International Council of Nurses The global voice of nursing OKREVANJE IN OBNOVA VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Marec 2023 Avtorja: James Buchan, izredni prof., Univerza za tehnologijo v Sydneyju Howard Catton, izvršni direktor Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN) OKREVANJE IN OBNOVA VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Založnik: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana Prevod v slovenski jezik: Julija Potrč Šavli Lektorica: Jelica Žalig Grce Ljubljana, 2023 Naslov originala: Recover to Rebuild: Investing in the Nursing Workforce for Health System Effectiveness Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 156443395 ISBN 978-961-273-261-5 (PDF) Naslovna fotografija: Johnson & Johnson/Mark Tushman Vse pravice pridržane, vključno s prevodi v druge jezike. Brez izrecnega pisnega dovoljenja Mednarodnega sveta medicinskih sester se nobenega dela te publikacije ne sme tiskati, fotografirati ali kako drugače reproducirati, shranjevati na sistemu za priklic podatkov, posredovati v kakršnikoli obliki ali prodajati. Krajši odlomki (v obsegu manj kot 300 besed) se lahko reproducirajo brez izrecnega dovoljenja, če je vir pravilno naveden. Copyright © 2023 ICN - International Council of Nurses, 3, place Jean-Marteau, 1201 Geneva (Švica) ISBN: 978-92-95124-17-2 AVTORJA: James Buchan, PhD, DPM, MA(hons); docent na Univerzi za tehnologijo v Sydneyju, Avstralija, ki sodeluje s SZO; gostujoči profesor na Univerzi v Edinburghu, Škotska Howard Catton, MA, BSc, RN; izvršni direktor Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN) ZAHVALA To poročilo je nastalo na podlagi hitrega pregleda, ki smo ga razvili s pomočjo informacij različnih ključnih virov. Nacionalna združenja medicinskih sester in drugi ključni deležniki so igrali pomembno vlogo pri posredovanju podatkov. Čeprav nismo mogli uporabiti vsega primernega gradiva, ki so ga posredovala nacionalna združenja medicinskih sester in drugi deležniki, se zanj iskreno zahvaljujemo. Avtorja se zahvaljujeta tudi Lisi Little, prvi podpredsednici Mednarodnega sveta medicinskih sester, za podrobne pripombe in predloge. Avtorja odgovarjata za vsebino tega poročila in njegovo interpretacijo. OKREVANJE IN OBNO OKREV V ANJE IN OBNO A: VL V AGANJA V MEDICINSKE SESTRE Z AGANJ A VEČJO UČINKO A VEČJO UČINK VI O T VI OST ZDRAVST T VENIH SISTEMOV VENIH SISTEMO KAZALO Avtorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Namen poročila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Covid-19, obnova zdravstvenih sistemov in njen vpliv na medicinske sestre . . . . . . . 6 Tveganja za izgorelost medicinskih sester lahko zamajejo prizadevanja za okrevanje in obnovo zdravstvenih sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Izgorelost medicinskih sester: Rešitev ni v tem, naj medicinske sestre ‘stisnejo zobe’ . . 7 Pomanjkanje medicinskih sester: posledica nezadostnih ukrepov . . . . . . . . . . . . . 7 Akcijski program za 2023 in naprej: Kako zaščititi in podpreti medicinske sestre za obnovo zdravstvenih sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 • Na nacionalni ravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 • Na mednarodni ravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1. UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.2 Obnova zdravstvenih sistemov. Pomanjkanje medicinskih sester in izgorelost: potrebni so ukrepi in vlaganja na svetovni ravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.3 Pomanjkanje medicinskih sester ogroža obnovo zdravstvenih sistemov in gospodarsko rast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 1.4 Namen in sktuktura poročila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.1 Profil svetovne delovne sile v zdravstveni negi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.2 Povečanje obsega, ohranjanje obsega in vlaganje/obnova . . . . . . . . . . . . . . 19 • 2.2.1 Povečanje obsega kadra – posledice za medicinske sestre . . . . . . . . 21 • 2.2.2 Ohranjanje obsega kadra – posledice za medicinske sestre . . . . . . . . 21 • 2.2.3 Vlaganja in obnova zdr. sistemov – posledice za medicinske sestre . . . 22 2.3 Tveganja za izgorelost medicinskih sester lahko zamajejo prizadevanja za okrevanje in obnovo zdravstvenih sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.4 Izgorelost medicinskih sester: Rešitev ni v tem, naj medicinske sestre ‘stisnejo zobe’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 2.5 Če ni medicinskih sester, zdravstvena nega ni izvedena: strošek neukrepanja v zvezi z izgorelostjo medicinskih sester . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 2.6 Protesti in stavke medicinskih sester: zadnji izhod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 2.7 Podpora za medicinske sestre: treba je izvesti oceno vpliva na delovno silo v zdravstveni negi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 4 Mednarodni sv Mednar et medicinskih sester odni sv POVZETEK 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 3.1 Pomanjkanje medicinskih sester: posledica nezadostnih ukrepov . . . . . . . . . . 38 3.2 Razpoložljivost medicinskih sester, izšolanih doma, se razlikuje, a je pogosto nezadostna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 3.3 Brezposelnost in pomanjkanje medicinskih sester: paradoks in posledica neuspešnih politik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 3.4 Za obnovo zdravstvenega sistema je potrebnih več medicinskih sester . . . . . . 42 3.5 Potrebe po obnovi zdravstvenih sistemov vodijo do hitre začasne rešitve – zaposlovanja medicinskih sester iz tujine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 3.6 Samozadostnost delovne sile v zdravstveni negi in učinkovitejša raba kodeksa SZO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 3.7 Vpliv na medicinske sestre: preglednica kazalnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 4. ZAŠČITITI IN NUDITI PODPORO ZA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV . . . . . . . . 52 4.1 Zaščita medicinskih sester in vlaganja v zagotavljanje podpore zanje so ključnega pomena za okrevanje in obnovo zdravstvenih sistemov . . . . . . . . . 52 4.2 Politike za zagotavljanje podpore medicinskim sestram v službi . . . . . . . . . . 53 4.3 Akcijski program za 2022 in naprej: Kako zaščititi in podpreti medicinske sestre za obnovo zdravstvenih sistemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 PRILOGA 1: PREGLEDNICA VPLIVOV NA MEDICINSKE SESTRE . . . . . . . . . . . . . . . . 59 VIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Mednarodni sv Mednar et medicinskih sester odni sv 5 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV POVZETEK NAMEN POROČILA To poročilo se osredotoča na medicinske sestre v času, ko skušajo države po svetu okrevati in obnoviti svoje zdravstvene sisteme, ki jih je močno prizadela pandemija covida-19. Medicinske sestre so bile ključne za učinkovit odziv na pandemijo, saj so pri spopadanju s pandemijo opravljale nujno potrebno, tvegano in pogosto tudi nevarno delo. Od te iste delovne sile v zdravstveni negi, pogosto pa celo od istih posameznih medicinskih sester, se zdaj zahteva, naj svoja prizadevanja podvojijo, saj so ključna poklicna skupina v zdravstvu, potrebna za obnovo zmogljivosti zdravstvenih sistemov. To poročilo je nastalo po naročilu Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN). Cilj poročila je prispevati k razpravi o tem, kako naj se zdravstveni sistemi, države in mednarodne organizacije odzovejo na bistveno vprašanje ščitenja in ponovne vzpostavitve trajnostne delovne sile v zdravstveni negi v času svetovne pandemije in na vprašanje okrevanja in obnove zdravstvenih sistemov po vsem svetu. V poročilu je opredeljen nujen akcijski program za leto 2023 in naprej, poleg tega v njem opozorimo na vse več dokazov o stresu, izgorelosti in povečanju odsotnosti pri medicinskih sestrah ter na stavke medicinskih sester po svetu. Nekatere težave, na primer slabe delovne razmere in kadrovski normativi v zdravstveni negi, ki ne omogočajo zagotavljanja varnosti, so bile prisotne že prej, zdaj pa so še bolj očitne in je glede njih treba nekaj ukreniti. Glavno sporočilo tega poročila je, da brez zadostnih vlaganj v medicinske sestre, ki jih mora biti dovolj in morajo imeti vso potrebno podporo, ne more biti učinkovitega okrevanja in obnove zdravstvenih sistemov. V našem poročilu iz leta 2022 z naslovom Kako ohraniti in zadržati medicinske sestre v 2022 in naprej (Buchan, Catton & Shaffer, 2022) smo poročali o naraščajočem številu raziskav, ki so pokazale, da so zaradi pandemije covida-19 medicinske sestre pospešeno zapuščale poklic. Prav tako smo za poročilo iz leta 2022 pripravili nekaj projekcij o obsegu pomanjkanja medicinskih sester, ki so razkrile, da bi v naslednjih nekaj letih po svetu morali nadomestiti do 13 milijonov medicinskih sester. Dokazi, ki smo jih zbrali v zadnjih 12 mesecih, kažejo, da se ti trendi nadaljujejo in celo krepijo. To za številne zdravstvene sisteme po svetu pomeni, da le s težavo zagotavljajo sprotne storitve svojim uporabnikom, poleg tega pomanjkanje medicinskih sester resno ogroža zmožnost zdravstvenih sistemov za obnovo zdravstvenih storitev, zagotavljanje univerzalnega zdravstvenega varstva ter doseganje ciljev trajnostnega razvoja (CTR). Znanstveni dokazi kažejo, da bi trenutno stanje delovne sile v zdravstveni negi po svetu morali obravnavati kot izredne razmere v zdravstvu na svetovni ravni. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE Analiza svetovnih razmer kaže na pomanjkanje več milijonov medicinskih sester, po nekaterih izračunih naj bi jih že leta 2019 primanjkovalo 30,6 milijona. Položaj še poslabšuje dejstvo, da se na mnogih območjih, v mnogih državah in na različnih področjih soočajo z neenakomerno razporeditvijo medicinskih sester. Zaradi pandemije, ki se je začela na začetku leta 2020, pa se je od medicinskih sester zahtevalo samo še več. Po treh pandemskih letih nujno potrebujemo nekaj ključnih sistemskih odzivov, s katerimi bomo medicinskim sestram zagotavljali nujno potrebno podporo in omogočili obnovo zdravstvenih sistemov. Med drugim je treba nameniti sredstva za premeščanje kadra na druge dele zdravstvenega sistema, da bi zmanjšali zaostanke v zdravstvenem varstvu, ki niso povezani s covidom-19. Bistvena težava, ki je osrednjega pomena za učinkovit odziv politike in usmerjena vlaganja, je dejstvo, da za številne delovno aktivne medicinske sestre pandemija ni samo kratkotrajna, izjemna ‘akutna’ epizoda ali neki nejasen, oddaljen pojav, temveč je vseprisotna in osebna. Postala je nenehna, izčrpavajoča bitka, ki jim pobira ogromno energije, jim jemlje moralo ter negativno vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje. 6 Mednarodni svet medicinskih sester POVZETEK TVEGANJA ZA IZGORELOST MEDICINSKIH SESTER LAHKO ZAMAJEJO PRIZADEVANJA ZA OKREVANJE IN OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV V fazi okrevanja in obnove zdravstvenih sistemov je treba upoštevati vsako delovno aktivno medicinsko sestro. Pri posameznih medicinskih sestrah lahko preprečimo zlom le tako, da dobro razmislimo o vplivih odločitev, povezanih z obnovo zdravstvenega sistema, na posamezne medicinske sestre in delovno silo v zdravstveni negi kot celoto. Če se bodo oblikovalci politik osredotočali le na sistemsko raven in ne bodo upoštevali posledic za medicinske sestre, se bosta stopnja zadržanja in razpoložljivost medicinskih sester v prihodnje poslabšala. Pandemija je izbruhnila pred tremi leti, pa imamo že zdaj več kot dovolj dokazov o njenih posledicah na medicinske sestre. V poročilu povzemamo vse večje število izsledkov raziskav, izvedenih med medicinskimi sestrami, ki kažejo na tveganja za visoke delovne obremenitve, stres in izgorelost pri medicinskih sestrah, vse to pa ogroža trajnostnost delovne sile v zdravstveni negi. IZGORELOST MEDICINSKIH SESTER: REŠITEV NI V TEM, NAJ MEDICINSKE SESTRE ‘STISNEJO ZOBE’ Bistveno sporočilo vseh raziskav in preglednih člankov je velikanski obseg dejanske in potencialne škode ter izgorelosti med medicinskimi sestrami. Izgorele medicinske sestre so odsotne, delajo za krajši delovni čas ali zapuščajo zaposlitev. Nekatere med njimi, ki so ‘stisnile zobe’ v prvih letih pandemije, so izčrpane in si bodo morale poiskati manj zahtevne zadolžitve, si vzeti dopust, se zaposliti na drugih področjih ali pa se upokojiti. Tiste, ki vztrajajo v isti službi, poročajo o vse višjih stopnjah stresa ter vse bolj razmišljajo o tem, da bi si našle drugo delo ali da bi zapustile poklic. Izredno skrb vzbujajoče je dejstvo, da čeprav številne študije poročajo o velikem deležu izgorelosti med medicinskimi sestrami, pogosto glede tega na ravni organizacije ali delodajalca ni sistematičnega odziva. Namesto tega medicinske sestre zdaj, na začetku četrtega leta pandemije in okrevanja po njej, dodatno obremenjujejo z zahtevami, naj ‘zdržijo’. Na velik obseg težave med drugim jasno kaže dejstvo, da je v zadnjih 12 mesecih v številnih državah prišlo do izredno povečanega obsega stavk in protestov medicinskih sester. Preostala jim je namreč le še ta možnost, saj se njihove vlade ali delodajalci niso ustrezno odzvali na opozorila o nezadostni varnosti na delovnem mestu, o neustreznih delovnih razmerah in o pomanjkanju varnih kadrovskih normativov. POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER: POSLEDICA NEZADOSTNIH UKREPOV V prvi fazi epidemije so številne države več medicinskih sester iz svoje države zagotovile na podlagi ukrepov, ki so jih sprejeli zdravstveni sistemi in vlade, da bi hitro povečali obseg delovne sile v zdravstveni negi. Tako so medicinskim sestram naložili nadure, skušali prepričati delovno neaktivne medicinske sestre, da bi se vrnile na delo, premeščali študente zdravstvene nege v klinična okolja in zaposlovali medicinske sestre iz drugih držav po skrajšanih postopkih. To so bili ukrepi v izrednih razmerah, ki pa so dolgoročno nevzdržni. Poleg tega lahko zakrijejo zmanjšano razpoložljivost dolgoročnega oz. stalnega kadra v zdravstveni negi, saj bodo prizadevanja za obnovo zdravstvenih sistemov prinesla dodatne delovne obremenitve in povečala stopnjo izgorelosti med medicinskimi sestrami. Številni jasni znaki že zdaj kažejo na to, da je zaradi pomanjkanja ukrepov ali sprejemanja pomanjkljivih ukrepov pomanjkanje medicinskih sester vse večje. V določenih državah niso dovolj vlagali v izobraževanje zadostnega števila medicinskih sester, da bi zadostiti svojim potrebam po kadru iz zdravstvene nege. V drugih državah se soočajo z brezposelnostjo medicinskih sester ter hkrati z njihovim velikim pomanjkanjem, kar kaže na težave z zagotavljanjem zadostnih sredstev ter na neučinkovito načrtovanje in sprejemanje ukrepov. Mednarodni svet medicinskih sester 7 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Zaradi vpliva pandemije, nujnosti obnove zdravstvenih sistemov po pandemiji in v številnih državah tudi zaradi povečane pojavnosti kroničnih bolezni in staranja prebivalstva, se potrebe po medicinskih sestrah povečujejo. Dovolj kadra je težko zagotoviti, saj številne medicinske sestre zaradi izgorelosti po pandemskih letih zapuščajo poklic, pa tudi zaradi demografskih sprememb – delovna sila v naketerih državah se stara in posledično se medicinske sestre upokojujejo. V nekaterih državah z visokimi dohodki se znova in v še večjem obsegu zatekajo k zaposlovanju medicinskih sester iz tujine in to vidijo kot hitro rešitev, nekatere države skušajo pospešiti in olajšati priseljevanje medicinskih sester. Nujno je treba spremljati in beležiti skupno število medicinskih sester, ki se odselijo v tujino, da bi lahko določili ogrožene izvorne države. Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) si prizadeva za sistematski pristop k beleženju preseljevanja medicinskih sester in ocenjevanju njegovega vpliva na delovno silo v zdravstveni negi, da bi razumeli izvorne vzroke za trenutne težave ter lahko sprejemali ustrezne politike na nacionalni in svetovni ravni. To pa terja doslednost pri uporabi podatkov in jasnost pri interpretaciji standardnih kazalnikov. Najbolje bi bilo uporabljati standardizirano tabelo, ki bi se redno posodabljala. AKCIJSKI PROGRAM ZA 2023 IN NAPREJ: KAKO ZAŠČITITI IN PODPRETI MEDICINSKE SESTRE ZA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Delovna sila v zdravstveni negi je bila v vseh državah ključna pri učinkovitosti odziva na covid-19. Prav tako bo igrala ključno vlogo pri okrevanju in obnovi zdravstvenih sistemov po svetu. V tem poročilu poudarjamo, da zaradi posledic pandemije covida-19 ter okrevanja in obnove zdravstvenih sistemov po pandemiji potrebe po medicinskih sestrah naraščajo, kar ima negativne neposredne in posredne posledice za posamezne medicinske sestre ter za zagotavljanje zadostnega števila medicinskih sester, ki jih že tako primanjkuje in so že zdaj preobremenjene. Vse bolj realno postaja tveganje, da bodo s pandemijo in obnovo zdravstvenih sistemov povezane zahteve, zaradi katerih se je poglobilo pomanjkanje medicinskih sester po svetu, zdaj pa bi se lahko povečala njihova neenakovredna razporeditev in preseljevanje iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki v države z visokimi dohodki. Ti trendi bodo ovirali okrevanje in obnovo v zdravstvu na nacionalni ravni, lahko pa bi tudi privedli do poslabšanja zdravstvenega stanja v populaciji, preprečili uvedbo univerzalnega zdravstvenega varstva v nekaterih državah ter ogrozili sposobnost nekaterih držav za spopadanje z naslednjo zdravstveno krizo. Tematika je tesno povezana z motom letošnjega mednarodnega dneva medicinskih sester Naše medicinske sestre, naša prihodnost, katerega namen bo izpostaviti, kaj se moramo naučiti iz pandemije ter hkrati določiti konkretne ukrepe, potrebne za to, da bodo medicinske sestre zaščitene, spoštovane in cenjene ter da bodo zdravstveni sistemi trajnostno naravnani, varni, cenovno dostopni, na voljo vsem in odzivni. Da bi zaščitili in podprli medicinske sestre po svetu ter izboljšali dolgoročno trajnostno naravnanost delovne sile v zdravstveni negi, je nujno treba sprejeti učinkovite in usklajene ukrepe na ravni posameznih držav in na mednarodni ravni. Ukrepi morajo zajemati takojšnje odločitve, s katerimi je treba odgovoriti na nujne izzive, opisane v tem poročilu, vsebovati pa morajo tudi razvoj skupne dolgoročne vizije in načrta za medicinske sestre po vsem svetu, saj bo tako svet v prihodnje bolje pripravljen na soočenje z velikimi zdravstvenimi izzivi. Ukrepi in načrtovanje morajo potekati na dveh ravneh: 8 Mednarodni svet medicinskih sester POVZETEK Na nacionalni ravni Na ravni držav mora biti nudenje zaščite medicinskim sestram in vlaganje v medicinske sestre za dosego dolgoročne trajnostne naravnanosti najpomembnejši cilj, ki naj bo celovito določen v strategiji ali strateškem načrtu države. Za dosego tega cilja se je treba osredotočiti na dve medsebojno povezani prednostni nalogi: izboljšanje stopnje zadržanja medicinskih sester v poklicu in zagotavljanje dovolj možnosti za izobraževanje medicinskih sester doma. Za to je potrebno: • UKREP: Ocene vpliva na delovno silo v zdravstveni negi naj se izvajajo redno, saj se tako poglobi razumevanje vpliva na posamezne medicinske sestre in na celotno delovno silo v zdravstveni negi, na podlagi teh ocen pa se lahko tudi bolj učinkovito določijo podpora in vlaganja ter omogoči obnova zdravstvenega sistema. • UKREP: Prizadevanje za vlaganja v varne kadrovske normative v zdravstveni negi ter nudenje podpore zanje. Nevarno nizko število medicinskih sester je med pandemijo in okrevanjem po pandemiji predstavljalo veliko težavo v številnih zdravstvenih sistemih, saj je bistveno povečalo tveganje za izgorelost med medicinskimi sestrami, ki so vztrajale v službi, negativno vplivalo na kakovost zdravstvene oskrbe in prispevalo k pogostejšim odhodom zaposlenih. Pomanjkanje medicinskih sester pa bo tudi ogrozilo prizadevanja za obnovo zdravstvenih sistemov. • UKREP: Prizadevanje za zgodnji dostop do cepiv za vse medicinske sestre. Brez te zaščite za medicinske sestre so lahko ogroženi vsi drugi s pandemijo povezani ukrepi ter intervencije, namenjene večji trajnostni naravnanosti delovne sile. V nekaterih državah vse medicinske sestre še vedno niso precepljene. • NAČRT: Pregledati in po potrebi razširiti obseg izobraževanja iz zdravstvene nege za vsako državo, da bi zadostili potrebam po medicinskih sestrah in dolgoročno zagotovili dovolj razpoložljivega kadra. Posodobitve morajo temeljiti na podatkih iz ocene vpliva in iz rednih, sistematskih analiz trga dela za zdravstveno nego za vsako državo, ki med drugim vsebujejo predviden obseg, nabor veščin in razporeditev prihodnje delovne sile v zdravstveni negi ter dogovorjene pristope za zapolnjevanje morebitnih vrzeli s prilagoditvami v obsegu novega kadra in v učnih načrtih ter vlaganjih na tem področju. • NAČRT: Prizadevati si za zadržanje medicinskih sester in za povečanje privlačnosti poklica medicinske sestre z zagotavljanjem poštenega plačila in poštenih pogojev zaposlitve, strukturiranih priložnosti za poklicni razvoj, dostopa do vseživljenjskega izobraževanja ter s skrbjo za dobro počutje medicinskih sester, da bi se zoperstavili negativnim posledicam izgorelosti med medicinskimi sestrami, naslovili brezposelnost med medicinskimi sestrami in se lotili odpravljanja vzrokov za stavke medicinskih sester. • NAČRT: Sprejeti ukrepe za uvedbo novih oblik dela in optimizirati delovno silo z uveljavljanjem naprednih oblik dela ter zagotavljanjem potrebne tehnološke podpore. Z zagotavljanjem podpore medicinskim sestram, da bodo dosegale svoje kompetence, povečanjem vloge medicinskih sester z naprednimi znanji in diplomiranih medicinskih sester specialistk, zagotavljanjem pravih veščin na delovnem mestu in prave razporeditve dela, več timskega dela, zagotavljanjem potrebne administrativne pomoči, tehnologije in opreme ter usposabljanja iz njihove uporabe bo lahko prispevek medicinskih sester k obnovi zdravstvenih sistemov optimiziran. To bo prispevalo k višji stopnji zadržanja, povečalo privlačnost poklica medicinske sestre in pospešilo obnovo zdravstvenih sistemov: cilj mora med drugim biti, da se omogoči regulacijski in zakonodajni okvir. • NAČRT: Nadzirati in spremljati samozadostnost kadra v zdravstveni negi. Kazalnik samozadostnosti bi oblikovalcem politik v določeni državi omogočil vpogled v to, kako odvisni so od medicinskih sester iz tujine (in kakšno tveganje to zanje lahko predstavlja). Mednarodni svet medicinskih sester 9 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Na mednarodni ravni Na mednarodni ravni morajo ukrepi temeljiti na zavedanju, da je na medicinske sestre v državah z nizkimi dohodki, kjer jim je kadra že prej pogosto močno primanjkovalo, nadalje negativno vplivala pandemija. To lahko negativno vpliva na okrevanje in prizadevanja za obnovo zdravstvenih sistemov ter možnosti za izboljšanje zdravja prebivalstva, pa tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zagotavljanje univerzalnega zdravstvenega varstva. Nekatere države bodo tudi v prihodnje izpostavljene visokim tveganjem za izseljevanje medicinskih sester, tudi če jim bo doma uspelo uvesti ukrepe za zagotavljanje dovolj kadra v zdravstveni negi ter si prizadevati za okrevanje in obnovo zdravstvenega sistema. Te države s povečanim tveganjem mora podpreti mednarodna skupnost. Ključni mednarodni deležniki, na primer SZO, OECD, Svetovna banka in Mednarodni svet medicinskih sester, morajo ukrepati takoj, hkrati pa morajo najti konsenz za dolgoročni, desetletni načrt za ohranjanje delovne sile v zdravstveni negi po svetu. V zdravstveni negi je kadrovski izziv prevelik, preveč pomemben in preveč ‘drugačen’ od situacije izpred le treh let, da bi ga lahko prezrli. Mednarodni deležniki in države se morajo združiti pri razvoju dolgoročnega, desetletnega načrta, katerega cilj naj bo trajnostna svetovna delovna sila v zdravstveni negi. Ne moremo dovoliti, da bo že tako prizadeta delovna sila podvržena še večji škodi, prav tako pa se ne moremo vrniti v stanje pred pandemijo, ko smo lahko nekako ‘shajali’ z velikimi primanjkljaji delovne sile v zdravstveni negi. Takojšnji in dolgoročni potrebni ukrepi, ki bodo omogočili izvajanje desetletnega načrta, in o katerih naj se dogovorijo države in mednarodni deležniki ter jih koordinirajo, so: • UKREP: Čim prej je treba posodobiti poročilo Stanje zdravstvene nege po svetu (SOWN). Poročilo SOWN 1 je bilo objavljeno na začetku leta 2020 in opisuje profil svetovne delovne sile v zdravstveni negi pred pandemijo. Sicer služi kot koristno izhodišče, toda pandemija je za vedno spremenila svet. Vstopamo v četrto leto pandemije, zato nujno potrebujemo SOWN 2 – posodobljene podatke o profilu svetovne delovne sile v zdravstveni negi med pandemijo, ki so osredotočeni na okrevanje, da bi lahko ocenili nastalo škodo in določili področja za usmerjene ukrepe na področju trajnostnosti ter posodobitve. • NAČRT: Prizadevanje za zgodnji dostop do programov cepljenja za vse medicinske sestre, v vseh državah. Za zaščito delovne sile v zdravstveni negi v vseh državah je potrebno mednarodno sodelovanje. • NAČRT: Uveljaviti in ovrednotiti učinkovite etične pristope za nadzor nad preseljevanjem medicinskih sester v druge države na podlagi kolektivnega pristopa, osnovanega na doslednejšem in učinkovitejšem uveljavljanju Globalnega kodeksa praks SZO za mednarodno zaposlovanje zdravstvenega osebja in njegovega seznama držav, ki so potrebna zaščite. Pri tem se je treba osredotočiti na izboljšanje nadzora nad mednarodnim preseljevanjem medicinskih sester ter na neodvisni nadzor nad bilateralnimi sporazumi med dvema državama ter agencijami za zaposlovanje, da bi zagotovili skladnost s sporazumi ter spoštovanje opredelitve ‘aktivnega’ zaposlovanja in poštenih ter transparentnih postopkov zaposlovanja. Trenutno ni dovolj dokazov o izvajanju teh ukrepov ali nadzora nad njihovim izvajanjem, zato je težko sprejemati učinkovite politike ali ugotoviti etično sporne prakse. Stanje na tem področju je nujno treba izboljšati. Medtem Mednarodni svet medicinskih sester glede na trenutno živahno dogajanje na področju mednarodnega zaposlovanja medicinskih sester poziva k sprejetju časovno omejenega moratorija na aktivno zaposlovanje medicinskih sester iz izpostavljenih držav na seznamu. • NAČRT: Podpreti izvajanje rednih, sistematskih ocen vpliva na delovno silo v zdravstveni negi, zlasti v državah, kjer so omejeni z viri, in sicer z nudenjem tehničnih nasvetov, izboljšanjem podatkov, neodvisnimi analizami ter pogovori o ukrepih z več deležniki, da bi določili prednostne naloge glede zagotavljanja in zadržanja medicinskih sester v določeni državi. • NAČRT: Prizadevati si za vzpostavitev trajnostne delovne sile v zdravstveni negi v manjših državah, državah z nizkimi dohodki in državah, ki so še posebej izpostavljene zaradi izseljevanja medicinskih sester ter pandemije. Vse to je mogoče doseči ob upoštevanju izsledkov Visoke komisije ZN za zaposlovanje v zdravstvu in gospodarsko rast ter Strateških usmeritev za zdravstveno nego in babištvo SZO, ki dokazujejo dolgoročne gospodarske in družbene koristi ter zdravstvene koristi za prebivalce zaradi vlaganja v medicinske sestre. 