razumel, kako si hočejo vse te državice čuvati svoje interese, če iščejo zaslombo najprej tam, kjer jim stopajo za vrat?
Grški kralj je nevarno obolel. Vobče se razširja mnenje, da se je izvršil nanj atentat. Poklicali so k njemu dunajskega in berlinskega kirurga, da sta ga operirala. Odvzela sta mu kos rebra. Po najnovejših poročilih se mu je zdravje izboljšalo. Kraljeva bolezen bo mnogo vplivala na sedanje volitve.
Dva socialista belgijska ministra.
Kralj Albert namerava preosnovati ministrstvo tako, da postaneta dva socialista! ministra.
V petih tednih izgubili Rusi pol milijona mož. Dne 2. junija se je poročalo: V bitkah meseca majnika je bilo ujetih Rusov po zveznih armadah, ki se vojskujejo pod avstrijskim višjim poveljstvom:	Do
31. majnika 268.869 mož. Severno od Klajpede 24.700 mož. Pri Šavlih 500 mož. Pri Stryju 12.175 mož. Ob Prutu 900 mož. Pri Szawdyniki 3650 mož. Pri Dnjestru 10.900 mož. Pri Przemyslu 33.000 mož. Skupna vsota (koncem majnika do 6. junija) 354.694 mož. Od začetka majnika do 6. junija je bilo torej ujetih po uradnih poročilih zveznih generalnih štabov na različnih bojiščih proti Rusiji med Vzhodnim morjem in Prutom 354.694 mož. Če računamo število mrtvih, ranjencev, pogre-šancev in razkropljenih le zmerno, lahko trdimo, da so Rusi izgubili v približno petih tednih do 500.000 mož.
Papež in vojna. Papež je daroval 5000 lir za vojne oltarje, 20.000 za francoske ranjence, dalje je predlagal, da naj se odda 20.000 ranjencev v kako nevtralno državo, kjer bodo oskrbovani do konca vojne, in sicer je priporočal, da naj bode ta država Švica.
Velik požar v angleški tvornici za čevlje. V tvornici za čevlje tvrdke George Stengel v Newarku je izbruhnil velik požar, ki je uničil celo tovarno. Pri gašenju je bilo osem ognjegascev ubitih, veliko pa težko ranjenih. Škodo cenijo na mnogo milijonov mark.
Ravnantje in shranjenje koruze in koruznih izdelkov. Radi izredno velikega pomena, ki ga imajo koruza in koruzni izdelki sedaj za prehrano ljudstva, je treba vedno znova opozarjati na to, da se mora s koruzo in zlasti s koruzno moko jako skrbno ravnati in jo shranjevati. Koruza in njeni mlinski izdelki pri neprimernem ravnanju in shranjevanju posebno lahko splesnijo ih sicer koruzna moka še veliko prej kakor koruza sama. Da bi se tako odvrnila zdravstvena kakor tudi težka gospodarska škoda', se priporoča, nabavljati koruzo in koruzno moko samo v takih množinah — zlasti tudi pri' domačem gospodarstvu — ki so potrebne za pokritje potrebe za najkrajši čas. Ker je pričakovati, da bo dovolj koruze na razpolago, zaradi tega je lahko opustiti v veliki kakor tudi v majhni trgovini vkladanje ko^-ruze v množinah, ki bi se v slučaju, da zaostaja prodaja, lahko pokvarile. Vedno je pri prevzemanju dobav koruze in ko*-ruzne moke, pri nakupovanju in pri pode-lovanju paziti na to, da se dobavlja oziroma vporablja vedno le dovolj posušeno, nepokvarjeno blago. Blago, ki se shranjuje, zlasti v velikih množinah se mora razgrniti vedno le v svetlih, suhih prostorih in ne v predebelih plasteh in se mora vedno pridno premešavati; ob primernem opravljanju tega naravnega sušenja izgubi nepreveč vlažna koruza velik del svoje mokrote in se lahko že v 8 do 10 dneh podeluje oziroma razpečava.
Enotnost angleškega delavskega gibanja. V vrstah angleškega delavstva so že več let razpravljali o tesnejši združitvi vseh moči v delavskem gibanju in prav zdi se, da je sedanja vojna približala to vprašanje ugodni rešitvi. Delavska stranka, zveza strokovnih organizacij in zadruge, delajo že od početka vojne v mnogih korporacijah skupaj. 2e prej stai se dogovorili obe prvi skupini, da bosta or-ganizatoriško skupaj delovali, .zbor zadrug pa je kljub nasvetu vodstva odklonil skupno delovanje. Enake predloge je stavilo vodstvo 'tndi letošnjemu zadružnemu zboru, ki se je vršil v Leicestru dne 24. do 26.
maja, ter so bili najbrže tudi sprejeti. Po načrtu se sestavi stalni skupni odbor, ki bo 1. pospeševal lajše medsebojno sporazumevanje in zbujal več zanimanja za druge organizacije; 2. preiskoval, kako naj se zadružna produkcija in banke izpopolnijo ter prištedeni denar skupin bolje porablja; 3. preiskoval, če je mogoče ob velikih mezdnih bojih dobavljati živila dalje in izplačevati podpore itd.; 4. organiziral ob važnih socialnih vprašanjih posebne konference, in 5. omogočal skupno postopanje v socialno-politiških, oziroma takih vprašanjih, ki so v skupnem interesu.
