............M»..... Proletarec DrugI We jstÄreJü jugoütbvanski SÖc^Hstlcni list delwskt I »t / a illMtt»MMMMMM»$ 'tlHilitt I GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Knu*»4 •• «Mond^tM» MtWr I)«c«mb*r «. ltff, M t*« »»«t offlre mt J kUmgo. III., ik* Ari ot Concr«*. ot March IrU. UTt. CHICAGO. ILL, 12. SE LETO—VOL. KX1V na IŠČEGETAVCITRUSTOV SI POMAGAJO V TRUSTU I_ - - - - - - -- - ■ - ■— - . - 2« svetovni mir kontinentu, prva v državi po moči in vplivu ZEPPEL1N" IN "BREMEN" NI EDINO ČEMUR SE DIVI SVET, KI SIMPA-TIZIRA Z NAPREDKOM NEMČIJE PO VOJNI. Iir«li nn delegacijo, naj >t—uje proti, kajti $e se xgncii nasprotno. ho to klofuta vodstvu A. F. of L., kar *e ne *me zgoditi. Večina jo ubogala ter glasovala po navodilu konservativcev. Kon-vernija ne je izrekla za oprostitev Moonevjfl in Hillinirsa in sp«rejela je mnogo resojncij, ki no jih predložili socialistični delegatje unij. V ChioHifu hc j<» v svojem govoru na delavski praznik 2. *ept. izrekel za samostojno delavsko polteno akcijo predsednik < hi- rozevanja le geste. da se z njimi lolaži ljudi. .Mac Donald misli resno, zato sc lahko optimistično izraža. Njegov govor v Ženevi je hil «prejet z največjo pozornostjo. ker je s prihodom delavske strauke na vlado dobila angleška zunanja politika, ki ima na svetovni razvoj velik vpliv, drugo lice. Francoski premier Brian«! je na istem zborovanju razvijal svoje misli za stvori te v zedinjenih držav evropskih, ki naj hi «love die do večje kooperacije med deželami i entmine in znpadne K v rop«- in polagoma v ekonomsko unijo. Kakor na vsakem liginem zborovanju, so se tudi na tem giadila pota, ki naj hi privabila tudi Zed. države za pristop v organizacijo držav,»katero si je zamislil in jo tudi izvojeval predsednik Wilson na mirovni konferenci v Versaillesu. * cago Federation of l^abor 'John ■Fitzpatriek. Tudi v mnogih drugih mestnih delavskih federacijah dobiva ideja delavske stranke vre pristašev in ponekod je bila lokalna delavska stranka že ustanovljena. Siielair. saatra, ia je ¡■el že dovolj dolge pokoro _— Želi osvoboditev iz ječe J. S. Z. zbrala v strankin agitarijski fond' nad $560 Hoover odredil preiskavo o delovanju velikih ladjedelnic, katere financirajo propagande proti omejitvi oboroževanj» ki zmanjšanju vojnih mornaric. Akcija za agitacijski fond socialistične strank« v anesku $50, 000 se nadaljuje in traja do konca tega mcaeca. Dosedaj zbranih nad $20.000. Dasi čas za zbiranje agitacij-skega fonda v nrid socialistične 'stranke ni posebno ugoden ker hisipo v vrvenju volilne kampanje, «e je posebnemu strankinemu odseku pod vodstvom Normana Thomasa posrečilo zbrati do-Kednj nml ^JO/HV). ali nekoliko manj kot polovico minimalne vsote. «I. S. Z. je do 7. septmehra zbrala nad sK»<*).00. Izkaz je objavljen v tej Številki. « Tajništvo JSZ. apelira na vse sodruge in somišljenike, d« delujejo naprej ter pomagajo dobiti pot robna sredstva, brez ¿katerih stranka ne more razviti uspešne agitacije. Ameriški oljni magnat Harry F. Sinclair »niatra, da je imel že dovolj dolgo pokoro v ječi, v katero je bil obsojen, ker se je u-piral sodišču ter ignoriral senat. V ječi se mu godi prav dobro. Preskrbeli so mu sobo z vso potrebno in «tudi nepotrt^hno opremo, ob enem pa so mu dali tako službo, da se je lahko vozil okrog« z zdravnikom -jetniinice v njegovem limozinn. Harry je bil zapleten v korupcijo na debelo, in Tea pot dorne bo v poglavju graft* zapisano z debelimi črkami. zraven pa ime Sinclair. rtar-rvja to ne ženira, ker pač ve. da je vse v korupciji, le. da nekatere afere pridejo pred zrcalo javnosti, o drugih pa se molči. Vendar pa je njegov slučaj vredefl. da ai ga včasi ogledamo, ker dojkam je, da »e meri pravico z do. I ar j i*. ■.........- ■ * ■ 1 * Na četrti strani septembra • V nedeljo in pojidtTjek I 2. sept., ko sja h\)a"d\'a prjiznika skupaj. je Slo *tqtisoče ljudj ,na i/l«Mr> več kot običajno dmg^ n** de I je. NVd d Ve sto oseh je bilo ubitih r nvtomohflakHi nezgodah, precej pa jih je utonilo pri kopanju. J)ne 1 - rpt.-nihr sila v SI«,v har «U>n»u \ Clevelen d v konvencija Fo*terjevih unio-ni«to?, ki so nrfeanirfrali novo "linijsko centralo v konkurenci ^ A. Fv of L. Idelcfba je bila precejšnja. toda večina, ''delegatov1' ni reprezentirala nikogar razen sefce. - v" . Obnovil jo, ako hočete .llil^dnof prejemati. Gl Cl sc d ii iz If! ascgia ___W.___^........ .................i....... aéÉÉ< miti ...................................... Pot na slavnost društva S.N.P.J. v Warren Sestanek v Collinwoodu in drugo Piše Frank Barbič. V sotvoto popoldne 21. avgusta Mino se usedli V "shevi'da na* popelje v Warren, kjer je ondot-no društvo &NPJ. imelo slavnost 25-let nice jednote. Med nami je bila t udi Mrs. M ink« Aiesh, ki je prišla na obisk v Cleveland. Dan pozneje pa »o začele priha-jati v Cleveland iz raznih krajev skupine članov in članic SNIM., kjer jih je čakal kraljevski spre-jem. Saj *ako so pisali. Prvi september je bil določen v Cleve-landu za jednotin dan in slavno-sti je hotela prisostvovati tudi naša posetniea Mrs. Alesh. Ain-* pak sedaj še ni 1. september. jtJre-mo torej z našim ševijem v Warren, kamor pride tudi Kr. Zatiz, • v , da bo govoril na slavnosti. Sevi *e zažene na pot z brzino 95 do 40 milj na uro. Apipak cest je mnogo. 'Katera drži v Warren!" Šofer študira svoje karte, a ne do-žene ničesar. Vprašamo policaja, ampak policaji imajo na zunaj navadno velike glave, a majhne znotraj. On ne ve. Prazen škaf tudi ne. Pravijo, da ženske dandanes več vedo kakor moški, iti res nam ena pojasni, da naj vza-memo cesto st. 422, katera gre i/. Cleveland« v Pittsburgh »»kozi "Warren. Preko hribov in dolin pridemo na široko polje, po katerem se vozimo 16 milj, pa smo na cilju. Treba |>a se je še par-krat obrniti na levo, potem na desno, vprašati je treba še policija kje je ta in ta ulica, in tako pridemo na Burton in Niles Ave--kjer je Jugoslovanski 40m v Warrenu. Dom je še zaprt, mi pa smo mislili. da bodo stali na pragu ter čakali, da pridemo z našimi instrumenti. Obrnemo se. Eve, Krank Modic prihaja! Pod pazduho ima polno "škatljo" prometnih lktkov in vstopnic, tipa nfT da je vprodal. / ' Zajca ne bo,'* je dejal Mo-oznal. Bom moral še enkrat v Warren, morda si jih bom zapojnnil v drugič. Veselica se je pričela. Dolgo se niso mogli pripraviti za ples. Ko pa so enkrat pričeli, so se o-lwtavljali nehati, ko, je prišla policijska ura. Tdeležba je bila o-gromna za tako malo naselbino. Pravijo, da je v Warrenu le 32 slovenskih družin. Veliko imajo mladih deklet, in v soboto 14. sept. ob 7. zvečer bo v istem domu v Warrenu veselica "pečlar-jev'\ Plesalcem ho zopet igral Barbičev trio. Rojaki v Warrenu so prav gostoljubni in prijazni. Vsem sXu- I»aj prav lepa hvala, p Mr. i.1. piknika klub. it. 2 na O coe. ki M „ vrfil 2. wpt. Bil je d> no w bjl> j(N,noU „e k(lo k,wn utol- D*n r"T' ,,-Unov oikodovan. V«.t mi ni« loienjo «borno, pa m )* rai.e ^ krr ^ koncll kon. galo petje tja in nazaj m na P«k- eD ^ Ra g svojimi nllp^,nji in rtg I1*» «abotaio pilUi v premnL yob. •titi, #e ni bilo v vsakem sh.eaju Nj)1(rov 8pomin bo ^ kajti , v^ tako kakor bi flovek rad. deW>m v RNPJ. tfr v de. Njih je malo. pa morali pr, Uwkem gihanJ„ si je sam zgra- aranžmi gledati na vse strani, da ne bi trpeli škode. Izletniki so prišli od povsol in imeli smo se prav živahno. Sod ru ff in je Albina Kravanja, Julija Kobler in Man' Pierce so se zelo trudile. dil velik spomenik. — Poročevalec. MI IN NÀÔE PRIREDBE Latrobe, Pa. — V Pros vet i. , ,... . ». Proletarcu in New Leadrn je bi- da naa h. zadovoljile a poatrešbo. Jo ^^ da priredi soc. z družino v Pittsburghu, smO vsaj^ od fsrmarjev kujlovsli bolj po ceni, tuksj pa imajo tudi farmarji iste cene kot trgovine. Na pikniku je bil glavni govornik Fr. Crosswaith, kateremu se mora priznati, da je izboren govornik. Frank je res učitelj delavstva S. i^e^erman je tudi imel kratek a jedrnat govor in enako a. Adame, oba iz PitU-burgha. M. Goines iz Blairsvilla je deklamirala poera "Suženj". Pred par tedni smo čitali v Pro-sveti: Jože Zavertnik je bolan, čez pet dni, Jožetu.Zavertnik« se bolezen slabša, in končno v št. 20tt. Prosvete nad vse žalostno vest, Jože Zavertnik je umrl. Zabolelo nas je od tilge, kajti občutili smo veliko izgubo za naše delavstvo, za katerega je Jože storil in obljubival, da bo še delal, smrt pa mu je prekrižala račune. Njegovo delo ne bo pozabljeno. Preostalim izrekam naše soža-lj*. Mary Fradel. Kličemo .ym: Le tako z delom naprej, pa bo vaš klub zopet med prvirili na mapi. Ako bi na Glen-coe zopet pričel obratovati kak rov, pa bi kmalu postala prav aktivna naselbina. Žal, da so skrajno slabe delavske razmere pro- jšlib let to nekoč cvetočo nasel-Sodrug Lotrich ni rad izostal jbjno ekoro ugenobile, kajti lju-iz družbe, s katero je prišel v djo so se morali podati za delom Cleveland in se je vrnila v po-'drugam, eni pa si služijo kruh v sebnih vozovih vlaka v nedeljo .okoliških krajih... ; zvečer. "Če želite da ostanem tu | Tn sc že nekaj pripravljamo za za sestanek jutri, pa bom ostal."^koiAereneo JSZ.. ki ae bo vršila je dejal. Lc škoda, da ni nikoli na Blaine V nedeljo 27. oktobra tistih, katerim bi bilo treba go-',v prostorih sodruga Jos. Snmer-voriti in jih privesti na polje so-.ja. Potrebno je, da klub na cialMtičnih aktivnosti. Blaine postane aktiven kakor je stranka okraja Westmoreland piknik na Labor Day v Bowsers provu. Vzlic oglašanju pa udeležba ni bila kakor smo pričakovali. Sicer pa smo takih razočaranj navajeni in nanje tndi pripravljeni. Dvomim, da je delavstvo zadovoljno a razmerami kakršne so, ampak brezbrižni ao, kar bo enkrat gotovo prestalo. Brezposelnih je mnogo in njihovo števila se veča. Stare delavce odpuščajo, plače nižajo. Sto-tisoči hi je jo iz dneva v dan najtrši boj za obstanek. Draginja 13. OBLETNICA DRUŠTVA ŠT. 290 SNPJ. ____ Homer City, Pa. — Druš. št. 200 SNPJ. priredi v soboto 21. sept. ob 7. zvečer domač^ zabavo, ki bo ob. enem praznovanje 13. obletnice društva. Igral bo hrvatski tamburaški zbor^ Društvo vabi vse Članstvo društev SNPJ. in druge prijatelje ter prijateljice, da pridejo na to priredbo. Prijaznost jim bomo ob enakih priložnostih vračali. Zabave bo zadosti za vse in postrežba najboljša. Vstopnina za moške je #1, za ženske 50e. Odbor. JOŽE ZAVERTNIK AGITATOR, Springfield, IU. — Prav dobro mi je ostala v spominu doba, ko se je med zagorskimi in trboveljskimi premogarji začela razvijati socialna demokracija. Spominjam se tudi tedanjih voditeljev gibanja, ki so prihajali na naše shode, da nas bodre s svojimi govori k spoznanju. Med temi govorniki je bil tudi Jože Zavertnik. Ne spominjam se več letnice, ko je na enem shodu zagorskih premogarjev govoril po- je velika, vsaj tukaj v Latrobe. |^ojni Jože. Bil sem prisoten in a mislim., da več ali manj tudi,*» vtisnil v sPomin O**brto drugod. Pred leti. ko smo živeli todai ffovoril 1 "i™ Sedma redna konvencija J. P. Z. Sloga V pondicljek 16. septembra bo^v Sheboyganu, Wisconsin, otvorje-na sedmja redna konvencija Jugoslovanske Podporne Zveze Sloga. Prijavljenih je 'M delegatov od 16 drijštev. Zanimivo je, da je med r*jimi 12 žensk. Najbrž niso bile ¿cnske na konvenciji nobene centralizirane podporne organizare zastopane povprečno s tolvkšnim odstotkom delegatic. kprfkor bodo članice J. P. Z. S3oga na tej konvenciji, dasi je razmerje članov in članic v nji v primeri z dmgimi mešanimi podpornimi organizacijami enako. Tudi nf. konvencije e|eveland*ke S. fD. prihaja proporčno več delegatic kot pa npr. na konvencije velikih jugoslovanskih podpornih jednot in «vez. Število delegatic društev J. P. Z. Sloga je bilo tudi na prejšnjih njenih konvencijah visoko. Skupno z odborniki katerih