10 Mednarodni svet medicinskih sester POVZETEK Okrevanje in obnova. Potrebni so takojšnji ukrepi ter skupna dolgoročna vizija in načrt za delovno silo v zdravstveni negi po svetu. Pandemija covida-19 je svetovni delovni sili v zdravstveni negi povzročila nepredstavljivo škodo, potrebe po okrevanju in obnovi zdravstvenih sistemov pa predstavljajo še dodatno breme. Zdravstvenih sistemov ni mogoče obnoviti brez zadostnega števila motiviranih medicinskih sester, ki imajo vso potrebno podporo. Potreben je koordiniran odziv za sprejetje ukrepov na državni in mednarodni ravni, saj lahko le tako uresničimo Akcijski program za 2023 in razvijemo dolgoročni načrt, katerega cilj je zaščititi medicinske sestre in jim nuditi podporo ter tako prispevati k obnovi zdravstvenih sistemov. Mednarodni svet medicinskih sester 11 OKREVANJE IN OBNO OKREV V ANJE IN OBNO A: VL V AGANJA V MEDICINSKE SESTRE Z AGANJ A VEČJO UČINKO A VEČJO UČINK VI O T VI OST ZDRAVST T VENIH SISTEMOV 01 VENIH SISTEMO PRVO POGLAVJE 1. UVOD 1.1 UVOD To poročilo se osredotoča na medicinske sestre v povečanje neenakosti znotraj držav in med njimi ter času, ko skušajo države po svetu okrevati in obnoviti da bo okrevanje po pandemiji »enako neenakomer- svoje zdravstvene sisteme, ki jih je močno prizadela no kot njen prvotni vpliv na gospodarstva – gospo- pandemija covida-19. Pandemija covida-19 je svet darstva v vzponu in finančno prikrajšane skupine prvič zatresla na začetku leta 2020. Še zmeraj je ni bodo za okrevanje potrebovali veliko več časa« konec, njene posledice za zdravje prebivalstva pa (Svetovna banka, 2022). so zdravstvenim sistemom predstavljale velik, po- nekod izjemen izziv, prav tako so zatresle svetovna Medicinske sestre so bile ključne za učinkovit odziv gospodarstva. Tako se mnogi zdravstveni sistemi na pandemijo, saj so opravljale nujno potrebno, tve- šele zdaj začenjajo soočati z velikimi zaostanki, ki gano in pogosto tudi nevarno delo pri spopadanju z so nastali zaradi odloženega ali odpovedanega dela epidemijo. Številne so dolge mesece delale nadure med vrhom pandemije, poleg tega morajo odgovori- v nevarnih razmerah in z malo podpore. Nekatere ti tudi na povečano pojavnost kroničnih bolezni, ki je so se soočale s stigmatizacijo, ustrahovanjem in na- prav tako posledica pandemije. Januarja 2023 so s siljem na delovnem mestu. Od te iste delovne sile v Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sporočili, zdravstveni negi, pogosto pa celo od istih posame- da covid-19 »še vedno povzroča izredne razme- znih medicinskih sester, se zdaj zahteva, da svoja re mednarodnih razsežnosti na področju javnega prizadevanja podvojijo, saj so ključna poklicna sku- zdravja« ter da je »najverjetneje v fazi prehoda«, pri pina v zdravstvu, potrebna za obnovo zmogljivosti čemer je še vedno treba blažiti njegove morebitne zdravstvenih sistemov. Medicinske sestre so bile negativne posledice (WHO, 2023a). pod izrednimi pritiski že pred začetkom pande- mije. Med vrhovi epidemije so bile ogrožene, Med pandemijo je umrlo več milijonov ljudi, še veliko pogosto tudi življenjsko, saj jih je veliko umrlo. več se je okužilo. Oslabila je svetovno gospodarstvo Zdaj se potrebe po medicinskih sestrah pove- in postavila zdravstvene sisteme po svetu na preiz- čujejo, čeprav jih na svetovni ravni primanjkuje. kušnjo. Po svetu se je s covidom-19 okužilo več kot 677 milijonov oseb, število smrti zaradi pandemije V tem poročilu opozorimo na vse več znanstvenih ocenjujejo na 6,7 milijona (Worldometer, 2023). Da- dokazov o stresu, izgorelosti in povečanju odsotnos- vek pandemije covida-19 na svetovno gospodarstvo ti pri medicinskih sestrah ter na stavke medicinskih je bil velikanski, po podatkih Mednarodnega denar- sester po svetu; vse to je posledica sprejemanja nega sklada (IMF) se je povprečni bruto domači nezadostnih ukrepov v večini držav. Nekatere teža- proizvod med letoma 2019 in 2020 zmanjšal za 3,9 ve, na primer slabe delovne razmere in kadrovski %, kar predstavlja največjo gospodarsko recesijo normativi v zdravstveni negi, ki ne omogočajo zago- od tridesetih let 20. stoletja. Okrevanje po svetu je tavljanja varnosti, so bile prisotne že prej, zdaj pa so bilo neenakomerno, razlike v dostopu do programov še bolj očitne. Glavno sporočilo tega poročila je, da cepljenja in precepljenosti bi lahko ogrozile napredek brez zadostnih vlaganj v medicinske sestre, ki v velikem delu sveta (Oum, Kates & Wexler, 2022). jih mora biti dovolj in morajo imeti vso potrebno Na Svetovni banki so leta 2022 v Napovedih za ra- podporo, ne more biti učinkovitega okrevanja in zvoj poudarili, da je pandemija povzročila občutno obnove zdravstvenih sistemov. 12 Mednarodni sv Mednar et medicinskih sester odni sv 1. UVOD Vstopamo v četrto leto pandemije covida-19, ki še Poročilo je tesno povezano z motom letošnjega vedno predstavlja stalno grožnjo, medicinske sestre mednarodnega dneva medicinskih sester Naše pa so pod še večjim pritiskom. Zato se v tem poro- medicinske sestre, naša prihodnost, katere- čilu osredotočamo na vprašanje, kako v letu 2023 ga namen bo izpostaviti, kaj se moramo naučiti in v naslednjih letih najti pot naprej. Predlagamo iz pandemije ter hkrati določiti konkretne ukrepe, akcijski program in program investicij ter opozar- potrebne za to, da bodo medicinske sestre zaščite- jamo na nujnost načrta za svetovno delovno silo v ne, spoštovane in cenjene ter da bodo zdravstveni zdravstveni negi, ki bi medicinske sestre ščitil in jim sistemi trajnostno naravnani, varni, cenovno dosto- zagotavljal potrebno podporo, da bi lahko zagotovi- pni, na voljo vsem in odzivni (ICN, 2023). le obnovo zdravstvenih sistemov in izboljšale zdrav- je prebivalcev. V letošnjem poročilu smo posodobili in utrdili ključna sporočila glede ukrepov, ki smo jih predstavili v poročilu na začetku lanskega leta (Bu- chan, Catton & Shaffer, 2022). 1.2 OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV. POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER IN IZGORELOST: POTREBNI SO UKREPI IN VLAGANJA NA SVETOVNI RAVNI Med pandemijo je veliko medicinskih sester umrlo, V zadnjih 12 mesecih se je število znanstvenih do- še več jih je zbolelo. Med pogostimi razlogi za to kazov o vzrokih za pomanjkanje medicinskih sester sta bila pomanjkanje osebne zaščitne opreme in in posledicah tega pomanjkanja povečalo. Iz Sve- omejen dostop do cepljenja (ICN, 2021a). Številne tovne zdravstvene organizacije so sporočili, da so medicinske sestre se spopadajo s hudim, dolgotraj- bile omejitve v zdravstvenem kadru najpogostejša nim stresom na delovnem mestu in izgorelostjo, kot ovira za uvedbo povečanega odziva na pandemijo, bo prikazano v nadaljevanju, pa je za to pogosto pogosto pa so ogrozile tudi nemoteno zagotavljanje kriva nezadostna podpora organizacije, kjer so za- storitev (WHO, 2022a, str. 6). V poročilu Svetovnega poslene. Poleg tega so bile nekatere izpostavljene vrha inovacij za zdravje (WISH) katarske fundacije stigmatizaciji, ustrahovanju in nasilju na delovnem in Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, mestu (glej npr. Chowdury, et al. 2023; Özdemir, da svetu »ne uspeva naloga, da bi zaščitil duševno 2023; Kim et al. , 2023; Wang, Abrantes & Liu, 2023). zdravje in dobro počutje zdravstvenih in negovalnih delavcev«, saj naj bi stopnja izgorelosti v tej poklicni Nujno potrebni so usklajeni ukrepi na nacionalni in skupini med pandemijo znašala med 41 % in 52 % svetovni ravni, da se lahko medicinske sestre zašči- glede na skupne ocene. Ženske, mladi in starši mla- tijo, se jim zagotovi potrebna podpora in se vlaga doletnih otrok so bili izpostavljeni večjemu tveganju vanje. Le tako bodo namreč lahko prispevale k ob- za duševno stisko (WHO, 2022b). V poročilu pou- novi zdravstvenih sistemov, pri čemer bodo imele darjajo »obveznosti in vloge držav in delodajalcev prav one ključno vlogo. Brez teh ukrepov bo še več za varnost in zdravje pri delu« (WHO, 2022b). Še medicinskih sester izgorelo in zapustilo poklic, sla- en kazalnik, da niso bili sprejeti zadostni ukrepi, je bo stanje pa bi znalo nove morebitne medicinske velik porast stavk in protestov med zdravstvenimi sestre odvrniti od zdravstvene nege. Obstoječe po- delavci (Brophy et al. , 2022). manjkanje medicinskih sester po svetu [po nedavni oceni (Haakenstad et al. , 2022) naj bi leta 2019 na V tem poročilu bomo v nadaljevanju natančneje svetu primanjkovalo 30,6 milijona medicinskih se- razčlenili, kakšne ukrepe morajo vlade in deloda- ster in babic] se bo bistveno povečalo, kar bo ogro- jalci sprejeti ter kakšne so posledice teh ukrepov. zilo okrevanje in obnovo zdravstvenih sistemov. Posledice nesprejemanja ukrepov so namreč hude. Potrebni so tako kratkoročni kot dolgoročni ukrepi Konec leta 2022 je Svetovna zdravstvena organiza- in zaveze. cija vlade opozorila, da do leta 2030 ne bo mogoče zagotoviti univerzalnega zdravstvenega varstva, če takoj ne sprejmejo odločnih ukrepov za zaposlova- nje in zadržanje več milijonov medicinskih sester (ICN, 2022a). Mednarodni svet medicinskih sester 13 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV 1.3 POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER OGROŽA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN GOSPODARSKO RAST Glede na očitno pomanjkanje medicinskih sester po Pri prvi točki so predstavili oceno, da bi v državah z svetu, ki se še stopnjuje, je postalo splošno sprejeto visokimi dohodki, vključenimi v OECD, v povprečju dejstvo, da je treba takoj sprejeti učinkovite ukrepe potrebovali dodatnih 0,33 % bruto domačega za zaščito in zagotavljanje podpore medicinskim proizvoda vlaganj za dovolj veliko povečanje šte- sestram. To dejstvo je posledica vse večjega zave- vila medicinskih sester, da bi dosegli priporočeno danja, da sta gospodarska rast ter okrevanje in ob- gostoto 11,45 medicinske sestre/babice na 1.000 nova zdravstvenih sistemov odvisna od učinkovite prebivalcev, kot jo priporoča študija Svetovno bre- delovne sile v zdravstvu. Odvisnost gospodarske me bolezni/Inštitut za zdravstvene meritve in vred- rasti od delujočih zdravstvenih sistemov in trajnostno notenje (OECD, 2022). Pri drugi točki so izračunali, naravnane delovne sile v zdravstvu je lepo izrazila da bi se za dosego konkurenčnosti plač medicinskih visoka komisija Združenih narodov (ZN) za gospo- sester in tistih, ki zagotavljajo dolgotrajno oskrbo, darsko rast (WHO, 2016a). Ključna povezava med moral v državah OECD bruto domači proizvod trajnostno naravnanostjo delovne sile v zdravstvu, povečati še za 0,14 %, da bi se zagotovila sredstva učinkovitimi zdravstvenimi sistemi, zdravjem prebi- za višje plače, pri čemer so za osnovo vzeli pov- valcev in gospodarsko rastjo je še dodatno prišla prečno plačo medicinske sestre v državah OECD do izraza zaradi posledic pandemije in potrebe po (OECD, 2022). okrevanju ter obnovi zdravstvenih sistemov. Pri tem mora biti eden od poudarkov na vlaganjih v medicin- Na splošno pri OECD ugotavljajo, da bi v državah ske sestre, ki naj imajo vso potrebno podporo, vlade OECD in v Evropi morali »vsaj pol novih vlaganj za pa morajo sodelovati pri uvedbi ustreznih politik. okrevanje zdravstvenih sistemov in povečanje nji- hove vzdržljivosti usmeriti v zdravstvene delavce, Časopis Financial Times je opozoril, da »uspo- saj bi s tem izboljšali delovne pogoje in posledično sobljene medicinske sestre odhajajo, najbolj iz- povečali njihovo zaposlovanje in stopnjo zadržanja« postavljene in obremenjene medicinske sestre pa (OECD/EU, 2022, str. 76). Do podobnega zaključ- so pogosto na bolniškem dopustu, kar predstavlja ka so prišli tudi v poročilu evropske sekcije SZO o izredno obremenitev za že tako pomanjkljiv kader zdravstvenih delavcih, kjer so zaključili, da »morajo v zdravstveni negi in izničuje napredek, ki je bil v evropske države svoje zdravstvene delavce obrav- zadnjih letih storjen za povečanje števila medicin- navati kot prioriteto, vanje morajo vlagati več in pa- skih sester ... Staranje prebivalstva v ZDA in Evropi metneje. Svoje zdravstvene delavce morajo zaščititi medtem še povečuje povpraševanje po zdravstveni z načrtovanjem in uvedbo politik, ki bodo interese in oskrbi, toda zaradi omejenih možnosti izobraževa- dobro počutje zdravstvenih delavcev postavljale na nja v nekaterih zahodnih državah in proračunskih prvo mesto« (WHO Europe, 2022, str. 68). omejitev za zdravstvo na svetovni ravni je vse težje zagotavljati nov kader v zdravstveni negi« (Smyth & Tudi rezultati nedavne ekonometrične analize govo- Neville, 2022). Pri Organizaciji za gospodarsko so- rijo v korist nujnim vlaganjem v medicinske sestre. V delovanje in razvoj (OECD) so poudarili, da sta bila njej so raziskovalci ugotavljali moč in pomembnost v azijsko-pacifiški regiji najpogosteje »ugotovljena povezav med zdravstvenimi delavci in različnimi dejavnika na strani zagotavljanja kadra ukinitev iz- zdravstvenimi izidi ter presežnimi smrtmi zaradi birnih storitev in prerazporeditev kadra na kovidne covida-19 v različnih državah. Ugotovili so »po- oddelke ...« (OECD/WHO, 2022). membno povezavo med višjim številom zdravstve- nih delavcev na 1.000 prebivalcev, zlasti skupnim Pri OECD so se podrobno posvetili nujnosti okreva- številom usposobljenih zdravstvenih delavcev ter nja in obnove zdravstvenih sistemov za gospodar- medicinskih sester in babic, ter boljšimi zdravstve- sko rast. Konec leta 2022 so v poročilu o predno- nimi izidi na številnih področjih, med drugim pri sto- stnih vlaganjih v zdravstvenem sistemu zapisali, da pnji umrljivosti nosečnic, stopnji umrljivosti otrok do mora biti eden od treh ‘stebrov’ vlaganj petega leta, stopnji umrljivosti dojenčkov in stopnji »okrepitev in podpora najbolj izpostavljenim in obre- umrljivosti novorojenčkov, poleg tega je bilo večje menjenim zdravstvenim delavcem«, ponovno so število zdravstvenih delavcev na 1.000 prebivalcev tudi poudarili, da »okrepljena delovna sila omogoča pomembno povezano z nižjim številom presežnih boljše zagotavljanje storitev.« Poudarili so dva nuj- smrti zaradi covida-19 na 100.000 prebivalcev, na cilja, pri katerih so potrebna vlaganja: 1) dovolj čeprav pri ponderiranju na število prebivalcev rezul- veliko število zdravstvenih delavcev in izvajalcev tat ni bil zanesljiv.« Zaključili so še, da »bi morala biti dolgotrajne oskrbe ter 2) izboljšanje konkurenčnosti vlaganja v zdravstvene delavce osrednji del strate- plač ključnih kadrov v zdravstvu in tistih, ki zagota- gij za doseganje ciljev trajnostnega razvoja na po- vljajo dolgotrajno oskrbo. dročju zdravja, doseganje drugih ciljev trajnostnega 14 Mednarodni svet medicinskih sester 1. UVOD razvoja, ki so povezani z zmanjšanjem revščine in Za konec so januarja 2023 rezultati analize ozad- povečanjem izobraževanja deklet in žensk, pa je ja za Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu odvisno od doseganja obeh skupin ciljev, še pose- pokazali, da »so potrebni nujni, koreniti ukrepi za bej v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Glede povečanje zaposlovanja zdravstvenih delavcev po na izredne obremenitve zdravstvenih delavcev med svetu in njihovo zadržanje v poklicu« (Rivin & Lu- trenutno pandemijo covida-19 bi se bilo treba bolj mley, 2023). To je še en zgovoren dokaz dejstva, osredotočati nanje za povečanje vzdržljivosti zdra- kako splošno prevladujoče je postalo vprašanje vstvenih sistemov in dolgoročno izboljšanje zdra- pomanjkanja zdravstvenih delavcev od začetka vstvenih izidov« (Liu & Eggleston, 2022). pandemije ter da to vprašanje zdaj po splošnem mnenju zavira obnovo zdravstvenih sistemov in go- spodarsko okrevanje. 1.4 NAMEN IN STRUKTURA POROČILA To poročilo je nastalo po naročilu Mednarodnega Namen poročila je ponuditi uvid v stanje po sve- sveta medicinskih sester (ICN). Cilj poročila je pri- tu ter izpostaviti glavne ukrepe, ki so potrebni za spevati k razpravi o tem, kako naj se zdravstveni zagotavljanje podpore medicinskim sestram glede sistemi, države in mednarodne organizacije od- na še vedno trajajočo pandemijo covida-19 in vse zovejo na bistveno vprašanje ščitenja in ponovne večjega izziva, ki ga predstavljata okrevanje in ob- vzpostavitve trajnostne naravnanosti delovne sile v nova zdravstvenih sistemov. Pri tem se naslanja zdravstveni negi v času svetovne pandemije in pot- na podatkovne analize, hitre preglede raziskav in rebe po okrevanju in obnovi zdravstvenih sistemov dokumentov, preglede medijskih poročanj, osnov- po vsem svetu. V poročilu je opredeljen nujen akcij- ne informacije, ki so jih posredovala združenja me- ski program za leto 2023 in naprej. dicinskih sester v različnih državah ter druge vire. Priprava na pisanje poročila je potekala decembra V poročilu smo zavzeli celostni pristop do delovne 2022 in januarja 2023. sile v zdravstveni negi. Medicinske sestre delajo na vseh ravneh zdravstvenega in socialnega sistema, Sledijo še tri poglavja: na primer v bolnišnicah, v primarnem zdravstvenem varstvu, v domovih za ostarele, v dolgotrajni oskrbi, • V drugem poglavju povzamemo ključne na področju zdravja pri delu in na drugih področjih. podatke in povemo, da je nujno obnoviti So povsod, kjer obstaja potreba po oskrbi. Poleg zdravstvene sisteme ter da imajo pri tem tega je covid-19 prodrl v vse pore zdravstva. Tako medicinske sestre v letu 2023 ključno vlogo. so na primer na Mednarodnem svetu medicinskih • V tretjem poglavju se osredotočimo na sester objavili pregled študij o medicinskih sestrah, preskrbljenost z medicinskimi sestrami ki delujejo na področju duševnega zdravja, in ugo- in njihovo izgorelostjo v času obnove tovili, da so bile storitve na področju duševnega zdravstvenih sistemov. zdravja zaradi pandemije v 93 % državah ustavljene ali prekinjene, poleg tega je SZO poročala o 25-% • V četrtem poglavju naštevamo priporočila za povečanju depresije in tesnobnosti med pandemijo ukrepe in vlaganja za leto 2023 in prihodnja (ICN, 2022b). leta, ki so nujno potrebna za zaščito in zagotavljanje podpore medicinskim sestram ter za okrevanje in obnovo zdravstvenih sistemov. Mednarodni svet medicinskih sester 15 OKREVANJE IN OBNO OKREV V ANJE IN OBNO A: VL V AGANJA V MEDICINSKE SESTRE Z AGANJ A VEČJO UČINKO A VEČJO UČINK VI O T VI OST ZDRAVST T VENIH SISTEMOV 02 VENIH SISTEMO DRUGO POGLAVJE 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE 2.1 PROFIL SVETOVNE DELOVNE SILE V ZDRAVSTVENI NEGI To poročilo temelji na lanskem poročilu z naslovom ukrepi, je nujno treba posodobiti ključno anali- Kako ohraniti in zadržati medicinske sestre v 2022 zo, podano v poročilu Stanje zdravstvene nege in naprej (Buchan, Catton & Shaffer, 2022) in na po svetu (SOWN). V poročilu piše, da je na svetu drugih nedavnih ocenah profila medicinskih sester že pred pandemijo primanjkovalo skoraj šest milijo- po svetu in ocenah pritiskov, ki so jim izpostavlje- nov medicinskih sester (v nekaterih državah in regi- ne. Okvir zanj predstavljajo globalne iniciative, na jah so bili primanjkljaji še posebej izraziti), da je bilo primer poročilo Stanje zdravstvene nege po svetu zaradi težav z zadržanjem v poklicu, staranjem ter (SOWN) (WHO, 2020a), svetovna pobuda Nursing upokojevanjem delovne sile primanjkljaje medicin- Now (Nursing Now/Burdett Trust for Nursing, 2021) skih sester vse težje nadomestiti ter da se je pove- ter svetovne Strateške usmeritve za zdravstveno in čevalo preseljevanje medicinskih sester v druge dr- babiško nego SZO (SDNM) (WHO, 2021a). žave. V nekaterih državah so se poleg pomanjkanja medicinskih sester soočali tudi z njihovo brezposel- Iz vseh naštetih pobud se je izluščilo jasno sporo- nostjo – v takšnih državah in zdravstvenih sistemih čilo: brez učinkovitih in usklajenih ukrepov za je sicer medicinskih sester primanjkovalo, vendar zaščito, nudenje podpore in obnovo delovne obstoječih niso mogli zaposliti zaradi pomanjkanja sile v zdravstveni negi bo trenutni svetovni pri- virov ali sorazmerno slabega plačila in slabih karier- manjkljaj medicinskih sester številne države oviral nih priložnosti v zdravstveni negi. (Glavne točke so pri uvedbi univerzalnega zdravstvenega varstva in prikazane v tabeli 1). pri zagotavljanju učinkovitega odziva na pandemijo covida-19. Pri vseh analizah in iskanjih ‘rešitev’ v obliki ukrepov ali politik pa se je treba zavedati ključnega dejstva, Leta 2020 je bilo objavljeno poročilo Stanje zdra- da je devet desetin delavcev v zdravstveni negi vstvene nege po svetu, v katerem je opisana sve- po svetu ženskega spola. Politike, ki ne upošte- tovna delovna sila v zdravstveni negi pred pandemi- vajo v celoti analiz glede na spol (Bourgeault et al. , jo. Lahko služi kot primerno izhodišče ter referenčno 2021), ne morejo biti uspešne pri naslavljanju težav, merilo za ocenjevanje, kako je pandemija vplivala povezanih s pomanjkanjem medicinskih sester. Še na medicinske sestre in na katere ukrepe se je tre- vedno nismo uspešno naslovili povsem očitnih pri- ba osredotočiti, da bi delovno silo v zdravstveni negi merov diskriminacije, na primer razlike v plačah med obnovili. Da bi se sprejemali čim bolj učinkoviti moškimi in ženskami v zdravstvu (WHO, 2022c). 16 Mednarodni sv Mednar et medicinskih sester odni sv 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE Tabela 1. Izsledki poročila Stanje zdravstvene nege po svetu (SOWN) Delavcev v zdravstveni negi na svetu je bilo po ocenah tega poročila 27,9 milijona, od tega devet desetin žensk. Na svetu naj bi takrat primanjkovalo 5,9 milijona medicinskih sester. Skoraj vsi ti primanjkljaji (89 %) so bili v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. V državah z visokimi dohodki je študij dokončalo več kot trikrat več diplomiranih medicinskih sester (v povprečju 38,7 diplomirane medicinske sestre na 100.000 prebivalcev) kot v državah z nizkimi dohodki (10,4). Šestina medicinskih sester po svetu se je v naslednjih desetih letih nameravala upokojiti, kar pomeni, da bi bilo treba usposobiti in zaposliti 4,7 milijona medicinskih sester samo zato, da bi jih nadomestile; v nekaterih državah z visokimi dohodki so stopnje še višje. Nekatere medicinske sestre so bile brezposelne, tudi v državah, kjer jih je sicer ‘primanjkovalo’. Osmina medicinskih sester je opravljala delo v državi, v kateri se niso rodile oziroma pridobile izobrazbe. Vir: WHO, 2020a Pandemija covida-19 je izbruhnila na začetku leta pri SZO revidirali svojo oceno glede primanjkljaja 2020, poročilo Stanje zdravstvene nege po svetu medicinskih sester leta 2030 in jo zmanjšali na 4,5 je bilo objavljeno v istem času. Lani smo v poro- milijona zaposlenih (Boniol, et al. , 2022a). čilu Kako ohraniti in zadržati medicinske sestre poudarili, da je pandemija še okrepila dejavnike, Toda leta 2022 je bila objavljena še ena analiza o ki so že pred njo botrovali pomanjkanju kadra obsegu zdravstvenih delavcev po svetu, po kateri v zdravstveni negi na svetovni ravni ter dodat- naj bi trenutno primanjkovalo veliko več medicinskih no pritiskala na posamezne medicinske sestre in sester (glej tabelo 2). Ta analiza je bila narejena v zdravstvene sisteme. Približno tri leta kasneje je okviru raziskave Svetovno breme bolezni (Haa- nujno treba posodobiti poročilo Stanje zdravstve- kenstad et al. , 2022), temeljila pa je na revidirani, ne nege po svetu, da bi si ustvarili jasnejšo sliko o razširjeni opredelitvi za doseganje univerzalnega tem, kakšno škodo je v sektorju zdravstvene nege zdravstvenega varstva. Po ocenah, glede na kate- povzročila pandemija ter da bi lažje ugotovili, koliko re bi lahko dosegli 80 od 100 točk za zagotavljanje ciljanih, učinkovitih ukrepov je treba sprejeti na rav- učinkovitega univerzalnega zdravstvenega varstva ni držav in na mednarodni ravni. (višji prag, kot so si ga za cilj zastavili pri SZO), v raziskavi Svetovno breme bolezni ocenjujejo, da je Dokler ne dobimo novega poročila SOWN, si bomo trenutno na svetu 29,8 milijona medicinskih sester pri določitvi primanjkljaja medicinskih sester po sve- in babic (95-% interval zaupanja od 23,3 do 37,7) tu pomagali z dvema poročiloma. Prvič: pri SZO so ter da je leta 2019 po svetu primanjkovalo 30,6 posodobili projekcije glede obsega novega kadra v milijona medicinskih sester in babic, kar je štiri- zdravstvu do leta 2030. Projekcije SZO za delav- krat več od ocene 7,5 milijona, ki jo je podala SZO, ce v zdravstveni negi zdaj temeljijo na posodobljeni vendar na osnovi različnih opredelitev (Boniol et al. , oceni, da je leta 2020 primanjkovalo 7,07 milijona 2022b). medicinskih sester. Na podlagi teh podatkov so Mednarodni svet medicinskih sester 17 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Tabela 2. Različne ocene primanjkljaja medicinskih sester: SZO in raziskava Svetovno breme bolezni TRENUTNI OCENA TRENUTNEGA PROJEKCIJA OBSEGA/ OBSEG PRIMANJKLJAJA PRIMANJKLJAJA V 2030 SZO 29,10 milijona 7,07 milijona (2020) 36,27 milijona zdravstvenih (medicinskih delavcev trenutno; 4,5 milijona sester) (2020) primanjkljaja (medicinskih sester) SVET. 29,8 milijona 30,6 milijona Ni na voljo BREME (medicinskih sester (2019) skupni BOLEZNI in babic) (2019) primanjkljaj OPOMBA: Razlike v definicijah in izvajanju analiz. Viri: WHO: Boniol et al. , 2022a; GBD: Haakenstad et al. , 2022 Ne glede na to, ali upoštevamo ocene SZO ali zahodne države, Japonsko in Južno Korejo. V po- raziskave Svetovno breme bolezni, je jasno, da po ročilu SZO so zaključili, da je bila »stopnja neena- svetu primanjkuje na milijone medicinskih sester kosti v razporeditvi medicinskih sester povezana z (glej tabelo 1 zgoraj). V raziskavi Svetovno breme drugimi kazalniki na področju zdravja in neenakosti, bolezni je način izračunavanja bolj ambiciozen, a na primer z indeksom človekovega razvoja, stopnjo ta raziskava bolj celostno opredeli, kaj bi lahko in umrljivosti mater in pričakovano življenjsko dobo«. kaj bi morali zagotoviti za doseganje univerzalne- Ti rezultati kažejo, kako pomembne so politike za ga zdravstvenega varstva. Na Mednarodnem sve- dosego učinkovite razporeditve delovne sile, pa tudi tu medicinskih sester smo izpostavili, da analiza v za večji obseg kadra v zdravstveni negi na splošno. raziskavi Svetovno breme bolezni zvišuje kriterije z uporabo praga za dostop do celovitejšega nabora Mednarodni svet medicinskih sester je leta 2022 zdravstvenih storitev, med drugim za več nege in objavil pregledni članek o medicinskih sestrah, ki zdravljenja nenalezljivih bolezni, preprečevanje in delajo na področju duševnega zdravja. V njem je nadzor okužb ter za večji obseg storitev v primar- navedena ocena, da po svetu na področju dušev- nem zdravstvenem varstvu, kar skoraj vse spada nega zdravja dela približno 300.000 medicinskih pod pristojnost zdravstvene nege (ICN, 2022c) ter sester, a hkrati avtorji opozarjajo na težavo ne- bo ključnega pomena za okrevanje in obnovo zdra- enakomerne razporeditve, ki je bila prikazana že vstvenih sistemov. v poročilu Stanje zdravstvene nege po svetu. Na Mednarodnem svetu medicinskih sester opozarjajo, Rezultati svetovne analize nam kažejo obseg po- da se razporeditev medicinskih sester, ki delajo na manjkanja medicinskih sester po svetu in s tem po- področju duševnega zdravja, močno razlikuje med vezane izzive, hkrati pa se moramo tudi zavedati raz- območji sveta, in sicer znaša od 0,9 na 100.000 lik v razporeditvi medicinskih sester med različnimi prebivalcev v Afriki do 25,2 na 100.000 prebivalcev panogami, regijami in specialnimi področji. Analiza, v Evropi. V poročilu se jasno pokaže očitna razlika objavljena leta 2022, nam ponuja nekaj kazalnikov. v razpoložljivih medicinskih sestrah glede na raven dohodka določene države: države z nizkimi dohodki V dodatni analizi SZO so se osredotočili na razlike imajo 0,4 medicinske sestre na 100.000 prebival- v razmerju med številom medicinskih sester na pre- cev, države z visokimi dohodki pa 29 medicinskih bivalca znotraj 58 držav ter na razmerje med temi sester na 100.000 prebivalcev (ICN, 2022b). razlikami znotraj držav in drugimi kazalniki enakosti na področju zdravja (Boniol et al. , 2022c). Razisko- Analiza svetovnih razmer kaže na pomanjkanje več valci so uporabili standardno merilo razporeditve – milijonov medicinskih sester, po nekaterih izračunih Ginijev koeficient. Ugotovili so, da v grobem obstaja naj bi jih že leta 2019 primanjkovalo 30,6 milijona. delitev držav na tri skupine: (1) visoka stopnja ne- Položaj še poslabšuje dejstvo, da se na mnogih enakosti znotraj države v številu medicinskih sester območjih sveta, v mnogih državah in na različnih na prebivalca, kar je značilno predvsem za afriške področjih soočajo z neenakomerno razporeditvijo države; (2) zmerna stopnja neenakosti znotraj dr- medicinskih sester. Treba se je zavedati, da je že žave v številu medicinskih sester na prebivalca, kar pred pandemijo covida-19 po svetu močno primanj- je značilno predvsem za Jugovzhodno Azijo ter dr- kovalo medicinskih sester in da so obstajale velike žave Srednje in Južne Amerike; (3) nizka stopnja težave z razporeditvijo medicinskih sester po drža- neenakosti znotraj države v številu medicinskih vah. Zaradi pandemije so se začele medicinskim sester na prebivalca, kar je značilno predvsem za sestram postavljati še večje zahteve. 