Rudarska industrija v Rusiji 1. 1914.
Po podatkih statistike pisarne Zveze montanskih industrijcev ruskih so nakopali leta 1914 na Ruskem: 1.399,670.000 pudov (pud je 16:3 kg) premoga (1. 1913.
1.352.310.000 pudov), antracita 311,310.000 pudov	(1913. leta	291,480.000), skupaj
1.710.980.000 pudov (1.543,790.000 pudov), koksa so izdelali 277,420.000 pudov (270,980.000 pudov). Po železnici so odpeljali:	premoga	857,650.000 pudov
(776,590.000 pudov), antracita 248,900.000 pudov	(254,780.000	pudov), koksa pa
157.900.000 pudov (166,070.000 pudov), skupaj 1.264,450.000 pudov (1.197,240.000 pudov). Dalje so odpeljali: rud 297,730.000 pudov (450,010.000 pudov), sirovega železa 38,220.000 pudov (44.060 pudov), soli' 37,320.000pudov (38,880.000 pudov) in rečnega skrila 97,130.000 pudov (96,210.000 pudov),
Rusi izpraznujejo Lvov. »Birževija Vjedomosti« 2. junija prvič obvešča, da Rusi izpraznjujejo Lvov.
Varšava in Ivangorod ogrožena. Veliko pozornost zbuja, članek »Novega Vremena«, ki izvaja, da nameravajo zavezniki najbrže izvesti splošen prodiralen
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□gaaaaoaa
Zadružništvo.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
XI. zadružno leto od 1. julija 1914 do 30. junija 1915 Mesečni izkaz.
Razpečano blago.
Zadružna doba 1914/15			1913-1914	Narastek
Julij	K	395.939-11	261.590-35	134.348-76
Avgust	■	389.253-63	280.064-71	109.188-92
September	■	403.745-37	295.665-65	108.079-72
Oktober	•	442.562-22	351.259-35	91.302-87
November	»	404.943-21	345.033-23	59.909-98
December	n	398.061-90	410.881-75	12.819-85
Januar		389.539-43	384.812-27	4.727 16
Februar		410.402-67	338.308-02	72.094-65
Marc	v	486.201-60	393.516-60	92.685-—
April	•	469.765-58	406.034-85	63.730-73
	K 4,190.414-72		3,467.166 78	723.247-94
Člansko gibanje.
Vpisanih udov	do 30. aprila	1915.............13511
„ 30. junija	1914 ............. 10786
Narastek v	10 mesecih	. . .	2725
Hranilni oddelek.
Stanje vlog do 30. aprila 1915	. . K 614.892 86
„	„	„ 30. junija 1914. . .	„ 559.641'72
Narastek v 10 mesecih . . K 55.251 14
Na bolniški in posmrtninski podpori sc je izplačalo od 1. julija 1914 do 31. aprila 1915 K 19.145-35.
Od 1. julija 1914 do 30. aprila sc je izplačalo na dividendah K 62.037-16
Izkupiček skladišča oblek
(že obsežen v razgledu razpečanega blaga.)
Oddelek konfekcije....................K	52.44723
„ manufakture..........................  73.573-37
obuval.......................„	56.102-49
pokrival.....................„	14-127-12
Skupno . . K	196.250-21
Trst, dne 30. aprila 1915.
Vodstvo, aoaaauanoanaaaaaODDaoanDDDO umna
sunek. Ojačili so tako svoje sile, da presegajo ojačenja dozdaj običajno mero. Ruski listi opozarjajo na nove operacije, ki jih pričakujejo pri Varšavi in pri Ivan-gorodu, da odrežejo glavne sile ruskega akcijskega ozemlja.
Zborovanje socialistov v Rimu. Od 10. do 12. junija je v Rimu zborovalo predsedstvo socialistične stranke, da zavzame stališče napram različnim vprašanjem. Na zborovanje so bili povabljeni tudi socialistični poslanci.
Italijanski socialisti še vedno proti vojski. »Avanti« poroča: Italijanska socialistična stranka je z neoslabljeno silo premagala prve težave vojske. Med 2000 podružnicami ni niti ena ugovarjala, ker je vodstvo za nevtralnost.