je 12, ho štela konvencija Jugoslovanske podporne «veze Slojra 4-9 članov. Društev ima JPZ Sloga 16, izmed teb 16 v Wisconainu in eno v Michiganu, ki so v sledečih naselbinah: Milwaukee 6;-Xheboy-gan 3; West Allis 3; Port iWa-shinpton H Marinetc-Menominee, Mich., 1; Tippecanoe 1; West Milwaukee 1. Angleško poslujoča društva ima dva: v Mihvan-keejn in Shebo.vganu, katera tvori pretežno hi rojena slovenska mladina. TOLE MENI NE GRE V GLAVO? Vaakdo želi, da ae bi mu kolikor mogoče dobro godilo, kar je doaegljivo za skupnost le s kooperacijo. ICer pa ljudje sanjo še nimajo zadostnega smisla, ko-ce vsakdo le aase. da bi ihrel brezskrbno in udobno, medtem ko Je drugim nevoKljiv uspeha. Kako morejo biti ljudje tako kratkovidni. da ne spoznajo škodljivost», ki jo povzroča skup-notti zavist, tega jaz ne zapopa- dein i JPZ Sloga ima okrog 1,800 članov v odraslem oddelku in 700 v mladinskem. Njena zmaša nad <1*200,000, ki zor'' (prej "Vestnik*'), ki ga izdaja Rado Staut. Člani prejemajo le eno številko na mesec, ki je uradna za njihovo organizacijo. V sedanjem odboru JPZ Sloga .so, predsednik Victor Petek; podpredsednica Maria Bačun; M. podpredsednik Joe Vidmar; tajnik John Lenko; zapisnikar Framk tPoličmik; blagajnik Anthony Yeray. Nacfzorni odbor: John ErmenerRafael Cheplak in Ignac Kušljan. Porotni odsek: •Toe Tratnik, Joe Kračnik in Kati Deliček. Glavni zdravnik je dr. H. T. Krialianson. Kakor veČina naših podpornih organizacij, je tudi JPZ. Sloga nastala kot posledica razdora v imovina drugi organizaciji. Prvotna "Sloje skoro ' ga' ' je društvo št. 16 SNPJ., ki države Wisconsin, dasi ima eno Konvencija Slovenske Hrvatske •bilo ustanovljeno januarja društvo v Michiganu. Razprav o konvenciji, pravilih, osebah, sklepih gl. odbora itd., je v njenem glasilu mnogo. Pojavile so se običajne kritike, ki dobe odzive v protikritikah, in kot vselej, dovedejo tudi do osebnosti. brez katerih menda ne mine nobena konvenčna razprava. JPZ Sloga je podporna organizacija, ki priznava aapiracije delavstva v smislu razrednih interesov. Raznim delavskim akcijam je nudila gmotno in moralno pomoč. Njen napredek dokazuje, da ji to ni bilo v škodo. Kakor v SNPJ. ae dobe tudi v nji taki člani, ki smatrajo, da .bi morala delovati le kot stropo nepristranska podporna ustanova. Vendar pa je poglavje nepriatra-nosti zelo elastično in si pa razni • ••«» i iniiiptii un i Fv-Tm i . f t j» «n" .:»»•■ «»«»•» jo , * . • «• , . , v Milwaukeeju ter drnpih nasel'm> ter «e je pridružilo SNPJ. v ^ binah, kjer ima društva. Te vr- Chicagu. Takratni boji v glav- PmUUvIW° ste vlaganje ae ji je izkazalo za nem odboru SNPJ. so dobili svoj Slavnostna otvoritev sedme praktično, varno in dobičkanos-1odziv tudi med Članstvom, in do- redne konvencije bo v nedeljo no, ob enem pomaga svojim čla-,bili m ga prav resno tndi v dru- 1"). septembra v Hrvatskem do-nom. #J9Z. Sloga beleži izmed ju-,4tvn "SlopaM št. 115i je prišel flavertnik v Kansas na agitacijo j ga JSfc. Bilo je 30. aprila li>12, ko so mi sporočili, da je Jože Zavertnik* že prišel. Takoj sem šel k njemu, se mu predstavil in ga že ob prvih besedah vprašal, ako je on tisti, katerega se spominjam iz stare domovine z javnega shoda. Pritrdil je. Podala sva si roke kot eodruga in takoj sc je razvil med nama razgovor o preteklosti» delavskega gibanja ter njegovih tedanjih težkočah. Postala sva nerazdružljiva prijatelja in sodruga do konca. Jati večer dne 30. aprila 1912 je Zavertnik govoril na shodu v Coroni, naslednji dan 1. .maja pa v W. Mineralu, kjer smo imeli prvomajsko manifestacijo, potem pa je z agitacijo nadaljeval po drugih naselbinah Kansasa. Od tedaj sva bila nerazdružljiva prijatelja in ob vsaki priliki sva obiskala drug drugega ter mnogo govorila o razrednem boju, o težavah vzdrževanja družine itd. Ko sem dobili poročilo, da je umrl, me je obšla žalost ter si takoj predstavil, da smo z njim veliko izgubili. Mnogi so ga poznali samo po imenu, velika večina pa po njegovem vztrajnem, plemenitem delu za delavski razred. Bil je mož čistih načel in jasnega programa, neustrašen bojevnik za delavska prava. Mnogi so ga sovražili, ker je ugovarjal njihovemu delovanju, ker ga je smatral* delavskim interesom škodljivim. Nasprotno pa on ni sovražil delavcev, ki so bili nasprotnega mnenja. "Najboljše je, da ga podučiš, če ne moreš enkrat. pa večkrat," je dejal ob eni priliki. 4'Kadar potrebuje pomoči mu pomagaj, ali mu pojdi na roko," je dodal v istem pogovoru s piscem teh vrstic. Z njegovo smrtjo ni prizadeta samo njegova družina, nego vse delavstvo, ki je sledilo načelom, katere je zastopal. Ostane nam trajno v spominu. V borbi za osvoboditev vsega proletarijata ostani amerijko slovensko delavstvo tudi v bodoče, kajti delo pionirjev, kakor je bil pokojni Zavertnik, ni bilo zamanj. Kakor sem si ga ohranil po prvem srečanju pred 38 leti v dobrem spominu, tako ga, ohranim trajno v spominu v bodoče. Nje-povi družini izrekam ploboko *o-žalje. John Ooršek. V SPOMIN. Ker je mati narava iztrgala iz naših vrst našega neustrašenega delavskega voditelja Jožeta Za-vcrtpika, izreka klub št. 49 JSZ. v Collinwoodu njegovim preostalim sožalje na veliki izgubi. Klub pa bo delal po poti, katero nam je pokojnik tako neustrašeno kazal toliko let ter nas bodril v boju za pravice človeka. Naj živi njegov spomin in njegovo delo. dlani klirfba it. 49 JSZ. AU kaj storita Proletarca? - OB PRIIMKI KONFERENCE J.S.Z. V VVAUKEGANU v nedeljo 29. septembra priredi klub it. 45 s sodelovsnjem "Izobraževalnega odseka S. N. D." koncertni spored in vprizorjena bo tudi socialna drama enodejanka. Imeli bomo govornika, po programu pa sledi ples in prosta Nabava v spodnjih prostorih Slov. nar. doma. Konferenca se «ačne dopoldne in bo zborovala, ako potrebno. par ur tudi popoldne, nato «ledi v gornji dvorani omenjeni spored In končno zabava. "Izobraževalni odsek S. S. D.", ki oskrbi koncertni in dramski del programu, je včlanjen v Izobraževalni akciji JSZ., istotako tndi klub št. 4."». Obe organizaciji se bosta potrudili, da bodo posetniki zadovoljni a sporedom in potrežbo. TISKARNA, V KATERI SE SEDAJ TISKA «r-aiidébttm^àil y 4 * i * 'it áfítj. p i g í lf > j Im*' PROLETAREC ie je to dobro vedel, pa je vjdic temu deloval energično naprej. •1 T"1 ' «' ■"« $ -« t* Titji r. PBOEBflltBf m - •— EDLNO TP 534 36 So H CRÀlWFOPb mCAGO.HL .".i Vse N> Mi važno, važfio po je ako seJnerotila «feo in Ančka, ako Ml i II Mrs. liti iflln. un botrijo ali tin božjo pot, ako stii Mr. in Mr*. priredilo pojedino -\atl>o k«j drugega ali če nas je počastila tu ali onu "velika glava" i n nam povodni«. krti; O grozno mu o šmart in imenitni. • Živimo rajši v niti zadovoljno-.sti in pasabimo, da imamo lastne možgane. naloge in *amoponos ter upoštevajmo nauke onih, ki so študirali v latinskih šolah, kako se i-cii narod, pa bomo postali srečrti — brez politike. Jaka. Tiskarna češkega delavskega dnevnika Spravedlnosti* na S. Kedzie Ave., katera je začela • to izdajo tiskat. Proletar-UsUnovili ao »o pred več kot 25 let» socialisti in češka socialistična sekcija je njen glavni delničar. Ostale delnice so • » » ^ ------—--— --—— ■ - mi • m ■■ W' ^^rnm-^m^^m J*" * VS V* S S ■ IVVV • V^ O I v posesti unij čeških delavcev. A- Spodnja slika predstavlja pročelje poslopja, gornje tri pa tiskarske delavnice. --- - - _------- IZGUBA, KI JO BO TEŽKO * NADOMESTITI % Duluth. Minn. — Novica o smr-ti Jožeta. Zavertnika je pretresla ve* jugoslovanski napredni pro-letarijat. Nilfče ni * pričakoval, da bomo tako kmalu izgubili mola, ki, je med ameriškimi Slovenci tofiko ¿tftril na po^ju delav&kp probtije iu vzgoje. V Ameriki kakor v *t*rein kraju je bil Jože Zavertnik znan kot borec za pravice delavstva. Vsled tega je imel mnogo sovražnikov. V stari Avstriji so ga preganjali habsburški petolizniki in »lovetiaki klerikalci, tu pa »o ga blatili i» vetlnežr, nazadnjaki in «settfčne-f/k Eugene Debs je . mnogo storil aa probujo ameriškega in tudi drugega delavstva. To, kar je Debs bil V splošnem, je bil "Za-1 vertnik med slovenskim delavstvom, katerega je navajal na pota mednarodne delavske miaelno-*ti in kooperacije. Cilji l>cbsa ao bili cilji Jožeta Z Zavertni-kom je delavstvo izgubilo enega »vojih prvih borcev, enega »vo» jili resničnih prijateljev. svojega voditelja, ki ae ni strašil dvigniti ivoj glas za pravde izkoriščanih in brezpravnih. Kpr je na svetu ie mnogo nevednosti in zlobe, je imel pokojni Jože Za vertnik nasprotnike celo med delavci, za katere se je tako vztrajno boril Imel j« tndi mnogo prijateljev, bratov in sodrugov, kar smo vi-, deli jp&tebno ko sc je razširila v»t o njegovi smrti/ STedili «o «nn v življenju ter delali skupilo « njim za skupne ci^je. Jzguha ie velika radi lefikega dela,' l, uefo ni iče končano in ••■do bo moral stopiti na n.icgo r° nioato. KdoJ Upam. da kdo "'»••<1 Slovenskih intelektualcev, kat^n on.I r.knanje tudi kot rot-ni drla vee, ki pozna življenje na-in drugih delavoev, in ki si * Pridobil boljšo izobrazbo s ■mojimi močmi oh prosta» ip*M da je težkq delovati *a mlzf* ¿kMf^m ®no*rTu vslea svoje nevednosti služijo svojim - savrainikom iu •virajo tiste, kateri jim,koč«jo slabega storili, ali da bi nt poznali. Naši interesi so skupni, mo- *Hfedajo<" ie, da dela za koristi rali bi >c zanje t ihti skupno bo-delavstva ter človeštva vobče. iZ obiteljo Zavertuik čuti vse napredno jugoslovansko delavstvo. Naše simpatije so z njimi. Žena je izgubila z njim dobrega moža. otroci oeeta in vnuki deda. delavstvo pa poštenega boriteljp. ki ga bo težko nadomestiti. Preostalim izrekamo naše seša- HS ' John .Sobi in družina. ^OKOCILO. IK ZAHVALA. riti. pa Itii človek Slovenec, Srb Hrvat. Nemec ali Ku*. Noben nfcrod v splošnem ni kriv krivic, *ki jih uganja njegova dežela nad drugim,\sibkejšin» narodom, krivi pa so oni, ki vladajo in pa,narodova nevednost. Samo s skupnostjo se lahko veliko doseže, •res .nje ne bomo odstranili pi-javk, ki s<* iraesavajo v družbo v /namen,ju i/.koriieaaja» ter številnih drvgib krivu-. h.■ '< {Albina Kravanja. Glencoe, 0. — Simon Oregon:ič je zapisal v eni svojih pesmi, 'Kdor pa sreeo uživa sam, naj še solze preliva sam!" Klub št. 2 j« priredil piknik na Labor day, in da ne bomo sami, smo povabili prijatelje in somišljenike od blizu iii daleč. Res nismo, bili sami, kajti posetili so nas iz vseh bližnjih nasefbin in celo Youngstown, ki je od tu precej daleč, je bil zastopan. Nismo pričakovali tolikšne udeležbe. N' imenu kluba m- v.sem po setnikom za prija/.nont zahvalim. Ob sličiiib priJikuh bomo pose t vrnili. Tu pa Oleneoe počiva obrat že dve in pol leta. flfeneovčani «o se razšli s treiKihoui aa kruhom. Nekdaj tako cvetoča naselbina je skoro mrtva, vendar ne obupamo, kajti vero imamo, da *e razmere s («asoma spremene in posta-ik; (JlencOe /.«»pel knt nekdaj. Slabo j< bilo preje, U<> so pit. mogovuiki obratovali pod uuijo, slalwe je sedaj. Spominjam se, ko mi je neka žena rekla, da bo potem, ko ne ho vee unije, bolje in da bodo premogovniki obratovali * polno paro. Kekl« sem .|i, da je v veliki zmoti, kajti ako izgubimo unijo, more biti* le slabše, Danes je skupno z menoj ne-niiijski kruli in menda se spominja takratnih mojih besed. Ako .hi delavci več čitali na» predite liste, bi bili boljše poučeni, kdor pa Je >oučen. se;zna pripraviti na udarec, ki nam jik deli; roka kapiialicuia' S skupnimi nastopi hi tak<*' napade lahko jarejtriyli. v "So ljudje, ki pravijo, sem so-CialiM. sem nlipmlen. sem komunist, toda so daleč od tega, da bi sploh razumeli, kaj besede*, napreden, socialist ali komunist )>o-menijo Kdor .k v reaatoi nafirt den, mora razumeti t« tako, da sva ti iu jas oba upravičena dy dobrin Življenja "in da se ne prezira drugega, ako slučajno ni v tako ugodnem položaju kakor ti. i prezirati človeka radi narodnosti« kot se to ua žalost «esto dogaja Ako hočemo; ra* ^UUicLi socu^m. moram.....I slrafiifi mrlnje in predsodke, ra