18 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE 2.2 POVEČANJE OBSEGA, OHRANJANJE OBSEGA IN VLAGANJE/OBNOVA Po treh letih pandemije se njen učinek na delovno Treba se je zavedati, da so ukrepi na področju de- silo v zdravstveni negi razlikuje glede na državo in lovne sile v zdravstveni negi povezani med sabo. glede na čas, ko so se pojavile težave. Toda skoraj Bistvena težava, ki je osrednjega pomena za učin- v vseh državah sveta se je pojavil osnovni nabor kovit odziv politike in usmerjena vlaganja, je dejstvo, težav. da za številne delovno aktivne medicinske sestre pandemija ni samo kratkotrajna, izjemna ‘akutna’ Glavne težave za delovno silo v zdravstveni negi epizoda ali neki nejasen, oddaljen pojav, temveč so strnjene glede na tri faze posledic pandemije in je vseprisotna in osebna. Postala je nenehna, izčr- politik, ki so bile uveljavljene za njihovo blaženje: pavajoča bitka, ki jim pobira ogromno energije, jim prvič povečevanje obsega, drugič ohranjanje obse- jemlje moralo ter negativno vpliva na njihovo fizično ga in tretjič vlaganje/obnova (glej tabelo 3). Opisani in psihično zdravje. postopek deluje, kot bi bil linearen, toda v resnici se je pandemija pojavljala v več valovih, ki so države prizadeli v različnih obdobjih. Tabela 3. Povečevanje obsega, ohranjanje obsega in vlaganje/obnova zdravstvenih sistemov – posledice za medicinske sestre Največji izzivi za zdravstveni Sistemski ukrepi za zagotavljanje sistem kadra v zdravstveni negi POVEČANJE Povečanje zmogljivosti Nadure (pogosto neplačane)/ OBSEGA KADRA spremenjene izmene Osredotočenost na oddelke za intenzivno nego Premeščanje zaposlenih Ohranjanje dejavnosti Vračanje medicinskih sester nazaj na v primarnem zdravstvu/ delo zdravstveni negi in v domovih za starejše občane Vključevanje študentov zdravstvene nege v delo Zaposlovanje medicinskih sester iz drugih držav po skrajšanih postopkih Integracija beguncev z znanjem iz zdr. nege [Preprečevanje izseljevanja medicinskih sester v druge države] Mednarodni svet medicinskih sester 19 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV OHRANJANJE Pripravljenost zdravstvenega Premeščanje medicinskih sester za OBSEGA KADRA sistema na nove valove izvajanje cepljenja Več prožnosti v premeščanju medicinskih Visoke/vse večje odsotnosti sester medicinskih sester zaradi Nadomeščanje in nudenje podpore pandemije izgorelim ali bolnim medicinskim sestram Uvedba programa/programov Prekvalificiranje/dodatno usposabljanje cepljenja medicinskih sester Usklajevanje storitev na dveh Povečana uporaba digitalnih ali področjih: tehnoloških rešitev covid-19/ne covid-19 Odpovedi kirurških posegov in pregledov na primarni zdravstveni ravni Premik k virtualnim storitvam zagotavljanja zdravstvene oskrbe VLAGANJE Zmanjšanje ali odprava vračanja IN OBNOVA Preusmerjanje storitev za medicinskih sester nazaj na delo v vlogi ZDRAVSTVENIH zmanjšanje zaostankov v začasnih ali prostovoljnih delavk oziroma SISTEMOV zdravstvenem varstvu, ki niso njihova priključitev stalni delovni sili ter povezani s covidom-19 prizadevanja za vračanje študentov zdravstvene nege, ki so delali na Načrtovanje in uvedba storitev, najbolj obremenjenih deloviščih, nazaj v namenjenih zagotavljanju izobraževalne ustanove kronične nege za ‘dolgi covid’ – predvsem so potrebne izboljšave Podpora za medicinske sestre v službi, v primarnem zdravstvenem ki je urejena sistemsko ali na ravni varstvu/javnem zdravju delodajalca: varni kadrovski normativi, pošteno plačilo in delovni pogoji, prožni Ohranjanje pripravljenosti delovni čas, skrb za zdravje in dobro delovne sile, da se spopade z počutje novimi valovi pandemije Vlaganja v razvoj ali razširitev naprednih Ohranjanje pripravljenosti oblik dela (npr. diplomirane medicinske delovne sile za izvajanje sestre z naprednimi znanji); večja nadaljnjih epidemioloških učinkovitost pri prispevku delovne sile ukrepov na področju sledenja na zdravje prebivalstva, boljše karierne stikov in za izvajanje cepljenja priložnosti in višja stopnja zadržanja Vlaganja v izobraževanje in usposabljanje za večji obseg delavcev v zdravstveni negi, predvsem na področjih intenzivne nege, javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva ter za več medicinskih sester s specializacijo ali z naprednimi znanji (ponekod to vključuje priseljevanje delavcev v zdravstveni negi iz drugih držav) Vlaganja v tehnologijo, ki bi omogočila, da bi medicinske sestre lahko več zdravstvene oskrbe nudile virtualno Viri: Glavne podatke so posredovala nacionalna združenja medicinskih sester. Dodatni viri: Maier, Scarpetti & Williams, 2020; Batalova & Fix, 2020; McLaughlin, 2020; San Juan et al. , 2021; Tangcharoensathien, Wisawatpanimit & Chanprasobpol 2021; Llop-Gironés et al. , 2021; Lee, Cho & Shin, 2021; WHO, 2021b; Ball & Ejebu, 2021; Pressley & Garside, 2023. 20 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE 2.2.1 Povečanje obsega kadra – posledice za medicinske sestre Države in njihovi zdravstveni sistemi so morali hitro Posamezni ukrepi so zajemali: najti dodaten kader, da bi lahko odgovorili na po- • večano in nepredvidljivo potrebo po zdravstvenih zahteve, da medicinske sestre delajo nadure storitvah, ki je bila posledica hitrega širjenja koro- in/ali v spremenjenih izmenah; navirusa. Potrebe so se povečale tako v primarnem • premestitev zaposlenih v zdravstveni negi na zdravstvenem varstvu kot tudi na intenzivnih oddel- druga klinična področja, pogosto brez doda- kih, kar je marsikje pomenilo, da je bilo treba zago- tnega usposabljanja; tavljanje akutne oskrbe na drugih področjih zmanj- šati ali ustaviti ter tako zagotoviti dovolj kadra za • vračanje medicinskih sester na delo v vlogi odpravo posledic pandemije. Pogosto je prišlo tudi začasnih ali prostovoljnih delavk; do preusmeritve zdravstvenih storitev na primarni • premeščanje študentov zdravstvene nege na ravni, in sicer se je kader premeščal na urgentne najbolj obremenjena delovišča (ali prekinjanje oddelke. Žal se odločevalci pogosto niso dovolj za- klinične prakse); vedali vpliva covida-19 na domove starejših obča- nov in na socialnovarstvene zavode, kjer pogosto ni • pridobivanje začasnega kadra ali kadra prek bilo toliko kadra kot v bolnišnicah. agencij za zaposlovanje; • zaposlovanje medicinskih sester iz drugih V fazi povečevanja obsega kadra so se ukrepi za držav po skrajšanih postopkih (pogosto tistih, povečanje obsega medicinskih sester osredotoča- ki so že imele vlogo v reševanju) ter integra- li predvsem na hitro povečanje (‘krepitev’) kadra v cija beguncev z znanjem iz zdravstvene nege zdravstveni negi na splošno ter preusmeritev zapo- (Maier, Scarpetti & Williams, 2020; Gupta et slenih na oddelke za intenzivno nego in druge od- al. , 2021; WHO, 2021b, str. 22). delke, ki so bili zaradi pandemije najbolj na udaru. 2.2.2 Ohranjanje obsega kadra – posledice za medicinske sestre Eden od ključnih ukrepov, sprejetih v okviru odziV državah z nizkimi dohodki podsaharske Afrike so va na pandemijo, je bila uvedba programa ceplje- bile posledice za medicinske sestre še posebej veli- nja. Na Mednarodnem svetu medicinskih sester so ke. V poročilu Svetovne banke je zapisano, da bodo poudarili nezadostne in nepravične zaloge cepiv v zaradi pandemije delavci v zdravstveni negi v tej številnih državah (ICN, 2021b) ter se z drugimi sku- regiji, od katerih 7 % predstavljajo ženske, večina pinami zavzeli za to, da bi imele medicinske sestre mlajših od 45 let, morda »težko usklajevali stresne, in drugi zdravstveni delavci prednostni dostop do nevarne delovne zahteve in hkrati skrbeli za družine cepiv, saj bi le tako lahko še naprej vodili odziv zdra- in otroke, ki ne bodo več v šoli. To lahko pripelje do vstvenih sistemov na pandemijo. Septembra 2021 povečanega osipa med delavci v zdravstveni negi« je Mednarodni svet medicinskih sester sporočil, da (World Bank Group, 2021, str. 52). Nadalje ugota- je bila le desetina zdravstvenih delavcev v Afriki pol- vljajo, da se bosta »osip in absentizem najverjetne- no cepljenih (ICN, 2021c). je še povečala zaradi dolgih delovnikov, nevarnih delovnih pogojev, pomanjkanja osebne zaščitne Na Mednarodnem svetu medicinskih sester poudar- opreme ter psihološkega bremena« (World Bank jajo, da pogosto obstaja povezava med učinkovi- Group, 2021, str. 52). tostjo programov cepljenja ter medicinskimi sestrami z naprednimi znanji in pristojnostjo za predpisovanje Za fazo ohranjanja obsega kadra so bili značilni tudi zdravil in medicinskih pripomočkov (ICN, 2020a). V povečan absentizem v večini zdravstvenih siste- številnih državah so medicinske sestre vodile priza- mov, kar je neposredna posledica okužb delavcev devanja za čim večjo precepljenost (Burden, Hen- ali njihovih družinskih članov, povečanih delovnih shall & Oshikanlu, 2021; Evans, 2021; Goldberg & obremenitev in izgorelosti. Vse to je predstavljalo Lavon, 2021; WHO, 2021b, str. 22). velik izziv, saj so na zagotavljanje kadra v zdra- vstveni negi vplivale krajše bolniške odsotnosti in V državah, ki imajo za ta namen dovolj sredstev, dolgoročen, z boleznimi povezan absentizem, veli- se je med pandemijo povečala uporaba telemedici- ko medicinskih sester pa je tudi umrlo. Kot smo po- ne in drugih oblik digitalne podpore za zdravstvene udarili že v lanskem poročilu, obstaja tveganje, da storitve na daljavo, s čimer se je povečala njihova če delodajalci ne naslovijo dejavnikov za odsotnost dostopnost in učinkovitost. Ob tem se povečujejo iz zdravstvenih razlogov, postanejo začasne odsot- potrebe po usposabljanju na tem področju in po me- nosti stalni izhod. dicinskih sestrah z digitalnimi veščinami (‘digitalna pismenost’) (Lee, Cho & Shin, 2021). Mednarodni svet medicinskih sester 21 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV 2.2.3 Vlaganja in obnova zdravstvenih sistemov – posledice za medicinske sestre Zdaj morajo zdravstveni sistemi okrevati in zno- Drugo področje, kjer so nujno potrebna vlaganja va vzpostaviti prejšnji obseg zdravstvenih storitev, in politike za obnovo zdravstvenih sistemov, je iz- ki niso povezane s covidom-19, da bi nadomestili boljšanje razpoložljivosti in stopnje zadržanja zaostanke zaradi odpovedanih kirurških posegov medicinskih sester, saj je na oboje močno ne- in poslabšanja na področju kroničnih bolezni, na gativno vplivala visoka stopnja izgorelosti med primer duševnega zdravja. Poleg tega morajo biti medicinskimi sestrami zaradi covida-19. Za to je pripravljeni na dodatne, nove valove epidemije ter potreben sistemski odziv ali odziv na ravni deloda- se odzvati na povečan obseg dela zaradi prebolev- jalca, s katerim naj se medicinske sestre zadrži na nikov z dolgotrajnimi kroničnimi posledicami, ki se delu ob upoštevanju varnih kadrovskih normativov, imenujejo tudi ‚dolgi covid‘ (Sudre, et al. , 2021). Za ki preprečujejo čezmerne delovne obremenitve; ob vse to so potrebna usmerjena vlaganja za zagota- zagotavljanju poštenega plačila in poštenih delov- vljanje podpore trenutnim medicinskim sestram ter nih pogojev (‘pošteno delo’), prožnega dela ter skrbi dolgoročna vlaganja za zagotavljanje in trajnostnost za zdravje in dobrega počutja medicinskih sester in kadra v zdravstveni negi v prihodnje. drugega osebja. V okviru te kompleksne obnove zdravstvenih siste- Tretje področje, kjer so potrebna vlaganja, pa je iz- mov je treba nameniti sredstva za premeščanje obraževanje, saj se tako poveča obseg novega kadra na druge dele zdravstvenega sistema, da kadra v zdravstveni negi, pri tem pa se morajo v bi zmanjšali zaostanke v zdravstvenih storitvah, številnih državah osredotočiti tako na večje šte- ki niso povezani s covidom-19. Kar se tiče zago- vilo vseh medicinskih sester kot na prednostna tavljanja kadra v zdravstveni negi, so med prvimi znanja, ki naj jih medicinske sestre imajo, na potrebnimi ukrepi za okrevanje in obnovo zdra- primer medicinske sestre z znanjem iz intenzivne vstvenih sistemov: nege, duševnega zdravja, javnega zdravja in pri- marnega zdravstvenega varstva. • premestitev medicinskih sester z začasnih Četrto ključno področje, na katerem so potrebna delovišč, povezanih s covidom-19, nazaj vlaganja za obnovo delovne sile v zdravstveni na njihova ‘običajna’ klinična področja (v negi za njeno dolgoročno trajnostno naravna- nekaterih primerih bo pri tem potreben prožen nost, je uvajanje in razširitev naprednih oblik pristop, da bi se v primeru nadaljnjih valov dela za medicinske sestre, ki lahko predpisuje- pandemije lahko premestile nazaj); jo zdravila (npr. diplomirane medicinske sestre z • zmanjševanje števila ali ukinitev prostovoljnih naprednimi znanji, diplomirane medicinske sestre medicinskih sester, ki so se vrnile nazaj na klinične specialistke). Pandemija covida-19 je jasno delo (v nekaterih primerih pa tudi njihova pokazala potrebo po hitrejšem uvajanju naprednih priključitev stalni delovni sili); oblik dela v zdravstveni negi in hkrati nakazala pri- ložnosti za povečanje obsega teh oblik dela (Stuc- • vodenje ‘rezervnega’ seznama medicinskih ky, Brown & Stucky, 2021). S tem se bo poveča- sester prostovoljk, ki bi jih lahko v primeru la splošna stroškovna učinkovitost pri prispevku novih pandemičnih valov spet vključili v delovne sile k zdravju prebivalstva, hkrati se bodo delovne procese; pokazale nove karierne priložnosti za medicinske sestre, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo zadr- • vračanje študentov zdravstvene nege v žanje. Medicinske sestre z naprednimi znanji nujno izobraževalne ustanove, da lahko končajo potrebujemo, da bi se spopadle z vse večjim izzi- prekinjeni študij vom obvladovanja kroničnih bolezni. • ter načrtovanje in zagotavljanje nadomeščanja, da si lahko medicinske sestre na najbolj obremenjenih mestih, ki so zaradi izjemnih delovnih obremenitev v prvi fazi epidemije covida-19 izgorele ali zbolele, vzamejo prosto ali so premeščene v manj stresna delovna okolja. 22 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE 2.3 TVEGANJA ZA IZGORELOST MEDICINSKIH SESTER LAHKO ZAMAJEJO PRIZADEVANJA ZA OKREVANJE IN OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Kot je bilo že omenjeno, je med pandemijo prišlo tudi na ravni posledic sistemskih odzivov, opisanih v do hitrih sprememb politik, da bi na sistemski rav- prejšnjem poglavju (prerazporeditve, zagotavljanje ni v vseh državah začasno zagotovili več kadra v varnih normativov v zdravstveni negi, nove zadol- zdravstveni negi. Zaradi nekaterih ukrepov so se žitve, dostop do osebne zaščitne opreme, dostop zahteve na medicinske sestre samo še povečale, do cepiv itd.) nekateri so bili sprva mišljeni kot ‘začasni’, a so po- nekod postali stalni, nekateri pa so imeli nenamerne Večina objavljenih raziskav se sicer osredotoča negativne posledice na zdravje in počutje posame- na medicinske sestre, zaposlene v bolnišnicah v znih medicinskih sester. mestih, vendar, kot poudarjamo v tem poročilu, je covid-19 vplival na zdravstveni sistem kot celoto. Pandemija in obnova zdravstvenih sistemov Nekatere spodaj omenjene študije se osredotočajo nista kratkotrajen, izjemen izziv za medicinske tudi na domove starejših občanov in na primarno sestre in delovno silo v zdravstveni negi, tem- zdravstvo. Prav tako ne gre pozabiti, da je pandemi- več sta postala dolgotrajna, nenehna in ciklična ja vplivala tudi na študente zdravstvene nege – po- nujnost, ki lahko zdaj ali v prihodnje povzroči še sebna skupina, ki so jo v številnih državah pozvali več škode pri medicinskih sestrah in torej tudi v k delu na najbolj izpostavljenih delovišč in/ali pa je zdravstvenih sistemih. morala zaradi pandemije prekiniti študij. Tudi oni so bili podvrženi stresu, pomanjkanju kadra, velikim Če ne bo nobenih znakov umiritve razmer ali po- delovnim obremenitvam in tudi izgorelosti (glej npr. zitivnih sprememb, bi lahko medicinske sestre Dempsey et al. , 2022; Michel et al. , 2021; Gómez-postale razočarane in obupane, mnoge bi se lah- -Ibáñez et al. , 2020). ko zlomile (Gee et al. , 2022). V fazi okrevanja in obnove zdravstvenih sistemov je treba upoštevati Velik del znanstvenih dokazov, ki se neprestano po- vsako aktivno medicinsko sestro. Da ne bi pri ve- večujejo, so prispevala državna združenja medicin- likem številu medicinskih sester prišlo do zloma, je skih sester, ki so izvajala oziroma podprla raziskave treba celostno upoštevati potrebo po trajnostni na- med medicinskimi sestrami na državni ali lokalni ravnanosti in ‘poštenem delu’. Če bodo oblikovalci ravni. Te raziskave so razkrile negativne posledi- politik upoštevali vse posledice odločitev za obnovo ce za posamezne medicinske sestre, saj se jih je zdravstvenih sistemov na posamezne medicinske veliko zlomilo, ter pokazale, da je vprašanje zago- sestre in na delovno silo v zdravstveni negi, se bos- tavljanja trajnostne delovne sile v zdravstveni negi ta izboljšala zadržanje in zagotavljanje dovolj veli- zelo negotovo. Oblikovalci politik morajo rezultate kega števila medicinskih sester v prihodnje, če pa teh raziskav upoštevati in sprejeti ukrepe na njihovi se bodo, nasprotno, osredotočali le na sistemsko podlagi. raven in zanemarili vpliv na posamezne medicinske sestre, se bosta zadržanje in dolgoročno zagota- V našem poročilu Kako ohraniti in zadržati medi- vljanje medicinskih sester poslabšala. cinske sestre iz leta 2022 smo predstavili rezultate študij, izvedenih v Avstraliji, Belgiji, Braziliji, Kana- Približno tri leta so minila, odkar je izbruhnila pan- di, na Kitajskem, v Egiptu, Nemčiji, Indiji, Iranu, na demija covida-19, a že zdaj obstaja zajetno število Irskem, v Gospodarski skupnosti zahodnoafriških dokazov o njenem vplivu na delovno silo v zdra- držav (ECOWAS), na Japonskem, v Libanonu, na vstveni negi, število dokazov pa se neprestano po- Nizozemskem, v Omanu, na Filipinih, v Katarju, večuje. Če v bazo Google Scholar vpišemo iskalni Južni Koreji, Južni Afriki, Španiji, Tajvanu, Ugandi, niz ‘zadržanje medicinskih sester covid’, dobimo Združenem kraljestvu in ZDA. Letos dodajamo re- več kot 34.000 zadetkov le za obdobje od 2020 do zultate novih študij, ki so bile objavljene, odkar je 2022. Raziskave se osredotočajo tako na osebno izšlo naše zadnje poročilo. Spet smo zajeli široko pa- raven, na primer na stres, delovne obremenitve, leto držav. To kaže na svetovno razsežnost posledic tveganje za okužbo in neizvedeno zdravstveno pandemije in na potrebe obnove zdravstvenih sis- nego (Chaboyer et al. , 2021), na zahteve po tem, temov po vsem svetu. Tabela 4 prikazuje rezultate da morajo medicinske sestre ‘stisniti zobe’ in ‘zdrža- študij iz različnih držav, objavljenih v letih 2022 in ti’, na pomisleke o ‘moralni škodi’, ko morajo spre- 2023, ki se ukvarjajo s posledicami za delovno silo jemati etično sporne odločitve o oskrbi pacientov ali v zdravstveni negi. biti priča takšnim odločitvam (Rowlands, 2021), pa Mednarodni svet medicinskih sester 23 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Tabela 4. Ključne ugotovitve raziskav med medicinskimi sestrami, izvedene v letih 2022–2023 Avstralija Raziskava, izvedena med 359 medicinskimi sestrami, ki delujejo v (Halcomb et al., primarnem zdravstvenem varstvu. Večina sodelujočih (80,5 %) je razkrila, 2022; da je imel covid-19 negativne posledice za odkrivanje in zdravljenje težav, Peters & Marnie, ki niso povezane s covidom-19. Veliko medicinskih sester v primarnem 2022; zdravstvenem varstvu je izrazilo mnenje, da je na splošno kakovost Sharplin et al., zdravstvene oskrbe zaradi covida-19 upadla, poleg tega so občutile 2023) pomanjkanje nadzora in podpore na delovnem mestu. Nacionalna raziskava med člani Federacije sindikatov na področju zdravstvene in babiške nege Avstralije, 761 odgovorov: 13 % sodelujočih je povedalo, da nameravajo zapustiti poklic; namera, da bi v naslednjih 1 do 5 letih pustili trenutno delovno mesto, je bila od 32-% v starostnih skupinah 40–49 in 50–59 pa vse do 53-% pri starejših od šestdeset let. »... sodelujoči so kot glavni izziv poudarili predvsem veliko potrebo po dodatnem kadru ... Poleg tega sodelujoči menijo, da niso deležni dovolj usposabljanja in da čutijo tesnobo, kadar so razporejeni na druge oddelke v svoji ustanovi, da bi lahko oskrbeli povečano število pacientov« (Peters & Marnie, 2022, str. iii). Raziskava, ki jo je naročilo Združenje medicinskih sester in babic New South Walesa in v kateri je sodelovalo več kot 2.300 medicinskih sester in babic, je pokazala, da kar 15 % delavcev v zdravstveni in babiški negi trpi za simptomi posttravmatske stresne motnje na klinični ravni. K temu so največ prispevale prevelike delovne obremenitve, izčrpanost in izgorelost. Na splošno je 22 % sodelujočih napisalo, da bi radi zapustili zdravstvo. Glavni ukrepi za zadržanje so bili višja plača, več podpore na delovnem mestu in manjša delovna obremenitev. Belgija Raziskava, ki je bila v Belgiji izvedena na vzorcu 4.552 medicinskih sester: (Khan, Bruyneel & 70 % je imelo med prvim valom epidemije covida-19 visoko tveganje za Smith, 2022; Van izgorelost; glavna dejavnika tveganja za izgorelost sta bila pomanjkanje den Heede, et al., osebne zaščitne opreme za covid-19 in spremembe delovnih obremenitev, 2022) kot so jih dojemale same medicinske sestre. Glede delovnih pogojev med pandemijo so rezultati raziskave pokazali na naslednje dejavnike tveganja za izgorelost:opravljanje nadur v zadnjih tednih, več kot 75 % pacientov s covidom-19 na oddelku, soočanje s smrtjo pacientov s covidom-19 in več kot polovica sodelavcev na bolniškem dopustu. Raziskava, opravljena na vseh enotah intenzivne terapije v Belgiji: veliko medicinskih sester na enotah intenzivne terapije je po dveh letih pandemije covida-19 fizično in predvsem psihično izčrpanih. Ker se je zdelo, kot da se epidemija ne bo nikoli končala, so se občutki izčrpanosti le še krepili. Po dveh letih so posledice epidemije na zdravje in počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije velikanske, prav tako se je po mnenju medicinskih sester spremenila kakovost oskrbe, ki jo zagotavljajo. Kar 43,9 % medicinskih sester je izrazilo namero, da bi pustile delovno mesto ali poklic, 26,5 % jih je razmišljalo o drugem poklicu, 5,8 % o delovnem mestu v zdravstveni negi zunaj bolnišnice in 11,7 % o drugem delovnem mestu v zdravstveni negi znotraj bolnišnice, pomembno število nalog je med zadnjo izmeno ostalo neopravljenih, in sicer v povprečju 1,6 od petih dejavnosti, povezanih z načrtovanjem in komunikacijo ter 1,8 od devetih kliničnih dejavnosti. Pandemija covida-19 je povečala obstoječe težave in prinesla nove. Bolnišnice z boljšim delovnim okoljem za medicinske sestre so imele boljše izide zdravstvene nege in višjo kakovost zdravstvene nege po oceni medicinskih sester. Belgijske medicinske sestre, ki delajo na enotah intenzivne terapije, so visoko usposobljene, a jih je malo in jih je zato težko nadomestiti. 24 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE Kanada Raziskava med 425 medicinskimi sestrami na oddelkih za intenzivno nego: (Crowe, Howard velika večina je poročala o simptomih posttravmatske stresne motnje (74 & Vanderspank, %), depresije (70 %), tesnobe (57 %) in stresa (61 %). Vse (100 %) so 2022; izkazale znake zmerno visoke do visoke izgorelosti, 87 % je imelo znake Lavoie-Tremblay et sekundarnega travmatskega stresa, 22 % pa jih je nameravalo pustiti svoje al., 2022; trenutno delovno mesto. Ben Hamed & Bourgeault, 2022) Raziskava med 1.705 delavci v neposredni akutni zdravstveni negi v Kanadi: visok odstotek kronične utrujenosti, slabša kakovost zagotavljanja oskrbe, nižje zadovoljstvo z delom ter večja pripravljenost, da pustijo službo, so bili značilni za medicinske sestre, ki so skrbele za paciente s covidom-19. Medicinske sestre, ki niso točno vedele, kaj jih čaka in so bile preobremenjene, so izkazale višjo namero, da zapustijo delovno mesto ali poklic v primerjavi s tistimi, ki so vedele, kaj jih čaka in so imeli občutek, da imajo nadzor. Nacionalna raziskava med 4.467 medicinskimi sestrami: 94 % jih je trpelo za simptomi izgorelosti in 45 % jih je trpelo za hudo obliko izgorelosti (pred pandemijo jih je imelo hudo obliko izgorelosti 29 %). Ker so bile nezadovoljne, preobremenjene, ker niso mogle usklajevati službe in zasebnega življenja ter se jim je zdelo, da nimajo nadzora nad tem, kako opravljati svoje delo, je veliko medicinskih sester dalo odpoved in še veliko več jih razmišlja, da bi svojo službo za polni delovni čas pustile. Več kot pol medicinskih sester razmišlja o tem, da bi pustile svoje trenutno delovno mesto v naslednjem letu in 19 % razmišlja o tem, da bi si našle nov poklic. Češka (Gurková, Vzorec 371 medicinskih sester iz štirih bolnišnic za akutno obravnavo, ki so Mikšová & delale med pandemijo: Medicinske sestre, ki so svoje delovno okolje ocenile Šáteková, 2022) kot neugodno, so pomembno večkrat izpuščale dejavnosti zdravstvene nege. Napovedni dejavniki za ocenjeno razširjenost neizvedene zdravstvene nege med pandemijo covida-19 v bolnišnicah za akutno obravnavo na Češkem so bili nadure, dojemanje medicinskih sester glede ‘Temeljev zdravstvene nege za kakovost zdravstvene obravnave’ ter zadovoljstvo s trenutnim delovnim mestom. Neizvedeno zdravstveno nego bi bilo mogoče omejiti, če bi izboljšali delovno okolje medicinskih sester. Nemčija Spletna raziskava med 757 medicinskimi sestrami v nemških bolnišnicah: (Schug et al.,. 