Naša meja proti Italiji. Naša meja proti. Italiji gre od Švice do Pontaflja preko Judikarij, Tridentinskih, Fasanskin in Karnskih alp. Samo po visokem gorovju. Šele zapadno od Soče se visoko go« rovje pričenja umikati ter se od Gorice dalje spremeni v kraško planoto ter istrsko gričevje. Zato pa je kraško ozemlje grozno težavno za premikanje vojaških čet. Na celi fronti od švicarske meje do Trsta, ki meri okrog 500 km, obvladujemo vse prelaze. Le malo je dolin, skozi katere vodijo v Gor. Italije dohodi do naših grebenov. Na zapadu skozi' dolino Ade preko Bormia do Stilfserjocha; od Valle Camonisa čez Ponte di Legno do prelaza Tonale; od Brescie čez Rocca d’Anfo in jezero Idro do avstrijske meje pri La-drone; ob Gardskem jezeru v Rivo in Torbole; skozi ozko dolino Adiže do Avie in Ale. Nadaljni važni dohodi so: Od Vicenze preko sedla Fugazza proti Roveredu kakor tudi preko Arsiera skozi dolino Astike na planoto Lavarone; od Bassana ob železnici skozi dolino Brente čez Primolano v'dolino Sugana, vzhodno odtod v Fierae di Primiero. Od Belluna vodijo težki dohodi skozi dolino Corde-vole v Moeno in Pievo; pa tudi skozi dolino Pijave v Cortino d’Ampezzo, Landro ter na sedlo Kreuzberg. Iz doline Talja-menta so najvažnejše ceste na prelaz Plocken, po dolini Bele na Pontafelj in Naborjet ter po dolini Raccolana na Pre-dil. Iz Vidma vodi v Soško dolino Na-dižka dolina do Kobarida. Manjši prehodi so iz Režij na žago pri1 Bovcu ter od Čedada čez kanalske hribe na Kanalsko. Meja med Korminom in Červinjanofn je odprta.
Nov predsednik na Portugalskem.
Ono soboto je dobila portugalska republika novega predsednika. Zaradi nastale revolucije je prejšnji predsednik odstopil, narodni kongres pa je izvolil z 98 glasovi (le, en glas proti) Teofila Brago na njegovo mesto, Braga je že 72 let star in znamenit lirik (pesnik) ter literarni zgodovinar. Po mišljenju je Braga svobodomislec. Vedno je propagiral uresničenje republikanske zveze med Portugalsko in Španijo. Braga obsoja diktaturo, nesebičnost in zdrav človeški razum sta njega vodili. Angležem ta sprememba nič kaj iie ugaja. — Kongres, ki je zboroval, je sprejel vladno izjavo na znanje, da ostane razmerje Portugalske do drugih držav nespremenjeno. V tej seji je bil sprejet tudi volilni zakon, ki določa dan volitve v parlament na 13. junij. —-Nemiri', ki so dolgo razburjali Portugalce, so se končno nekoliko polegli.
Umrl Se v Benetkah znani italijanski žurnalist Aristide Goldbacher. Bil je nekaj časa šefurednik velikega milanskega dnevnika »Secolo«, pozneje korespondent istega lista v Parizu in nazadnje dolga leta do izbruha svetovne vojne na Dunaju, kjer si je pridobil kot veleizobražen in ljubeznjiv mož ter izredno sposoben
politični žurnalist mnogo simpatij in prijateljev. Star je bil šele 52 let.
Lov na vohune in vojaške obvezance na Francoskem. Iz Berlina poročajo: V Parizu se je vršila v soboto splošna gonja. V spremstvu številnih agentov so policijski komisarji skrbno pretaknili vseh sedem okrajev, boulevarde in ceste okraja Notre-Dame de Loretto in Faubourg-Montmartre. Mnogo pasantov, še celo vojaštvo je moralo pokazati svoje legitimacije. Kdor tega ni mogel storiti, je bil aretiran. Vse kavarne in krčme so bile preiskane in aretiranih je bilo nad 50 oseb. — Pravijo, da se je ta gonja vršila vsled tega, da se polovi vohune in vojaške obvezance.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ijjubljani.
■■■■■tSBBHBHHEIB
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. j popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	■/2ll —'/sl		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. H. Ipavic	10.—12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzi1	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirojo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
LJUBLJANA. \\m\Mi Ulita štev. 6.
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. .-.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. Sur, muzlkalij itd.
Stereotlplja. Litografija.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v „DELAVCU“
Najboljši nakup vsakovi stnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
-------- (Cojzova	hiša).	------
: Garantirana kakovost. :
•
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
Najbolji želodčni iiker!
SBadki in grenki.
Pristni Florian ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov 29 naročila: JUHIH", Ljubljana.
^	■	J
Postavno varovano.
HHSiKHHMgEH
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člarie iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
□□□□DaaaaaaDaDDaPDaaaoDaaaaDoaaaaDnDDoocmonoouooonnDannooaaaaan aa
Ivan Jax in sin, Ljubljana
  Dunajska cesta štev. 17---------------------------
priporoča svojo bogato zalogo
Hi sijev
in slioje za Me (SlritMieo) za roilo in obit.
vozna kolesa. Pisalni StlOji til.
Ceniki se dobe zastonj in franko. I
D
O DODODODDDDDDDD DDODDDBDDODOOnDDDODDDOOODDaDDDDDDODDODODODDODDDBH
O
□
D
a
□
□
o
a
a
D
a
a
□
a
□
a
a
□
D
□
S
a
n
a
□
S