  • triotičnega" srca, ker je tudi ta organizacija napravila "čikaski «rreh' in vmešavala v svoja pravila, oziroma v svoje delovanje to vražjo politiko PRI NAS Milwaakae, WisT^Tukajsnji slovenski časopis prinaša že ne^ kaj tednov števce dopise in članke glede botloffi konvenene Nie več se to pokvarjeno članstvo ne drži starega lepega pravila, sedeti pri polni niši in reši va ti narod, temveč govori In misli etle e razredni zavednosti in političnem boju. «• <1« , iff, • ' I ulv^it j.» /«'i 1 rjčaj |»a jt tebe* treba tkilo, grda |K>li*ii j, v .i,»še or^ani^sei-jeT Poglejte vrake na cesti, ki hiie poznajo politike, pa vendar /i\< " 1 /Volit** v bodoče može. ksteri fie Zanimajo za politiko. «Iru^o kakor za *vojo.' poslušajte^ njih latinske mo Flotow: Arija Lyonella iz o-pew 4'Martha". Verdi: Arija Duce is ^pero ' KigoleUo". V duetu bosta, pela Banovee in Ropasova: • PavČic: iBratci veseli vsi. v Pa\*čie: Ko so fantje proti vi« si Šli, <. Jenko: &umi gozd aeleni. Paveič: UahJko noč. SI or ene i v Milwaukeejn, Chi-' eagu, Clrvelamin in druogd, kj«r I ........t .... .■ -- IlOílo éuli peti/.iiHj sporoče svo-jiîn |M)staja»ii d» «g zu toke kou-cerlr zanimajo ,„ \\u nuj JU ¿r skušajo dobiti m nastope v svojih programih. Nedvomno bu-vta dala radio avdijenci užitek kakor R* dajo Ur prvovrstni umetniki. NAS NASVÇT. feste sa list, ki prinaša livo* kakor "Proleta- Ako boljše rec", ga naročite. USTI V PODPORO XVII. ialtfs, Collin woo«l, O. j Krank Bsrbič $2; Anton Mravlji« $1; -skupaj $3.00. Bridgeport, O.: Jstob TomSič, $1; Louia Psvlinich, fiOc; po 25c: Joseph Sumer, Msry Tomaiič in Joseph Snoy; Nsvesekdo 20c; Louis Gorenc I5c; skupaj $2.60. Chicago. III.: Frank Zsitr $6; Anton Garden $2; vesela druiba pečlar-jev $2.50; skupaj $9.60. ftrsrd, O.t Ajit. Dobrovolec $2.76. Slrakaa«, Ps.: John Chesnik $1.00. HoModale. Idaho: John Jereb f>0c. .„/W. Aliquippa, Pa. t Gco. Smreka i f 1.0"). F.rrall, Pa.: Frank Kramar $1.00. Datroit, M »dr. t Math Klsrich 60c. WaU«nburg, Colo.i. Frank M. Tomšič 20c. Skupaj v tem izkazu $22.1Q, prejšnji izkaz $518.30; skupaj $640.- 40. POČITNICE SO MINULE Vsakdo se zopet vrsča k svojngi delu. Prva strsr, katere se morate sedaj izogniti in ubraniti je zapeka. Vsi želodčni neredi imajo uničujoč vpliv na duftevno stanje posameznika, in povzročajo utrujenost ter izčrpa nje. Da bodete krepki in zmožni o-pravljati delo z veseljem, vzemite TRIKEBJSVO GRENKO VIKO redno,, trikrat na dan pol ure pred vsako jedjo: "Heisler, Alta., Cansds, 25. junija. Triserjevo grenko vino me je navdalo z novi™ življenjem. Joseph Zujac." V vseh lekarnah. Brezplačno pOKku^njo dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chica?o. IU. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime .......................... L ika ........................... Mesto, država................... SPREMEMBA V REKU. Vsaka dežela, Kjer zmaga so-, cializem. bo imela sovražnike v vseh deželah, kjer vladajo kapi-' talisti. Prvotni rek se je glasil: "Prva dežela, v kateri zmaga so-, cializem, bo imela sovražnike v, vseh deželah, kjer bodo vladal» kapitalisti." Primer je Rusija. I msmsicnHmn ANTON ZORNIK HERM1N1E, PA. •' Trgovina S anoianim Peči in prslni stroji naüa posebnost. W - Tel. Irwin 210^-R 2. :LZZZZZX:szzzzxhvzzszzxx£í j. Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofdaa Bank Bldg.) Uradne mre: Od 9. do 12. dop , od l^do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. . Ob sredah od 9. do 12, dop., in od 6. do 9 zvečer. Tel. Crawford SSS3. Tol. na dom« Rockwell 2816. «»♦MMMarSSSSMSIMSSSM "NEW LEADER" j| angleški ,ocial..ticn. tednik Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše tirejevan angleški so- ! cialistični list v Anu riki. M no- ! go slovenskih* delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zajaj sprejema "Proletarec". i mimik............... MUMM............... BAKERY I Sodrugom v Clavelandu. Sals kl^-s k. 17 JSZ. »a vri* ,***k prvi paSak ob 7:30 s**Ut iS vsako trčijo nadalje ob 2:30 popoldan « klabovih p.n»torih v SIot. narod, dnmu Sodrugi, prikajajte redno Ma ^aaja in pridobivajte novih ¿la-nov, da bo mogol napraviti ¿tai vdf polju »oeàaJI.ticne vagoje ia vi sa psava. SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR, > lastnik. 1724 8. Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. ts t i »mil i^mUMaii ' SLOVENCEM PRIPOROČAMO MARTIN BARETINCIC POGUKHXI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1476 JOHNSTOWN, Pa« 11 y y ■«'' »»IIJBLJBMMBB k- i . . .- rQ J ¡¡¡I SLOVENCEM PRIPOROČAMO ^ o t a a v v t v t dru^r šaljivi list. s Razprave o pravilih so dobre in vfčinouia tehtne, toda napake &)avp*4ta «lb ar pretresava z iiaiaueaoatjo, ka-k(»r l>i se šlo za nemške rpparaei- jc.' . i Nekdo, katerega jezi, da je nihče in ve natančno kaj mu dovolijo pravila glede bolniške podpore, in je tudi drugače silno vnet za veliko blagajno omenjene organizacije, |>ove popolnoma natanko kje nas eovelj ittli. Ker je dotični eden iznled tistih od-rusenikov, ki so pustili starokraj-i«ke "latinske" šole samo zato, da reiijo ameriike Slovence in niso prišli v Ameriko morebiti radi tega grešnega dolarja (zato še tudi niso videli ameriških tovarni znotraj) pove sedaj članstvu da |e kolikor toliko neumno m da ječi pod diktaturo. Kdino eno Vam je potrebno— rešite narod. (Vzemite iz omar zaprašene zastave, oblecite uniformo. pri pasa jte si bridke meč< »ir iiojflito na ceçto, da bo svet videl- Vašo veliko jçultwro,. da bo jée-del, da ste naroči ia ste nekaj. Kaj in O hmii mislit r, kako glasujete, kakšno je vaše prepričanje. t«, tie briga nikakogar, naj? manj pa vas same. Preiščemo oči in določimo očala. #M17-Bt. CQair Ava., , CLEVELAND. O. :: Kavarno MERKUR : 3551 W. 26th St., •aiM»MMMIMIMI»IM»M DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG. Urad, 3714 Wast 261 h St. Stan 2228 Sa. Ridgeway Ave., < Chicago, «II. Tel. na domu Crawford 8 110, v Uradu Crawford 2212-2213. ^ Urschije od 2. do 4. pop., in \ do 8. zvečer isvzemči srede it» f nadel je. 2 ^ ........Ill ..................... : Ako kočate biti * DOBRO ZNANI Vi lahko volito soeialistične kandidate. Iftbko. ste. kar hočete, mamcluki ali republikanci, na-rmlujaki ali *eme, ne sku4 aajte uporabiti vaše. organizacije; oziroma vašega glasila za politiko. da In s(» potom ffjtga poduči vali, da bi si bistrili um iti spoznavali resnico. , ' Ali rabite i Naročnin Prolotarcu — poslali So ■ l kal«, r« vB»i(wmur P«*l4rmo ZA-«TONJ i I Sin- < » mo tudi te «SOto »IJcf* Matih«. z « »><>P»»Jno i rudo-flißif jam- ALIEIT 3TF.TZ FtATHSS Ca 1S8 p«t«ak St.. ^«Moa, N. .Anton Jankovich. Cleveland. O. .12 Frank Bsrbič. Oolllnwood. O 4 Jacob Rosic, Milwaukee. Wis...,, i TsutileOlmá O. r.'. i ,. t 4 Joseph Sne y, Bi Unreport, O. . :< Lawrence Fránk, Bsrbarton. O. George Smrekal, W. Aliquipps, Pa. f\ Jobn TertWj, ^Btrabane. Ps. 1 Fr M. Tomiii. Walsenburg. Colo. 2 John H rebel. ( levelsnd. O I Frank MikAe, Cleveland, O. J Frank Zaitz, Chicago. III. I Anton Dobrovolec, Girard. O. ... 1 John Kosin, (¿irard. O. ________ . , 1 Rudolf Potochnlk, Detroit, Mich.. 1 John Otíp. Chieago. 111. ...........I Joseph Klaricb, Detroit, Mich! ... i K. Ersnoznik, Red Lodge, Mont.. 1 ífTranlc Peúvs, LHtle Falls, N. Y.. 1 rr* Ä................1 ; morate biti ^ Čedno oblečeni ia da ste čedao oblečeni, morate nositi i OBLEKO MAREJENO POMERI | is čistega volnenega bl»tfa, ! t Cena , Chicago, m (V bližini arada SNPJ in • Prole tare a.) KARL CLA5ER, Usinik^ eeeeooe»eeeeee»4»e»eeee»»o I ...n» $25.00 John Močnik i i 6617 »t. Clair Ave CLEVELAND, OHIO. Tel.: Rand. 8181. ««eeeeeMeeeeeêeeeeoeooM ; VINKO ARBANA8 * 1320 W. 18th St., Chicago, 1«^ Telefon Carml 4U40 SLOVENSKO-HRVAT5KA . | TRGOVINA CVETLIC. Sveia cvetlica sa |>Im*. »vadbe, potrebe Itd I m^mmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmm DR OTIS M. WALTER ZDRAVNIK I KIRURG 4002 W. 26th St., CHICAGO, ILL. V uradu od 2. do i. popoldne in od G., do 7:30 zvečer. TEL,i LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. 1 ......................... FENCL'S* RESTAVRACIJ A IN r KAVARNA 2609 8. Lawndale Ave.,. - e odrekajo. Jo-1 da • • « . r e V . Pristajaj!^ ^ S L-O VENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI Naročila ti dnevnik J t- * N i • ' n ; PROS V ITA" t ■i ^ j , Staaa sa cals leto $0.00. pal lots $3.00. Ustanavljajte nova dru*tva Doset članov (ic) je treba sa novo druitvo. Naslov za Hat in sa tajeifttvo je: 20S7 8. LAWNDALE AVE, CHICAGO, ILL. Chicago, Dl. Tel. Crawford 1382 Pristna la okutna domača Jedila. ¡ Cana smerne. Patreiba točna. < o»eeeeeeeeeeee»»»»»o»aeei hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite » name Izdelujem jih lično i vsakovrstnimi okraski is celuloida. Pišite po oenik. John Mikuš 6607 Edna Ave., CLEVELAND, 0. ie»oee»oeeeoe»»o»e»eeeeeoê ■oooeeeeeeeeoeeoeoeo-eeeeee Victor Navinshek 881 Oreere 8treet, CONEMAUGH, PA, Trgovina društvenih potreb-»čin kot regalij, prekorsmnic, Znakov, kap, uojform, itd. • Svilene zastave, slovenske, hrvatske in amori*kc. Zaloga godbenih instrumentov fcer finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $2S0 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. MoJe geslo .je: Zrna« n« cena ia točna pastroiba. • »% W * 1 * 'JPT" 2 i Pišite po moj veliki cenik. Naročila po&ilja m v vse Zdritfte*** 4r*av. Za obilna ročila se toplo priporoč e»e»$ee»4»»eeeooe»o Is raje o»oe$eee$$»$eooeo»e$M$»$»$»$M$»M$MM$eee»oeooooeooeefeM»»»M»e»+eeeeeoeeo< POSlLJITJ DENAR 4|dIiZ BRZOJAVAl | MILLARD S ■■■■■■ 3648-8646 W 26th Si., at Millard Avenue, ChiCago, IU. | ; .fMilja denar v Jugoslavijo brzojavno br#» pasekaih strečkav sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih Po tiari a vsots bo Vplačana na poitaem uradu v 8. do d»eh. ia to brer. odbitka. Mi smo potroiili mnogo ¿as* in dfenarja, ds smo avtdli ta bredni sačin pošiljanja denarja popolnoma i čo bariat. PosUitite ao gm, in aikoli več no boste na drugi rtačin pošiljali svojega denarja v »Uri krsj. ; Nsše brzojsvne cene so običajno niijs od postnih ceS bodisi katerekoli druge bsnke. Za pošiljanje večjMi vsot vptaiajte ss nsše H^bsbne cene. URADNE URE> V pondoljok ia četrtek od t. «jutraj da $. a*ečen v torek, sredo ia petek od ». sjntraj da S. popoldne od a olatr PROLETAREC LUt za interese delavskega ljudstva. Ishaja vsak četrtek. Isdaja Jugoslovanska D«lav»ka 1*1« kovna Družb«, Chicago, IU. Glasil« Jugoslovanska Socialist.cn« Zvose. NAROČNINA za Zedinjene države in Kanado, za celo lato $8.00; za pol leta $1.76; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v Številki te kolega tedna. —"' ■ 'M" ■■■■iii ■ "■' .......... - 1 " PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906 Editor ................... Frank Zaitz Business Manager .... Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES. United States and Canada, One Year $3.00; Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50: Six Months $2.00. JL. Address : PROLETAREC 3939 W. 26th St., Chicago, Telephon« Rockwell 2864. III. tsi Tijiosti izza koavaaeije S.N.P.J. Johnnie Lokar piše v "Proaveti" dre 2b avgusta, da »o mu ponujali na proili konvenciji SNPJ. $50 podkupnine, ako dovcli "progresivnemu" bloku, da ga uvrsti na listo svojih kandidatov za podpredsednika SNPJ. ko je odklonil,\no silili vanj, da bi ga pridobili za sprejem kandidature, končno, ko se le ni podal, pa ao ga na kratko vprašali: "Lindy, povej svojo ceno 7*' Ni je navedel, ni sprejel, in njegovo ime, ki je že bilo na pripravljeni glasovnici "komunističnega — "narodnega" — "progresivnega" bloka je bilo brisano z liste. Blok te neprebavljive kombinacije je bil brez kandidata proti Do-naldu J. Lotriču, ki je bil vsled tega izvoljen brez opozicije. s Johnnie je obljubljal v pogpvorih ie tekom konvencije, da poda v glasilu jednote izjavo o podkupovanju, kar je storil. Toda zadeva ie vedno ni jasna, manjka se detajlev, in upamo, da prizadeti "progresivci" ne bodo molčali, pač pa povedali svoje. Ako ne, bo toliko bolj potrjeno to, česar jih je obdolžil Mr. Lokar ml. v "Prosveti". • Čemu so trošili denar v agitaciji ? Kakšni motivi so jih vodili v prizadevanjih podkupovanja? In v čem je taka taktika komunistična, narodna ali progresivna? Kdo bi dal dotično vsoto, če bi jo Lindy sprejel? To je nekaj vprašanj, ki zahtevajo pojasnila. Na svojih sestankih so prvaki "progresivnega" bloka "dognali", da imajo večino na konvenciji sl^oro zasigurano, računali pa so tudi na možnost, da sigurne večine nimajo, in pri tem so se vpraiali. Icako jo dobiti. Domnevali so, da jim bo tu in tam manjkalo pri volitvah od-, bornikov morda kakih pet do sedem glasov. Spomnili so se deUgacije angleško poslujočih društev in doznali, da ni posebno enotna. Dasi je "progresivni" blok nanjo čisto pozabil v oddajanju kandidatur v konvenčne odseke, kot je bilo razvidno iz priobčenih seznamov kandidatov, je smatral, da zamujeno ie ni zamujeno. Računal je na ljubosumnost mladih atpi-rantov in tekmecev, ier se oprijel večinske mladinske grupe. Netil jo je k razdoru, dokazoval, da je zmaga na strani "progresivcev" in da ima eden izmed mladih priliko biti izvoljen na njihovi listi za podpredsednika Jednote. Ta eden naj bi bil John Lokar ml. Dasi so bili vsi delegat je angleiko poslujočih druitev prvič na konvenciji SN^J., so bili vzlic temu dovolj o-prezni in navidezni razdor njihove skupine, ki so si ga "progresivci" tako želeli v svojo ko rist, ni postal dejstvo. Dejstvo pa je, da ne bo nihče nikomur ponujal $50 in več za sprejem kandidature v interesu JEDNOTE. nego v SVOJEM. Slo se je. kakor smo ves čas dokazovali, za PRIVATNE koristi tistih posameznikov, ki so si tako nespretno zamislili načrt za OSVOJITEV KONTROLE nad. SNPJ. 2al, da je marsikdo verjel njihovim slad-^ * ' kim besedam, kajti veliko ljudi je, ki ne morejo razločiti iakrenosti od hinavstva. Naj jim bodo take izkuinje v svarilo za bodoče. 4 a« P« 22. letih zopet v tiskarni "Spravedlnosti" OOÄmw "Proletarca" je tiskala od njegove ustanovit-uvej. 1906 pa do marca 1908 tiskarna čeikega socialističnega dnevnika "Spravedlnosti'-', ki je bila nastanjena tedaj, v svojem poslopju na So. - Loomis St. blizu Blue Island in 18. ceste. S to itevilko ga je začela po dvaindvajsetih letih zopet tiskati "Spravedlnost ', ki ima sedaj veliko tiskamo na So. Kedzie Ave. nekaj korakov severno od 26. ceste. TIskarna "Spravedlnosti je bila ustanovljena prad okrog 25 leti, ko se je med čeikim delavstvom v Chicagu pojavilo močno socialistično gibanje. Prospevala je zaeno s listom, ki je postajal vodilnj češki dnevnik, in socialistična stranka je dobivala v čeških okrajih v Chicagu ^flfe 40 odstotkov vseh od^Hflfcs, Cehi obrnili v*o gibanju za odcepitev Ceike od Avstrije in v ta vrtinec ja bilo potegnjeno več ali manj.tudi njihovo delavsko gibanje.' List ni imel več toliko privlačnosti, prvič, ker se ni predal džingoizmu. in drugič, ker so mu delale velike zapreke poit-ne oblasti in je bil vsled tega oviran v urejevanju in cirkulaciji. Po vojni so frakcijski boji češko socialistično federacijo skoro do cela razdejali. Močnejši del zaeno z dnevnikom "Spravedlnost" je šel h komunistom, manjšina, ki je ostala lojalna cocialistični stranki, pa je životarila. Ali češka federacija ni ostala dolgo v komunistični Workers' Party, ker se ni hotela pokoriti Ruthenbergovim diktatom glede lista, nad katerim je sama hotela odločilno besedo in vodstvo. Končno se je ločila od komunistov ter delpvala naprej neodvisno pod imenom Češka marksistična federacija. Letos se je zopet pridružila socialistični stranki kot skupina in sodeluje s češko socialistično federacijo. Dnevnik "Spravedlnost'' in njegova tiskarna je delniško podjetje. Nad 55 odstotkov delnic lastujeta češka socialistična sekcija in Marksistična federacija, ostale delnice pa so posest čeike-ka unijskega lokala krojačev, ki pripada Amalgamated Clothing Workers in drugih unijskih lokalov čeških .delavcev v Chicagu. ' Pod vzet je je torej stoodstotno v posesti socialističnih organizacij in unij. Dnevnik "Spravedlnost" izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih. Dnevne izdaje imajo 8 in nedeljske 12 strani. Četrtega julija to leto je dnevnik slavil svojo petindvajsetletnico. Razen dnevnika izdaja še .dva druga lista, tiska pa tudi nekaj zunanjih publikacij. Dnevnik ima gospodarske težkoče, kot vsak delaVski list. ker ima močne konkurente v dveh drugih čeških dnevnikih v Chicagu, ki sta neunijska. medtem ko je tiskarna "Spravedlnosti" striktno unijska in ima vsled tega veliko večje izdatkf v plačah kot pa tiskarne njegovih tekmecev. Nam je, kar se cene tiče. dala prilično ugodne oogoje. in upamo, da bomo z njo zadovoljni tudi kar se dela in postrežbe tiče. Obljubila je. da bo skušala najboljše, in kolikor ne bo mogla takoj od začetka, bo izboljšala v bodoče. Jože Ztvertaik po snrti . — Iz raznih listov vidimo, da pokojni Jože /<»-vertnik ni bil napačen človek. Celo v njemu nasprotnih krogih priznavajo, da je bil poštenjak ter iskren v boju za svoje nazore, še tako daleč so šli nekateri njegovi nasprotniki, da mu priznavajo zasluge, celo velike zasluge po vrhu. V tem ni nič napačnega pa tudi grešnega ne. Napačno pa je to. da so mu v življenju s svojimi natolcevanji zagrenili marsikako uro. Ce človek posluša, kako dežujejo nanj napadi in obdplžitve, ga to pač ne pripravi v smeh in dobro voljo. « Imel je zasluge, storil je mnogo in bil je potreben jednoti, za katero je delal. Toliko priznajo in je zadosti. Ampak kaj pa. ko so trdili. da "jemlje komišen ", dasi so vedeli, da on nima opravka z investicijami? "Prejemal je podkupnine iz starega kraja," dasi so natančno vedeli,, da ni prejel ničesar in da mu nihče ni ničesar ponujal. Robati in grobi so mu očitali, da je grob in robat; visok, olikan inteligent mu ie vrgel očitek "ajzenponarskega socializma^, ori tem pa tolažil nerobate, sladkobesedne "narodne" politikaše in lovce služb, da bije "ajzen-ponarskemu socializmu" zadnja ura. Se malo, pa bo "narodna zmaga"; je konstatiral. in na krmilo jednote. v kateri je pokojni Zavertnik pustil 18 let svojega življenja in*25 let tvojega dela, pa pridejo novi, narodni možje finih manir, ki vedo česa potrebuje naše delavstvp, ki vedo kako se j? treba obnašati na banketih in se priklanjati gospodom, ki imajo, oblast. Grobo or-ggnkatorično delo v SNPJ. je opravljeno, blagajna je prilična, organizacija pa tolikšna, da če si njen predstavnik, že nekaj pomenii, pa čeprav si drugače velika ničla, ki se pokaže takoj, ko ji vzameš titel. Doktor je živel, so mu odrekali zasluge, namesto njemu pa so jih "publicity agent je" pripisovali v govorancah in v spisih modela filmske reklame tistim, katerim niso spadale. No, Jože je moral umreti,, pa se je izkazalo, da le ni bil tako brez zaslug, da ni bil tako neznansko grob, in da, Majzenponarski socializem" ni škodoval slovenskim in drugim jugoslovanskim delavcem v tej deželi. • ' Harmonija v naravi in človek Da cvet nanovo oživi, obraz v veselju zakipi, ko vigred vrača se, to vem. Da s tajnim dletom čas-kipar vrhe drobi goram vsikdar, •»' dolinam kleše harmonijo. 1 M« Da človek umni —- stvorstva kralj !t — ubija tebe kot žival, o brafje — to boli — boli I AFORIZEM. govo dobro in slabo, v slabo zato, ker je med ljudstvi ie cele gere neznanja, kajti milijone in milijone ljudi se ie vedno koplje ▼ kaluži igncrance in vraž Samo tisti, ki so dosegli stopnjo človeka-raauma in premagali barbara v sebi, so moč, ki žene človeštvo iz teme v dan, kakor ženejo motorji zrakoplov, dognanja vede in Heali pa to jhn gorivo kakor je olje gorivo za pogon motorjev. • —* — Dve vrsti socialistov. ' ' ■ ... , r. ■ Socialisti so dveh vrst: fivi in mrtvi. 44Priljubijeni" so samo mrtvi socialist^ ,,Nekaj > glasnih dokazov: Dob*. Bergor. Zavertnik. Trumfcič zopet v inozemstvu v . boju za osvobojevanje. TruinbiČ je «opet "pobegnil" v inozemstvo, fkakor med vojno, da riatije hrvatski narod izpod tujega jarma. Med vojno j»» skoval m Pašičem Krfsko deklaracijo, ki je osvobodila »Hrvate in jih združila z "brati Srbi in Slovenci* \ sedaj pa je pobegnil iz ''osvobojene" Jugoslavije, da bo apeliral na pravični .«vet za o-svoboditev Hrvatov izpod jugoslovanskega jarma. Oziroma, Jugoslovanov sodaj ni. |>ač pa samo Srbi in Hrvati. Boj je proti arb-ski hegemoniji in za hrvatsko hegemonijo. — Ivo Pinevič. Čemu vstajati? Rojaki, prijatelji in bratje, čemu vata jat i, de poseti kako našo priredbo gospod, ki ima službo po zaslugi volileevf Saj to ni častno,; posebno še za tiste ne, ki vstajajo. —- Jerry Pengov. Naše socialno" pitanje. V NVashiiigtonu problem sede-nja na socialnih dinejih še niso rešili. Tudi med nama postaja pereče. Vprašanje, če j«« pravilno, da se na banketih loči plebej-ske žene od vinokih odbornikov, je stvar, ki jo bo dobro dati v preaojo Mr. Gatinu. — J. P: ---h---- ■' 11 v__ Umreti moraš, pa si posten in dober. Bilo Je dokazov, tučujave, tinta je tekla, roko po odrih ko se dvigale, programi no ga obsojali, razkrink&vali in trgali so mu masko z «obraza. Komu t Jožetu Za« vertniku. Sedaj smo izvedeli, da jo bil pošten, vesten, da je veliko storil in da ima v SNPJ. velike zasluge, -r- P. Rak, Ne ponižuj nikogar, da drugega povišaš. Nikoli ne reci javno in tudi privatno ne, če si moreš pomagati, da dobro vest ta in ta je veliko boljši od tega in tega, dasi onega. o katerem "ves ', da je boljši, niti ne jh>z naš/vsakdo, ki je člo vek, j«1 dober po svoje. — Janez Zlatoust. tiepopular& resnica. The Clereadon Mills Sobo jo priobčil daljši životopi« o pokojnem Jožetu Za vertniku. kjer je bilo povedano kaj je Jožo vse bil, nikjer pa ni omenjeno, kaj je v resnici bil Jože iZavertnik je dosegel ime in priznanje kot socialistični delavee. To se bi smelo priznati tudi v omenjenem listu, četudi je beseda socialist nepopularna. — Arhivar. , Težka bolezen. Domišljavost je tako težka bo-lozon da je uiti čikaska univerza ne ozdravi. - Velika napaka. Glavna napaka Toneta Kristana je. da ima lopo stanovanje, bančno knjižico irt taloo reči. kajti to bi moral potrositi v gostilnah ali kjerkoli, toda potem bi pa bil zopet v nevarnosti, da bi mu očitali, "kako boš ti nam gospodaril, ko sam nič nimaš.'' — P. Rak. Koncerti in politika. zw»va V Chariottf, ki je bila i*, sept. tudi razveljavljena, ker je en porotnik po devetih dnevih razprav zbla-znil ter začel vpiti, naj mu dajo revolver 'pokojnega polirijakega načelnika, da ubije njegove ino-rilee. Obravnava ae zopet začne #0. sept. pred novo poroto, h-lostno pri tej aferi je. da jo komunisti notorično ia abljajo, .samo da so v časopisju, vzlic temu. da to ujihovi stranki v ničemur ne koristi. S pustolovščinami lir p rid o jo nikamor. Za Soíncem otok italijanskih izgnancev t udcu naslov. vem t , - - -- .......- —(kk ki h«* s«nimajo /h polrti- '¿L!-! "T «»Ml,k», je tufli poznan lyonski župan Mi KrUa , ,bÍ PU ^Karija je čmlua • ladjira. • ■ í>.r.1,,ÍlÍV. M,lt* 1 luíi ravno majhna iu: £2,000 - »", jr i uní ju •P A S* ^^ ** J» ^rMi vseli ¡Harriot, bivši tW vodja |MI,laüw d *em napravil NMMmi kot vojni plen, j», imela [radikalne socialistične stranke, i prijatelj Dim», bar " Imperator1. Mesto ima «tare cerkve, muzeje, in a» »e slučajno Vožnja je bila Upa Bolan ai ladji. "V katero bil nibč i ..... *» »aj Jaz nisem opazil, atran pojdes! «em ga vprašal Je pač Svinja im velikih modernih na tiare St. Lazare v Parizu. 