2022) 18,9 % jih je nameravalo pustiti službo. Tretjina (32,5 %) je bila bolniško odsotna ≥10–12,3 % več kot 25 dni v 12 mesecih. Statistično pomembni napovedni dejavniki za namero o iskanju nove zaposlitve so bili nižje nagrade, sprememba oddelka med pandemijo, delo za krajši delovni čas in povišana stopnja depresije. Zagotavljanje večje zaščite pred covidom-19 in zmanjšanje delovne obremenitve bi prav tako lahko preprečila bolniške odsotnosti. Preprečevanje depresije, boljše upravljanje s spremembami in podpora za tiste, ki so zaposleni za krajši delovni čas, bi lahko prispevali k manjši fluktuaciji medicinskih sester. Gana Raziskava med 226 naključno izbranimi medicinskimi sestrami in babicami, (Boateng et al., ki delajo na zdravstveni ustanovi terciarne ravni v Gani: razširjenost namere, 2022) da zamenjajo organizacijo ali poklic, je bila 87,2-%. Približno dve tretjini (61,5 %) sodelujočih sta bili izpostavljeni visoki stopnji tveganj na delovnem mestu. Pomanjkanje podpore vodilnih kadrov, nizka plača in nezadostno število zaposlenih na izmeno so bili statistično pomembno povezani z namero, da zapustijo organizacijo ali poklic. Indija Raziskava med 267 študenti zdravstvene nege iz šestih visokih šol: 113 (Kavitha, Sikander & (30,79 %) jih je izkazovalo visoko stopnjo posttravmatske stresne motnje, 44 Joseph, 2022) (11,98 %) pa srednje visoko stopnjo posttravmatske stresne motnje. Mednarodni svet medicinskih sester 25 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Iran Raziskava med 190 medicinskimi sestrami, ki delajo v operacijskih dvoranah (Lofti, et al. 2022) javnih bolnišnic v Iranu: rezultati so pokazali statistično pomembno obratno sorazmerje med tem, da so medicinske sestre med pandemijo covida-19 stopnjo varnosti dojemale kot nizko in namero, da zapustijo organizacijo ali poklic. Irska Presečna raziskava med 390 zaposlenimi v domovih starejših občanov med (Brady et al., 2022) tretjim valom pandemije covida-19: zaposleni so med pandemijo izkazovali visoko stopnjo posttravmatskega stresa, motnje razpoloženja in ‘moralne škode’. Med različnimi skupinami zaposlenih so se pokazale različne stopnje moralne škode, vpliva na počutje in različne strategije za spoprijemanje z obremenitvami, kar je treba upoštevati pri načrtovanju podpore za to zapostavljeno delovno silo. Jordanija Raziskava med 312 zdravstvenimi delavci v Jordaniji: skoraj 38 % jih je imelo (Fawaris et al., zmerno stopnjo anksioznosti in depresije, skoraj 36 % pa visoko stopnjo 2022; Khrais et al., anksioznosti in depresije. Medicinske sestre so imele v primerjavi z drugimi 2022) zdravstvenimi delavci bolj izrazite simptome. Namen raziskave med 536 diplomiranimi medicinskimi sestrami iz osmih bolnišnic v Jordaniji je bil preveriti učinek podpore s strani organizacije, kot jo dojemajo medicinske sestre, odgovornosti in značilnosti medicinskih sester na neizvedeno zdravstveno nego med pandemijo covida-19: Težave pri komuniciranju so imele največji vpliv na neizvedeno zdravstveno nego, s človeškimi in materialnimi viri povezani razlogi pa manjši vpliv. Dejavniki, povezani z obsegom neizvedene zdravstvene nege, so bili: višje število pacientov na medicinsko sestro, kar je še poslabšala pandemija, delovna doba, zadovoljstvo s plačo, občutek odgovornosti in podpora organizacije. Malezija Raziskava na vzorcu 400 medicinskih sester v splošni bolnišnici med (Jarrar et al., 2023) pandemijo covida-19: Pokazala se je statistično pomembna povezava med številom opravljenih delovnih ur in tesnobo, depresijo, utrujenostjo, zaspanostjo medicinskih sester, kakovostjo zdravstvene nege in namero, da bi zapustile službo ali poklic. Pokazala se je negativna povezava med delovnikom, daljšim od 14 ur, in kakovostjo zdravstvene nege, kot so jo dojemale medicinske sestre, ter pozitivna povezava s slabim počutjem, o katerem so same poročale, in namero, da bi pustile službo ali poklic. Mehika Raziskava med 462 medicinskimi sestrami: 46,72 % medicinskih sester je (Cortés-Álvarez & poročalo o srednje visoki ali visoki stopnji travmatskega stresa, 42,40 % Vuelvas-Olmos, medicinskih sester je trpelo za visoko stopnjo čustvene izčrpanosti, nadaljnjih 2022) 41,78 % pa je izkazovalo srednje visoko ali visoko stopnjo duševne stiske. Dejavnika, povezana z večjim travmatskim odzivom na izbruh epidemije, sta bila povišanje opravljenih delovnih ur na teden zaradi covida-19 in stik z domnevno ali potrjeno okužbo s covidom-19 v službi. Nizozemska Raziskava med 589 medicinskimi sestrami na oddelkih za intenzivno nego v (Heesakkers et al., letu 2021 po drugem valu (164 jih je vprašalnik izpolnilo tudi leta 2020): 38,2 2023) % jih je poročalo o enem ali več simptomih, povezanih z duševnim zdravjem, 49,9 % jih je trpelo za utrujenostjo zaradi dela. V primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2020 je bila pojavnost simptomov, povezanih z duševnim zdravjem, enako velika, utrujenost zaradi dela pa je bila pomembno višja. Manj simptomov je bilo statistično pomembno povezanih z odobrenim dopustom glede na želje, večjo stopnjo samozavesti glede prihodnosti in boljšo zmožnostjo usklajevanja poklicnega življenja z zasebnim. Za konec raziskave so zapisali: »Drugi val pandemije covida-19 je še dodatno psihično izčrpal medicinske sestre na oddelkih za intenzivno nego, rezultat pa je višja stopnja utrujenosti zaradi dela.« 26 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE Norveška Raziskava med 694 medicinskimi sestrami: spremembe delovnega urnika (Djupedal, et al., zaradi pandemije so bile povezane z nižjo kakovostjo spanca, manj spanca 2022) in višjo namero za zapustitev organizacije ali poklica. Filipini Spletna raziskava med 295 medicinskimi sestrami v neposredni akutni (Labrague, de los zdravstveni negi: Napovedni dejavniki neizvedene zdravstvene nege so Santos & Fronda, bili velikost bolnišnice, število medicinskih sester in kultura zagotavljanja 2022) varnosti pacientov. Napovedni dejavniki kakovosti zdravstvene oskrbe pa so bili zadostna količina osebne zaščitne opreme, število medicinskih sester in kultura zagotavljanja varnosti pacientov. Poljska Raziskava med 390 medicinskimi sestrami in babicami na Poljskem: skoraj (Piotrowsk et al., 25 % sodelujočih je nameravalo zapustiti organizacijo ali poklic, približno 2022; Dziedzic et enak delež je izrazil nezadovoljstvo s službo. Vzdržljivost je bila povezana s al., 2022) stopnjo zadovoljstva medicinskih sester. Med četrtim valom pandemije covida-19 je v raziskavi sodelovalo 333 delovno aktivnih medicinskih sester: 23,1 % medicinskih sester je izkazovalo simptome hude ali zelo hude depresije, simptome zmerne depresije pa 30,3 % medicinskih sester. Nadalje je 46,5 % sodelujočih trpelo za visoko ali zelo visoko stopnjo tesnobe, 25,8 % pa za zmerno visoko stopnjo tesnobe. 35,4 % sodelujočih je trpelo za zmerno visoko stopnjo stresa, 14,1 % pa za visoko stopnjo stresa. »Visok odstotek simptomov depresije, tesnobe in stresa med medicinskimi sestrami na Poljskem med četrtim valom pandemije covida-19 predstavlja neposredno grožnjo duševnemu zdravju medicinskih sester. Treba je razviti in udejanjiti usmerjene strategije za zagotavljanje podpore, da bi preprečili poslabšanje duševnega zdravja v tej skupini.« Španija Raziskava med 892 medicinskimi sestrami na Balearskih otokih: Približno (Molina-Mula et al., 75,6 % medicinskih sester je imelo izkušnje z delom na kovidnih oddelkih, 2022) 49.1 % jih je več kot 10 mesecev delalo na kovidnih oddelkih. Medicinske sestre na kovidnih oddelkih so pogosteje poročale o čustveni izčrpanosti (OR 1,9, p < 0,001) in tesnobi (OR 1,5, p = 0,021). Na splošno so splošne medicinske sestre trpele za zmerno stopnjo posttravmatske stresne motnje (p = 0,027), medicinske sestre z oddelkov za intenzivno nego pa za visoko stopnjo posttravmatske stresne motnje (p = 0,027). Napovedni dejavnik za manj čustvene izčrpanosti, manj občutka depersonalizacije in nižjo stopnjo posttravmatskega stresa je bil manjši obseg zagotavljanja nege pacientom s covidom-19. Švedska Raziskava, katere namen je bil oceniti neizvedeno zdravstveno nego in (Nymark et al., varnost pacientov: 43 diplomiranih in srednjih medicinskih sester v vzorcu s 2022) kovidnimi pacienti in 59 v referenčnem vzorcu. Medicinske sestre v vzorcu s kovidnimi pacienti so imele statistično pomembno višje število nadur in so bile večkrat odsotne z dela zaradi bolezni v primerjavi z medicinskimi sestrami v referenčnem vzorcu. Poleg tega so medicinske sestre iz druge skupine nižje ocenile varnost pacientov in kakovost zdravstvene nege ter poročale o večjem odstotku neizvedene zdravstvene nege na področju oskrbe ran in osnovnih aktivnosti zdravstvene nege. Združeni arabski Raziskava med 525 medicinskimi sestrami, zaposlenimi v bolnišnicah, ki emirati delujejo v okviru vladne organizacije Dubai Health Authority (DHA): 67,6 % (Sam et al., 2023) sodelujočih je trpelo za zmerno hudo obliko izgorelosti, 54,7 % pa je »kot kaže trpelo za sekundarnim travmatskim stresom.« Mednarodni svet medicinskih sester 27 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Združeno Nacionalna raziskava med 2.205 sodelujočimi v prvem valu epidemije je kraljestvo na vprašanje o tem, katere tri stvari bi vlada ali delodajalec morala najprej (Ball et al., 2022) narediti, da bi izboljšala njihove delovne pogoje, najpogosteje odgovorilo: dostop do osebne zaščitne opreme/varnost zaposlenih (60,0 %), podpora zaposlenim (28,6 %) in boljše komuniciranje (21,9 %). Avtorji so poudarili, da je nujno treba izboljšati dostopnost in kakovost osebne zaščitne opreme za zagotavljanje varnosti tako zaposlenih kot pacientov in da »je zanemarjenje potrebe medicinskih sester po varnosti na delovnem mestu, kot kaže, negativno vplivalo na moralo te nujno potrebne skupine zaposlenih.« ZDA Raziskava med 488 medicinskimi sestrami na oddelkih za intenzivno nego: (Guttormson et al., Več kot dve tretjini sodelujočih se je soočilo s pomanjkanjem osebne zaščitne 2022; Kim, Rankin opreme. Medicinske sestre so izkazovale zmerne in visoke moralne stiske & Ferguson, 2022; ter zmerno do visoko stopnjo izgorelosti. Simptome zmerne depresije in Sheppard et al., tesnobe je izkazovalo 44,6 % sodelujočih, hude pa 31,1 % sodelujočih. 2022; NSI Nursing 47 % sodelujočih je imelo povečano tveganje za pojav posttravmatske Solutions Inc., 2022; stresne motnje. Medicinskim sestram se je zdelo, da jim vodstveni delavci Berlin, Lapointe ne nudijo dovolj podpore, kar je bilo poleg pomanjkanja osebne zaščitne & Murphy, 2021; opreme povezano z višjo stopnjo izgorelosti, moralne stiske in simptomov Squires et al., 2022; posttravmatske stresne motnje. Aiken et al., 2022) Tri presečne raziskave med medicinskimi sestrami v ZDA: Zgodnja faza pandemije (n = 320), pred cepljenjem (n = 228) in začetno obdobje cepljenja (n = 292). Pri skupini iz začetnega obdobja cepljenja je prišlo do pomembnega zmanjšanja zmerno hude in hude tesnobe ter zmerno hude in hude depresije v primerjavi z drugima dvema skupinama. Napovedna dejavnika za slabše duševno zdravje in izgorelost pri medicinskih sestrah sta pomanjkanje mehanizmov za spopadanje z obremenitvami in pomanjkanje podpore s strani organizacije. Raziskava med 129 diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v sistemu ameriških bolnišnic: Moralne stiske, povezane z delovnim okoljem ali kakovostjo zdravstvene oskrbe in varnostjo pacientov, so bile statistično pomemben dejavnik pri nameri diplomiranih medicinskih sester, da pustijo službo. Za diplomirane medicinske sestre, ki so v delovnem okolju po svojem mnenju doživljale moralno stisko, je bilo devetkrat bolj verjetno, da so razmišljale o novi službi v primerjavi z ostalimi. Za diplomirane medicinske sestre, ki se jim je zdela bolnišnična politika glede kakovosti in varnosti moralno sporna, je bilo skoraj trikrat bolj verjetno, da so razmišljale o novi službi. Rezultati raziskave iz leta 2021, v kateri je sodelovalo 272 bolnišnic iz 32 ameriških zveznih držav in je zajela skupno 166.087 diplomiranih medicinskih sester, so pokazali, da so »diplomirane medicinske sestre s skrb vzbujajočo hitrostjo zapuščale službe v bolnišnicah, ki so zajemale skrb za paciente.« Stopnja fluktuacije se je za zaposlene diplomirane medicinske sestre zvišala z 8,4 % na 27,1 %. Najvišje stopnje fluktuacije so zabeležili med diplomiranimi medicinskimi sestrami, ki so delale s pacienti po odpustu z oddelkov za intenzivno nego, na področju telemetrije in v urgentni službi. »32 % diplomiranih medicinskih sester, ki so novembra 2021 sodelovale v raziskavi ustanove McKinsey, je razmišljalo o tem, da bi pustile svojo službo, ki je vključevala neposredno delo s pacienti«, kar predstavlja zvišanje za več kot 10 % v manj kot desetih mesecih. Tako je novembra 2021 32 % diplomiranih medicinskih sester razmišljalo o tem, da bi pustile službo, ki je vključevala neposredno delo s pacienti, februarja 2021 pa jih je o tem razmišljalo 22 %. »Najpomembnejši dejavniki za namero, da bi pustile službo, so bili kadrovska podhranjenost, želja po višji plači, občutek, da jih v službi nihče ne posluša ali podpira in čustvena zahtevnost službe.« 28 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE Po drugi strani pa so bili »najpomembnejši dejavniki, da ostanejo na istem delovnem mestu med drugim varnost, prožnost (možnost uravnoteženja poklicnega in zasebnega življenja, delovni urnik) in okolje (npr. zaupanja vreden ali skrben tim, občutek, da jih organizacija ceni, opravljanje dela, ki se jim zdi smiselno.)«Raziskava med 242 medicinskimi sestrami v ZDA, katere namen je bil oceniti vpliv pandemije na vloge medicinskih sester, njihove poklicne odnose in organizacijsko kulturo njihovih delodajalcev: »Organizacijska kultura ter način, kako je vplivala na odziv na pandemijo, sta bila pri njihovem doživljanju bistvena ... Rezultati nakazujejo, da bi se kakovost delovanja organizacije med pandemijo lahko odražala v stopnji zadržanja medicinskih sester, saj je bilo v tem obdobju povečano tveganje za osip medicinskih sester.« Ponovljena raziskava pred epidemijo in po njej na vzorcu 151.335 diplomiranih medicinskih sester iz zveznih držav držav New York in Illinois ter podskupina 40.674 medicinskih sester, zaposlenih v 357 bolnišnicah: glavni rezultati so bili, da je bila stopnja izgorelosti med medicinskimi sestrami v bolnišnicah visoka že pred pandemijo covida-19 in tudi med njo; bolnišnice, ki so imele pred pandemijo dovolj kadra, so imele med pandemijo boljše izide; nujno so potrebni ukrepi za preprečevanje kroničnega pomanjkanja medicinskih sester v bolnišnicah. Južna Koreja Raziskava med 176 medicinskimi sestrami, zaposlenimi v treh bolnišnicah (Joo, Yeon & Hwa, za dolgotrajno oskrbo: namera za iskanje nove službe je bila sorazmerno 2022) povezana s stresom zaradi covida-19, spodbudno delovno okolje za medicinske sestre pa bi lahko pripomoglo k manjšemu stresu zaradi covida-19 in znižalo namero medicinskih sester, da iščejo novo službo. Romunija Raziskava med 463 medicinskimi sestrami iz Romunije, katere namen je (Gherman et al., bil ugotoviti prisotnost dogodkov, ki bi lahko povzročali moralno škodo: ti 2022) dogodki so bili povezani z izgorelostjo in namero o iskanju nove zaposlitve. »Rezultati naše raziskave kažejo na potrebo po uvedbi ukrepov za pomoč pri moralni škodi na organizacijski ravni, kar zajema tudi povečano avtonomnost medicinskih sester, večjo povezavo z delom in razširitev kompetenc.« Južna Afrika Raziskava med glavnimi medicinskimi sestrami v eni izmed okrožnih (Moyo et al., 2022) bolnišnic: Med pandemijo covida-19 so se spopadali z izzivi na področju človeških virov, »kar je še poslabšalo dejstvo, da so bila razpisana delovna mesta zamrznjena.« Prišlo je do pomanjkanja materialnih virov, kar je vplivalo na kakovost oskrbe pacientov. Glavne medicinske sestre, ki so obolele za covidom-19, so bile tudi po preboleli okužbi podvržene stigmi in diskriminaciji. Tajska Raziskava med 1.073 diplomiranimi medicinskimi sestrami, ki so nudile (Gaesawahong et oskrbo pacientom s covidom-19: Štiri posledice pandemije covida-19 so al., 2022) bile: 1) nezmožnost usklajevanja službe z zasebnim življenjem zaradi povečanega obsega dela; 2) strah pred okužbo in prenašanjem bolezni; 3) nezadostna podpora organizacije, npr. nezadostne količine osebne zaščitne opreme in kakovostnih cepiv, pomanjkljive informacije ter nepošteno nadomestilo v nekaterih bolnišnicah in 4) pozitivne in negativne ekološke spremembe. »Vodilne medicinske sestre bi si morale prizadevati za potrebne količine opreme in skrbeti, da so medicinske sestre informirane, saj bi tako pripomogle k zmanjševanju stresa, povezanega z izpostavljenostjo nevarni situaciji. Treba bi bilo razmisliti o primernem nadomestilu zanje.« Mednarodni svet medicinskih sester 29 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Tabela 4 nam kaže stanje v različnih časovnih ob- ki preučujejo delovno silo v zdravstveni negi in dobjih, z uporabo različnih metod, meritev in defi- covid-19 v različnih državah, rezultati pa so po- nicij ter v samo nekaj državah. A kljub temu nam dobno skrb vzbujajoči. Ti članki nudijo poglobljen jasno kaže na daljnosežno škodo na svetovni rav- in podrobnejši vpogled v posledice pandemije za ni, ki jo je utrpela delovna sila v zdravstveni negi. medicinske sestre, vključno z izgorelostjo, namero To so ‘enkratne’ posamične raziskave, vendar o iskanju nove zaposlitve in fluktuacijo. V našem trenutna situacija nikakor ni izjemna. Celostno poročilu Kako ohraniti in zadržati medicinske sestre gledano je bil vpliv pandemije stalen in vseob- smo navedli nekatere pregledne članke, ki so izšli segajoč. Za izgorelost medicinskih sester povsod do tedaj (Williams et al. , 2020; Joo & Liu, 2021; Jo po svetu lahko krivimo samo bolezen covida-19 ter et al. , 2021; Llop-Gironés et al. , 2021; ECSACON, pomanjkanje učinkovitih odzivov na pandemijo v 2021). Leto kasneje jih navajamo še več (glej tabelo številnih državah. 5 spodaj). Ti sistematični pregledi raziskav in me- taanalize vzamejo več časa za pripravo, a zasedajo Rezultati državnih raziskav nam kažejo skrb vzbu- ključno mesto med raziskavami, ki preučujejo vpliv jajočo sliko, vse več pa je tudi preglednih člankov, pandemije na medicinske sestre. Tabela 5. Pregledni članki in metaanalize o vplivih na medicinske sestre in druge zdravstvene delavce v letih 2022-23 PODROČJE METODE REZULTATI Razširjenost depresije Sistematični 23 raziskav (n = 44.165), izvedenih v devetih državah in anksioznosti med pregled (Kitajska, Filipini, ZDA, Turčija, Savdska Arabija, Iran, medicinskimi sestrami raziskav in Združeno kraljestvo, Brazilija in Kanada). Rezultati so v prvih enajstih metaanaliza pokazali, da je bila skupna razširjenost depresije mesecih pandemije med medicinskimi sestrami 22-%, za simptomi covida-19. tesnobe pa je trpelo 29 % medicinskih sester. »Ta (Ślusarska et al., metaanaliza je pokazala, da med covidom-19 več kot 2022) petina delovno aktivnih medicinskih sester trpi zaradi depresije, skoraj tretjina pa se spopada s simptomi tesnobe.« Rezultati po besedah avtorjev kažejo na to, kako pomembno je med pandemijo medicinskim sestram nuditi celovito psihološko podporo. Dejavniki, ki določajo Sistematični V ta pregled je bilo zajetih 39 raziskav: v psihično dobro počutje pregledni enaindvajsetih so se posvečali pandemiji SARS-a, zdravstvenih delavcev, članek v dvanajstih izbruhu covida-19, v štirih MERS-u in v vključenih v odziv na eni gripi, in sicer na Kitjaskem, v Kanadi, na Tajvanu, svetovne pandemije v Južni Koreji, v Singapurju, Indiji, Izraelu, Italiji, na (Schneider et al., Japonskem in v Savdski Arabiji. Rezultati večine 2022) raziskav so pokazali, da je bilo psihično dobro počutje bolj ogroženo pri medicinskih sestrah kot pri drugih zdr. delavcih. »Veliko rezultatov raziskav kaže, da igra podpora družbe, organizacije in vlade ključno vlogo pri tem, kako zdravstveni delavci doživljajo svetovne izbruhe pandemij, poleg tega rezultati kažejo tudi, da primerna podpora lahko bistveno pripomore k njihovemu splošnemu dobremu počutju. Rezultati te pregledne študije kažejo, da je bila prav zagotovljena podpora najpogostejši dejavnik za ohranjanje dobrega počutja zdravstvenih delavcev.« 30 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE Strategije za Sistematični Petnajst člankov iz šestih držav (Združenega zmanjševanje obsega pregledni kraljestva, ZDA, Singapurja, Kitajske, Irana in premeščenih članek Avstralije), ki so se ukvarjali s področji dobrega delavcev in prostorov počutja in izobraževanja. Glavni operativni pristop za s spremenjeno zagotavljanje prožnosti pri prihodnjih povečanih namembnostjo potrebah je bil uporaba semaforja oziroma sistema na kovidnih oddelkih vračanja po fazah tako za zaposlene kot za prostore, za intenzivno nego saj po potrebi omogočata hitro izvedbo ponovnega med pandemijo premeščanja. Glavne podporne strategije se (Clark, Chisnall & se osredotočale na dobro počutje in potrebe po Vindrola-Padros, izobraževanju in usposabljanju premeščenih 2022) delavcev, ki so se vrnili v delovno okolje, vključno z zagotavljanjem dovolj prostega časa za zaposlene, da so se lahko odpočili in si opomogli. Ostale strategije so bile med drugim nadziranje in zagotavljanje dolgoročnega duševnega zdravja zaposlenih, skrb za to, da so zaposleni deležni priznanja in zahvale za svoje delo, določanje potreb po izobraževanju in usposabljanju pripravnikov ter zagotavljanje, da so zaposleni lahko nadomestili zamujeno izobraževanje. Najpomembnejša strategija glede pripravljenosti za prihodnje valove covida-19 na področju izobraževanja je bila nadaljnje izobraževanje in usposabljanje iz intenzivne nege in za pripravljenost v primeru nesreč. Določiti vzorec Sistematični Dvanajst raziskav. Najpogosteje prisotni osebnostni osebnostnih motenj pregledni motnji sta bili anksiozna motnja (9,5 % do 73,3 %) in ter njihovih dejavnikov članek depresija (12,5 % do 71,9 %). tveganja med Razpoložljivost zaščitne opreme in informacij o zdravstvenimi delavci preventivnih ukrepih sta zmanjšali tveganje za pojav v Afriki med pandemijo osebnostnih motenj, po drugi strani pa so uporaba (Olashore et al., 2021) psihoaktivnih snovi, obstoječe kronične bolezni, nizek prag vzdržljivosti in nizka stopnja podpore iz okolja ta tveganja povečala. »Veliko zdravstvenih delavcev ima najrazličnejše psihološke težave, podobno kot njihovi kolegi drugod po svetu.« Svetovni pregled Sistematični 43 raziskav, od tega 18 z Bližnjega vzhoda, 10 iz namere zdravstvenih pregledni Južne in Severne Amerike, 9 iz azijsko-pacifiške regije delavcev o menjavi članek in 6 iz Evrope. Pri večini raziskav glede namere zaposlitve o menjavi zaposlitve so bile vključene tudi medicinske zaposlitve sestre. Visoka stopnja psih. stresa in tesnobe sta bili med pandemijo povezani z višjo namero o menjavi zaposlitve med covida-19 zdravstvenimi delavci; pogosto je bila dokazana (Poon et al., 2022) sorazmerna povezava med povečanimi delovnimi obremenitvami in pogostejšo namero o menjavi zaposlitve. Poleg tega so bili zdravstveni delavci, ki so delali nadure ali so morali zaradi pandemije delati več, bolj nagnjeni k temu, da so razmišljali o menjavi zaposlitve. Glavna dejavnika, ki sta zmanjševala namero medicinskih sester o menjavi zaposlitve, sta bila zaupanje v organizacijo, kjer so bile zaposlene, in podpora delodajalca. Mednarodni svet medicinskih sester 31 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Učinek covida-19 Sistematični Upoštevanih je bilo 76 od skupno 2.858 člankov. na stopnjo izgorelosti, pregled Rezultati kažejo predvsem na povečano stopnjo sočutne utrujenosti in literature, izgorelosti, več čustvene izčrpanosti, povečan občutek zadovoljstva ob objavljene depersonalizacije in sočutne utrujenosti, manjši sočutju v prvem letu občutek zadovoljstva z lastnimi dosežki, stopnja med zdravstvenimi pandemije. zadovoljstva ob sočutju pa je bila približno delavci enaka kot pred pandemijo. »Glavni dejavniki tveganja (Lluch et al., 2022) za izgorelost so bili tesnoba, depresija in nespečnost, pa tudi nekatere sociodemografske spremenljivke, na primer ženski spol ali delo neposredno s kovidnimi pacienti.« Pandemija covida-19 je bistveno vplivala na kakovost življenja zdravstvenih delavcev. Tako se je npr. stopnja izgorelosti spremenila iz srednje visoke na visoko, stopnja sočutne utrujenosti pa se je zvišala iz srednje visoke na visoko. »Ne moremo več odlašati z uvedbo preventivnih strategij za preprečevanje izgorelosti in sočutne utrujenosti med zdravstvenimi delavci.« Napovedni dejavniki Sistematični Dejavniki na strani delodajalca, ki so vplivali na za namero o iskanju pregledni namero o iskanju nove zaposlitve, so bili npr. delo s nove zaposlitve med članek kovidnimi pacienti, nizka stopnja nadzora nad svojim delavci v zdravstveni delom ali visoke delovne obremenitve ter spopadanje negi v času pandemije z občutki slabe vesti. covida-19 (Tolksdorf, Tischler & Heinrichs. 2022) Svetovna raziskava, v Mednarodna Odstotek medicinskih sester iz ZDA, Združenega kateri so raziskava kraljestva, Singapurja, Japonske, Francije, Brazilije in »najbolj izpostavljene Avstralije, ki so nameravale v naslednjem letu zapustiti medicinske sestre svoje delovno mesto neposredne oskrbe pacientov, iz različnih držav se je gibal med 20 in 38 %. »Rezultati raziskave spraševali, kažejo, da imajo medicinske sestre po svetu glede ali bi rade ostale svoje službe trenutno izredno poenoteno mnenje, na svojem trenutnem ne glede na različne zdravstvene sisteme in načine delovnem mestu« zagotavljanja oskrbe v sedmih vključenih državah.« (Berlin et al., 2022) 2.4 IZGORELOST MEDICINSKIH SESTER: REŠITEV NI V TEM, NAJ MEDICINSKE SESTRE ‘STISNEJO ZOBE’ Bistveno sporočilo vseh raziskav in preglednih med pandemijo pa so morale skrbeti tudi za člane člankov je velikanski obseg dejanske in poten- svojih družin (Chandler-Jeanville et al. , 2021; Bro- cialne škode ter izgorelosti med medicinskimi lan et al. , 2022). sestrami. To je izredno skrb vzbujajoče, saj je iz- gorelost medicinskih sester zdravstvena težava, Izgorele medicinske sestre so odsotne z dela, ima- predstavlja pa tudi tveganje za ohranjanje kakovo- jo krajši delovnik ali pa dajejo odpoved. Nekatere sti storitev ter ogroža prizadevanja za okrevanje in med njimi, ki so ‘stisnile zobe’ v prvih letih pande- obnovo zdravstvenih sistemov. Oblikovalci politik mije, so izčrpane in si bodo morale poiskati manj se morajo zavedati, da so medicinske sestre ljud- zahtevne zadolžitve, si vzeti dopust, se zaposliti na je, ki imajo svoje obveznosti zunaj delovnega časa, drugih področjih ali pa se upokojiti. Tiste, ki vztrajajo 32 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE v isti službi, poročajo o vse višjih stopnjah stresa ter ene od najbolj opevanih strategij za zmanjšanje vse bolj razmišljajo o tem, da bi si našle drugo delo skupnega stresa in izgorelosti … Čeprav je lahko ali da bi zapustile poklic. Izredno skrb vzbujajoče skrb medicinskih sester zase uporabna v specifičnih je dejstvo, da čeprav številne raziskave poročajo o primerih, pa je glavno odgovornost za zmanjša- velikem deležu izgorelosti med medicinskimi sestra- nje tako izgorelosti kot skupinske travme treba mi, pogosto umanjka sistematičen odziv na rav- premakniti s posameznih zaposlenih na organi- ni organizacije ali delodajalca. Namesto tega se zacijo« (Cohen-Serrins, 2021, str. 259–268). posamezne medicinske sestre zdaj, na začetku Komentar k ‘letu rekordnih odpovedi v zdravstveni četrtega leta pandemije in okrevanja po njej, do- negi’ v ZDA se je glasil, da so bili ukrepi organiza- datno obremenjujejo z zahtevami, naj ‘zdržijo’. cij, ki so se osredotočali predvsem na povečanje vzdržljivosti medicinskih sester in pri tem zane- V enega od ključnih preglednih člankov glede izgo- marjali vzroke, povezane z delovnim mestom, »še relosti v zdravstveni negi je bilo zajetih 91 (pred- posebej kratkovidni« ter da se je pojavilo tveganje pandemskih) raziskav, zaključek pa se glasi: »Raz- o razširjenosti napačne predstave, da je treba iskave so razkrile vzorce, ki dosledno kažejo, da nekaj ukreniti pri medicinskih sestrah in ne pri so neugodne značilnosti delovnega mesta, kot na sistemu« (Laskowski-Jones & Castner, 2022). primer visoke delovne obremenitve, pomanjkanje zaposlenih, dolge izmene in nizka stopnja nad- V preglednem članku iz leta 2023 pa se avtorji zora nad svojim delom, povezane z izgorelostjo v ukvarjajo s pomenom treh pogojev na delovnem zdravstveni negi. Potencialne posledice tako za za- mestu, ki so potrebni za izboljšanje kakovosti in var- poslene kot za paciente so zelo hude« (Dall’Ora et nosti zdravstvene obravnave: 1) dovolj veliko šte- al. , 2020). Ti avtorji so poudarili tudi, da je izgorelost vilo zaposlenih za zagotavljanje kakovosti, 2) psi-med medicinskimi sestrami »povezana z nižjo stop- hološka varnost, timsko delo in možnost, da vsak njo varnosti pacientov in neželenimi dogodki, na pove svoje mnenje ter 3) zdravje in dobro počutje primer pomotami pri odmerjanju zdravil, okužbami zaposlenih na delovnem mestu. Avtorji zapišejo: in padci. Kadar so bili zaposleni izgoreli, sta se po- »Vsi trije pogoji za izboljšanje zdravstvene oskrbe, večala nezadovoljstvo pacientov in pritožbe sorod- ki smo jih ugotovili /.../ so odvisni od vodstva, pod- nikov« (Dall’Ora & Saville, 2021). Zaključili so, da pore vodilnih zaposlenih in dajanja zgleda.