List 18.
Gospodarske skušnje.
(Iz polja spraviti sneg* in ledeno odejo). Sneg-v nekterih krajih še zmiraj na debelo pokriva polje, čeravno je že sušeč nastopil. Kaj počne ozimina pod to nadležna odejo, kdo ve! V nekterih krajih se je že pokazalo, da je je veliko konec vzelo. Kjer noče sneg: in led z lepo prečr je treba, da se s silo odpravi, in to se zgodi, kakor naši kmetovavci sami vejo, pa jih le malo kaj stori, ako se sneg-s kako čer no stvarjo potrese, naj ho sajevperst, v prah zmleto oglje ali premog. Ce tudi ne pride na debele ta ali une stvari na sneg, se taja vendar hitro pod njo, ker vsaka černa stvar solnčne žarke bolj na-se vleče in jo tedaj bolj zgreje. Saj tudi vse to, kar se na njivo dene, ni zaverženo, ampak pride setvi na dobro. Kjer pa leži ledena skorja čez njivo, je treba kaj več storiti, da se podsnežni soparici od-duški napravijo, in to je — kar smo v wNovicah" že večkrat priporočevali in kar imajo kmetovavci v vseh severnih krajih v navadi — da s plugom ali brano pretergajo ledeno skorjo. To je stara in navadna šega v severnih krajih, in stokrat in stokrat poterjena. Dosti naših kmetov pa je, kteri mislijo, da je to kaj novega^ kar priporočajo le ?5gospodje za mizo". Vidili smo uno nedeljo dva kmeta okoli polja hoditi in s klavernim obrazom se pomenkovati, wkaj bo, kaj bo, da letos noče sneg preč" — in ko ju vprašamo: ali nista nič slišala, da je brana ali plug tudi za sneg in led dobra? sta odgovorila, da sta slišala nekaj od tega govoriti, pa ne verjameta, da bi kaj pomagalo. Ko jima skusimo to dopovedati, nista ravno odreči mogla , da bi ne utegnilo dobro biti — vendar bralo se jima je na obrazih, da sta še ostala neverna Tomaža.
Nam pa sta se zdela ta dva možaka, kakor tisti, ki pod drevesom, na kterem je polno gosenic, preklinjajo požrešno žival, pa roke križem derže in ne storijo, kar jim že sama pamet pravi!
(Obernimo v svoj prid, kar nam ker t na pot prinese). Na travnikih nam je kert spomladi koristna žival, če le vemo njegovo delo v svoj prid oberniti in zato* so pervi spomladanski dnevi najpripravniši čas. Kert namreč meče dobro perst v kupcih na senožet injoizročuje gospodarju, naj se je posluži. Ce jo tedaj on sedaj raz-grebe in po travniku razmeče, si gnoji ž njo senožet; vidi! bo, zlasti ako kaj moče pride na tiste mesta, da nikjer trava lepše ne  raste kakor tu.
(Kaj dobra zmes travnih semen). Sledeče travne in deteljne semena v popisani meri na njivi vsejane dajo tolikšen pridelk, kolikoršnega po „Zeitsch. d. laud. V. f. Rh." ne da ne pšenica ne rež. Za pol orala (pol joha ali 800 štir. sežnjev) naj se vzame 6 funtov navadne divje ljulike (englisches Raigras) 10 funtov pa laške divje ljulike (italienisches Raigras), i funt mačjega repa (Timotheusgras), 1 funt švedske detelje (schvvedischer Klee), 6 funtov rudeče ali štajarske, 1 funt pa male bele detelje (vveisser Klee).    Primerilo  se je že, da m
70
te posetve se je nakosilo 79, včasih celo 83 centov klaje. Za cel oral se ve da se vzame še enkrat toliko semena in v ti primeri še več semena, če je polje večje, ki ga hočemo s travami obsejati.