'pa mikih drugačna kot takrat ko Dež je lil tiati dan. Pogledal me smo «e mi pfviC* vozili v uicdkro-je začudeno. — "Kam — JurUr- vju v Ameriko. ženo «v« ne vozila v turistovskem razredu. — Lepo, čiato, in dobra kubinja. — Potniki v tem razredu ho večinoma dijake skupine. učiteljice, pro fesorjj itd. sko, za ttolncetu!" ; Odšel sem proti jugu. Potopise v jp dane» veliko. Ljudje potujejo vse križem in na-ravno je, dtf tu in tam kdo zapiše I Vožnje listke je nama preskr-svoje vtke. Skušal bom tudi jaz i - tej Zupančič) v najino po|»oluo za- 000 isfaaaoav, 400 stražnikov. — autifasistieno emigracijo, vas ob-Posrečen bog. — Rendezvous na sojaioo na »-letno pregnanstvo na morski pečini. — Fašistične me otok Lipari." tod«. — PoUinkniiske vasi. | Izraz "ker trdijo" ali "ker pra- . Ljubljana, sredi avgusta 1929. vij° ** Wm«{> « no pregnanstvo m tako nenavA- Trije nasprotniki fašizma, mla dcn. če |K>mislimo. da j«- p<» ne 11 Francesco Nitti, uuiverftiietni k.m ukazu vlad«* postal i/i.i/ profesor iz (ienue, Carlo Eosslli "ker rrdijo" juridična oseba Ko je izrečena deportacija na dueve avgusta po uprav pustolov- « tok izgnancev. se šele sačeuja kri i.i poti i»" Brodosemskeai morju zi \ pot izgnanca. ki jo prof lu. pribežali v Francijo Na majhnem *elli opisuje » tanatičnim vzne- je napelo mirjeujeiy. ki meji malone uH bo- it; ost o ve in Velike utrdbe. Zatem pridemo v Aviguon, ki motornim čolnu jim je posebno znan v zgodovini kot vsem treta, ubežati z otoka Lipari. I»/.en. Transport, ki hm**) traja prestoliea rimskih papežev od le- otOka političnih izgnancev Itali- 14 dni1— se vrši v vagonih, ki so razdeljeni na posamezne, zamre Drugim jn težje. Nitti n. pr. | listov po »vetu. ki poročajo, da je bil prve ¿as* svojega izgiiau- ima res Italija otoke za izgnanci', stva na otoku Ampeduea ob Afri- da pa se tem izgnancem godi bolj-ški o bob. Podnebje je bilo za K- se. kot se jim je Nploli kedtf 'po vropca nevzdržno, in ~ pri po ve- prej. Resnica je v ne bul j grenka duje Nitti. "dobivali siuo vodo, v povedati, kaj sem videl v kratki dobi. Vklel, doživel iuv razumel. Ne rečem, da bodo moji vtisi popolni in moja slika jaanej-ša od drugih, ki so bile podane pred mojimi. Dva človeka gledata isto .sliko, pijeta euako vino, plezata na isto goro, — in vendar, njtini vtisi ni*o enaki. Moja pot se precej razlikuje od povprcéaih potovanj naših ju- dovoljuost. Življenja na ladji ne bom opisi: val. Rečem naj 4c. da je bilo zelo zanimivo. Sezuaniš se z rasli onimi ljudmi. Če ljubiš ples iu športne zabave ii^aš obojega dovolj. Cherbourgh — solnee, lep dan. N se veselo. Živijo klici! Vedeli» Amerikaueeui prodajajo vse ^(TV&nbkfr. iroMov Namesto' U",KU¿«' reči _ od koig.ka «lo takoj 'v Jugoslavijo skoti Pariz, purf,""üv, ía f5-77. Živelo je tu ^edein KMiatiine oblasti so pred leti 4m»peŠ*v v tratit mogočem poiupu izgnale vse te- tri borce proti fa-«i sijaju. Je to lepo mesto s ."H).. Šizuiu kakor sto in sto drugih po-U-0 prebivalci, z dobro ohranje- Uličnih "zločiueev" na otok Li|m-nim srednjeveškim obzidjem in i*i v Hredozeroskem morju. Odtod mnogimi vhodi. Na viMokoiu bri-'w» začetkom avgusta pobegnili, bu stoji katedrala iz 14. Stoletja, Vest o uspelem bogu teh treh vo nadalje takozvaua ' .(¿hit icre' diteljev antifasistov je urinkova-(ledenica), star itirioglat stolp. v Rimu kot bomba.. Nekaj kar «rodiš*« in doiu inkvizicije, kjer J4' bilo doslej nemogoče, se je zgo je umrlo za mučenji stotine lju- 'dile iu priča o moči protifasi di. Velika masivna papeževa pa- stičnega gibanja. Poleg tega. da lača s stolpi in kapelo iz tistilr jo ta beg eno najsmelejših in naj-dni je tudi še dobro ohranjena.— ho!jj tveganih dejanj našega časa Sedaj služi za vojašnico. Tudi je in poleg dejstva, da je bil beg od J.e dobro ohranjena papeika 4 Min- italijanskih emigrantov nad vse te M (kovalnica denarja.) .dobro organiziran, je ta beg ekla- . . ... . . .... I ti?nten dokaz, kako silite se je ita . To mesto je veliko shujaliače , , ...• „ . v i- V njanska emigracija v inozemstvu tujcev, pfVit radi svoje zgodovin- Bazol, Buchs, Inomoat, Ljubljana — sem vzel južno pot: Pariz> Lyon, -MarseillA, Nica, Monte * Carlo in sredozemsko obal vse do Genove.. Od tam pa: Pisa. Flo-reuca. Rim. *V Italiji aem se zamudil hkoro awee dni, ne zato. ker *e mi sedanja Mn%solinijeva dežela dojm de,-— resnica je nasprotno, am pak zato, ker je ni dešele na »vetu. kjer, bi bilo nakupičene toliko aflttfaosU kot v Italiji« Pozneje, ko bom opisoval posame/. na meoita. bom skušal podati tudi vtise, ki sein jih dobil v Italiji. Iz Rima t»cm vzel' ravno črto, / ki prereže polotok od aredozemske do jadranske obali. Čez visoke apuenike vozi enotirna železnica, ki gre vae višje in višje ter se končno po Celodnevni vožnji u* stavi na zadnji postaji Pescara ob Jadranskem morju. v . . H Pescare, skozi Aucouo in Bologno do Benetk, je dolga, precej naporna vožnja, večinoma ob morju. . iz Beuel k, kjer «eni bil teden dni pa v Ljubljano. Jugoslavijo sem precej prepotoval. Bil setu na Dolenjskem in Gorenjskem, v Zagrebu, v Sarajeviu in Mostarju, v Dubrovniku, Kotoru iu Cetinju. Prepotoval aem vso obal od Boke tKotorske do Sušaka. Krasna dežela je Dalmacija. Sploh je Ju gosja vi j a uapravila name zelo dfo ber vtis. . Radi pomanjkanja časa «em moral črtati iz svojega potoval nega programa Belgijo. Nemčijo s Panjem ter Dunaj. Se * nekaj 1 Čudno oe vam bo morda zdelo, ko tooin omenjal toliko cerkev, češ, opokoril se je Oven, poglej ga, od oamih cerkva piše! Ali je pač tako, da kar jc lepega v Evropi, je ali v cerkvah ali pa v muzejih. In te sem obi akaval. : ne cene. In čudo — vsak jih ima: nosači, ženske, mornarji. Ali to ui pra^a Kraucija. Le naprej v lepo Normandijo. Zdi se mi, da malokateri naših jugoslovanskih Amerikaucev ažcuo razvila v silo/ ki sega daleč. Da so begunci premagali .uliu* težkoee in tve-,gali veliko nevarnost, dokazuje i tudi to. da so fašistične oblaki. Iz Avignona proti Marselju le- ki so doznale o pripravah za beg, ži mesto Arlez z dobro ohrauje* poostrile nadzorovanje pregnan-riui rimskim anifiteatrom. Niuies cev. In kljub temu je beg u-1 a ima še večjega iz 1. 41 po Kr. spel ... V premeru obsega 15C0 čevljev! V Parizu in iuia 25,000 sedežev. V poznejši . . . . dobi je aluifl kot trdnjava Gotom. " v« trge pr. K ran kom in Sara,-,«on, Tukaj j,- f tudi slovito rimsko pokopališt •"""kwnU "0,,la,,eu Tur,t"°- /ene oelice. Potovanje Me vrši v etapah, prenočujejo pa v jetniŠ-iča*iiostjo. Po' katerf so plavale majhne živalice.' In mladi Nitti se zjoče kot otrok od gnusa nad takratnim živi je-njem. • Slučaji zločinov" izgnaucev so eesto ne-znatni in Je mnogo izgnancev, ki Sploh niso zakrivili ničesar ter so lia enostavni "ker trdijo" obsojeni ua večletno izgnanstvo. Tako je n« otoku Lipari neki kmet, priden kmet iz Romague. Lepo ženo je iuiel, n katero je imel razmerje vaški orožnik, ki mu je bil mož na potu. Aretiral ga je, ker "pravijo". da je autifašist. iu kmetic je prišel na Lipari. Ta slučaj ui edini po svoji krivici. ' , Je pa otok v Sredozemskem Kiko so pobegnili. Po tem opisu razuiur »m otoku Lipari, pač lahko sklepamo, kako težko je bilo pobegniti z njega. Tudi vsi udeležeuci tega pustolovskega bega skrbno čuvajo potek bega. ker ne marajo izdati ne svojih pouiagauev na otoku iu v inozemstvu, niti izdati metode bega fašistom, ki skrbno a zaman preiskujejo ta du-lcj nemogoči *lu-Čaj. Načrt za beg je bil flo minute * • točno preračunan. Nekaj minut nesoglasja — in bilo bi izgubi je-M#» Zvečer v teiui, v mesečni noči so ua treh različnih krajih po-skakali ti trije "junaki" v morje. Kako so dospeli do obali skozi vse straže, drže v tajnosti. Zgodilo . ,M „ ..... lt !°.i««rju, ki je tudi določen za iz-lse j«, to krog zvečer. Ob 9.10 km na - ur. Političnih iz- gnaW i,, je življenje ua njem ' „ imeli ti trije napovedan ran- " 2 t °d liavad,,lll(!i*d vse sijajno. To je otok Tre- d.zvous na neki morski pečini, ki ; » ' ^T; f T J ^ ln nM nje'" en 8ftm štrli iz morj„ kakih 150 m od oba \ a d nega, da je politični izgnance nec: ^ je Dumini morilec ^ uk^eujen skupno z na dosmrtno luticnoga voditelja MatUottiia. On sam kraljuje na tem otoku. jeto» obsojenim roparjem. 800 izgnancev, 400 stražnikov Kot "izgnanec' Dokaz, da je Po tej mučni poti je za izgnan- jM umor če že ne organiziran od ca prvi čas bivanja na otokn na-,fašistov iu Munsolinija ' posebej, ravnost paradiž. Na otoku Lipari vsaj dobrodošel fašističnemu je okrog u00 deporturancev. od režimu. Morilec je dobil za dar teh 400 političnih. ,(uied njimi je'l« "tok. V Pregnali" so' ga mnogo Sloveucev-Primorcev, tako'nanj . . . komunistov, socialistov kakor tudi uacionaliotov). blizu sto faši- stičnih odpadnikov. Ostalo so ba- Preoblečeni karabinijerji.' Letos nekoč je prišel dopisnik Ch.»pa El.va.-e, (Elizejaka V«lj«) f tako pod-^bna oo. teh \el.k. Hritaniji. jc Normand.ja ki olwnj, D.n,e , •• ,,ivi„. 'f *' J «f, rt,',£,1M'k,h r"11!-.»ra « veliko vlo*o v francosk. ( „„„.j;,". Ima tm]i ve|ik rilu.kj «tov-reformiatov Kd.ppo Tnrat.. zgodovini. Oherbourg sam ni zanimiv. Razen uh-db in muzejev ne nudi ni-kakih večjih posebnosti. Vlak ustavi v. Caenu 18 minut. Potil'k i drve v I uffet. Še vre vina in okroglih steklenic. Toda cena je nižja. Steklenica "Marte-la" je tu samo 17 frankov mesto forum ter razvaline rimakil, toplic £ 1 J926," "",f 1'ra v i jo tudi. da je Arlen slave., 11 V radi lepih žensk. Jaz. kot oženjen človek, seve. tega ne trdim . . . t iz, ker je fašistična tolpa stregla Osemnajst let me ni bilo doma. S prdcej sentimentalnimi čustvi «em tisto jutro pred odhodom ba-aal in povezaval svoje cekarje. in iele v Detroitu, kjor ava se / ženo ustavila tri dni, sem «e zavedel, da grem res proti domu. Detroit a ne bom opiaaval. Lepo mesto je in zelo je irartlq od kar Sem ga zadnjič videl. Slovenaka kolonija se je tudi precej povečala, toda ni kompaktna, kajti rojaki žive raztreseni j>o vsem mestu, tu več, tam manj. Sodruge »em našel kakor so bili pred leti. ko sem se nahajal med njimi. Z *cno sva se nastanila pri Martinu Mentonu. Tri dni sta naju on in njegova soproga Julka gostila in vozila okrog. Obotkali amo vse stare prijatelje in sod ruffe. in z vso iskrenostjo rečem, da ava se težko ločila od Detroitu Predno ava se ukrcala kia paruik v New Yorku, sva »e ustavila r Buff slu ter si ogledala >>»i garske vodopadt. Ogromni so ti ^povi. ki skoro nimajo primere tu. Od tu po njegovem življenju. Kakor hitro se je Roselli vrnil iz Pariza je Marseilles (586,(XXI prebivalcev) bil aretiran in zaprt«: Njegovo U največje francosko pristanišče, hišo v Genui ho že poprej fašisti Njegovi ustanovitelji so bili kratko mah» o pustoši H. Pred so-Orki in Feuičani okrog I. tKX) pr. dMeein se je R?»selli odrekel vsa-fr. v Chcrbourgu. Ca en je sta-,Kr- Njegovo prvotno ime je bilo kemu z^govarjanjn. pač pa je goni noruiaiidsko mesto s 4r».J, Massilia. V bojih s Kartaganci so voril silen, obtožujoč govor proti prebivalci. Leži v pol dolini. Ima' tili Masiličani zmagovalci, naspro ?lussoliniju in njegovemu režimu velike masivne cerkve r normand-P» premagani oa v^hla jih> politiénih kaz. našli sledove primitivnega sredo- nJ#llWt ki niÄO inifl|i nlk(|ar % zemskega človeka, rudi ho našli ......