« Rezul- »rezultati raziskav zelo jasno kažejo, da za zmanj- tati raziskav naj bi kazali na možnost vzročne pove- šanje izgorelosti ne pomagajo ukrepi na ravni de- zave med številom diplomiranih medicinskih sester, janj posameznikov, na primer trening čuječnosti kakovostjo oskrbe in zdravstvenimi izidi: »Število ali vzdržljivosti, temveč ukrepi, ki so usmerjeni k odpravljanju nesorazmerij v delovnem okolju.« medicinskih sester nam pove več kot to, koliko ljudi (Dall’Ora & Saville, 2021) je zaposlenih; izjemno pomembno je tudi delovno okolje«; glede dobrega počutja medicinskih sester Sistematični pregledni članek o izgorelosti med me- na delovnem mestu pa so avtorji zapisali: »Pri in- tervencijah, namenjenih posameznim medicin- dicinskimi sestrami, ki je zajel obdobje vključno z skim sestram, se zanemarjata širši strukturni začetki pandemije (oktober 2020) (Jun et al. , 2021) kontekst in omejitve/kontekst na strani organi- je ponovno opozoril, da je na izgorelost medicinskih zacije« (Maben, Ball & Edmondson, 2023). sester treba gledati kot na simptom, ki zahteva uk- repe na ravni organizacije: »Izgorelost medicinskih Glavno sporočilo je, da ukrepi ne smejo biti usmer- sester je povezana z nižjo stopnjo varnosti in kako- jeni zgolj ali večinoma na ‘vzdržljivost’ posameznih vosti zdravstvene obravnave, nižjim zadovoljstvom medicinskih sester. Varni kadrovski normativi, pacientov, nižjo pripadnostjo medicinskih sester pošteni delovni pogoji, prožen delovnik ter mož- zavodu, kjer so zaposlene, in nižjo produktivnostjo. nost počitka in zmanjšanja delovnih ur morajo Običajno se na izgorelost gleda kot na težavo po- biti zajeti v ciljana vlaganja ter v paket ukrepov. sameznika. Toda šele ko na izgorelost gledamo kot na težavo na ravni organizacije in na kolek- tivni pojav, dobimo širšo perspektivo, da lahko to težavo sploh naslovimo«. Nadalje je nedavno poročilo strokovnega odbora za duševno zdravje zdravstvenih delavcev med pandemijo, ki deluje pod okriljem Evropske komisije, razkrilo, da je treba »takoj zaščititi duševno zdravje in omiliti posledice stresa, strahu in moralne škode« ter da je »orga- nizacija tista, ki mora javno odgovarjati za dob- ro počutje zaposlenih, ne pa zaposleni sami« (Evropska komisija, Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane, 2021). V drugem poročilu so avtorji poudarili, da »covid-19 razkriva tudi omejitve skrbi medicinskih sester zase, Mednarodni svet medicinskih sester 33 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV 2.5 ČE NI MEDICINSKIH SESTER, ZDRAVSTVENA NEGA NI IZVEDENA: STROŠEK NEUKREPANJA V ZVEZI Z IZGORELOSTJO MEDICINSKIH SESTER Glavni razlog, zakaj morajo organizacije in deloda- v višini najmanj 3,6 milijona funtov« (NHS Shared jalci dati pobudo za izboljšanje zdravja in dobre- Business Solution, n. d.). ga počutja medicinskih sester, je, da je to njihova dolžnost, kot delodajalci so to dolžni storiti. Več kot V še eni raziskavi so avtorji uporabili računalniški očitno je, kam lahko pripelje zanemarjanje te dolž- model za oceno stroškov, ki nastanejo zaradi fluktu- nosti: k nastanku škode za medicinske sestre in za acije medicinskih sester, ki je posledica izgorelosti, kakovost oskrbe. Poleg tega se morajo odzvati, ker na podlagi dveh scenarijev: 1) bolnišnica, v kateri ne je to tudi v njihovem interesu. sprejmejo ukrepov za zmanjšanje izgorelosti med medicinskimi sestrami in 2) bolnišnica z ‘ukrepi za Stroški, povezani z absentizmom in fluktuacijo zmanjšanje stopnje izgorelosti’ in nižjo razširjenostjo medicinskih sester, predstavljajo organizacijam izgorelosti med medicinskimi sestrami. V prvi bolni- precejšnje izdatke (Alves et al. , 2022; Arir et al. , šnici bi po izračunih porabili 16.736 dolarjev na me-2022). Raziskovalci so preučili različne vplive za- dicinsko sestro na leto zaradi fluktuacije, ki je posle- časne odsotnosti ali odhoda medicinskih sester iz dica izgorelosti, v drugi bolnišnici pa bi se ti stroški organizacije. To so stroški za začasne nadomestne zmanjšali na 11.592 dolarjev na medicinsko sestro delavce ter stroški zaposlitve nadomestnega delav- na leto. Obdobje zaposlenosti je bilo v prvi bolnišnici ca in izgubljene produktivnosti; vsakemu elementu krajše kot v drugi (2,9 leta v prvi in 3,5 leta v drugi). so pripisali finančno vrednost. V različnih raziska- Raziskovalci so zaključili, da bi si morale »bolnišnice vah so sicer uporabljene različne metode in enote same prizadevati za uvedbo programov za zmanjša- merjenja, a kljub temu ponujajo vpogled v obseg nje stopnje izgorelosti med medicinskimi sestrami ter potencialnih stroškov in s tem dajejo organizaci- s tem povezanih stroškov« (Muir et al. , 2021). jam dodaten razlog, da »glede tega nekaj ukrene- jo.« Skrb vzbujajoče je tudi, da se včasih medicin- skim sestram zdi, da morajo priti v službo, tudi če Če vse skupaj seštejemo, so lahko stroški za- se ne počutijo dobro. Med pandemijo se je pritisk radi odsotnosti in fluktuacije za zdravstveno za takšno ravnanje najbrž še povečal. Gre za tako organizacijo precejšnji (Duffield et al. , 2014; Kiel, imenovani ‘prezentizem’ na delovnem mestu, ki 2020; Zhao et al. , 2019). V nedavnem poročilu iz lahko v primeru zdravstvene nege ogroža paciente, ZDA so opozorili, da vsak spremenjeni odstotek v saj medicinske sestre ne morejo zagotavljati ena- fluktuaciji medicinskih sester povprečno bolnišni- ke kakovosti zdravstvene nege, če se ne počutijo co stane (ali ji prihrani) dodatnih 328.400 dolarjev dobro. Stopnje prezentizma so še posebej visoke (Shaffer & Curtin, 2020). V Angliji so bili stroški za med delavci v zdravstveni negi (Freeling, Rainbow zdravstveni sistem zaradi odsotnosti zaposlenih iz & Chamberlain, 2020). sistema javnega zdravstva (NHS) ocenjeni na 1,1 milijarde funtov na leto za leto 2019 (tik pred izbru- Na ravni posamezne medicinske sestre je strošek hom pandemije) (Health Education England, 2019). fluktuacije ocenjen na 1,3-kratnik plače medicinske sestre, ki odhaja (Jones & Gates, 2007). Analiza stroškov za prvi val pandemije covida-19 pri zaposlenih v portugalski bolnišnici – raziskovalci V nedavnem poročilu iz ZDA o fluktuaciji medicin- so določili trimesečno obdobje od 1. 3. do 31. 5. skih sester so opozorili, da je povprečni strošek 2020 in analizirali stroške absentizma, zaposlova- fluktuacije za diplomirano medicinsko sestro, ki dela nja novih delavcev in nadur zdravstvenih delavcev neposredno s pacienti, 46.100 dolarjev, kar pome- (medicinskih sester, zdravnikov, instrumentarjev ter ni, da »bolnišnice v povprečju izgubijo med 5,2 in 9 tehnikov v diagnostičnih in terapevtskih postopkih) milijoni dolarjev« ter da lahko »vsak spremenjen od- ter ga primerjali z enakim obdobjem v letu pred stotek pri fluktuaciji diplomiranih medicinskih sester pandemijo (2019), da bi izračunali razlike v stroških. bolnišnico stane ali ji prihrani še dodatnih 262.300 Rezultati so pokazali, da so bili stroški povečanja dolarjev na leto« (NSI Nursing Solutions Inc., 2022). obsega delovne sile in zaposlovanja pri 7.000 za- Rezultati nedavne ameriške raziskave pa so poka- poslenih dodatnih 8.817.199,84 evra za trimesečno zali, da bolnišnica porabi približno 16.736 dolarjev obdobje (absentizem: 6.842.284,64 evra; zaposlo- na medicinsko sestro za vsako leto zaposlitve za- vanje: 363.540,03 evra; nadure: 1.611.375,17 evra) radi stroškov, povezanih s fluktuacijo zaradi izgore- (Santos et al. , 2021). losti (Muir et al. , 2021). V poročilu o javnem zdra- vstvenem sistemu v Angliji (NHS) je zapisano, da predstavlja skupni finančni vpliv ob 10-odstotni fluk- Še en morebitni vir dodatnih stroškov za organiza- tuaciji medicinskih sester za večjo bolnišnico, ki za- cijo je najemanje medicinskih sester na kratek posluje več kot 3.000 medicinskih sester, »strošek rok ali medicinskih sester, ki delajo za določen 34 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE čas na pogodbo (npr. preko agencije za zaposlo- neizvedena zdravstvena nega. Ta nastane, kadar vanje ali potujočih medicinskih sester). Rezultati so nekatere naloge medicinskih sester izpuščene raziskav iz obdobja pred pandemijo o kratkoročnem ali prestavljene, pogosto zaradi premajhnega šte- najemanju medicinskih sester prek agencij za za- vila zaposlenih ali prevelikih delovnih obremenitev. poslovanje kažejo, da domnevne pozitivne učinke Za neizvedeno zdravstveno nego se včasih upo- njihovega angažiranja izničijo negativno učinki na rabljajo tudi izrazi, kot so ‘nedokončane naloge’, kakovost oskrbe in vsesplošno produktivnost (Bir- ‘neizpolnjene potrebe’ ali ‘implicitna racionalizacija’ mingham et al. , 2019). (Griffiths, 2018). Predstavljala naj bi zgodnji opo- zorilni znak za neugodne zdravstvene izide ter A kljub temu je v fazi pandemije v nekaterih državah za zmanjševanje kakovosti zdravstvene oskrbe prišlo do občutnih povečanj pri najemu medicinskih (Imam et al. , 2021). Sicer se je neizvedena zdra- sester preko agencij za zaposlovanje ali pri naje- vstvena nega pojavljala že pred pandemijo, zdaj pa mu potujočih medicinskih sester, da bi s tem zasedli o njej poročajo iz vse več držav (glej Shubert et al. , prosta delovna mesta in hitreje 2021; Nilasai & Hariyet, 2021; Hamma, Guirgas & povečali obseg kadra (glej npr. Yang & Mason, Mosallam, 2021; Labrague, de los Santos & Fron- 2022; Odom-Forren, 2022). Poročila iz ZDA kaže- da, 2022; Taskiran-Eskici & Baykal, 2022; Zárate - jo, da so potrebe po potujočih medicinskih sestrah Grajales, et al. , 2022). Posledice neizvedene zdra- »eksponentno narasle«, in sicer za 35 % v letu vstvene nege za organizacijo v smislu zagotavljanja 2020, v letu 2021 pa naj bi še za 40 % (Adegbe- storitev in varnosti pacientov so več kot očitne. Po- san, 2022). Raziskava, ki so jo leta 2022 naročili na leg tega predstavlja neizvedena zdravstvena nega Royal College of Nursing v Angliji, da bi podkrepili dodaten stres za medicinske sestre, saj povzroča svoje pozive za pravično plačilo in varne kadrovske moralno škodo, nezadovoljstvo z delom in vča- normative, je pokazala, da najemanje medicinskih sih tudi izgorelost. Medicinske sestre se zavedajo, sester preko agencij organizacije v javnem zdra- da ne zagotavljajo potrebne stopnje kakovosti zdra- vstvu na leto stane približno 21.300 funtov več kot vstvene oskrbe zaradi nezadostnega števila zapo- trenutni stroški stalno zaposlene medicinske sestre slenih ali zaradi pomanjkanja virov. Organizacije, (London Economics/RCN, 2022). ki se ne odzovejo učinkovito na signal, da prihaja do neizvedene zdravstvene nege, s tem še poslab- Še en kazalnik pomanjkanja delovne sile v zdra- šujejo zdravstvene izide in prispevajo k višji stopnji vstveni negi, ki je povezan s precejšnjimi stroški, je izgorelosti med medicinskimi sestrami. 2.6 PROTESTI IN STAVKE MEDICINSKIH SESTER: ZADNJI IZHOD Kadar medicinske sestre v službi niso deležne pod- diji, Peruju, Španiji, Ugandi, ZDA, v Združenem pore ali so prisiljene delati v neznosnih pogojih, jim kraljestvu in v Zimbabveju. preostane le še en izhod – protesti in stavke za do- sego izboljšanja pogojev, če se organizacija, kjer so Rezultati nedavne analize trendov na področju zaposlene, ni želela odzvati. V zadnjih 12 mesecih stavk in drugih protestov zdravstvenih delavcev iz se je število protestov in stavk medicinskih sester 85 držav kažejo, da je med letoma 2019 in 2021 povečalo kot še nikoli prej. S stavko želijo opozo- prišlo do kar 62-% povečanja v številu prote- riti na nezadovoljiv odziv države in delodajalcev stov zdravstvenih delavcev (z 2.416 protestov na njihova opozorila glede varnosti na delovnem na 3.913). »Pri skoraj vseh« sodelujočih državah je mestu, delovnih pogojev in pomanjkanja varnih prišlo do občutnega povečanja v skupnem številu kadrovskih normativov. protestov, »v nekaterih državah, na primer v Mehiki, Argentini, Peruju, Alžiriji in Kazahstanu, pa je bilo Mednarodni svet medicinskih sester spremlja, v povišanje še posebej izrazito ... Od skupno 6.589 katerih državah prihaja do protestov in stavk medi- zabeleženih protestov med letoma 2020 in 2021 je cinskih sester ter beleži s tem povezane aktivnosti. bilo približno pol (3.213) neposredno povezanih Zaznal je »zaskrbljujoče povečanje števila sindikal- z opozorili zdravstvenih delavcev glede neza- nih akcij med medicinskimi sestrami, kar je simptom dostne podpore pri spopadanju s covidom-19 krize zdravstvenih sistemov svetovnih razsežnosti« (Brophy et al. , 2022). (ICN, 2022d). Podatkovna baza ICN ter analiza pro- testov v zdravstvenem sektorju (Essex & Weldon, V nekaterih državah, na primer v Združenem kra- 2021) kažeta, da do stavk prihaja v številnih drža- ljestvu (Crerar & Stacey, 2023) in v Zimbabveju vah, med drugim v Angoli, Avstraliji, Argentini, (Ndlovu, 2023), je to privedlo do poskusov vlade Bosni, na Danskem, na Finskem, Franciji, Nem- za uveljavitev novih, omejujočih ‘protistavkov- čiji, Italiji, Keniji, Mehiki, Maroku, na Novi Zelan- nih’ zakonov, saj so na primer skušali omejiti dr- Mednarodni svet medicinskih sester 35 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV žavna združenja medicinskih sester in sindikate pri ljih. Vlade in delodajalci ne priznajo vedno v celoti možnosti organiziranja stavke ali pa so uzakonjali opozoril medicinskih sester glede varnosti, števila sankcije za stavke. zaposlenih in delovnih pogojev. Nizke plače niso edini razlog za stavke. Vlade igrajo ključno vlogo, Stavka je zelo jasen izraz nezadovoljstva medi- saj morajo odpraviti temeljne vzroke za stavke. cinskih sester in posledica neodzivanja na njihove Rezultati pregledne raziskave SZO o stavkah zdra- potrebe. Skokovita rast v številu stavk, odkar je vstvenih delavcev so pokazali, da »je bil dogovor pandemija prvič izbruhnila, je še en opozorilni pogosteje dosežen, če so bili v pogajanja vključeni znak, da so številni zdravstveni sistemi še ved- predstavniki partnerjev za kolektivna pogajanja in no v krizi ter da prizadevanja za obnovo zdra- visoki vladni predstavniki« (Russo et al. , 2019). vstvenih sistemov še ne stojijo na trdnih teme- 2.7 PODPORA ZA MEDICINSKE SESTRE: TREBA JE IZVESTI OCENO VPLIVA NA DELOVNO SILO V ZDRAVSTVENI NEGI Raziskave in poročila, navedeni v prejšnjem ukrepi za zaščito delavcev v zdravstveni negi, na- razdelku tega poročila, nudijo vpogled v trenu- črtujejo prihodnje potrebe po delavcih v zdravstveni tno stanje, ki je skrb vzbujajoče: izgorele me- negi in sprejmejo ukrepi, da bi se zmanjšal primanj- dicinske sestre in zdravstveni sistemi v krizi, kljaj medicinskih sester. možnosti za njihovo okrevanje in obnovo pa so močno omejene. Prišlo je do začaranega kroga, Vsak zdravstveni sistem in vsaka država mora- ko večja potreba po medicinskih sestrah vodi do ta zato raziskati in pridobiti znanstvene podatke o manj razpoložljivih kadrov v zdravstveni negi, več temeljnih vzrokih za težave, s katerimi se srečuje je odsotnosti in nižje je zadržanje kadrov, kar spet delovna sila v zdravstveni negi, to pa lahko storita vodi do manj razpoložljivega kadra, zaradi česar z rednim ocenjevanjem vpliva na delovno silo v še več medicinskih sester pusti službo ali to na- zdravstveni negi. Svetovna zdravstvena organi- merava storiti. zacija se je v Globalni strategiji o človeških virih v zdravstvu iz leta 2016 (WHO, 2016b, odst. 71) za- Primanjkuje nam standardiziranih, zanesljivih in vzela za ocenjevanje in vrednotenje vpliva na de- primerljivih podatkov o izgorelosti, odsotnosti, lovno silo, tam so navedene tudi možnosti in modeli fluktuaciji in zgodnjem upokojevanju medicinskih izvajanja tega (Nove, Cometto & Campbell 2017). sester zaradi covida-19. Obstajajo velike vrzeli v Nujno je treba razviti in uporabljati specifično, stan- podatkih, kot se je pokazalo v nedavnem sistema- dardizirano orodje za oceno vpliva tičnem preglednem članku o pandemiji in delovni na delovno silo v zdravstveni negi med odzivom na sili v zdravstvu: »Bistvene vrzeli v podatkih obsta- pandemijo (Chan et al. , 2021), in sicer iz dveh ključ- jajo na primer na področjih poklicnih in psihosocial- nih razlogov. nih dejavnikov, ki vplivajo na absentizem in tvega- nje za izgorelost, s spolom povezanih pomislekov Prvič je treba hitro opozoriti na škodo, ki je bila glede človeških virov v zdravstvu, ocenah držav povzročena zdravju in dobremu počutju medi- z nizkimi in srednjimi dohodki ter ocenah stanja s cinskih sester kot posameznicam. Kot smo že konkretnimi ukrepi, ki bi lahko služile kot temelj za poudarili, postaja vse bolj očitno, da številne me- okrevanje po pandemiji ter trajnostno naravnanost dicinske sestre trpijo zaradi izgorelosti ter drugih storitev za zdravljenje nenalezljivih bolezni« (Gup- fizičnih in psihičnih stanj, tudi posttravmatske stres- ta et al. , 2021). ne motnje, ali pa so visoko rizične za vsa ta stanja zaradi nadur in dela v izjemno zahtevnem okolju, Nobena država ne bo varna pred tem, da večje pogosto z nezadostno podporo in osebno zaščitno število medicinskih sester ne bi zapustilo njenega opremo. Takoj je torej treba zagotoviti učinkovitejšo zdravstvenega sistema; tako je na primer v številnih podporo glede kadrovskih normativov in delovnega državah OECD z visokimi dohodki delež medicin- okolja, pa tudi primerno, dolgoročno svetovanje in skih sester pred upokojitvijo že zdaj relativno visok podporo za zaposlene, ki so pod velikimi pritiski in v teh državah je višje tveganje, da se bodo odho- (Williams et al. , 2020). di medicinskih sester povečali. Nujno moramo čim prej zagotoviti, da bodo države in zdravstveni Kot smo poudarili že v prejšnjem razdelku, je ključ- sistemi lahko bolj natančno in hitreje ocenili tre- ni element okrevanja in obnove zdravstvenih sis- nutne in prihodnje izgube medicinskih sester, temov v tem, da se ukrepi ter prizadevanja stroke saj se lahko na podlagi teh informacij sprejmejo in vodstvenih delavcev ne osredotočajo na večjo 36 Mednarodni svet medicinskih sester 2. COVID-19, OBNOVA ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN NJEN VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE ‘vzdržljivost’ medicinskih sester, ki naj ‘stisnejo pov na ravni zdravstvene politike (Buchan, Williams zobe’ in prenašajo neznanske obremenitve, temveč & Zapata, 2021) in zagotovili natančnejše ocene, morajo delodajalci in organizacije prevzeti odgovor- potrebne za prihodnje načrtovanje delovne sile v nost za ustvarjanje in ohranjanje spodbudnih delov- zdravstveni negi. nih pogojev ter za zagotavljanje zadostnega števila Ti podatki predstavljajo osnovo za sprejemanje zaposlenih. To je edini način, da lahko zdravstveni vseh poučenih ukrepov, namenjenih zaščiti in sistemi okrevajo in da jih lahko obnovimo. nudenju podpore medicinskim sestram v obdob- ju okrevanja ter obnove zdravstvenih sistemov. Poleg tega je treba pridobiti natančnejše, bolj Lahko nam pomagajo določiti prave razloge za popolne in primerljive podatke o celokupnem pomanjkanje medicinskih sester, nakažejo, kje je vplivu pandemije na okužbe, dolgi covid in stop-pomanjkanje v danem trenutku največje, uporabni njo umrljivosti med medicinskimi sestrami, na pa so tudi za izdelavo scenarijev na podlagi potreb število medicinskih sester, odsotnosti (ter raz- in scenarijev za obnovo zdravstvenih sistemov, ki loge zanje), fluktuaciji zaposlenih v zdravstve- upoštevajo potrebo po učinkovitem odzivanju na ni negi in trende upokojevanja. Tudi te podatke trenutne in prihodnje težave z zagotavljanjem ka- potrebujemo čim prej, kolikor je mogoče »v realnem dra v zdravstveni negi. času«, da bi služili kot osnova za sprejemanje ukre- Mednarodni svet medicinskih sester 37 OKREVANJE IN OBNO OKREV V ANJE IN OBNO A: VL V AGANJA V MEDICINSKE SESTRE Z AGANJ A VEČJO UČINKO A VEČJO UČINK VI O T VI OST ZDRAVST T VENIH SISTEMOV VENIH SISTEMO 03 TRETJE POGLAVJE 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 3.1 POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER: POSLEDICA NEZADOSTNIH UKREPOV Pandemija covida-19 je medicinske sestre v vseh negi iz svoje države na podlagi ukrepov, ki so jih državah sveta izjemno obremenila. Kot smo ome- sprejeli zdravstveni sistemi in vlade, da bi hitro po- nili v prejšnjem poglavju, morajo sistemski ukrepi večali obseg delovne sile v zdravstveni negi. Tako upoštevati in se odzvati na osebne stiske medicin- so medicinskim sestram naložili nadure, skušali skih sester med pandemijo, po drugi strani pa so prepričati delovno neaktivne medicinske sestre, da nujno potrebni tudi ukrepi glede vse večje vrzeli bi se vrnile na delo, premeščali študente zdravstve- v razpoložljivem kadru v zdravstveni negi, ki jo je ne nege v klinična okolja in zaposlovali medicinske še poglobila pandemija covida-19. Brez finančno sestre iz drugih držav po skrajšanih postopkih. To podprtih, usmerjenih sistemskih ukrepov se bo ta so bili ukrepi v izrednih razmerah, ki pa so dol- vrzel najverjetneje še povečevala. goročno nevzdržni. Poleg tega lahko zakrijejo zmanjšano razpoložljivost dolgoročnega oz. Da bi razumeli dinamiko zagotavljanja dovolj ve- stalnega kadra v zdravstveni negi, saj bodo priza- likega števila medicinskih sester, je treba najprej devanja za obnovo zdravstvenih sistemov prinesla ovrednotiti dejavnike, ki vplivajo na zagotavljanje dodatne delovne obremenitve in povečala stopnjo medicinskih sester iz lastne države, seveda ob upo- izgorelosti med medicinskimi sestrami. števanju vpliva pandemije. Do pomanjkanja delov- ne sile v zdravstveni negi pride, kadar so potrebe Številni jasni znaki že zdaj kažejo na to, da je po- večje od razpoložljivega kadra. Kot že rečeno, se manjkanje medicinskih sester vse večje. V Organi- je ta primanjkljaj med pandemijo v številnih državah zaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) povečal, ob potrebah po obnovi zdravstvenih sis- so v poročilu o zdravstvenih sistemih v Evropi iz leta temov pa ponovno prihaja do izraza. Države mo- 2022 opozorili na pomanjkanje medicinskih sester rajo nadomestiti medicinske sestre, ki so odšle (ali in omejitve pri ukrepih: »Potreba po medicinskih pa bodo to še storile zaradi izgorelosti ali staranja sestrah naj bi se v prihodnjih letih še povečevala delovne sile), zadržati tiste, ki so ostale in zaposliti zaradi staranja prebivalstva, s tem, da se tudi števil- dodaten kader v zdravstveni negi, da bi zadostili po- ne medicinske sestre bližajo starosti za upokojitev. večanim in spremenljivim potrebam po tem kadru. Treba je povečati stopnjo zadržanja v poklicu, da se ne bi trenutno in prihodnje pomanjkanje medi- Kot smo že pojasnili, so v prvi fazi pandemije šte- cinskih sester še povečalo. V številnih državah vilne države zagotovile več delavcev v zdravstveni so v želji, da bi naslovili vse večje pomanjkanje 38 Mednarodni sv Mednar et medicinskih sester odni sv 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 medicinskih sester, povečali število vpisnih mest na umrljivostjo, bolnišničnimi okužbami in pomotami študijskih programih zdravstvene nege, toda trajalo pri odmerjanju zdravil pri pacientih, pri medicinskih bo nekaj let, preden bo učinek tega ukrepa opazen. sestrah pa z višjo stopnjo izgorelosti, poškodbami z V nekaterih državah pa na pomanjkanje medicin- injekcijsko iglo in drugimi ostrimi predmeti, absen- skih sester še vedno odgovarjajo z zaposlovanjem tizmom ter namero, da pustijo službo.« Do podob- medicinskih sester iz tujine, čeprav lahko to še po- nih rezultatov so prišli tudi raziskovalci v nedavnem veča pomanjkanje te delovne sile v državah, od ko- sistematičnem preglednem članku, ki so preučevali der medicinske sestre prihajajo.« (OECD/Evropska število medicinskih sester in zdravstvene izide v unija, 2022) akutni zdravstveni negi, pri čemer so se osredoto- čali na longitudinalne študije. Na podlagi pregleda V analizi delovne sile v zdravstveni negi in drugih 27 raziskav so zaključili, da »ni skoraj nobenega zdravstvenih delavcev iz 53 držav evropske regije dvoma«, da »je večje število diplomiranih medicin- SZO so avtorji izrazili zaskrbljenost zaradi staranja skih sester na bolnišničnih oddelkih vzročno pove- dela zdravstvenih delavcev: »Staranje zdravstvenih zano z nižjo umrljivostjo« (Dall’Ora et al. , 2022). delavcev na območju celotne regije je nekaj, kar nas mora skrbeti, saj ogroža trajnostno naravna- Primanjkljaji se razlikujejo v različnih državah in na nost delovne sile – delavce, ki se upokojijo, je na- različnih področjih, predvsem pa so se povečale mreč težko nadomestiti.