Z navzočo zbirko sta avtorja odprla literarnozgodovinsko interesiram pub­
liki vpogled v staro sumersko in akadijsko poezijo, pri tem sta pa odkrila tudi 
marsikak zgodovinsko in pravnozgodovinsko važen podatek. 
V. Korošec 
F.R.Kraus, Ein Edikt des Königs Ammi-saduqa von Babylon. Studia et 
Documenta ad Iura Orientis Antiqui pertinentia. Vol. V. XVI + 260 str., 4 foto­
grafski posnetki. 
F. R. Kraus, sedaj profesor za asiriologijo na nizozemski univerzi v Leidenu, 
objavlja besedilo obširnega odloka, ki ga je izdal četrti Hammurabijev naslednik 
Ammizaduga (1582—1562). Z njim je odpustil zasebnikom različne dolgove, 
obenem je raznim skupinam prebivalcev Babilonije prav tako črtal njihove 
zaostanke. Objavljeno besedilo je F. R. Kraus obširno komentiral, pri čemer je 
uporabljal tudi bogato listinsko gradivo iz stare babilonske dobe. Pisatelj je 
dovršil s tem delo, ki daje dragocen vpogled v gospodarske in družbene razmere 
Babilonije za časa Hammurabijevih naslednikov. Obžalovati je le, da tudi to 
besedilo ni ohranjeno v celoti; izgubljen je predvsem tudi uvod, ki je najbrž 
vseboval vsaj nekaj podatkov o uvedbi in namenu teh predpisov. 
Krausova rekonstrukcija besedila se opira na besedilo, ohranjeno na plošči 
Ni(ppur) 632, ki jo je leta 1941 našel v zbirki muzeja za Stari vzhod v Cari­
gradu. Pred njegovo najdbo je bilo znano znatno bolj poškodovano besedilo, 
ki ga je po plošči Britanskega muzeja, št. 78259, prvi objavil leta 1914 pokojni 
angleški asiriolog Stephen Langdon. Ze leta 1915 je poljski asiriolog Moses 
Schorr spoznal, da gre za odpust dolgov, in je ta ukrep imenoval babilonsko 
seisahtejo po zgledu znane Solonove seisahtije (Eine babylonische Seisachtie 
aus dem Anfang der Kassitenzeit). Besedilo je leta 1939 dopolnil še C. J.Gadd 
(London). Mimogrede naj omenimo, da F. R. Kraus ne uporablja besede sei-
sahteja. 
Kraus se ne omejuje na obdelavo in razlago besedila samega, ampak v zvezi 
z njim razpravlja o mnogih sorodnih problemih, tako o oblikah vladarskih 
ediktov, o gospodarskem poslovanju babilonskega dvora (»palače«), o vrstah in 
oblikah posojil, o zakupnikovih dajatvah v Babilonu, o zasužnjenju dolžnikov. 
S svojo edicijo Ammizadugovega edikta je F. R. Kraus pomembno obogatil 
zbirko prevedenih starobabilonskih virov, hkrati tudi objasnil mnogo podrobnih 
pravnozgodovinskih problemov te dobe. лт Tr 
V. Korošec 
M. E. L. Mallovan, Twenty-five Years of Mesopotamien Discovery. Publi­
shed by the British School of Archaeology in Iraq. 1956. 8°, 81 str. z ilustra­
cijami in zemljevidom. 
Leta 1932 so v Londonu ustanovili British School of Archaeology in Iraq, 
ki ima velike zasluge za pospeševanje britanskih arheoloških izkopavanj v Me­
zopotamiji. Vsako leto izdaja dva zvezka (spomladi in jeseni) revije Iraq, v ka­
terih so poročila o novih izkopavanjih in tudi objavljeni važnejši novi napisi. 
Za srebrni jubilej te pomembne ustanove je njen direktor, ugledni arheolog 
prof. M. E. L. Mallowan, objavil lepo pregledno poročilo o uspehih njenih izko­
pavanj. Prvo izkopavanje je bilo leta 1932 pri griču Arpačijah, kakih 6 km 
vzhodno od Tigrisa in Niniv. Tu so prodrli do najstarejše plasti človeških na­
selbin, ki je bila starejša kakor najstarejša doslej znana El Obeidska kultura v 
južni Mezopotamiji. O pisavi še ni sledu, najdena pa je bila keramika, enaka 
keramiki v Teli Halafu in Samarri. 
Prebivalstvo se je ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo; bilo je pod­
jetno in preudarno. Obrtniški izdelki so dosegli pomembno'višino. Avtor ugo­
tavlja tudi nekaj sledov obstoječe občinske organizacije (ostanki cest, uprav­
nega poslopja). 
V letih 1934—1937 so izkopavali Chagar Bazar v zgornji dolini reke Habur. 
Tu vodijo sledovi od najstarejših naselbin do let 2000—1400. Iz tega časa, ko se 
329