__ ostanke Croniagnonov. Malo od Niče so razvaline feničanskega me-1 sta Kzc. Na visokih, skoro nedostopnih hribih se vidijo dobro o-hranjeni Saracenski gradovi. — Stari (irki in Feničani so imeli tu svoje vrte in vile. pozneje pa rim i like. p»*ed sodne senate, njihov izgon je ceni. zagovarjati se pred sodiš-Nikdar jih niso postavili prav za prav navadno administrativno dejanje. Dogaja se fo takole : Politične ura tirajo, zapro in ga puste v zaporu vadnih" ljudi: delavcev in reve iev. Ali glavna obrtnija so bogati tujci. Življenje poleti je tu zelo poceni, veliko ceneje kot npr. v Svi-ske vinske industrije. Kina vina. ali Zed. državah. Po zimi je 4 .. """T r,, ,\odl4dnido3mesecev. Nikoli ga ski imperatorji In tako je zaslišijo. Med te n. pa se pose- danes. 8eveda tu 111 samo bogat- l., . . - ; . . . ..." ben odbfir peca z njegovo zadevo stvo. Dovolj je takozvauih aa-7(rM ♦ : u • ,in ,V , , in odbor tvorijo: tajnik krajev- vaHmh liii.ii> iluluvnov m i>avu. 1 r _______' kajpada dražje. con itd , se yríinoma pripravljajo ^ ,f , anto Im, okroK tem kraju. Mesto ima stare gotske cerkve, grad, sezidan od Ljudevika XI.. stare utrdbe in v osad ju visoko Vursko gorovje. Druga večja postaja je v Lyoiiu. »c.* Lyon je drugo največje industrij Yor-Uko mesto Francije h 560,0U0 pre t . Ihlvalei. Leži ob združitvi rek 155,000.prebivalcev in leži nekako ns pol pota med Canne !n Mento-no m. Prvotuo grška kolonija je postala pozneje rimska, proven-calna. savojardska, sardiuska iu od Napoleona III. pa francoska. ne fašistične organizacije, prefekt. ticijiki šef dotičnega Okrožja oz. mesta ter en državni pravdnik. Treba pa pri tem povdariti, da spadajo državni pravdnik i v Italijo pod oblast notranjega ministra in ne ministra za pravdo; je to rej navaden višji policijski uradnik ln stori take* fcot reče vlada o«, notranji minister ( MussoHni! Oht<^encs potem pripeljejo pred ta odbor, ki mu prebere obsodbo, proti kateri 111 priliva ^V slučaju prof. Roaellija se je obsodba dobesedno glasila tako le: _ "Kar trdila Am ______: , biče, ki so bile zlorabile svojo nekega pariškega dnevnika, da obrt. bordelskc mamice i. t. d. O-'P^bnU "v vsej tišiui in neopa-tok.meri ! ol-.rog &> kvadratnih ] žen" življenje izgnancev na oto-km; zastražen je od 400 mož: ku Lipari. Deset dni pred njego-2<4> miličnikov. 100 policistov, 50 >im prihpdom je prišel na Lipari karabinijerjev in "Ml mornarjev,1 policijski prefekt iz Rima. ki je policijskih agentov i. t. d. Poleg uredil v»e potrebno za sprejem te-tega krožijo ob obali stalno .trije g» pariškega dopisnika. Ko je • strojnicami oborožeui motorni prišel dopisnik, so ga v pristanu čolni in 1 večja ladja z žarome- "sprejeli zastopniki fašističnih o-tom„ topovi i. t. d. Obala je za- blasti. n« desni policijski prefekt stražena s stalnim kordonom, ua i* Rima. ua levi višji fašistični u vsakih 100 metrov po dva; |>6 ce~ radnik. Svečano so gH peljali po stali in potih, ki vodijo k obalii pa ctokn in potem v eno izmed *4lo-stalno patruljirajo močne patru- tfirjev" izgnancev.' V njem Je bilje. Ni bilo lahko, pobegnili od- »» 20 karabinijerjev, preobb*čeiiih tod ... j V civilno obleko Te je p(»lici.jski Je4nik se v mestu lahko, rastne- prefekt predstavil dopisniku kot roma precej svobodno giblje, saj izgnance: "Kvo.Jto so torej naši je vsak njegov korak pod koutro- ubogi izgnanci." In glas se mu lo stražnikom. Vsak izgnanec pre- je narejeno * tresel v ponarejeni jeuia od države 10 lir na dan. S ginjenosti. Dopisnik je brž po-temi ne preživlja 111 pogosto mo- tegnil beležnico iu svinčnik in ra morju, brezžično bi obvestili floto v Mesnini. Tistih deset minut med 8,10 in 9.20 je bila torej psodna točka celega bega. Roselli se je nekaj zakasnil. tuoral je kar v obleki skočiti v vodo. Ko je priplaval 0o pečine, sta ga onadva že čakala. Tako so se držali z rokami pečine, dvigajoč iz morja samo glavo. Točilo oh Času je dospel eoln. 'An slišali so njegov sum ter brž odplavali v smeri proti Čolnu. V ZEMSKI VALUTI ALI PA V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA, NIZKE CENE. kaspar american state bank 1900 BLUE . -'. « • - • Pod spvodaui pčatan "TheMfltraulceeLafder" • N»jye£jit.am«riaki aoci*listi-^fni dnevnik.—Narcf nina: $6 na leto, $3 za polleta, ft.50 za tri mesece. v^im* - Najlov. 528 Jmm« Ave. MILWAUKEE. WIS. * * FRANK MIVŠEK Coal, Coll* and Wood.— «VT; ♦ ^ ij WAUKEGAN, ILL. PImm S7M PRIHODNJO NEDELJO • pa .re lahKjo , . železnici je vedno r 1 ^^pK^^./JrK^ffi.aSir. BREZOVIR! BAl^M ^F^BKS^? mimi Imeito v resnici prijeten izlet koncem tedna — bres vsakih zadržkov in zaprek Poslnžite se vožnje na broih vlakih električne inter-urban Mesnice I 70 milj na uro kamor se hočete peljati — na sever — vihod n ali sapad! ,, »4 ©v)i Udobni jekleni vlaki na rsspolago kadar jih rabite. Hitra voisja brea pnn motnih ovir? Nobenih skrbi kje puatiti avto — nič mnčne vožnje — sedite ndobno v vlaku in se odpočijete. Brtskrbna vožnja tja in nasaj. Za voinji tad. can« in druge informacija kipita Randolph SŽOO * '■ * I m' .» »V M" >* : , * "" CHICAGO NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE . A MILWAUKEE RAILROAD ' a SOUTH BEND RAILROAD • CHICAGO AURORA AND ELGIN RAILROAD ' (Ttoe Sunset Lines) * PoJui.tr »• mH|* Oatinf and Racration Wiroja, 72 Waal Adam* St., ,'iyuMolf k Aaoo Prvata pojasnila a kraji K primarnih ta Mata, p*4> * > «f£ »" drnfa aabavaa ia poučna »vrha a okroftjtt «tktikaga osami ja rffifcT ;.. •: -T «¿m r H 0 Ii K T A II E C 7. NAMEN IN POMEN DELAVSKIH ČASOPISOV K vprašanju glasila J. P. Z. Sloga Piše Frank Novak L Predpogoj vseh zmag, napredka |n pridobitev delavskega razreda je tvorilo in tvori Še danes delavsko časopisje. Velikanske ¿rtve je doprioesel proletarijat in jih še prinaša za ojačanje in razširjenje tega najboljšega orož-ja v boju sa boljšo bodočnost, za pravico. resnico in končno osvoboditev n izpod kapitalističnega jarma. Pomen tega orožja ps je seveda razumeval, in to le v vetji meri tudi vladajoči razred, zato je že od nekdaj ,ko se je delavsko gibanje nahajalo v prvih razvojih, napel vse svoje moči v tej smeri. Pri tem se je posluževal vseh mogočih wred-rtev, postavnih in nepostavnih, direktnih in tudi zahrbtnih. Na svoji strani je imel oblasti, denar in vse o gromne sile buržoazne organizacije, predvsem pa neomejeno denarno moč, medtem ko so bat vse te sile tvorile silno oviro v bojih delavskega razreda. V teku polnoletnega napredka so se razmere dokaj spremenile, kakor so se spremenile tudi taktike tega orjaškega boja, ki pomeni boj za nadvlado, boj za strmoglavi jen je starega in ustanovitev novega družabnega reda, ki bo temeljil na prineipih svobode in enakopravnosti, predvsem ps praviee. Spremembo te bojne taktike je predvsem povzročil uspeh, katerega je izvojevalo delavstvo v boju za svobodo tisks, za dvigsnje temeljne izobrazbe delovnega ljudstva in izboljšanje svojega gmotnega stanja kakor tudi skrajšanje delovnega časa. Ker so bili vladajočemu razredu vzeti s tem najboljši predpogoji za poneumnjevanje ljudstva. je nastala potreba spremembe bojne taktike predvsem v vprašanju časopisja. Posledica tega je bila, da se je pričel zava-jalni sloj vseh oblik posluievsti prej omenjene indirektne, žahrb-tne taktike in to predvsem potom svojega časopisja. Tako so se pričeli raiširjati razni delavstvu "prijazni',' časopisi, to je, burioszijs je pričela kazsti ' delavstvu prijazno lice" in ga s tem zavajala na napačna pota. : Zgodovina bojev evropskega delavstva nam pripoveduje o u-statjovitvi raznih krščanskih, narodnih liberalnih aH "nepolitičnih" delavskih ntrsnk* in s tem seveda tudi i takega časopisja. Namen vseh teb je bil edino le eden, to je odvračanje delavstva od prave delavske stranke in a tem od spoznanja resnice in probujenja k razredni zavednosti. Silno žaolstna je zgodovina teh protidelavskih bojev, ne samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki; žalostna in obenem ostudna je ta zgodovina. Ta zahrbtno sredstvo ps je bilo izborno in vplivno, kakor je se danes, ko nss še vedno obdsjajo taki sovražniki v "ovčjih oblačilih". Delavstvu prijazno politiko so pričeli propagirati v zadnjih de-aetletjih ne samo klerikalni, liberalni ali narodnjsški časopisi, temveč celo ultra kapitalistični. Delavstvo je postalo Činitelj, • katerim ss mora rafonsti, sila, katera se jači z vsakim dnem. Todls so sredstva, katerih se poslužuje. to časopisje, toda še po-dlejia so ons, katerih se poslužuje takozvano nestrankarsko Čssop-•je, katerega namen je, odvračati delavstvo od vsske politike in s tem od vsskegs bojs zs svoje interese. 'Kultura, naprednost, narodnja-itvo, to so pretveze, s katerimi se skuša slepiti delavstvo in ga i»pavati v spanje svete zado-voljnosti. Delavstvo baje ne potrebuje politike, ne potrebuje razrednega bojs, pokorno nsj skloni glavo in se uda buržoazni lažikulturi sli pa kvasi ie nadalje ▼ puhlemu narodnjaitvu in %o tisočkrat pregretih frazah o domovini in raznih plesnjivih idealih. Potom svojih podpornih orga-"ipaeij So ameriiki Slovenci u-■tanovili več svojih časopisov mnogim pa omogočili obstanek. Hazredno zavedni del tega delavstva je uporabil svoje Časopi-** razširjanje in ojsčsnje «vo- rarn, da si mora prizadevati dose či vplivno moč v deželnih, mest.1 nih in državnih postavodsjsh, da1 ss more politično izobraževati in uriti v boju z vsemi sredstvi, ki * so mu na razpolago. Kakor že omenjeno poprej; predstavlja ' časopisje najboljše orožje, zato je potrebno, da se gs 1 delavstvo poslužuje v svojem interesu. ftusopis, ki eirkulirs med delsvei, a ne vzbuja k razredni 1 zavednosti in mu ne pove resniee, j je sovražnik delavstva, pa Četudi nehote. Kvasiti o kulturi in na-rodnjažtvu pomeni za čaaopia, ki prihaja v delavske hiše, da zastopa privatne in kapitalistične interese in kot tak ne zasluži podpore delavstvg. Ako je delavstvo ustanovilo Časopis ali omogočilo njegov obstanek, je dolžnost izdajateljev, da pišejo v prid tega delavstva, da ga učijo in vzbujajo k razredni zavednosti, da povedo svojim čitateljem rsnico in jih ne pitajo z izrabljenimi pa-trgotičnimi in < narodnjaškimi frazami. Delavstvo, ki ne uporablja svojega časopisja sebi* v prid, to je, da ne zahteva poduč- J je organizacije in tudi za drugi zelo koristni namen, namreč, za izobrazbo, ki temelji na principih razrednega boja in s tem sa 4vi-fftnje proletarske kulture, torej v boju za izboljšanje človeške družbe, v boju za pravieo in svobodo. Oni del našega naroda, ki še tava v duševni temi. pa je omogočil, da ga glasila njegovih podpornih organizacijah še vedno vodijo po potih teme, da ga vzgajajo v smislu " starih idealov" in pripravljajo za boljše življenj^ na onem svetu." Glasila (katoliških podpbrnih organizacij so tudi v Ameriki pod " pastirskim'' nplivom škofa Jegliča, ksteri vodi 44mili narod" že skoro pol stoletja. To delavstvo se pač ne zaveda, da si samo plete bič, rez vsske ., pomoči. Delavstvo proizvaja vsa bogastva; njegova delovni moč predstavlja temeljni kapital družbe, katera pa ga vsled njegove politične nezrelosti za metu je in. zapostavlja na vseh straneh. Vsledtega torej ne pomenijo podporne organizacije v nobenem smislu ksko rešitev delavskega vprašanja, ne pomenijo nikiiko teimiljno pridobitev za delavstvo, temveč kakor rečeno, predstavljajo samo zasilna samoobrambna sredstva za organiziranje medsebojne pomoči v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. V Evropi si je razrednozsvredni proletariat priboril v tem pogledu It jako mnogo in izpopolnjuje svoje pridobitve stalno. Poleg državnih bolniških blagajn imajo Vsaj delno starostno zavarovanje, podporo za časa brezposelnosti in posebne določbe glede odškodnin zs nezgode pri delu., K raznim odškodninskim skladom - prispevajo poleg delavcev in države tudi delodajalci, da odpade na delavce le nekaj odstotkov plačila. Poleg teh postav imajo še druge, kstere skrbijo za zdrsvstveno stanje v tovarnah in delavnicah. Vse to si je priboril po težkih bojih organizirani, to je, razred noža ved ni proletarijat, tisti prole-tarijat, kateri je bil vzgojen in