« V poročilu poudarjajo tudi, potrebe po medicinskih sestrah z znanji iz inten- da je treba izvesti dodatne raziskave o razlikah med zivne nege, javnega zdravja, duševnega zdravja in spoloma in poklicni segregaciji, da bi lahko izkoristili primarnega zdravstva/znanjem za oskrbo kroničnih vse kompetence žensk in priznali njihov prispevek. bolezni; prav tako je treba razviti ali povečati število V sklepu pišejo, da morajo države v evropski regiji medicinskih sester specialistk in tistih z napredni- »ohraniti in razviti delovno silo v zdravstvu ter zago- mi znanji, torej diplomiranih medicinskih sester na toviti njihovo zdravje in dobro počutje« ter dodajajo naprednejših oblikah dela. Le tako bo zdravstveni deset ukrepov za izboljšanje položaja zdravstvenih kader bolj učinkovit. Kot so na OECD zapisali v po- delavcev (WHO Europe, 2022). ročilu leta 2022: »Ocene dela diplomiranih medicin- skih sester z naprednimi znanji iz Finske, Irske in V poročilu OECD iz leta 2022 o zdravstvenih sis- Združenega kraljestva so pokazale, da lahko te me- temih v azijsko-pacifiški regiji (OECD/WHO, 2022) dicinske sestre pripomorejo k izboljšanemu dostopu opozarjajo na velike razlike v številu medicinskih do storitev in h krajšanju čakalnih dob, ob tem pa sester v različnih državah in območjih te regije. Ne- precejšnjemu deležu pacientov zagotavljajo enako katere države z visokimi dohodki, na primer Avstra- kakovost oskrbe kot zdravniki – recimo pacientom lija, Japonska in Nova Zelandija, imajo več kot z lažjimi bolezenskimi stanji in tistimi, ki potrebuje- 10 medicinskih sester na 1.000 prebivalcev, drža- jo rutinske kontrolne preglede« (OECD/ Evropska ve in območja z nizkimi dohodki, na primer Papua unija, 2022). Nova Gvineja, Pakistan in Bangladeš pa jih imajo bistveno manj: eno medicinsko sestro ali manj na Pri pridobivanju novih medicinskih sester bi se mo- 2.000 prebivalcev. V povprečju imajo v državah s rali v državah osredotočiti predvsem na izobraže- srednjimi dohodki (revnejše države iz te skupine) in vanje medicinskih sester doma, pri čemer bi se še nizkimi dohodki iz azijsko-pacifiške regije manj kot zlasti morali osredotočati na izobraževanje medicin- dve medicinski sestri na 1.000 prebivalcev. skih sester z naprednimi znanji ali specializacijami; kot drugotni ukrep bi se lahko v državah z zadostni- Kot je povzeto v nedavnih poročilih OECD, SZO in mi viri zatekli k aktivnemu zaposlovanju medicinskih drugih ključnih deležnikov, se vse več držav začenja sester iz tujine. V tem poglavju poročamo o omenje- zavedati, da morajo vlagati v ukrepe za povečan nih trendih in dejavnikih, zaključujemo pa z jasnim obseg delovne sile v zdravstveni negi, saj bodo sporočilom oblikovalcem politik: osredotočati se je s tem zadostili vse večjim potrebam po medicinskih treba na samozadostnost delovne sile v zdra- sestrah zaradi pandemije in obnove zdravstvenih vstveni negi. sistemov ter ukrenili kaj za zadržanje trenutne de- lovne sile v zdravstveni negi zaradi izgorelosti. Če je medicinskih sester premalo, to negativno vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe in na zdra- vstvene izide, poleg tega je to ena od ključnih omejitev za obnovo zdravstvenih sistemov. V nedavnem sistematičnem preglednem članku so avtorji zbrali podatke o številu medicinskih sester in o zdravstvenih izidih v državah z nizkimi in srednji- mi dohodki (Assaye et al. , 2021). Na podlagi pre- gleda 27 raziskav v teh državah so zaključili, da so »[v]ečje število pacientov na medicinsko sestro in večje delovne obremenitve povezani z bolnišnično Mednarodni svet medicinskih sester 39 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV 3.2 RAZPOLOŽLJIVOST MEDICINSKIH SESTER, IZŠOLANIH DOMA, SE RAZLIKUJE, A JE POGOSTO NEZADOSTNA Vse države z zadostnimi viri bi morale načrtovati, Avtorji poročila Stanje zdravstvene nege po svetu da izobrazbo iz zdravstvene nege pri njih pridobi so pokazali, da je v državah z visokimi dohodki štu- dovolj oseb (stopnja dokončanja študija je dovolj dij dokončalo več kot trikrat več diplomiranih medi- visoka), da lahko zagotovijo dolgoročno vzdržnost cinskih sester (v povprečju 38,7 diplomirane medi- zdravstvenega sistema – potrebujejo dovolj novega cinske sestre na 100.000 prebivalcev) kot v državah kadra, da lahko nadomesti tiste, ki odhajajo, ter še z nizkimi dohodki (10,4) (WHO, 2020a, str. 47). A dodatne medicinske sestre z zahtevanimi znanji za- tudi med državami z visokimi dohodki so v stopnjah radi povečanih potreb, ki so nastale zaradi potrebe dokončanja študija velike razlike, kar je posledica po prenovi zdravstvenega sistema. zelo različnih odločitev o vlaganju v domačo delov- no silo v zdravstveni negi ter pomemben dejavnik, Dejansko pa v nekaterih državah ne vlagajo dovolj ki povzroča večje aktivno zaposlovanje medicinskih v izobraževanje zadostnega števila medicinskih sester iz tujine. V analizi, izvedeni leta 2022, so v sester, da bi zadostili svojim potrebam po kadru iz pisarni SZO za evropsko regijo podali oceno, da je zdravstvene nege. To je bilo izpostavljeno v poroči- število diplomiranih medicinskih sester kot odstotek lu Stanje zdravstvene nege po svetu (SOWN) leta delovne sile v 53 državah iz te regije bil zelo razli- 2020, kjer so bile dodatne investicije za povečanje čen: od manj kot 1 % pa do 25 % (WHO Europe, delovne sile v zdravstveni negi eden od glavnih 2022). ukrepov. Kot smo zapisali zgoraj, so do podobnega zaključka prišli tudi na OECD ter na SZO v okviru Te razlike so prikazane na sliki 1, ki kaže število me- svetovnih Strateških usmeritev za zdravstveno in dicinskih sester, ki končajo študij, na 100.000 prebi- babiško nego. valcev v nekaterih državah OECD. Slika 1. Izbrane države OECD, število medicinskih sester, ki končajo študij, na 100.000 prebivalcev za leto 2021 ali zadnje leto, ki je na voljo 120 100 80 60 40 20 0  št. medicinskih sester, ki končajo študij, na 100.000 prebivalcev Vir: OECD, n. d. 40 Mednarodni svet medicinskih sester 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 Med prikazanimi srednje velikimi OECD državami (razpon: 0,2–13,4 %), poleg tega bi bilo treba po- na sliki 1 je bila stopnja dokončanja študija več kot večati absorpcijsko sposobnost. Številčno je medi- štirikrat višja v Avstraliji (več kot 100 na 100.000) v cinskih sester leta 2018 najbolj primanjkovalo med primerjavi s Poljsko; stopnja dokončanja študija je drugim v Bangladešu, Indiji, Indoneziji, Nigeriji bila nizka tudi na Portugalskem (26), v Čilu (28) in in Pakistanu. Zaradi rasti prebivalstva v številnih na Irskem (31). Visoka pa je bila še na Norveškem državah z nizkimi dohodki se bodo potrebe po me- (76) in na Finskem (68). Kot je prikazano na sliki 1, dicinskih sestrah še povečale, ne glede na to, kak- obstajajo med državami, vključenimi v Organizaci- šen je trenutni profil delovne sile. Tako na primer jo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), projekcije na osnovi rasti prebivalstva za Nigerijo precejšnje razlike v dotoku novega kadra v zdra- kažejo, da se bo od leta 2016 do 2030 primanjkljaj vstveni negi na podlagi zaključenega šolanja doma. povečal na do 140.000 medicinskih sester in babic, Te države, ki so torej na podlagi zaključenega šo- kar je 29 % več kot leta 2016 (Adebayo et al. , 2016). lanja doma zagotovile zelo različno število ‘novih’ medicinskih sester, so se morale spoprijeti z istim Pri Svetovni banki so v leta 2021 objavljenem po- izzivom: pandemijo, zaradi katere so se potrebe po ročilu preučili trg dela za medicinske sestre v 14 medicinskih sestrah čez noč močno povečale. državah vzhodne, osrednje in južne Afrike (Boc- vana, Svazi, Kenija, Lesoto, Malavi, Mavricij, Število novih medicinskih sester in njihove primanj- Mozambik, Namibija, Ruanda, Sejšeli, Južna kljaje je sistematično težje oceniti v številnih drža- Afrika, Južni Sudan, Tanzanija, Uganda, Zambija vah z nizkimi in srednjimi dohodki zaradi obstoje- in Zimbabve) (World Bank Group et al. , 2021) ter čih podatkovnih omejitev, toda v poročilu Stanje ugotovili, da so potrebe po medicinskih sestrah na- zdravstvene nege po svetu (SOWN) je poudarjeno, raščale, a v javnem sektorju je bilo še vedno veliko da so države z najnižjo gostoto medicinskih sester prostih delovnih mest (med 30 % in 55 %) ter zaklju- predvsem v regijah SZO Afrika, jugovzhodna Azija čili, da medicinske sestre ne zapolnijo prostih de- in vzhodno Sredozemlje ter v delih Južne Amerike. lovnih mest zaradi »nizkih plač, oddaljenosti kraja Leta 2018 so v tem poročilu zapisali, da »so neena- zaposlitve, pomanjkanja dodatnih storitev in slabih kosti v dostopnosti kadra v zdravstveni negi pred- delovnih pogojev« (World Bank Group et al. , 2021, vsem posledica plač, tako da imajo v državah z niz- str. 26). kimi dohodki v povprečju 9,1 medicinske sestre na 10.000 prebivalcev, v državah z visokimi dohodki pa Pri SZO so nedavno objavili oceno vpliva pandemi- 107,7«, (WHO, 2020a, str. 43), kar je desetkrat več. je in izzivov, povezanih z obnovo zdravstvenih siste- mov, na zdravstvene delavce v petih državah Južne Prav tako ugotavljajo, da je stopnja dohodka v dr- Amerike (Bolivija, Čile, Kolumbija, Ekvador in žavah tesno povezana s pomanjkanjem delovne Peru) ter poudarili, kako pomembna je trajnostna sile v zdravstveni negi. Kar 89 % vseh primerov naravnanost: »Največji izziv je, kako razviti meha- pomanjkanja medicinskih sester iz leta 2018 je bilo nizme za absorpcijo novih zdravstvenih kadrov ter ugotovljenih v državah z nizkimi in srednjimi do- tako zmanjšati primanjkljaje iz obdobja pred pande- hodki. Po oceni poročila SOWN bi moralo število mijo in kadrom zagotoviti boljše pogoje zaposlitve, medicinskih sester, ki vsako leto končajo šolanje, vključno z višjo plačo, kar pa je predvsem odvisno od 2018 do 2030 v povprečju narasti za 8,8 %, če od zagotovitve zadostnih sredstev financiranja.« bi hoteli odpraviti pomanjkanje delavcev v zdra- (WHO, 2021b, str. viii) vstveni negi v državah, kjer jih najbolj primanjkuje 3.3 BREZPOSELNOST IN POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER: PARADOKS IN POSLEDICA NEUSPEŠNIH POLITIK Kot smo zapisali že v uvodu tega poročila, je za trg 2021). Do tega lahko pride iz treh razlogov: število v delovne sile v zdravstveni negi v nekaterih državah domovini izšolanih medicinskih sester in/ali skupno značilen svojevrsten paradoks: medicinskih sester število razpoložljivih medicinskih sester je manjše primanjkuje, hkrati pa ostajajo brezposelne (ali pod- od potreb; prenizke plače in slabi delovni pogoji, zaposlene, kot poročajo iz Mehike) (Aristizabal, Ni- zaradi česar se osebe z izobrazbo iz zdravstvene genda & Serván-Mori, 2019). nege ne odločajo za zaposlitev na tem področju; ali pa so sredstva, namenjena zaposlovanju medi- SZO v Afriki temu pravi »paradoks brezposelnosti cinskih sester v javnem sektorju, premajhna, da bi zdravstvenih delavcev v državah, kjer jih močno zadostila povpraševanju (temu se reče tudi ‘fiskalna primanjkuje« (WHO regionalna pisarna za Afriko, kapica’). Mednarodni svet medicinskih sester 41 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Trenutno so najbolj zaskrbljujoči strukturni vzroki, soočajo s prostimi delovnimi mesti za medicinske zaradi katerih v nekaterih državah omejujejo jav- sestre v javnem zdravstvu ter hkrati z brezposelno- nofinančne izdatke in proračune, s čimer onemo- stjo med medicinskimi sestrami. Leta 2018, ko je gočajo uveljavitev učinkovitih ukrepov za zmanjše- bila analiza opravljena, naj bi v zvezni državi Čatis- vanje primanjkljaja medicinskih sester. Tak primer garh bivalo približno 25.000 kvalificiranih medicin- je Gana, kjer so brez zakonskega nadzora pove- skih sester, od tega jih je bilo približno 8.000 brez- čali število vpisnih mest v študijske programe zdra- poselnih. In to ne glede na to, da so bila v javnih vstvene nege, tako da se je število medicinskih se- ustanovah razpisana prosta delovna mesta (kar je ster zelo povečalo in preseglo projekcije ministrstva deloma posledica dolgotrajnih postopkov zaposlo- za zdravje, kar se je končalo z »desetletjem napak vanja) (Garg et al. , 2022). v izvedbi, ki jih ni nihče odpravil, ter stalnim pomanj- kanjem medicinskih sester in babic na točkah za Brezposelne medicinske sestre v državi, ki se hkrati zagotavljanje storitev, medtem ko je na tisoče izšo- spopada s pomanjkanjem te delovne sile, so opo- lanih medicinskih sester in babic bilo brezposelnih zorilno znamenje, da je nekaj narobe na področju celo štiri leta in so s protesti opozarjale, da potrebu- financiranja, učinkovitosti ukrepov in načrtovanja. jejo službo« (Asamani et al. , 2020). So znak škode, ki si jo država povzroča sama. To lahko postane še bolj skrb vzbujajoče, če se zara- S podobnimi težavami se soočajo tudi v drugih dr- di tega medicinske sestre izseljujejo iz države, saj žavah. V Lesotu je bila kljub primanjkljaju medi- na svojem strokovnem področju ne morejo najti cinskih sester skoraj tretjina medicinskih sester in zaposlitve za plačo, ki bi se jim zdela dovolj viso- babic (28,43 %, n=1349) brezposelnih, kar je prib- ka. Ukrepi, povezani s prerazporejanjem sredstev, ližno 4 % več od splošne stopnje brezposelnosti v zmanjševanjem brezposelnosti in večjega zaposlo- državi (ki znaša 24 %) – vse to zaradi pomanjkanja vanja naj bodo osredotočeni na učinkovite postop- sredstev (Asamani et al. , 2022). ke zaposlovanja ter na dvig fiskalne kapice, da se lahko razpoložljive medicinske sestre zaposli ter s V indijski zvezni državi Čatisgarh je analiza trga de- tem zadosti potrebam po njih. V nekaterih državah z lovne sile pokazala, da je izšolanih precej medicin- nizkimi dohodki bo za dosego tega cilja morda treba skih sester, zlasti na zasebnih šolah, a zaradi »po- pozvati k donacijam za tehnično opremo in zagoto- manjkanja verodostojnega sistema akreditacije« se vitev financiranja. 3.4 ZA OBNOVO ZDRAVSTVENEGA SISTEMA JE POTREBNIH VEČ MEDICINSKIH SESTER Za zdaj imamo na voljo omejeno število standar- ko je bila stopnja prostih delovnih mest 10,5-% diziranih analiz na državni ravni, ki bi upoštevale (NHS Digital, 2022); nedavne projekcije pa kažejo, vpliv pandemije na projekcije glede potreb po me- da bi lahko do 2024 do 2025 potrebovali 69.000 do- dicinskih sestrah in glede na dejansko razpoložljivo datnih medicinskih sester, da bi zadostili povečanim število medicinskih sester. A rezultati raziskav, ki so potrebam zaradi obnove zdravstvenega sistema po na voljo, nikakor niso spodbudni. Spodaj navajamo pandemiji (The Health Foundation, 2021). primere različnih držav, ki vsi kažejo na občutno po- manjkanje medicinskih sester, analize iz nekaterih Iz Nemčije poročajo, da »pandemija pospešuje držav pa kažejo, da se bo primanjkljaj še povečeval. širši trend, ki se je nakazoval že nekaj časa.« Na nemškem zavodu za zaposlovanje (Bundesagentur V Kanadi so poročila za tretjo četrtino leta 2022 für Arbeit) so ugotovili, da je bilo leta 2019 v pov- pokazala, da se je število prostih delovnih mest v prečju 15.000 prostih delovnih mest za diplomirane zdravstvu in socialnem varstvu povzpelo za 9,5 % medicinske sestre v dolgotrajni oskrbi in 12.400 v (+13.000) na kar 150.100 prostih delovnih mest, kar akutni negi, poleg tega so prosto delovno mesto v je nov rekord. Na četrtletni ravni se je število prostih dolgotrajni oskrbi zapolnili v povprečju v 205 dneh, delovnih mest povečalo za diplomirane medicinske prosto delovno mesto v bolnišnici pa v 174 dneh sestre in diplomirane medicinske sestre v psihiatri- (Bundesagentur für Arbeit, 2021, str. 14–16). V ne- ji (+17,0 % na 27.600); za negovalce, bolničarje in davnem poročilu iz Nemčije ugotavljajo, da »je na zdravstvene administratorje (+37,5 % na 26.200) ter trgu dela več prostih delovnih mest kot kvalificira- za tehnike zdravstvene nege (+20,7 % na 13.100) nih iskalcev zaposlitve. Strokovnjaki ocenjujejo, da (Statistični urad Kanade, 2022). bodo v zdravstveni negi do leta 2025 potrebovali 150.000 novih delavcev. Demografske spremembe Iz Anglije poročajo, da je bilo v okviru javnega zdra- v državi pa bodo ta položaj na srednji in dolgi rok le vstvenega sistema (NHS) 30. 9. 2022 11,9 % pro- še poslabšale« (GIZ, 2021). stih mest za diplomirane medicinske sestre (47.496 mest). Gre za povečanje v primerjavi z letom prej, 42 Mednarodni svet medicinskih sester 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 V nedavni analizi iz Indije glede pomanjkanja poklica. Ugotovili so, da bi »do leta 2030 primanj- zdravstvenih delavcev do leta 2047 (Sethi, 2022; kovalo 65.000 medicinskih sester na vseh ravneh KPMG, 2022) ugotavljajo, da imajo v tej državi tre- izobraževanja, če ne bi sprejeli nobenih ukrepov. To nutno 24,5 medicinske sestre in babice na 10.000 je deloma posledica dejstva, da se trenutno v Švici prebivalcev, kar pomeni 1,37 milijona medicinskih v zdravstveni negi izobražuje le približno polovica sester in babic premalo, da bi dosegli priporočilni oseb, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti«, zato se prag SZO, ki je 34,5 medicinske sestre in babice na močno zanašajo na zaposlovanje iz drugih držav 10.000 prebivalcev. Avtorji v zaključku med drugim (Wenger, 2021). izpostavijo, da »bo moralo v Indiji priti do velikega napredka na področju povečanja izobraževalne in- V ZDA so na Uradu za statistiko dela v napovedih frastrukture, usposabljanja obstoječe delovne sile, za zaposlovanje v obdobju 2021–2031 zapisali, da ustvarjanja pogojev, da bodo mladi hoteli delati v naj bi zaposlovanje medicinskih sester med letoma zdravstvu ter zagotavljanja drugih socialnih pred- 2021 in 2031 zraslo za 6 %; v tem desetletju naj nosti, da bi zdravstvo naredili zanimivo za zaposli- bi se v povprečju za diplomirane medicinske sestre tev v naslednjih desetletjih.« na leto sprostilo 203.000 delovnih mest. »Precej teh prostih delovnih mest bo nastalo zaradi potrebe po Iz Južne Afrike (Makgatho, 2022) poročajo, da se nadomestitvi zaposlenih, ki so zapustili poklic ali je število usposobljenih delavcev iz vseh poklicev odšli s trga delovne sile, na primer ker so se upoko- zdravstvene nege od leta 2013 zmanjšalo za skoraj jili« (Urad za statistiko dela ZDA, 2022). Toda novi 40 %, z Ministrstva za zdravje in Združenja bolnišnic podatki za delovno silo v zdravstveni negi v ZDA Južne Afrike pa poročajo, da trenutno v državi pri- kažejo, da se je leta 2021 skupni obseg diplomira- manjkuje »nekje med 26.000 in 62.000 medicinskih nih medicinskih sester zmanjšal za več kot 100.000 sester, predvsem diplomiranih medicinskih sester.« v enem letu – gre za »daleč največji padec v zadnjih štirih desetletjih.« Med drugim so k temu največ pri- V Singapurju so si za cilj zadali do konca leta 2023 spevali naslednji dejavniki: »zgodnje upokojevanje, delovno silo v zdravstveni negi povečati za 4.000 izgorelost in občutek nemoči zaradi pandemije, po- medicinskih sester. Od 4.000 medicinskih sester jih manjkanja časa za družino (zlasti skrb za otroke ali bo več kot polovica takšnih, ki so izobrazbo prido- ostarele) zaradi povečanih delovnih obremenitev, bile v tujini (približno 60 %). V Singapurju so v letu okužba s covidom-19 ter posledično pomanjkanje 2021 zabeležili povečan osip med domačimi in tuji- zaposlenih ter druge motnje v delovanju zdravstve- mi medicinskimi sestrami v javnem zdravstvu v pri- nih organizacij« (Auerbach et al. , 2022). merjavi z letom 2020. Med medicinskimi sestrami, ki so izobrazbo pridobile doma, je bil osip leta 2021 Zgornji primeri iz različnih držav kažejo, da se razli- 7,4 %, kar je več kot leto prej, ko je bil 5,4 %. Za ka med potrebnim in razpoložljivim kadrom v zdra- medicinske sestre, ki so izobrazbo pridobile v tujini, vstveni negi povečuje. Zaradi vpliva pandemije, nuj- se je osip leta 2021 več kot podvojil v primerjavi z nosti obnove zdravstvenih sistemov po pandemiji in letom prej in je znašal 14,8 % (Lim, 2022). v številnih državah tudi zaradi povečane pojavnosti kroničnih bolezni in staranja prebivalstva se potrebe V Švici so imeli novembra 2021 državni referendum po medicinskih sestrah povečujejo. Dovolj kadra je o pomanjkanju medicinskih sester, ki so ga sprejeli. težko zagotoviti, ker so številni delavci v zdravstveni Pod vodstvom švicarskega Strokovnega združenja negi zaradi pandemije in izgorelosti pustili službo in medicinskih sester bi radi izboljšali izobraževanje, ker demografske spremembe pomenijo tudi, da se povečali zagotavljanje kakovosti z več kadra, za- delovna sila stara in se vsako leto upokoji več me- gotovili poštene delovne pogoje in povečali ugled dicinskih sester. 3.5 POTREBE PO OBNOVI ZDRAVSTVENIH SISTEMOV VODIJO DO HITRE ZAČASNE REŠITVE – ZAPOSLOVANJA MEDICINSKIH SESTER IZ TUJINE Med pandemijo so se potrebe po medicinskih Tudi kjer je volja in nameravajo povečati vlaganja sestrah povečale, kar je razgalilo vse večje pomanj- v dodatno izobraževanje medicinskih sester doma, kanje kadra v zdravstveni negi na svetovni ravni. bodo minila vsaj tri ali štiri leta, preden bodo kadri V nekaterih državah so posledično začeli izobraže- z zaključeno izobrazbo vstopili na trg delovne sile. vati več medicinskih sester, a kot smo že opozorili, Toda za pomanjkanje delovne sile je treba najti re- obstajajo ogromne razlike v stopnjah dokončanja šitev prej, zato se v nekaterih državah z visokimi študija zdravstvene nege med državami, tudi v dr- dohodki znova in v še večjem obsegu zatekajo k za- žavah z visokimi dohodki. poslovanju medicinskih sester iz tujine in to vidijo kot Mednarodni svet medicinskih sester 43 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV hitro rešitev; pojav so v reviji Financial Times ime- V nekaterih državah z visokimi dohodki, kot so Av- novali »kdo da več za medicinske sestre« (Smyth & stralija, Anglija in Nemčija, se že dlje časa zana-Neville, 2022). šajo na medicinske sestre iz tujine, zdaj pa bi radi priseljevanje medicinskih sester iz drugih držav še pospešili. Že pred pandemijo je bil obseg preseljevanja medi- cinskih sester zelo velik in se je povečeval. Analiza V Avstraliji, kjer so zaradi pandemije potovalne ome- OECD je pokazala, da je leta 2019 v 36 državah jitve veljale dlje kot v drugih državah, so govorili o članicah OECD delalo več kot 550.000 medicinskih letalskem ‘uvozu’ medicinskih sester, predvsem iz sester, ki so izobrazbo pridobile v tujini, kar je precej Velike Britanije, Irske in drugih držav, kjer avstral- več kot 460.000 leta 2011 (OECD, 2019). Po nji- ski regulacijski organ pridobljene kvalifikacije šteje hovih podatkih se je število in/ali delež medicinskih za enakovredne tistim, pridobljenim v Avstraliji (Le- sester, ki so izobrazbo pridobile v tujini, še posebej Grand, 2021). Urad ministrstva za zdravje v Zahod- hitro povečal v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Švici, ni Avstraliji je ponujal kritje stroškov letalskega postopno rast so zabeležili tudi v Avstraliji, na Novi prevoza, selitve in štirinajstdnevnega obveznega bi- Zelandiji, v Kanadi in v ZDA (Socha-Dietrich and vanja v karantenskem hotelu, njihov cilj je bil do leta Dumont, 2021). 2023 zaposliti 2.800 medicinskih sester iz drugih delov države in iz tujine. Ponudba velja tako za av- V ZDA je bilo ocenjeno število delavcev v zdra- stralske medicinske sestre, ki so zaposlene v tujini, vstveni negi iz tujine najvišje, skoraj 197.000, sledi- kot za tuje medicinske sestre (Ely, 2021). V zvezni jo Združeno kraljestvo z več kot 100.000 takšnimi državi Novi Južni Wales so začeli izvajati »posto- delavci, Nemčija z 71.000 ter Avstralija s 53.000 pek zaposlovanja kadra iz tujine« (Visontay, 2021), v (OECD, 2020a, str. 3). Pri OECD so sklenili, da je zvezni državi Victoria pa ponujajo pomoč ob selitvi »pandemija covida-19 znova pokazala, da so me- vsem tujim in avstralskim zdravstvenim delavcem, dicinske sestre iz tujine ključne za delovanje zdra- ki se vračajo v domovino, še posebej medicinskim vstvenih sistemov v številnih državah OECD. Poleg sestram, ter pomoč pri ureditvi priseljenskega statu- tega se je med pandemijo okrepilo zavedanje o sa (Ministrstvo za zdravje, Victoria, 2022). pomembni vlogi in predanosti najbolj izpostavlje- nih zdravstvenih delavcev, razgalil se je obstoječi Kanadski provinci Nova Funlandija in Labrador naj izziv pomanjkanja delovne sile in pokazal bistveni bi odprli urad za zaposlovanje medicinskih sester prispevek medicinskih sester migrantk k delovni sili v Indiji; provinca Saskatchewan je organizirala za- v zdravstvu« (Socha-Dietrich and Dumont, 2021). poslitveni sejem na Filipinih; v New Brunswicku, Quebecu in Manitobi pa obljubljajo »na tisoče dolar- Tudi v poročilu Stanje zdravstvene nege po svetu jev« za zagotovitev licence in kritje drugih stroškov, (SOWN) so ugotovili, da se preseljevanje delavcev vključno z življenjskimi stroški, za medicinske sestre v zdravstveni negi povečuje in dodali: »[v] številnih iz tujine (McQuillan, 2022). V provinci Ontario je vla- državah z visokimi dohodki v različnih regijah sveta da zaupala nalogo povečanja števila medicinskih se preveč zanašajo na zaposlovanje medicinskih sester vladni Agenciji za zdravstveno nego; med drugim lahko medicinske sestre iz tujine opravlja- sester iz tujine zaradi majhnega števila tistih, ki kon- jo delo že, ko čakajo na pridobitev licence (Jones, čajo študij zdravstvene nege ali zaradi obstoječega 2022). V provinci Britanska Kolumbija pomagajo pomanjkanja«. Tako v poročilu predlagajo, da bi si medicinskim sestram, ki so izobrazbo pridobile v morale »države, ki se preveč zanašajo na medicin- tujini, da začnejo hitreje delati v zdravstvenem sis- ske sestre iz tujine, prizadevati za večjo samozado- temu s poenostavljanjem postopkov za ugotavlja- stnost na podlagi povečanih vlaganj v izobraževanje nje usposobljenosti kandidatov, pri tem imajo na iz zdravstvene nege doma« (WHO, 2020a, str. XIX). voljo 9 milijonov dolarjev za štipendije, namenjene kritju z akreditacijo povezanih stroškov (do katerih Preseljevanje medicinskih sester v tujino se naj bi bilo v prvem letu upravičenih 1.500 medicin-spet povečuje po krajšem obdobju v prvi fazi epi- skih sester iz tujine) ter z uvedbo novega profila: demije, ko so bila potovanja otežena. V številnih dr- usmerjevalne medicinske sestre kolegicam iz tujine žavah z visokimi dohodki se trudijo vse večje razlike pomagajo pri akreditacijskih postopkih in postopkih med potrebnimi in razpoložljivimi kadri premostiti s pridobivanja licence (Ministrstvo za zdravje, vlada pospešenim zaposlovanjem iz tujine. Med drugim province Britanske Kolumbije, 2022). to lahko pomeni, da medicinske sestre prednostno dobijo status priseljenca ali da se skrajšajo postop- Prav tako naj bi v provinci Quebec namenili 65 mi- ki za priseljevanje za to delovno silo. V poročilu za lijonov dolarjev za aktivno pridobivanje medicinskih OECD so strokovnjaki ugotovili, da je od začetka sester iz frankofonih držav: Alžirije, Kameruna, pandemije »veliko držav OECD, ki so se že prej Maroka, Tunizije in Mavricija (CBC News, 2022). zanašale na zdravstvene delavce iz tujine, uvedlo dodatne ukrepe za lažji vstop teh delavcev v državo V Angliji v zdravstveni politiki poudarjajo pomen in za priznanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v hitrega povečanja priseljevanja medicinskih se- tujini« (OECD, 2020b). ster, delodajalcem v sistemu javnega zdravstva 44 Mednarodni svet medicinskih sester 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 (NHS Employers, 2022) bodo v ta namen za- 2017 je očitno povečanje v zaposlovanju medicin- gotovili denarna nadomestila, dodajajo še, da skih sester iz tujine, ki se je v izbranem obdobju po- bodo postopke kmalu poenostavili, med drugim večalo šestkrat, vse to zaradi pomanjkanja kadra v bodo znižali zahteve za znanje jezika in skle- zdravstveni negi doma. V prvem obdobju leta 2020 nili nove bilateralne sporazume z drugimi drža- je razvidna začasna prekinitev zaradi pandemije vami. Decembra 2021 so delodajalce v sistemu covida-19, a ta učinek je bil do zdaj že skoraj izni- javnega zdravstva pozvali, »naj izkoristijo veliko čen zaradi ukrepov, usmerjenih v pospešeno zapo- priložnost in si spet zagotovijo čim več pomo- slovanje iz tujine, zaradi katerih se je v Združenem či medicinskih sester iz tujine« s pospešenim kraljestvu lahko po hitrem postopku zaposlilo veliko zaposlovanjem iz tujine (Collins, 2021). število medicinskih sester iz drugih držav. V eno- letnem obdobju od septembra 2021 do septembra Na sliki 2 so prikazani podatki o novih zaposlitvah, 2022 se je v Združenem kraljestvu zaposlilo več kot ki jasno kažejo povečano priseljevanje medicinskih 24.000 novih medicinskih sester iz drugih držav, kar sester v Združeno kraljestvo v zadnjih letih. Od leta je največje povečanje v zgodovini (Buchan, 2023). Slika 2. Zaposlovanje ‘novih’ medicinskih sester iz tujine v Združenem kraljestvu v obdobju 2017–22, števila za polletna obdobja 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 Globalni kodeks praks SZO za mednarodno za- Način, kako britanska vlada uporablja bilateralne poslovanje zdravstvenega osebja (WHO 2021c) sporazume, je bil deležen nekaterih kritik, na pri- postavlja temelje za etični pristop k zaposlovanju mer glede Kenije (Kay, 2022) (ki so bile pozneje medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev opuščene) in Nepala. Obstaja sum, da naj nekateri iz tujine. V naslednjem razdelku tega poročila si ga bilateralni sporazumi ne bi bili sklenjeni popolnoma bomo podrobneje ogledali. V kodeksu je poudarjen v smislu obojestranske koristi ter naj bi služili le kot pomen obojestranske koristi ter medvladnih bila- način, kako obiti omejitve ter britanskim in drugim teralnih sporazumov o zaposlovanju, vsebuje tudi delodajalcem omogočili aktivno zaposlovanje medi- tako imenovani ‚rdeči seznam‘ prepovedanih držav, cinskih sester iz držav na rdečem seznamu. K tej iz katerih naj druge države ne bi aktivno zaposlova- temi se bomo v poročilu še vrnili. le. V šestih mesecih od aprila do septembra 2022 je več kot 2.200 (20 %) novih medicinskih sester iz V Nemčiji razvijajo pristop ‘trojne koristi’ pri zapo- tujine prišlo v Združeno kraljestvo iz dveh ‘prepove- slovanju medicinskih sester iz tujine (GIZ, 2021), danih držav’: Nigerije in Gane. delovno silo naj bi pridobivali med drugim iz Bo- sne in Hercegovine, s Filipinov in iz Tunizije. Mednarodni svet medicinskih sester 45 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Ta politika naj bi na osnovi bilateralnega sporazuma delalo več kot 550.000 medicinskih sester, ki so prinašala trojno korist: »Manj pritiska na trgih dela izobrazbo pridobile v tujini, kar je precej več kot izvornih držav, ki se srečujejo z brezposelnostjo 460.000 leta 2011 (OECD, 2019). Prav tako OECD medicinskih sester; nakazila za medicinske sestre poroča (OECD, 2020a, str. 9), da imajo manjše ka- migrantke predstavljajo razvojno spodbudo v izvor- ribske in pacifiške države ter afriške države eno nih državah; zmanjšano pomanjkanje medicinskih od najvišjih stopenj izseljevanja medicinskih sester sester v Nemčiji«. – več kot pol naj bi jih delalo v državah OECD z visokimi dohodki. Decembra 2022 so z Nove Zelandije sporočili, da bodo skrajšali postopke in »takoj izdali dovoljenje Raziskava ECSA Svetovne banke v 14 državah za bivanje« medicinskim sestram na podlagi spre- (Bocvana, Svazi, Kenija, Lesoto, Malavi, Mavri- memb v politiki priseljevanja (RNZ, 2022a). cij, Mozambik, Namibija, Ruanda, Sejšeli, Južna Afrika, Južni Sudan, Tanzanija, Uganda, Zambija V Švici je tretjina vseh medicinskih sester, ki so za- in Zimbabve) je pokazala, da se je zaradi izse- poslene v bolnišnicah, izobrazbo pridobila v tujini, ljevanja medicinskih sester zmanjšalo število toda med pandemijo se je odvisnost od kadra iz razpoložljivega kadra v zdravstveni negi v ‘izvornih’ tujine izkazala kot problematična: »Ko so se meje državah, kar pomeni, da bi se lahko »spopadale s zaprle, da bi se omejilo širjenje virusa, so se morali pomanjkanjem medicinskih sester zaradi visokih v Švici pogajati s sosednjimi državami, da bi zdra- potreb po tem kadru in bi posledično težko dosegle vstveni delavci iz tujine lahko še vedno prihajali k cilje trajnostnega razvoja«, prav tako izseljevanje njim delat« (Romy, 2021). predstavlja »neposredni in posredni strošek za vla- de izvornih držav, med drugim zaradi stroška izo- V ZDA so na Komisiji za diplomante tujih zdravstve- braževanja ter izgubljenih prihodkov na podlagi plač nih šol (CGFNS) v letnem poročilu navedli, da so in davkov« (World Bank Group et al. , 2021). v fiskalnem letu 2022 prejeli več kot 17.000 prijav VisaScreen® iz 116 držav, kar je 44 % več kot leta V poročilu ECSA so zapisali še, da se je delež v 2021 in 109 % več kot leta 2018. Kar 60 % vseh tujini izšolanih medicinskih sester med 14 država- prijav VisaScreen® so vložili delavci s Filipinov, pa mi razlikoval in bil obratno sorazmeren s številom v tudi stopnja zaposlovanja iz tujine na splošno se je domovini izšolanih medicinskih sester, ki se meri s povečala (CGFNS, 2022). stopnjo dokončanja študija (število oseb, ki v domo- vini pridobijo izobrazbo iz zdravstvene nege glede Medtem ko želijo zaposlovanje kadra iz tujine na ves razpoložljivi kader) (World Bank Group et al. , pospešiti v nekaterih državah, kjer se že dolgo 2021, str. 24). zanašajo na zdravstvene delavce iz tujine, se jim pridružujejo še nekatere nove ‘ciljne’ države z vi- V nedavnem poročilu o zdravstveni politiki, ki ga je sokimi dohodki, ki doslej niso bile tako aktivne pri pripravil oddelek SZO za Afriko in se osredotoča zaposlovanju medicinskih sester iz tujine. Med njimi na zaposlovanje in zadržanje zdravstvenih delav- sta na primer Finska, kjer naj bi jim do konca de- cev med pandemijo (Regionalna pisarna za Afriko setletja primanjkovalo 30.000 medicinskih sester in pri SZO, 2021) opozarjajo: »Zaradi pandemije so zato razmišljajo o privabljanju kadra iz tujine (Yle, bili zdravstveni sistemi številnih držav z visokimi 2021) in Škotska, kjer je vlada sporočila, da name- dohodki preobremenjeni, povečale so se potrebe ravajo nameniti 4,5 milijona funtov za spodbujanje po zdravstvenih delavcih na severni polobli. Zato aktivnega zaposlovanja medicinskih sester iz tujine, obstaja bojazen, da se bo morda še pospešilo iz- kar je en element načrta za okrevanje in obnovo po seljevanje zdravstvenih delavcev iz Afrike in držav pandemiji (Škotska vlada, 2021). z nizkimi in srednjimi dohodki.« V poročilu so še zapisali, da se »iz Afrike zdravstveni delavci izse- Eno od tveganj pri teh načrtih je, da bo aktivno za- ljujejo zaradi pomanjkanja motivacije (nizke plače, poslovanje medicinskih sester iz tujine povzročilo premalo ugodnosti kot npr. zdravstveno zavarova- njihovo izseljevanje iz držav z nizkimi dohodki, zato nje in dodatki za delo v tveganih razmerah itd.), pre- se bodo ‘izvorne’ države manj sposobne učinkovito malo podpore v okolju, da bi lahko uporabljali svoje odzvati na izzive, povezane z obnovo zdravstvenih veščine – to velja za večino afriških držav, premalo sistemov in s prihodnjimi valovi pandemije. proračunskih sredstev za javni zdravstveni sistem …« ter poudarili potrebo po raziskavah o nezapos- Analize izseljevanja iz tako imenovanih ‘izvornih’ lenosti in podzaposlenosti zdravstvenih delavcev držav v obdobju pred pandemijo so pokazale, da v Afriki, »da bi lahko osvetlili paradoks nezaposle- že dolgo obstaja trend preseljevanja medicinskih nosti zdravstvenih delavcev v državah, kjer le-teh sester iz nekaterih držav z nizkimi in srednjimi do- močno primanjkuje.« hodki in da se je ta trend povečeval, kar ogroža spo- sobnost teh držav, da bi izpolnile cilje trajnostnega Dodatna poročila iz Zimbabveja (Reuters, 2022) razvoja ZN ter zagotovile univerzalno zdravstveno opozarjajo, da je leta 2021 odpoved dalo več kot varstvo. Kot smo že omenili, je analiza OECD poka- 1.700 diplomiranih medicinskih sester, do priprave zala, da je leta 2019 v 36 državah članicah OECD poročila pa jih je leta 2022 že odšlo več kot 900. 46 Mednarodni svet medicinskih sester 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 Junija 2022 so zdravstveni delavci v Zimbabveju s sester ne spodbujajo aktivno k temu, da bi si naš- stavko zahtevali, da bi bili plačani v ameriških dolar- le zaposlitev v drugih državah. Izjemi sta na primer jih, saj je bila lokalna valuta zaradi inflacije še dodat- Indija in Filipini, kjer obstaja model, ki se imenu- no oslabljena. Številni naj bi našli delo »predvsem v je ‘izvozni vlak’. V Indiji se je sektor izobraževanja Veliki Britaniji, pri čemer so pustili zdravstveni sektor močno povečal, kar je privedlo tudi do precejšnjega v domovini v velikih težavah, lokalne bolnišnice pa povečanja medicinskih sester, ki v domovini prido- so se soočale z velikim pomanjkanjem delovne sile.« bijo izobrazbo. Sredi leta 2022 so v Zimbabveju ob pomoči SZO na- povedali analizo trga delovne sile v zdravstvu z več Obseg se je še posebej povečal na šolah za zdra- deležniki, da bi ugotovili, kako se najbolje odzvati na vstveno nego, kjer je mogoče pridobiti diplomo, ta »pomanjkanje števila zdravstvenih delavcev, njihovo stopnja izobrazbe pa je najbolj uporabna za zapo- nezadostno usposobljenost ter neenakomerno raz- slitev v tujini. Tako je leta 2000 le 30 šol ponujalo poreditev v državi« (Mugarisi, 2022). študijski program za diplomirane medicinske sestre, leta 2010 jih je bilo že 1.326, leta 2022 pa 2.241 Sicer vedno obstajajo dejavniki, zaradi katerih posa- (glej sliko 3). V študijskem letu je bilo skupno šte- mezne medicinske sestre razmišljajo o izseljevanju, vilo vpisnih mest v študijskih programih zdravstve- na primer nizki prihodki, velike delovne obremeni- ne nege za diplomirane medicinske sestre več kot tve in slabe karierne priložnosti, toda v večini držav 100.000 (116.075). Skoraj vse te visoke šole (2.065 z nizkimi in srednjimi dohodki svojih medicinskih oz. 92 %) so v zasebnem zdravstvu. Slika 3. Indija: Rast števila šol s študijskim programom za diplomirane medicinske sestre v letih 2000, 2005, 2010, 2015, 2022  Šole s študijskim programom za diplomirane medicinske sestre Vir: Letno poročilo Sveta za zdravstveno nego Indije, 2021-22 (Svet za zdravstveno nego Indije, 2022). Na Filipinih imajo za iskanje službe v tujini pose- Zelandija, Avstralija). Le v ZDA naj bi si delo našlo ben vladni urad, Upravo za zaposlovanje v tujini skoraj 150.000 medicinskih sester s Filipinov (Bata- (POEA). Večina šol za zdravstveno nego na Filipi- lova, 2020). nih je v zasebnem sektorju, študenti si plačajo šol- nino, pogosto z izrecno namero, da si bodo po pri- Nedavna poročila kažejo, da »naj bi svojo državo dobitvi diplome službo poiskali v tujini. Zaradi tega zapustilo še več filipinskih medicinskih sester, ki se modela se je skokovito povečalo število zasebnih selijo predvsem zaradi višjih plač v tujini, saj ne bo šol za zdravstveno nego, da bi zadostili povpraše- več omejitev zaradi covida-19 pri potovanjih in bo vanju po filipinskih medicinskih sestrah v drugih dr- preseljevanje lažje, poleg tega bodo druge države žavah – predvsem v ZDA, v zadnjih desetletjih pa bolj agresivno novačile kader iz Filipinov, zato pa se tudi v številnih bližnjevzhodnih in zalivskih državah bo njihov zdravstveni sistem le s težavo spopadal (npr. Savdska Arabija), v Evropi (npr. Združeno kra- s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev« (Cinco, ljestvo in Irska) in v Avstralaziji (npr. Singapur, Nova 2022). Poročilo se navezuje na namero vlade za Mednarodni svet medicinskih sester 47 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV povečanje zgornje meje medicinskih sester, ki se le- Splošni trend se sicer povečuje, dejanski vzorci pre- tno lahko izselijo iz države. Trenutna meja je 7.500, seljevanja medicinskih sester iz držav z nizkimi in uvedli pa so jo leta 2020, da bi imeli doma dovolj srednjimi dohodki v različne ciljne države OECD pa kadra za soočanje s pandemijo. V drugem sporočilu so zelo različni. V nedavni analizi OECD ugotavlja- je vlada julija 2022 objavila, da namerava odpraviti jo, da imajo med vsemi državami z večjimi deleži moratorij na ustanavljanje novih študijskih progra- medicinskih sester iz tujine v državah, kjer govorijo mov zdravstvene nege za diplomirane medicinske angleščino, relativno višji odstotek medicinskih se- sestre ter s tem »pomagati zadostiti potrebam po ster iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki. Tako na medicinskih sestrah v državi«; po izračunih naj bi primer na Novi Zelandiji, v Avstraliji in Kanadi od v državi potrebovali dodatnih 201.265 medicin-40 do več kot 50 % vseh v tujini izšolanih medicin- skih sester, da bi dosegli zahtevo 27,4 medicinske skih sester prihaja iz držav z nizkimi in srednjimi do- sestre na 10.000 prebivalcev, kolikor je potrebno za hodki, v Švici in na Norveškem pa je večina iz dru- doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Cruz, 2022). gih držav OECD (Socha-Dietrich & Dumont, 2021). 3.6 SAMOZADOSTNOST DELOVNE SILE V ZDRAVSTVENI NEGI IN UČINKOVITEJŠA RABA KODEKSA SZO Zaradi vpliva potrebe po obnovi zdravstvenih siste- Okvir 1. Merjenje samozadostnosti mov po pandemiji na svetovno delovno silo v zdra- vstveni negi se bodo najverjetneje povečali trenutni primanjkljaji medicinskih sester v večini držav, hkrati pa se povečuje tveganje za povečane neenakosti Kazalnik samozadostnosti: Odstotek delovne sile v zdravstveni negi za med potrebnim in razpoložljivim kadrom po svetu. določeno državo, ki je izobrazbo pridobila v Aktivno zaposlovanje medicinskih sester iz tujine tujini. se bo še povečevalo, zato bodo nekatere države ostale z zelo omejenim številom delavcev v zdra- vstveni negi. Podatki o stanju v državah iz prejšnje- Stopnja izseljevanja: Odstotek medicinskih sester, ki so bile v določeni državi rojene ali ga razdelka kažejo, da skušajo v nekaterih državah izšolane in delajo v tujini glede na tiste, ki pospešiti in olajšati priseljevanje medicinskih sester ostanejo in delajo v domovini. ter tako čim prej zapolniti svoje primanjkljaje delav- cev v zdravstveni negi, ki so se zaradi potrebe po obnovi zdravstvenih sistemov še povečali. Kazalnik samozadostnosti dobimo tako, da izraču- Nujno je treba spremljati in beležiti skupno število namo odstotek delovne sile v zdravstveni negi v medicinskih sester, ki se odselijo v tujino, da bi lah- neki državi, ki je izobrazbo pridobila v tujini, glede ko določili ogrožene izvorne države in ugotovili, ka- na celotno število delavcev v zdravstveni negi; višji tere ciljne države aktivno pospešujejo zaposlovanje kot je odstotek, manj samozadostna je država. Dru- medicinskih sester iz tujine. Na Mednarodnem sve- ga možnost, zlasti v ranljivih izvornih državah, je tu medicinskih sester poudarjajo, da morajo imeti določitev stopnje izseljevanja (Socha-Dietrich & Du- vse medicinske sestre možnost prostega gibanja, mont, 2021). To dobimo tako, da ocenimo odstotek če nimajo pogodbenih obveznosti, zaradi katerih so medicinskih sester, ki so bile v neki državi rojene ali vezane na opravljanje dela v določeni državi ali na izšolane in delajo v tujini, glede na vse, ki ostanejo določenem območju, toda države se morajo osre- in delajo v tisti državi. Višja kot je stopnja izseljeva- dotočiti na zagotavljanje samozadostnosti delovne nja, bolj izčrpana je delovna sila v zdravstveni negi sile v zdravstveni negi – to naj bo bistveni del na- neke države zaradi izseljevanja v tujino. črtovanja delovne sile v zdravstveni negi (Little & Buchan, 2007; ICN, 2019). Kazalnik samozadostnosti se med državami OECD zelo razlikuje (glej sliko 4 spodaj). V nekaterih drža- Poleg tega na ICN pozivajo k uvedbi kazalnika ‘sa- vah, na primer v Čilu, na Danskem in na Nizozem- mozadostnosti’. Skozi daljše obdobje bi ta kazalnik skem, je samozadostnost visoka, tam niso močno lahko pokazal, kako močno so države odvisne od odvisni od medicinskih sester iz tujine, v nekaterih medicinskih sester iz tujine v primerjavi z medicin- drugih državah pa se je kar 46 % (Irska) ali 30 % skimi sestrami, izšolanimi doma. Novembra 2020 (Nova Zelandija) medicinskih sester izšolalo v tujini. je Mednarodni sveti medicinskih sester (ICN) podal izjavo na generalni skupščini SZO in se zavzel za uvedbo kazalnika samozadostnosti (ICN, 2020b). 48 Mednarodni svet medicinskih sester 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 Slika 4. Izbrane države OECD, % medicinskih sester iz tujine, zadnje leto, za katero so na voljo podatki  % v tujini izobraženih medicinskih sester Vir: OECD, 2023 Opomba: Glej OECD za opredelitve in opozorila Države z nizko stopnjo samozadostnosti so pred- na področju zdravstvene nege, cilj je 10.000 pre- vsem iz dveh skupin: držav OECD (npr. Irska in bivalcev Združenih arabskih emiratov v naslednjih Nova Zelandija, kot je bilo omenjeno zgoraj) in za- petih letih« (Nasrallah et al. , 2021). Tretji primer je livskih držav (glede na podatke iz poročila Stanje Irska, kjer je vlada leta 2022 najavila, da je razvila zdravstvene nege po svetu je v Savdski Arabiji 77 irski model zagotavljanja delovne sile v zdravstveni % vseh medicinskih sester iz tujine, v Katarju pa negi, ki izrecno temelji na zmanjševanju odvisnosti kar 97 %) (WHO 2020b). od zaposlovanja medicinskih sester, ki so izobraz- bo pridobile v tujini ter je osredotočen na pokriva- Dolgoročna relativno visoka odvisnost od medi- nje potreb po medicinskih sestrah v prihodnosti in cinskih sester iz tujine je značilna za države, kjer naslavljanje izzivov z delovno silo, vključuje pa tudi privabljajo kader iz tujine na račun spodbujevalnih predloge za načrtovanje delovne sile, ki bi omogoči- dejavnikov, kot so relativno visoka plača in/ali bolj- li premik k samozadostnosti (Ministrstvo za zdravje še karierne priložnosti in boljše možnosti izobraže- Irske, 2022). vanja. Status ‘ciljne’ države je v nekaterih primerih povzročil, da so začele države omejevati vlaganja v Cilj samozadostnosti delovne sile v zdravstveni izobraževanje svojih medicinskih sester, saj stroške negi na ravni držav se lepo sklada tudi z Glo- izobraževanja prevalijo na ‘izvorno’ državo oziroma balno strategijo o človeških virih SZO in s Stra- na medicinske sestre v teh državah, če so morale teškimi usmeritvami za zdravstveno in babiško same plačati šolnino. nego SZO. Strategijo so leta 2016 potrdile vse dr- žave članice SZO, mejnik 2.1 te strategije je, da bi V nekaterih državah sprejemajo usklajene ukrepe, »do 2030 v vseh državah prišlo do napredka v sme- ki so naravnani k doseganju samozadostnosti. Tak ri, da se prepolovi njihova odvisnost od zdravstve- primer je Oman, kjer izrecno sledijo cilju ‘omani- nih delavcev iz tujine, kar bi pomenilo uvedbo dolo- zacije’ svoje delovne sile v zdravstveni negi – to čil Globalnega kodeksa praks SZO za mednarodno pomeni, da postopoma nadomeščajo medicinske zaposlovanje zdravstvenega osebja« (WHO 2016b, sestre iz drugih držav s svojimi medicinskimi sestra- str. 23). Da bi dosegle ta cilj, morajo države znati mi, ki imajo podobne kvalifikacije in skušajo tako spremljati svojo stopnjo samozadostnosti, spo- »razviti trajnostno delovno silo in doseči samoza- ročiti, kadar stopnja izseljevanja zdravstvenih dostnost« (Al‐Riyami, Fischer & Lopez, 2015); drugi delavcev postane skrb vzbujajoča in javno obja- primer so Združeni arabski emirati, kjer so leta vljati trende aktivnega zaposlovanja zdravstve- 2021 izrazili namero, da bodo »razvili svoj kader nih delavcev iz tujine. Mednarodni svet medicinskih sester 49 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Globalni kodeks praks SZO za mednarodno zapo- o tem, da so mednarodni zaposlitveni agenti nepos- slovanje zdravstvenega osebja (WHO 2020c) so redno oglaševali, da bi privabili zdravstveno ose- leta 2010 potrdile vse države članice SZO. Kodeks bje iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki v Afriki, postavlja temelje za obvladan in etičen pristop k za- Aziji in na Karibih, čeprav ga tam primanjkuje, kar poslovanju iz tujine, ki se umešča v širši kontekst predstavlja kršitev kodeksa (Omaswa, 2020). Ne- učinkovitega načrtovanja in sprejemanja politik za davno so rezultati raziskave o poljskih medicinskih zdravstvene delavce doma, cilj pa je doseči trajno- sestrah, ki delajo na Norveškem, pokazali, da je stno delovno silo, poudariti vlogo bilateralnih spo- njihova negotova oblika dela (prekarnost) posledi- razumov pri ‘upravljanju’ zaposlovanja iz tujine ter ca politik, ki njihovo zaposlovanje prepuščajo »za- doseči zavezo k izboljšanju podatkov in za nadzor sebnim agencijam, katerih delovanje ni podvrženo nad vzorci preseljevanja. nadzoru Direktorata za zdravje Norveške. Norveška je sicer podpisala določila SZO o etičnem zaposlo- Kodeks je leta 2020 pregledala neodvisna strokov- vanju zdravstvenih delavcev, vendar pa ne opravlja na svetovalna skupina (EAG) in pripravila predloge nadzora zasebnih agencij za zaposlovanje« (Goźd- za obravnavo na generalni skupščini SZO (WHO, ziak & Main, 2022). 2020d), kjer je bila soglasno sprejeta nadaljnja in poglobljena vloga kodeksa. Med drugim je bil nare- Nadzor je ključni del postopka, saj lahko le ob učin- jen seznam držav, ki potrebujejo podporo in zaščitne kovitem nadzoru preprečimo posledice čezmerne- ukrepe za delovno silo v zdravstvu (WHO, 2021d). ga pridobivanja kadra iz držav, kjer je razpoložljivost Iz teh držav se ne sme načrtno pridobivati kadra, zdravstvenih delavcev omejena. Mednarodni svet razen če ne obstaja medvladni dogovor o obvlada- medicinskih sester poziva k poostrenemu nadzoru nem pridobivanju kadrov, ki poteka »povsem v skla- izvajanja kodeksa (ICN, 2022e). du z določili dogovora«. Temu se neformalno reče ‘rdeči seznam’. Konec leta 2020 se je neodvisna Kodeks in seznam naj služita kot temelj pri vsa- strokovna svetovalna skupina (EAG) znova sestala kem zaposlovanju medicinskih sester iz tujine. in ocenila metodo, na podlagi katere se določene Toda kot smo v poročilu že omenili, se pojavljajo države umestijo na seznam. Po pregledu strokovne določeni dvomi o doslednem upoštevanju kodeksa svetovalne skupine je SZO prilagodila kriterije, ki se v nekaterih državah, ki zaposlujejo zdravstvene de- uporabljajo pri uvrščanju držav na seznam. S tem lavce iz tujine. Pojavlja se torej potreba po bolj jasni se je število držav na seznamu nekoliko povečalo opredelitvi tega, kaj sploh pomeni ‘aktivno’ zaposlo- na 55 (WHO, 2023b). vanje in po večjem razumevanju bilateralnih spora- zumov, za katere se zavzema SZO, a je za njihovo Prav tako obstaja potreba po nadzoru agencij za izvajanje potreben neodvisen nadzor, saj se le zaposlovanje, katerih dejavnost se mora prav tako tako lahko zagotovi spoštovanje njihovih dolo- skladati z določili Kodeksa SZO. Obstajajo poročila čil in poda predloge za izboljšanje tega pristopa. 3.7 VPLIV NA MEDICINSKE SESTRE: PREGLEDNICA KAZALNIKOV V tem dokumentu se močno zavzemamo za siste- zastarelih podatkov. Prav tako bi bilo treba popol- matični pristop k ocenjevanju vpliva na medicinske noma posodobiti poročilo Stanje zdravstvene nege sestre, če želimo razumeti osnovni izvor trenutnih po svetu (SOWN) z uporabo izboljšanih, standardi- težav in oblikovati kar najboljše ukrepe za spopa- ziranih podatkov. danje s temi težavami. To pa terja doslednost pri uporabi podatkov in jasnost pri tolmačenju standar- Prizadevanja bi morala biti usmerjena predvsem dnih kazalnikov. Državna združenja in mednarodne v oblikovanje osnovnih kazalnikov na ravni zdra- agencije se zavzemajo za uporabo različnih kazal- vstvenega sistema ali države – neke vrste stan- nikov za medicinske sestre in zdravstvene delavce dardizirana preglednica, ki se redno posodablja. V (glej npr. WHO, 2023c; WHO, 2022d), pri tem pa spodnji tabeli so našteti nekateri kazalniki, ki bi se vedno obstaja tveganje pristranskega pogleda ali lahko uporabili pri oblikovanju takšne preglednice. 50 Mednarodni svet medicinskih sester 3. RAZLIKE MED POTREBNIMI IN RAZPOLOŽLJIVIMI KADRI SO VSE VEČJE: POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V 2022 Tabela 6. Morebitni osrednji kazalniki za preglednico vplivov na medicinske sestre KAZALNIK PRIMER NAČINA MERJENJA Fluktuacija Število in odstotek delavcev v zdravstvu, ki so zapustili organizacijo, deljeno s povprečnim številom zaposlenih. v določenem letu. Stabilnost delovne sile/ Odstotek zaposlenih, ki so imeli na začetku leta 1 določeno delovno stopnja zadržanja mesto in so bili čez eno leto še vedno na istem delovnem mestu v isti organizaciji. Odsotnost Izgubljeni čas zaradi odsotnosti, izražen kot odstotek pogodbenega delovnega časa v določenem obdobju. Prazna delovna mesta Število razpisanih delovnih mest, ki ostanejo nezapolnjena, izraženo kot odstotek vseh delovnih mest – npr. odstotek stopnje praznih delovnih mest. Brezposelnost Število nezaposlenih medicinskih sester, ki iščejo delo, kot odstotek skupnega števila medicinskih sester, ki opravljajo delo. Samozadostnost Odstotek vseh medicinskih sester v določeni državi, ki so izobrazbo delovne sile pridobile v tisti državi. Stopnja izseljevanja Odstotek medicinskih sester, ki so bile v določeni državi rojene ali izšolane in delajo v tujini, glede na tiste, ki ostanejo in delajo v domovini. Če se ti kazalniki uporabljajo skupaj ali se kombinirajo, lahko oblikovalcem politik in načrtovalcem pomagajo ustvariti jasnejšo sliko temeljnih razlogov za težave in jim služijo pri snovanju učinkovitih ukrepov. Za nekatere od naštetih kazalnikov se uporabljajo različne opredelitve, zato obstaja velika potreba po doslednosti pri njihovi uporabi. V prilogi 1 so opisane dodatne podrobnosti. Mednarodni svet medicinskih sester 51 OKREVANJE IN OBNO OKREV V ANJE IN OBNO A: VL V AGANJA V MEDICINSKE SESTRE Z AGANJ A VEČJO UČINKO A VEČJO UČINK VI O T VI OST ZDRAVST T VENIH SISTEMOV VENIH SISTEMO 04 TRETJE POGLAVJE 4. ZAŠČITITI IN NUDITI PODPORO ZA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV 4.1. ZAŠČITA MEDICINSKIH SESTER IN VLAGANJA V ZAGOTAVLJANJE PODPORE ZANJE SO KLJUČNEGA POMENA ZA OKREVANJE IN OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Kot smo v tem poročilu že opozorili, so bile zaradi ustanovo in populacijo, ki ji zdravstvena ustanova pandemije medicinske sestre prisiljene delati več, zagotavlja storitve. Kot je bilo poudarjeno v tem po- prevzeti več odgovornosti in osvojiti nove veščine, ročilu, so posledica stroški za ustanovo ter negativ- začeti delati na drugih področjih, spopadale so se ni učinki na zdravstveno oskrbo pacientov ter na de- z velikimi pritiski, in sicer včasih v delovnem okolju, lovno obremenitev medicinskih sester, ki ostanejo. ki ni bilo varno, poleg tega so morale biti zanesljiva Dejstvo je, da medicinske sestre ne morejo več kriti stalnica med kadrom, ki je bil izpostavljen največ- ali nadomeščati pomanjkanja zaščite in podpore, ki jim tveganjem in obremenitvam. Do teh dodatnih bi ju moral zagotoviti delodajalec. obremenitev je prišlo tako rekoč čez noč, zdaj pa se vlečejo že leta. Okrevanje in obnova zdravstvenega sistema sta povsem odvisna od zadostnega števila primer- Pandemija ter potrebe po obnovi zdravstvenih no usposobljenih medicinskih sester, zato do sistemov sta morebitne že obstoječe primanj- njiju ne bo prišlo, če se ne bomo osredotočili kljaje delovne sile in virov razgalila in še pove- na razpoložljivost medicinskih sester in na nji- čala. To je privedlo do še povečanih pritiskov na hov pomen. Z drugimi besedami: če medicinske medicinske sestre in do večjih delovnih obremeni- sestre ne bodo zaščitene in jim ne bo zagotovljena tev, ki so jim podvržene. Od njih ne moremo priča- podpora, tudi zdravstveni sistemi ne bodo mogli biti kovati, da še naprej osebno prenašajo breme zah- učinkovito obnovljeni. tev po obnovi zdravstvenih sistemov. Zaščita medicinskih sester in zagotavljanje podpore Kadarkoli pri medicinski sestri pride do izgorelosti zanje morata biti ena od ključnih ciljev zdravstvene ali se pojavijo drugi dejavniki, povezani z zdravjem, politike kateregakoli zdravstvenega sistema, kate- dobrim počutjem ali delom, zaradi katerih mora rega cilj je okrevati po pandemiji in se obnoviti, toda začasno zmanjšati obseg delovnih ur ali za vedno nujno v kombinaciji s širšim pristopom za zagota- zapustiti zdravstveno ustanovo, kjer je opravljala vljanje trajnostne delovne sile. delo, nastopijo negativne posledice. To namreč vpli- va tako na medicinsko sestro kot na zdravstveno 52 Mednarodni sv Mednar et medicinskih sester odni sv 4. ZAŠČITITI IN NUDITI PODPORO ZA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV 4.2 POLITIKE ZA ZAGOTAVLJANJE PODPORE MEDICINSKIM SESTRAM V SLUŽBI Zaščita medicinskih sester in zagotavljanje podpore zanje morata biti osnova katerekoli učinkovite stra- tegije za delovno silo v zdravstveni negi. Če orga- Novi dejavniki in dejavniki, povezani s nizacija čim dlje obdrži deficitaren kader s ključnimi pandemijo veščinami, je to veliko bolj učinkovito in ceneje, kot • Dostop do cepiv če ga mora nadomestiti. Kot smo že opozorili, se je • Dostop do učinkovite osebne zaščitne zaradi pandemije začarani krog nizke stopnje zadr- opreme žanja in posledično pomanjkanja kadra in posledič- no še nižje stopnje zadržanja sklenil. • Primerno usposabljanje v primeru pre- mestitve Mednarodni svet medicinskih sester je bil na čelu • Razumevanje potrebe po počitku/pre- prizadevanj