izobražen potom delavskega ča-sopisja. Vsled politične nezrelosti sme-riškegs delavstva ne poznamo v tej deželi nikakih alftčnih pridobitev, vsaj ne v pomenljivem obsegu, zato je delavstvo primora-no, v1» skrbi samo, potom svojih orgsnisaeij za svojo bolniško podporo in za odškodnine v slučaju ponesrečbe. .To so nevizdržljive razmere, proti katerim se mors delavstvo boriti s vsemi silami. Iz vsega je torej razvidno, da mora delavstvo uprtrabljati vsa sredstvs v boju proti tem rSzae- PRVOTNA TISKARNA 24 >PKAVEDLNaSTT\ KJER SE JE ZAČEL PRED LET! TISKATI ' PROLETAREC*. Tiskarna "Spravedlnosti" je bila ustanovljegp I. 1903 v okrožju Blue Island in 18. ulice, kjer je bila tedaj še velika češka kolonija. Hiša v ospredju na tej sliki je služila za zborovalne prostore češki socialistični organizaciji, ki je ustanovila "Spravedlnostv poslopju od hiše v sredi slike proti desni pa je bila tiskarna "Spravedlnosti", v kateri je bil tiskan "Proletarec" od stoje ustanovitve pa do marca 1908, torej par mesecev nad dve leti. Sedaj je na tistem kraju yeliko kino-gledališče. ORGANIZATORIČNI FOND SOCIALISTIČNE STRANKE II. a V fond im. itfmbc ljivega čtiva, je samo sebi sovraž- ,« prispevali sledeči: no in omogučnje, da se zlorabljat mmaMh Dr. 4t 87, SNPJ.t njogov denar naravnost proti nje- j10. ^ %X: ?Ttink Rahne, Frank Ro- mn in njegovim interesom. [po. Anton Zornik, Math Drsp, Frsnk Ni dovolj, da so naše podporne Simnovii, Anton JazbinAek, in Andy organizacije močne, dobro vode- u^n l**1 . . T . . . .. .. Wm. K ran it z. John Rahne. Anton ne in solventne. Imajo tudi veli- KoUSa MrM John Stebaflf Johp Str. ke druge naloge. Resnično de- vafaik. Vsi. Muren, John fiahar, lavsko časopisje, glasila delavskih Loub Podbeviek, Frank Bregar, Jahn podpornih organizacij, katere se Jo>- T»rk' ?mejc- Joe MnM(inini ' • Mohär, Joe Poglednik, Anton Turn- smatrajo naprednim, morajo pi- ^ Jo# Gro|>i MjUh Remghak in Joe sati v duhu zavednega delavstva, ^ 26c: Nik Kenčes. Fr. Vozel, morajo vzgajati avoje čitatelje k Martin Urana» Jacob JUUqvst, Anton politični zrelosti in se boriti z vse- *shne. Jo« Shuster, Jos, Scinkovec, mi močmi proti nezsvednosti in , ^ . j ... paj $20.00,..(Ioslal Anton Zornik.) vsske mu nazadnjaštvu. Kdor ^¿hic-g*. lH.r Klub St. l, JRZ., $25; di, da politika ne spada v podpor- j0hn Cheroaiar $6; Chas. Pogorelec ne organizacije je hote ali ne- Neimenovan $3; skupaj $37.- hote zavajalee, in neposredno A costa, Pe.: Geo. Kristell $5; dr. H. 382, SNPJ., $2; skupaj $7, (Poslal Geo. Kristell.) il» priznava, da mu je samo za njegove lastne interese, oziroma za interese njegove lastne politike. Če delavstvo s svojim težko pri-služenim denarjem vzdržuje ča*o- ¡'«wml*Ueslkl $5,45. «vipnZi«' Plaey Ferk. O.» Klttb it. 96, JSZ.. od njegs, ds' St«keee, Pa.: Prispevek klubs it. zsstops v vseh ozirih interese de- 118, JSZ., in kolekta tned člsnl $11.-lsvstva samega in da se bori od-»76. (Poslal John Terčelj.) krito proti vsemu, kar mu škoduj Shehey«a«, Wis.t Klub it. 295, J. je in ga zavaja na napačna po^fcffi6*; ^^ $2.00. tÄ■ . _ * 1 Girard, p.: Klub *t. 222, JSZ., $50. / V sedanjem glasilu J. P. Z. t Maa4awlaa4«. fa.t«Dc. 113r-| Sloga sem čitsl pred neksj ted- 8SPZ., nrostovoljni prispevki Bi članek s sledečim "Zveza k jamči članstvu ir John Pokelshek; »kup»j $2. (Poslal Frsnk Bizjak.) Cleveland, O.t Po $5: Louis Zorko in Michael Cheligoy; Joe Chernilogar $2.50; Paul Modie $2; po fl; John Medveiek, Anton Pierce, A. J. Ka-bay, Loui« Hafner, Joe Ilersich, John Roianr, Frank Močilniksr, Matt Mesec, Anton Doles, John Hočevar, Jos. Kodrich, Edward Branisel, John Mam, John Lazar, Jacob Švigel; po T~r — John Cigole, Frsnk Ramovsh, Frances Ramovsh, Mike Bogovich, Martin Klutevsek, Anton Selak, John Juvan-si«t Frank Jerman (Niles); John Ja-kelj 41c; po 25c: Wm. Bevc, Martin Bevc, Anton Jetenc, John Zimmerman. Louis „Bsnni^, Frsnk Leinak, Vincent Rostan, Ant. Kikel (Youngs-town, O.) — Warren, O.: Po $1: Jos. Jei, Louis Zimmermsn, Blai. Zgre-bec; po 50c? Frank Modic, Ant. ¿ug, 50c; John Papež, Frank Krančevič, Mikui. Anton Gorenc in Ant James Laznik, Andy Severinac, OttoiB«rlo"; »kupaj 128.81. (Nabrai John Tekauz Jr., Julius Pirnat, Wm. Can-|T»noek — ako bi bila kaka pomota ddn, Frank Ceperlo, Mirko Pintar, E. ni|j pri*a«leti sglasi pri njemu da G. Golob, J. Magatič, M. Suzel, Joe » Pom-avi.) Blatnik; po 25c: Anton Muley, Tony I Bridgaport.'O.x 50c: Ale* Klan. Poseli m Jerry Cadei ; skupaj $36.^Frenk Golets, Otto Urone, Math Be-75. (Nabral I^ouis Zorko.) — Joe^lan- Jo0- Sn°y* frunk Cerne; po 30c: Franceskin $1; John Filipovich 50c; John Dolence in Andy Koiuta; po Vo 25c: F. Oblak F. Stegu, John Bo- 25c: Charles Lillca, George Brestle, stič, Frsnk Zavrl, Anton Carič, John Mike Marcus, < Frank Prince, Tony Frank, Frajik Mihelich, Vin. Star- Madrock. Jo« Swiden. Mike Gajev- man, J. A/Kern, Frank Spelich, F. Drobnich. A. Trkman; po 20c: Tony Novak, Ffsnk Kavica, Charles Fox, Lavrenc Gol jat; no 10c: Joe Nich in Jurij MUmai; skupaj $5.50. (Nabral Jos. Franceskin.) — John Krebel $5; po $2: Jos. Skuk, Anton Eppich, Rosi Jurman in Steve Koren: po $1: Edward Branisel, John* Ausec, Fr. Žiberna, Wm/ Sitter \n John Bra-Watkinfton, Pa.: Mich. Podboy $l.'dach* Chas. Wick 50c; po 25c: Jos/ West Alisttipsa, Pa.: Nabrano med Zfkraj&ek, Milan Medve&ek, Otto Te- cltatomjmni M*\ i P0' , nooknAi slal Anton Tomazm.) i osebno» Y«how, Pa.: Joseph Robich $5.00. svobodo verskega, etičnega in po- ' p.., Klub àt. 10, JSZ.! Matt Pishler, John Piek, Frank Klun! Ta temelj $10.00. Rack Springs, Wye.: Fr. Grum $5. Bridgapart, O.t Klub it. 11, JSZ., $5.00. Chicago, III.: Po $1: Anton Kegl litičnega prepričanja, se ne more spremeniti, dokler obstoji zveza." !n nadalje opombo urednika s To je za nas edino merodajno in tega se bomo držali kot glasilo, sli kot neglasilo J. P. Z. Sloga." |nji tudi vprašanje gladila zveze. To je eno tolmačenje, ki pa ne Xanie 80 v Prvi vr*u naslovljene zadene v tarčo. Ako jamči naša tc vpste' v uP*ni"» ^ bodd v .P®1" zveza vsakemu članu osebno svobodo njegovega tega ali onega prepričanja, se s tem ni rečeno, ni meri upoštevali načelno izjavo naše zveze in «prejete resolucije in skrbrli zato. da bodoče glasilo da jamči vsestransko prepričanje ^ ** PrAtika lok«'nih klepe tudi glasilu. Kot članu naše or- davščin, da bo pisalo v gori ome ganizacije se nobenemu ne usilju-,njenem sm,slu' da bo na4a je nikakega prepričanja, drugo Zveza h?diia .tlK,i ** v ****** P° d«. John Gallite, John Urbančič. Fr. kave, Henry Myron, Fr. Vidmar, Joseph Pojich, John Tavčar, Ant. Pun-tar. John Mahne. J. Barbie; skupaj $20.85. (Nabral John Krebei.) — Joseph Jauch $10; po $5: Joseph A. Siskovich. Frank Jerina, Ludvik Medvcphek; Mrs. Angela Siskovich $3; John Filipuh $2; Mike Cvelbar $1; skupaj $31.00. (Nabral Jos. A. Siskovich.) Colliawood, O.: John Lokar st. $2; po $1: Magdalena Lokar, John Lokar ml., Avg. Stokel, Joi. Pavlenich, Valentin Plesec, Mike Podboy, Vid Jančič; Mary Marzlikar 75c; po 50c: ski, John Prytko, Frank Varvarov-sky, Louis Perman, Frank Matko, James Lepie, Frank Wotschko, Vine. Elesh, Frank Kolasci, Frank Samrz-nik, Wencel -Gersher, Andy Bradai, John Mruiek, Math Straus, John Grill, Frank Blatnik, Frank Wershay, Ivana Pavlovich, Alex Gramovsky, A. F. Pierce, Msrtin Pierce, John Kodnikar, Jos. Smith, Nick Tomsich. John Pintarich; po 20c: Mike Parnell in Mike Hmrdely; po 16c: Julien Morell, John Cherne, John Rebol; po lOe: Joe Cook, Anton Straus, John Humbrera, John Likovich, Jos. Vidmsr, Frsnk Mihelich, Jos. Polack, Anton Kravanja, Rud. J. Kovacich, Frank Strah in John Prince; po 5c: Jos. Glivar in Neimenovan; skupsj $13.50, (Nabrala Joseph Snoy in Fr. Blstnik.) Farrall, Pa.: Frank Kramar $3; Martin Trobentar $1; po 50c: Frank Garm, Joe Godlna, Joe Kramar, Jack Jerc In Neimenovan; po 25c: Joe Glavan, John Persin, Frank Rupnik, Fr. Psulich, Joe Garni, Joe Kolenc; skupsj $8.00. (Nabral Fr. Kramar.). Girard, O.i Po $5: John Kosin, Andrew Krvina, Louis Blssich, Anton Dobrovoljc in John Križaj; Math Le-tkovec $1.50; po»$l; Peter Yaklevich, Math Manie, Joe Pajnich, Frank Gorenc; Frank Masle 75c; po 50c: John Hočevar in Frank Zalokar; po 25c: Frank Kleinik in Math Kogoviek; skupaj $32.75. (Nabrala John Kosin in Anton Dobrovoljc.) .< Milwaukee, Wis.t Klub it 37, JSZ.,. $i0; Val. Welzs $5; skupaj $15.00. (Poslal Frank Perko.) La Salle, III. t Frank Martinjak $2; pd 50c: Math Yogrich In Leo Zevnik; skurhj $3.00. (Poslal Fr. Martinjak.) N« m ¡coke, Pa. t Po $1: Frank Ko-vach, Frank Porenta, Frank Karcich, Anton Salamon, Fra^k Progar, Ant, Zupan; po 50c: Frank Hauptmsn. John Jereb ml., Mike Jsrh, *Frsnk Pipsn in Frank Renko; Ciril Za veri 25c; skupsj $8.75. (Nabral Frank Kovach.) Milwaukee. Wis.: Po 50c: Frank Klaus, Ida Krakenberg, M. E. Sosta-rich, Mike Aurell, Fred' Slatnik,« Math Smole, Mr. in Mrs. John Žlindra, ime nečitljivo; po 25c: Jacob Petrick, Anton Sem, Frank Vidmar, Rudolph Matajc, G. Grubesich, A. Vacbotz, M. Gorischek, Mrs. Rovšek, Frank Anton Brutz, Mike Hu- day, Martin Kersin, Ros« Ksbrin, Anna Brutz, Antonnette Barberich, John Vodnik, Steve Kramer, John Wolgemuth, Eli Danculovich in Ma-rv Danculovich; skupaj $9.00. (Nabral Joseph Ule.) Neola. Utah: Ant Peterca $1. Chicago, 111.: Lucas Groser $1. Waakegan, Ul.t Klub it. 45, JSZ.. $10.00. Strakana, Pa.: John Chesnik $1. Homedale, Idaho: John Jereb $1. West Frankfort, Ul.t Neimenovan $1.00. Skupaj v tem izkazu $450.56, prejinji izkaz $103.45; skupsj $563.-01. Emil Stokel. Charles Godec, John Hrovat.Neimenovan. Louis Spehek; Tony Čarič 30c; po 25c: Max Slano-vec, Joe Gornik, F. Mervar, Frank Shine, Frank Strehovec, Lou's Bezek, Joe Kertell, Frsnk Germelj, John Grosel. Joseph Maicen, Frank Jereb, Paul Žele, Frank Fende. John Alja-nich, J. Lokar, A. Ogrin, Louis Du-gar; skupaj $18.80. (Nabral John Lokar st) Garard, O.t Po $1: Joseph Sikyta, Valentin Kosmač, Anton Brezoviek, Louis Pire, Frank Ban, Mike Smith, Matt Zaube, John Bogataj, John Tancek, John Rovan, Anton Fabjan. (Newton Falls, O.) Mike Steblaj.— (Farrell, Pa.): Po 50c: Anton Nago- Lukeftič, Steve Devorlch,- Anton Rus, John Kunstelj, Anton Deiman, Ant. Kraljevich, Anton Brezoviek ml., vprašanje pa je, takšno stalttče llotih/. ki so * » nstano- naj ima organizacija kot eelots, ivlfi,,i|-kakšne smeri naj daje svojemu članstvu s ozirom na socialno politične probleme. Delavstvo noče biti več igrača raznih lažipoliti-kov in izkoriščevalcev, temveč ss vsaj deloma že zaveda svoje moči, svojega pomena in tndi svojih svetih pravic. Ako to delavstvo, organizovano v tej oni podporni organizaciji izvoli svoje uradnike, jim s tem da nalogo, ne ssmo, da vodijo organizacijo k napredku, temveč da skrbijo tndi v etičnem smislu za njegov dobrobit. Vsak razumen delavec ve, da močne, bogate in solventne podporne organizacije še ne pomenijo dosego naših ciljev, konec bojev ali "odrešenje" delavstva. Da delavska politika ne spada v organizacijo, to pripovedujejo It ljudje, katerih namen je, izkoriščati ljudske množice v njihovi nevednosti, vedoč, da izobraženo, razredno, zavedno delavstvo noče tvoriti Čede baekov, katere se lahko izkorišča in krmi s frazami. V kratkem se bo pričela konvencija J. P. Z. 'Sloga. Delegati in delegatinje bodo imeH rešiti na is NASO NAJISKRENEJŠO ZAHVALO tatwmn izrekamo dr. Rothu za njegovo prizadevanje ohraniti življenje ljubljenemu soprogu in našemu dragemu očetu JOŽETU, kakor tudi Filipu Godini, Vincentu Cainkarju, Ivanu Moleku, John Kalami, Petru Kokotovichu. Chas. Pogorelcu, Chas. Be- «"I a raneku. Frank Zajcu, posebno pa ETBIN KRISTANU za poslovilne govore; nadalje vsem prijateljem, društvom, organizacijam in vsem ostalim, ki so nam izrazili sožaljno sočutje ob času nenadomestljive izgube našega JOŽETA, ljubeznjivega soproga Helene Zavertnik (rojena Reich) in ljubljenega očeta sinov Josepha, Franka, Johna. Richards, i > Lewisa in ^incolna Zavertnik, ter Helen Heidenreich; ljubljenega starega očeta Minerve, Aphrodite, Josepha. Miltona, '' ' Dorotheje in La Vergne Zavertnik, ter FranJta, Harry, Johna in Daniela Heidenreich. Družina Zavertnik in vnuki ter vnukinje. »r o M «'«J s»o«e**»MS*es*»seeoeoeoeee»ee»eeoeessssiiSMstMMM NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE i narodna tiskarna 2142-2100 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL > i * ,. Mi tiskamo v Sloveaskom, Hrvaikem, Slovaikem, Čeikem, Poljskem, kakar tudi v Angleikem in Neasikem jesikv. Nafta posebnost sa tiekevia* aa drnitva ia trgovca. [ZADRUŽNA BANKA Lj ubij ama, Jugoslavia, » . V LASTNI HlSl, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI t 1.) sprejema denar sa hranilne rlofe ali sa tekoči račun proti "v nejboljiemu ebrestevanjn. 2.) posreduje najcenejio dostave denarnih poftiljk ia Amerike v domovine in obratne. S.) posreduje v rsel» gospodarskih sade*ah kltro in po eaai. V Denar, ki ne namerava poslati v staro domovino, naj se naksie na ra^un Zadružne banke na Amalfamated Bnk of New Ye.k, 1I-1S Union Ssnare, New York, N. Y„ istočasno naj se Zadruino banko o trm obvesti in narofl isplačilo. Obračajte ne v vseh potrebah sa stari kraj ns Zadruino banko e Ljubljani. \ 1*4 I Oint AIM *?rtWi Hi ORGANIZATION 00 OPERATIV* COMMONWEALTH A Jugoslav Weekly ► f. /1 «Âfjl• «fr ft« :» - IKtfy Devoted to the Interest of the Work en. Official Organ of Jugoslav Fédération, 8. P rubiieh«d w*«kiy «I ¿üi'J wr ma.% Rockau ai >1 PERTINENT REQUEST The Value of a Political Adam Coatdi¿¿*r *By Dona id J. Loir ich The Executive Council of the American Federation of Labor, in ttnion at Atlantic City, has approved of a number of amendments to the bill against injunctions now pending before the United States Senate. This proposed bill, according to the statement made by the A. F. of L, is not a revolutionary change in the injunction practices of our courts, but a* regulatory act, which it is though may be pasted by Congres. The main feature of the Senate Bill is a clause declaring it to be public policy that labor be given the same right to organize as is given to employers. The bill as approved by the A. F. of L. does not challenge the injunction as a determining factor in disputes between labor and eapiyd. But an attempt is made to modify its application. The fight against the injunction is thus reduced to a mere contest of legalistic points and juridical decisions. While it is not impossible that some good may be achieved by the propsed bill if it is actually placed on the lawbooks, there can be but little certainty a* to its final effectiveness. If the injunction ta a significant part of our existing social relationship is to be seriously affected then the means of achieving that chanee must be not legalistic but political. Labor cant fight the injunction effectively either through the accumulation of industrial power or by organization into a solid political force. The law as it exists is expressive of a certain balance of power which cannot be changed unless one of the elements in that balance of power has acquired more power at the expense of the other elements in that power relationship. The older statesmen of the labor movement in fhis country headed by the late Samuel Gompers time and again threatened to fight the evil power of court injunction by outright disobedience to the enjoining orders. They have never carried the threat into action. Probably they realized the impossibility of achieving results that way. Labor is not sufficinetly organized to venture war on an enternched legal institution. Only a powerful mass-organization of labor, solidly interrelated and inteligently led would be in a position to challenge the powers of the courts. Such organization has not yet been achieved. Perhaps some such state of organization and power will be achieved. That day is not within sight, though* It may be easier to bring about an organization of labor for political action. To be industrially effective labor must be nearly fully organized, and there are no morq than ten (10) per cent of the workers organized today. But a political organization may be effective without ever reaching the 100 per cent mark. Organized for political ends, and unified around a vital program of action, the present four million organized people would be in a position to achieve great political power and great results, But that they would not do. The abolition of the powers of the courts to interfere with labor in strikes is as great an objective today aa labor can think of and organize to bring about* for it would open the avenues of maes-organization and thus tend to upset the existing balance of power. Surely this will not be ¿one by the governing parties subservient to capital. Labor leadership interested in strengthening the side of labor ia the industrial conflicts of our days must think in terms of acquiring power rathe* than of matching wits with legal experts and political quibblers. — (Advance.) and the outlook is that laber shsll be more in demsnd for the next two or three years. In Southern Illinois many coal mines that have been idle from six months to two years have recently been reopened. Of course winter will be upon us soon enough and that msy have been the reason, for rpopening ths mines. However the trend is toward stable work. In August many industries improved but Uu automobile industry declined because of the adoption sad awaiting of new models. On Saturday evening Oct. 5, 1020 Pioneer Lodge No. 559 8.N.P.J. is holding its annual dance at the SNPJ. Auditorium. — We invite the old folks «specially, to take nenrt for we plan in entertaining them in the lower hall, also with a good accordionist Ticket sre now selling at 50 coat*. Many features sre being planned to make the evening more interesting. The old spirit was made new again nt the Senior banquet last Sunday. Clarence Senior, the newly elected St < retary of the Socialist Party, revealed* hia complete program and the listeners took in every word of it Senior can't do it alone comrades, Ik bust have help. Judging from the enthusiasm a the banquet he shall gst st least some help. Bat more is needed, snd it will be for you to give It. Don't shirk. At the Hague, Philip Snowden, chancellor of the Exchequer of Great Britain, withstood all the notorious pnblicity handed him by the ever anxious press, finally obtain his demands. In Palestine, one of Britain» tributaries, the Jews and thh Ara^s came to battle. Nothing but trouble for the Lahorites in power in England: It is remarkable how-ever, how well they have held up under all tfiis firs snd how pleasing to the nation are the outcomes o( all these troubles. Even the conference with Gen. Dawes, U. 8. Ambassador, has ended in mutual satisfaction in spite of the many howls let out not to cut thsir sea forces. Is Isbor able to govern? — Above is proof enough. SPEE& BUT NO SAFETY MUCH Until good-will and a disposition to cooperate become a little keener I would be content to see aviation mark time and wait for the statesmen to eatch un with new developments. It is inevitable that flying should go on to new triumphs end new glories, but for the life of me I cannot see the need of haste. Just what is served by new risks and new fatalties in trans-Atlantic ventures. I do not comprehend. Each missing plane seems to me a sacrifice in vain. As yet developments in flying are a shads cne-sided. Speed is being increased with great rapidity." We know that machines mav be built to travel more than three hundred miles an hour. Somewhat less attention has been paid to stability. The nsws columns chronicle sll too often the death of veteran pilots who have crashed for reason unexplained. A little leas haste and more safety would be welcomed. — Haywood Brown, in The Nation. Every time a serious accident accurs to prominent, capable, and influential air pilots the people of this country throb their hearts in sympathy. As we read of the recent disaster of one of the transcontinental aeroplane where eight persons lost their lives, we just naturally grieve with the rest of the millions that know of the incident. These people will be known as pioneers of avistion. We hope that aviation will benefit because of their loss. WHY NOT A LABOR BLOCK? The great steel industry wants to import a lot of manganese, and the senate pnts it on the free list. There's nothing like having friends at court If the workers and the other consumers were half a« diligent in politics as the owner of industries that want tariff protection or want given articles to come in free, they might hsve a tittle influence down at Washington, too. It would be good for workers all over the country to think of this? How about a gen-together on the political field and the election of a Labor bloc next year? SCHOOL DAYS IN DREAMS OTHERWISE FRAGMENTS All this talk about flying would lead one to think that the people were not only air-minded, but tflanc crasy. — TNT. * - At the present rate of the displacement of workers by machines within twenty years our ruling classes may be urging all superfluous workers to submit to painless extinction so that the Jobless will not disturb the happiness of the owners. In these days of the "new capitalism" which is goiag to make everybody rich we wish all you boys and girls could read How < Organization Served Industry at Springfield. Tlue ia a pamphlet in which the Illinois Manufacture it» Association boasts that thanks to its efforts, ".not a single bill seriously inimical to industry was enacted into law." Among the victories of wbieh is boasts were the defeat of the old age pension bill, the woman's fight-hour bill, an income tax bill, and a number of other welfare bills including even a bill for licenisng motor vehicle operators and chauffeurs. Ill* ? ' It will take the Illinois Manufacturers' Association a long time to make anybody rich but themaelves. 4 It is not individual worker but only ths organised community of workers that can take control of the means of work in modern world.- F. Henderson. We know of no other source of producing values than useful labor but ownership of vast wealth has its explanation In something else. When you know the explanation you are qualified to join the Socialist Party. — • * \1 t Men are always complaining that they don't understand women, but the women seem to hsve no trouble In understanding the mef^ », ' ■ hi • ~t ■ "< =1'«, Doctors rather like charity practice* Its a pleasure to treat an occasional patient who realy has something the mstter with him. Blessed are the healthy. They don't know any better than to sleep with the windows open. The Labor Press helps making the movement strong and powerful, and then It is left to beg for alms to eke out a miserable existence. EACH COUNTS » And cooking. Don't forget cooking. He said it with flowers. She put the flowers on the dining rooaa table and said now go to1 It About the only ¿i*h that modern woman csn cook is fruit salad that looks like It was cut out of "The Ladies Home Journal" and tastes worse. A single drop of rain counts for little. But msnv drops of rain mske a flood Either for good or for evil, little deily actions count as the many rafndrofM. — "*' Never mind, Mr. Farmfr. There are a few. million city workers who legislate on every question but their own and many of tH*»m own less than you do.