za uveljavitev učinkovitih politik, ki te- moru meljijo na dokazih, namenjenih zaščiti in nudenju • Podpora pri ohranjanju ali izboljšanju podpore medicinskim sestram na delovnem mestu zdravja (Buchan, Shaffer & Catton, 2018 & 2022) na podla- • Podpora za študente zdravstvene nege, gi rezultatov raziskav, ki vključujejo številne države, da lahko dokončajo študij in na podlagi nacionalnih analiz (Chmanga et al. , • Uvedba/razširitev naprednih oblik dela 2020; Marugu et al. , 2021; Adams, Ryan & Wood, 2021; MacKay et al. , 2021; Dall’Ora & Saville, 2021; • Polna vključenost v načrtovanje Cohen-Serrins, 2021) iz npr. Indonezije (Putra, Ku- • in izvajanje strategij za obnovo zdra- snanto & Yuwono, 2020), Južne Koreje (Yun & Yu, vstvenega sistema 2021), Malezije (Al Zamel et al. , 2020) in Namibi-je (Washeya & Fürst, 2021). Ključni poudarki iz teh poročil so strnjeni v spodnji tabeli, ki vključuje tako ‘predpandemske’ dejavnike, ki vplivajo na obseg V okviru 2 je začetni seznam za ugotavljanje ukre- kadra v zdravstveni negi, kot ‘nove’ dejavnike, ki so pov in intervencij, potrebnih za spopadanje z iz- zaradi pandemije in potrebe po obnovi zdravstvenih zivom zadržanja delovne sile v zdravstveni negi. sistemov prišli bolj do izraza. Sicer je vedno treba razumeti vpliv dejavnikov in upoštevati stanje v različnih državah, a kljub temu Okvir 2. Zagotavljanje podpore za medicinske obstajajo štirje nujni, univerzalni ukrepi, ki mo- sestre – ‘obstoječi’ in ‘novi’ dejavniki rajo biti v središču zagotavljanja zaščite in podpore medicinskim sestram, če naj se uspešno obnovijo zdravstveni sistemi. To so: Obstoječi dejavniki • Delovno okolje, odnosi v delovnem oko- • zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih; lju ter varni delovni pogoji in ugodne de- • zagotavljanje dobrih delovnih pogojev, ustre- lovne razmere znega plačila in možnosti za napredovanje; • Plača ter druge finančne in nefinančne • razumevanje potrebe po počitku, ohranjanju ali spodbude izboljšanju zdravja ter dobrem počutju • Prožnost in družini prijazne politike • in polna vključenost v načrtovanje in izvaja- • Priložnosti za karierni razvoj in možnost nje strategij za obnovo zdravstvenega sis- izobraževanja tema. • Obvladljive delovne obremenitve, Pomanjkanje učinkovitega odziva na te štiri potrebe • varni kadrovski normativi je glavni razlog, da je v nekaterih državah prišlo do • Produktivni odnosi z drugimi zaposleni- stavk med medicinskimi sestrami. To je prav tako mi in timi razlog za brezposelnost medicinskih sester v drža- • Strokovna avtonomija ter sodelovanje v vah, kjer se spopadajo tudi s pomanjkanjem delov- postopkih odločanja ne sile v zdravstveni negi. • Odzivni vodilni kadri, učinkovito vodenje in usmerjeno mentoriranje Ti ukrepi so na splošno prepoznani tudi v Strateških • Zaposlitvena mobilnost in priložnosti za usmeritvah za zdravstveno nego in babištvo SZO, delo v različnih zavodih, sektorjih, regi- v katerih med prednostnimi nalogami naštevajo op- jah in državah timizacijo doma izobraženega kadra v zdravstveni negi za naslavljanje ali preseganje zahtev, ki se pojavljajo v zdravstvenem sistemu, za načrtovanje Mednarodni svet medicinskih sester 53 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV kadrovskih potreb v zdravstveni negi ter za napove- Po drugi strani pa obstaja tudi vse več pozitivnih dovanje iz stališča trga dela za področje zdravstva primerov: odzivov, ki so jih vodile ali v katere so bile (WHO, 2021a). vključene medicinske sestre, ki so podprti z dokazi in vključujejo več ukrepov ter so namenjeni podpori Oblikovalci politik in nacionalna združenja naj se medicinskim sestram ter posledično tudi okrevanju pri sprejemanju ukrepov zanašajo na rezultate razi- in obnovi zdravstvenega sistema. Tu ne moremo skav, zbrane v okvirju 2. Tako bodo lažje določili, kaj našteti vseh iniciativ, ki se pojavljajo v različnih dr- deluje v smislu nudenja zaščite in podpore medicin- žavah in jih pogosto vodijo nacionalna združenja skim sestram ter s sistematičnim pristopom določili medicinskih sester, zato v nadaljevanju podajamo intervencije, namenjene ugotavljanju težav in pre- le nekaj primerov. dnostnih nalog na njihovem strokovnem področju. V ZDA so leta 2022 ustanovili možganski trust z več Na daljši rok se bodo zagotavljanje zadostnega deležniki, imenovan Partnerji za varno kadrovanje števila medicinskih sester, razporeditev medicin- (Ameriško združenje medicinskih sester v intenzivni skih sester in stopnja zadržanja medicinskih sester negi, Združenje medicinskih sester Amerike, Ameri- najverjetneje izboljšali kot posledica načrtovanih, ška organizacija za vodje v zdravstveni negi, Zdru- večkratnih ukrepov, ki bodo zajemali številne politi- ženje za finančno upravljanje v zdravstvu in Inštitut ke – tako imenovanih ‘svežnjev’ povezanih ukrepov, za izboljšave v zdravstvu), da bi poiskali rešitve za in ne le kot posledica posameznega ukrepa. krizo zaradi pomanjkanja medicinskih sester (Mož- ganski trust Partnerji za zaposlovanje medicinskih Najbolj učinkovito kombinacijo ukrepov za izboljša- sester, 2022) in poudarili, da je »zadostno vlaganje nje stopnje zadržanja in povečanje obsega razpo- v primerno število medicinskih sester tudi nujno za ložljivih medicinskih sester je vsaj deloma mogoče dobro poslovanje zdravstvenih ustanov, za njihov določiti ob upoštevanju posledic pandemije ter iz- ugled in finančno sposobnost.« kušenj in motivacije medicinskih sester. Poleg tega bo treba tudi, kot sta nedavno izpostavila OECD V Kanadi je svet Royal Society of Canada naročil in Mednarodna organizacija dela (ILO), »opremi- pregledno raziskavo, v kateri so avtorji preučevali ti zdravstvene delavce s pravimi veščinami, da se vpliv pandemije na delovno silo v zdravstveni negi bodo lahko odzvali na prihodnje zdravstvene krize, za boljše načrtovanje in uvedbo trajnostno narav- poleg tega se bo treba pripraviti na vse večjo vlo- nanih strategij za to delovno silo ter podali glavne go digitalnih tehnologij in načrtovati za demograf- zaključke in priporočila glede trajnega poudarka ske spremembe« (OECD/ILO, 2022). Zato so – kot na zadržanju in zaposlovanju medicinskih sester smo že poudarili – ocena vpliva na delovno silo v na državni ravni (Murphy et al. , 2022). V neki drugi zdravstveni negi, določitev izvora težav, s katerimi raziskavi, ki sta jo izvedli Kanadska federacija sindi- se sooča delovna sila, uvedba preglednice dejavni- katov v zdravstveni negi in Kanadska zveza delov- kov in izvedba učinkovitih analiz trga delovne sile ne sile v zdravstvu, so se avtorji posvečali trajno- lahko pomembni osnovni ukrepi za zadržanje me- stnemu vidiku delovne sile v zdravstveni negi (Ben dicinskih sester, zagotavljanje trajnostne naravna- Ahmed & Bourgeault, 2022). nosti delovne sile v zdravstveni negi in za prihodnje načrtovanje. Na Novi Zelandiji so na Ministrstvu za zdravje us- tanovili sklad v višini enega milijona dolarjev, ki je Poleg ocene vpliva na delovno silo v zdravstveni namenjen vrnitvi medicinskih sester, ki trenutno ne negi je ključnega pomena še, da lahko medicinske opravljajo dela na področju zdravstvene nege, na- sestre in njihova nacionalna združenja polnoprav- zaj v zdravstveno nego, saj bi »tako zadostili po- no sodelujejo pri razvoju in uvedbi strategij večanim potrebam, zagotovili dovolj veliko število za obnovo zdravstvenega sistema. Medicinske zaposlenih za varno zdravstveno oskrbo ter izbolj- sestre so najštevilčnejša skupina zdravstvenih de- šali dostop do zdravstvene oskrbe.« To je na Novi lavcev v skoraj vseh okoljih, kjer se zagotavlja zdra- Zelandiji trenutno le ena od kampanj, druge so še vstvena oskrba, in to v skoraj vseh državah, delajo kampanja za zaposlovanje medicinskih sester z neposredno s pacienti in imajo dovolj strateškega Nove Zelandije in kampanja, katere cilj je spodbuditi znanja in izkušenj, prav tako gre tudi za enega naj- novozelandske medicinske sestre, ki delajo drugod bolj spoštovanih poklicev. Poleg tega bodo ključne po svetu, da se vrnejo domov (RNZ, 2022b). za uspešno obnovo zdravstvenih sistemov – njiho- vo sodelovanje pri sprejemanju odločitev bi moralo biti samoumevno. Toda še vedno obstajajo zaskr- V avstralski zvezni državi Viktorija je nacionalno bljujoči primeri, ko medicinske sestre niso vključene združenje medicinskih sester uspešno zagotovilo v sprejemanje odločitev o kliničnih in strateških za- izpolnitev predvolilnih obljub iz novembra 2022, da devah, ki so bistvene za njihovo delo (Rasmussen bo vlada vsem diplomiranim medicinskim sestram et al. , 2022), kar lahko vodi k porušenemu zaupanju izplačala dodatek v višini 5.000 dolarjev ob nasto- in posledično k moralni škodi in nižji stopnji zadrža- pu zaposlitve, če se bodo zaposlile v javnem zdra- nja medicinskih sester (Nelson et al. , 2022). vstvenem sistemu, uvedli so tudi spodbude za vpis bodočih študentov na programe zdravstvene nege ter dodatek v višini 16.500 dolarjev, če po prejemu 54 Mednarodni svet medicinskih sester 4. ZAŠČITITI IN NUDITI PODPORO ZA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV diplome vsaj dve leti delajo v javnem zdravstvu zve- Akcijski program na državni in svetovni ravni za zne države Viktorija (Dow, 2022), prav tako so v Vik- zaščito in nudenje podpore medicinskim sestram je toriji izboljšali in razširili obvezne kadrovske norma- opisan v nadaljevanju; hkrati bo ta program omo- tive v zdravstveni negi, med drugim zdaj veljajo tudi gočil okrevanje in obnovo zdravstvenega sistema. za bolnišnične oddelke za intenzivno nego, enote Temelji na točkah, opredeljenih v našem lanskem za intenzivni nadzor, oddelke za srčno-žilne bolezni poročilu Kako ohraniti in zadržati medicinske sestre in oddelke za nujno medicinsko pomoč (Avstralska v 2022 in naprej (Buchan, Catton & Shaffer, 2022), federacija za zdravstveno in babiško nego, 2022). a smo jih razširili, da smo lahko v poštev vzeli vse glasnejša opozorila glede visoke stopnje izgorelosti Na Irskem so razvili pristop za strateško načrtova- med medicinskimi sestrami in glede pomanjkanja nje človeških virov z ‘modelom sistemske dinamike medicinskih sester, dodali pa smo tudi jasna pripo- za zagotavljanje delovne sile v zdravstveni negi’, ki ročila za oblikovalce politik na državni ravni (pa tudi ga bodo uporabili pri oblikovanju politik, da »bi lahko na ravni zveznih držav ali provinc), za nacionalna odgovorili na pričakovano povečanje povpraševanja združenja medicinskih sester in za mednarodne po medicinskih sestrah in zmanjšali odvisnost Irske agencije. Akcijski program je mogoče uspešno uve- od zaposlovanja medicinskih sester, ki so izobrazbo ljaviti le ob polnem sodelovanju nacionalnih zdru- pridobile v tujini.« (Ministrstvo za zdravje Irske, 2022) ženj medicinskih sester in vodij v zdravstveni negi, ki se morajo poistovetiti s predlaganimi rešitvami, ki Na Škotskem je vlada februarja 2023 ustanovila de- bodo odvisne od vsakokratnega konteksta in teme- lovno skupino za zdravstveno in babiško nego, ki bo ljile na dokazih, ter jih uvesti. Kot smo že poudarili: vključevala tudi predstavnike glavnega nacionalnega če se strokovnjaki za zdravstveno nego ne vključijo združenja medicinskih sester, Royal College of Nur- v oblikovanje politik za prenovo zdravstvenega sis- sing. Namen delovne skupine je »pomagati ustvariti tema, obstaja veliko manjša možnost, da bodo te zgledne kulture na delovnem mestu, nasloviti opera- politike vodile k napredku ali da bodo uspešne. cijske ovire ter izboljšati delovne pogoje, infrastrukturo in možnosti za izobraževanje.« (Škotska vlada, 2023) 4.3 AKCIJSKI PROGRAM ZA 2022 IN NAPREJ: KAKO ZAŠČITITI IN PODPRETI MEDICINSKE SESTRE ZA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Delovna sila v zdravstveni negi je bila v vseh dr- zdravstveno krizo. Tematika je tesno povezana z žavah ključna pri učinkovitosti odziva na covid-19. motom letošnjega mednarodnega dneva medicin- Prav tako pa bo igrala ključno vlogo pri okrevanju skih sester: ‘Naše medicinske sestre, naša priho- in obnovi zdravstvenih sistemov po svetu. V tem dnost’, katerega namen bo izpostaviti, kaj se mora- poročilu smo poudarili, da zaradi posledic pande- mo naučiti iz pandemije ter hkrati določiti konkretne mije covida-19 ter okrevanja in obnove zdravstve- ukrepe, potrebne za to, da bodo medicinske sestre nih sistemov po epidemiji potrebe po medicinskih zaščitene, spoštovane in cenjene ter da bodo zdra- sestrah naraščajo, kar ima negativne neposredne vstveni sistemi trajnostno naravnani, varni, cenovno in posredne posledice za posamezne medicinske dostopni, na voljo vsem in odzivni (ICN, 2023). sestre ter za zagotavljanje zadostnega števila me- dicinskih sester, ki jih že tako primanjkuje in so že Da bi zaščitili in podprli medicinske sestre po zdaj preobremenjene. svetu ter izboljšali dolgoročno trajnostno narav- nanost delovne sile v zdravstveni negi, je nujno Vse bolj realno postaja tveganje, da bodo s pan- treba sprejeti učinkovite in usklajene ukrepe na demijo in obnovo zdravstvenih sistemov povezane ravni posameznih držav in na mednarodni ravni. zahteve, zaradi katerih se je poglobilo pomanjkanje Ukrepi morajo zajemati takojšnje odločitve, s ka- medicinskih sester po svetu, povzročile še njihovo terimi je treba odgovoriti na nujne izzive, opisane v bolj neenakovredno razporeditev in preseljevanje iz tem poročilu, pa tudi razvoj skupne dolgoročne vizije držav z nizkimi in srednjimi dohodki v države z viso- in načrta za medicinske sestre po vsem svetu, saj kimi dohodki. Ti trendi bodo ovirali okrevanje in ob- bo tako svet v prihodnje bolj pripravljen na soočenje novo v zdravstvu na nacionalni ravni, lahko pa bi tudi z velikimi zdravstvenimi izzivi. Prav tako morajo po- privedli do poslabšanja zdravstvenega stanja v po- litike v celoti upoštevati razsežnost spola (glej npr. pulaciji, preprečili uvedbo univerzalnega zdravstve- Bourgeault et al. , 2021), saj naj bi bile medicinske nega varstva v nekaterih državah ter ogrozili spo- sestre po svetu v 90 % primerov ženske. Spodaj sobnost nekaterih držav za spopadanje z naslednjo orisani akcijski program temelji na naših dognanjih Mednarodni svet medicinskih sester 55 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV in priporočilih iz leta 2022, smo ga pa posodobili, da • NAČRT: Pregledati in po potrebi razširiti zajema tudi nove izzive in težave. obseg izobraževanja iz zdravstvene nege za vsako državo, da bi zadostili potrebam po Na ravni držav mora biti nudenje zaščite medicin- medicinskih sestrah in dolgoročno zagotovili skim sestram in vlaganje v medicinske sestre za dovolj razpoložljivega kadra. Posodobitve dosego dolgoročne trajnostne naravnanosti najpo- morajo temeljiti na podatkih iz ocene vpliva membnejši cilj, ki naj bo celovito določen v strategiji in iz rednih, sistematskih analiz trga dela za ali strateškem načrtu države. Za dosego tega cilja zdravstveno nego za vsako državo, ki med se je treba osredotočiti na dve medsebojno poveza- drugim vsebujejo predviden obseg, nabor ni prednostni nalogi: izboljšanje stopnje zadržanja veščin in razporeditev prihodnje delovne medicinskih sester v poklicu in zagotavljanje do- sile v zdravstveni negi ter dogovorjene volj možnosti za izobraževanje medicinskih sester pristope za zapolnjevanje morebitnih vrzeli doma. Za to je potrebno: s prilagoditvami investicij za zagotavljanje potrebne delovne sile ter s prilagoditvami v • UKREP: Ocene vpliva na delovno silo učnih načrtih. v zdravstveni negi naj se izvajajo redno, • NAČRT: Prizadevati si za zadržanje saj se tako poglobi razumevanje vpliva na medicinskih sester in za povečanje posamezne medicinske sestre in na celotno privlačnosti poklica medicinske sestre z delovno silo v zdravstveni negi, na podlagi zagotavljanjem poštenega plačila in poštenih teh ocen pa se lahko tudi bolj učinkovito pogojev zaposlitve, strukturiranih priložnosti določijo podpora in vlaganja ter omogoči za poklicni razvoj, dostopa do vseživljenjskega obnova zdravstvenega sistema. Podatki, izobraževanja ter s skrbjo za dobro počutje ki bi jih pridobili na podlagi ocen vpliva, bi medicinskih sester, da bi se zoperstavili zagotovili možnost boljšega oblikovanja negativnim posledicam izgorelosti med politik in načrtovanja za poklice v zdravstveni medicinskimi sestrami, naslovili brezposelnost negi, optimizacijo zadržanja in premeščanja med medicinskimi sestrami in naslovili razloge medicinskih sester, poln izkoristek njihovih za stavke medicinskih sester. veščin ter boljši nadzor nad preseljevanjem • NAČRT: Sprejetje politik za izboljšanje medicinskih sester znotraj držav. Na njihovi oblik dela, predvsem za optimizacijo podlagi bi lahko določili prioritetne ukrepe za delovne sile s povečanjem naprednih prihodnja vlaganja v namen zagotavljanja oblik dela ter z zagotavljanjem potrebne medicinskih sester, med drugim za vlaganja tehnološke podpore. Z zagotavljanjem v primerne delovne pogoje. Prav tako lahko podpore medicinskim sestram, da bodo ti rezultati tvorijo prispevek držav k pripravi dosegale svoje kompetence, povečanjem močno potrebne posodobitve poročila Stanje vloge medicinskih sester z naprednimi zdravstvene nege po svetu (glej spodaj). znanji in diplomiranih medicinskih sester • UKREP: Prizadevanje za vlaganje v varne specialistk, zagotavljanjem pravih veščin na kadrovske normative v zdravstveni negi delovnem mestu in prave razporeditve dela, ter njihova podpora. več timskega dela, zagotavljanjem potrebne Nevarno nizko število administrativne pomoči, tehnologije in opreme medicinskih sester med pandemijo in v času ter usposabljanja iz njihove uporabe bo obnove zdravstvenih sistemov predstavlja lahko prispevek medicinskih sester k obnovi veliko težavo v številnih zdravstvenih sistemih, zdravstvenih sistemov optimiziran. To bo saj bistveno povečuje tveganje za izgorelost prispevalo k višji stopnji zadržanja, povečalo med medicinskimi sestrami, ki vztrajajo v privlačnost poklica medicinske sestre in službi, in prispeva k večjemu številu odhodov pospešilo obnovo zdravstvenih sistemov, zaposlenih. Pomanjkanje medicinskih sester cilj mora med drugim biti, da se omogoči pa bo tudi ogrozilo prizadevanja za obnovo regulativni in zakonodajni okvir. zdravstvenih sistemov. Veliko metodologij obstaja za izračun potrebnega števila • NAČRT: Nadzirati in spremljati delavcev v zdravstveni negi, vendar sta samozadostnost kadra v zdravstveni uporaba iste metode za izračun potrebnega negi. Kazalnik samozadostnosti v odstotkih kadra in zadostno financiranje ter vlaganje odvisnosti od medicinskih sester, ki so bile ključna kazalnika dobrega upravljanja z rojene ali so pridobile izobrazbo v tujini, zdravstvenim sistemom. zagotavlja oblikovalcem politik v določeni državi vpogled v to, kako odvisni so od • UKREP: Prizadevanje za zgodnji dostop medicinskih sester iz tujine (in hkrati podvrženi do cepiv za vse medicinske sestre. Brez tveganju, če bi se preseljevanje iz nekega te zaščite za delovno silo v zdravstveni negi razloga ustavilo). V vsaki državi lahko tako so lahko ogroženi vsi prihodnji ukrepi v zvezi spremljajo svoj napredek, dokler ne bodo s pandemijo in intervencije, namenjene dosegli bistvene zaveze iz Globalne strategije večji trajnostni naravnanosti delovne sile. V o človeških virih v zdravstvu do leta 2030 nekaterih državah vse medicinske sestre še (WHO, 2016b, str. 23) in poročajo o uvedbi vedno niso precepljene. Kodeksa SZO (WHO 2020c). 56 Mednarodni svet medicinskih sester 4. ZAŠČITITI IN NUDITI PODPORO ZA OBNOVO ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Na mednarodni ravni morajo ukrepi temeljiti na potrebujemo načrt. Potrebni ukrepi, tako kratkoročni zavedanju, da je na delovno silo v zdravstveni negi kot dolgoročni, ki bodo omogočili izvajanje desetle- v državah z nizkimi dohodki, kjer jim je kadra že tnega načrta, in o katerih naj se dogovorijo države prej pogosto močno primanjkovalo, nadalje nega- in mednarodni deležniki ter jih koordinirajo, so: tivno vplivala pandemija. Zato sta pri njih ogrožena okrevanje in obnova zdravstvenih sistemov, ima- • UKREP: Čim prej je treba posodobiti jo pa tudi manjše možnosti za izboljšanje zdravja poročilo Stanje zdravstvene nege po svetu populacije ter doseganje ciljev trajnostnega razvo- (SOWN). Poročilo SOWN1 je bilo objavljeno ja in univerzalnega zdravstvenega varstva. Ne- na začetku leta 2020 in opisuje profil svetovne katere države bodo tudi v prihodnje izpostavljene delovne sile v zdravstveni negi pred začetkom visokim tveganjem za izseljevanje medicinskih se- pandemije. Sicer služi kot koristno izhodišče, ster, tudi če jim bo doma uspelo uvesti ukrepe za toda pandemija je za vedno spremenila svet. zagotavljanje dovolj kadra v zdravstveni negi ter si Vstopamo v četrto leto pandemije, zato nujno prizadevati za okrevanje in obnovo zdravstvenega potrebujemo poročilo SOWN2 – najnovejše sistema. Te države s povečanim tveganjem mora podatke o profilu delavcev v zdravstveni podpreti mednarodna skupnost. Ključni mednarodni negi po svetu med pandemijo, ki mora deležniki, na primer SZO, OECD, Svetovna banka biti osredotočeno na obnovo, da bi lahko in Mednarodni svet medicinskih sester morajo ukre- ocenili nastalo škodo in določili področja za pati takoj, hkrati pa morajo najti konsenz za dolgo- usmerjene ukrepe na področju trajnosti in ročni, desetletni načrt za ohranjanje delovne sile v obnove. zdravstveni negi po svetu. • NAČRT: Prizadevanje za zgodnji dostop do programov cepljenja za vse medicinske Ta dolgoročni načrt mora biti usmerjen tako v obno- sestre v vseh državah. Za zaščito delovne vo kot v investicije za potrebno povečanje delovne sile v zdravstveni negi v vseh državah je sile v zdravstveni negi po svetu. Usklajen mora biti potrebno mednarodno sodelovanje. z ukrepi, ki so potrebni takoj in so navedeni v tem poročilu, saj se le tako lahko določijo desetletne za- • NAČRT: Uveljaviti in ovrednotiti veze za dosego trajnostnosti svetovne delovne sile učinkovite etične pristope za nadzor v zdravstveni negi. nad preseljevanjem medicinskih sester v druge države na podlagi kolektivnega Med pandemijo se je svet spremenil, pokazala so pristopa, osnovanega na doslednejšem in se velika tveganja, povezana z nezadostnim števi- učinkovitejšem uveljavljanju Globalnega lom kadra v zdravstveni negi, a hkrati se je ponovno kodeksa praks SZO za mednarodno izkazalo reklo ‘zdravje je denar’, torej da morajo dr- zaposlovanje zdravstvenega osebja in žave vlagati v svoj zdravstveni sistem, če naj zago- njegovega seznama držav, ki so potrebne tovijo dinamično gospodarstvo. Obnova zdravstve- zaščite (WHO 2020c). Pri tem se je treba nih sistemov je temelj za boljše zdravje prebivalstva osredotočiti na izboljšanje nadzora nad in za boljšo gospodarsko sliko. mednarodnim preseljevanjem medicinskih sester ter neodvisni nadzor nad bilateralnimi sporazumi med dvema državama in Obstoječi globalni instrumenti ter strategije o člo- agencijami za zaposlovanje, da bi zagotovili veških virih v zdravstvu, na primer Globalna strate- skladnost s sporazumi, skupaj opredelili, gija o človeških virih v zdravstvu SZO (WHO 2016b) kaj pomeni ‘aktivno’ zaposlovanje ter in Visoka komisija ZN za zaposlovanje v zdravstvu zagotovili poštene in transparentne postopke in gospodarsko rast (WHO 2016c) odražata stanje zaposlovanja. Trenutno ni dovolj dokazov pred pandemijo. Sicer še vedno lahko nudita širši o izvajanju teh ukrepov in dovolj nadzora, okvir za načrtovanje prihodnje strategije, vendar ju da bi na njihovi podlagi lahko sprejemali je treba nujno posodobiti in upoštevati tudi spre- učinkovite politike in izpostavljali etično membe, ki so posledica pandemije, isto pa velja tudi sporne prakse. Stanje na tem področju je za poročilo Stanje zdravstvene nege po svetu. nujno treba izboljšati. Medtem Mednarodni svet medicinskih sester glede na trenutno Za vlade po svetu je kadrovski izziv v zdravstveni živahno dogajanje na področju mednarodnega negi prevelik, preveč pomemben in preveč ‘druga- zaposlovanja medicinskih sester poziva k čen’ od situacije izpred le treh let, da bi ga lahko sprejetju časovno omejenega moratorija na prezrli. Mednarodni deležniki in države se morajo aktivno zaposlovanje medicinskih sester iz združiti pri razvoju dolgoročnega, desetletnega izpostavljenih držav na seznamu. načrta, katerega cilj naj bo trajnostna svetovna delovna sila v zdravstveni negi. Ne moremo do- • NAČRT: Podpreti izvajanje rednih, voliti, da bo že tako prizadeta delovna sila podvrže- sistematskih ocen vpliva na delovno silo v na še večji škodi, prav tako pa se ne moremo vrniti zdravstveni negi, zlasti v državah, kjer so v stanje pred pandemijo, ko smo lahko nekako ‘sha- omejeni z viri, in sicer s tehničnimi nasveti, jali’ z velikimi primanjkljaji delovne sile v zdravstve- izboljšanjem podatkov, neodvisnimi analizami ni negi. Če želimo obnoviti zdravstvene sisteme, ter pogovori o ukrepih z več deležniki, da bi Mednarodni svet medicinskih sester 57 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV določili prednostne naloge glede zagotavljanja Zaščititi, nuditi podporo in obnoviti. Potrebni so ta- in zadržanja medicinskih sester v določeni kojšnji ukrepi ter skupna dolgoročna vizija in načrt državi. za delovno silo v zdravstveni negi po svetu. Pande- • NAČRT: Prizadevati si za vzpostavitev mija covida-19 je svetovni delovni sili v zdravstveni trajnostne delovne sile v zdravstveni negi povzročila nepredstavljivo škodo, potrebe po negi v manjših državah, državah z okrevanju in obnovi zdravstvenih sistemov pa pred- nizkimi dohodki in državah, ki so še stavljajo še dodatno breme. Zdravstveni sistemi ne posebej izpostavljene zaradi izseljevanja morejo biti obnovljeni brez zadostnega števila mo- medicinskih sester ter pandemije. Vse to tiviranih medicinskih sester, ki imajo vso potrebno je mogoče doseči ob upoštevanju izsledkov podporo. Potreben je koordiniran odziv za sprejetje Visoke komisije ZN za zaposlovanje v ukrepov na državni in mednarodni ravni, saj lah- zdravstvu in gospodarsko rast (WHO, 2016c) ko le tako uresničimo Akcijski program za 2023 in ter Strateških usmeritev za zdravstveno nego razvijemo dolgoročni načrt, katerega cilj je zaščititi in babištvo SZO, ki dokazuje dolgoročne medicinske sestre in jim nuditi podporo ter tako pri- gospodarske in družbene koristi ter spevati k obnovi zdravstvenih sistemov. zdravstvene koristi za prebivalce zaradi vlaganja v zaposlene v zdravstveni negi. 58 Mednarodni svet medicinskih sester PRILOGA 1: PREGLEDNICA VPLIV PRIL O OGA 1: PREGLEDNICA VPLIV V N O A MEDICINSKE SESTRE PRILOGA 1: PREGLEDNICA VPLIVOV NA MEDICINSKE SESTRE S kombinacijo kazalnikov delovne sile je mogoče al. , 2009; Chisholm, Russell & Humphreys, 2011; napraviti oceno trendov na področju delovne sile v Lopes et al. , 2017; Buchan, Catton & Shaffer, 2018; zdravstveni negi na ravni države ali sistema. Pre- WHO, 2022d). Kazalnike iz razpredelnice je mo- glednico lahko redno posodabljamo in tako zago- goče uporabljati skupaj z izsledki raziskav o delu, tovimo aktualnost sprejetih politik, prav tako lahko zdravju in počutju medicinskih sester (glej npr. ta- služi kot pomoč pri pripravi ocen vpliva na medicin- belo 4 zgoraj). ske sestre. Razpoložljivost podatkov se bo razliko- vala glede na državo ali sistem, a se lahko dopol- V razpredelnici so navedeni ‘osnovni’ kazalniki, ki njuje s standardiziranimi, obstoječimi instrumenti se lahko uporabljajo pri preglednici, v njej pa je na- za zbiranje podatkov, na primer s Poročilom o na- vedeno tudi, kako se ti kazalniki izračunajo ter kaj cionalni zdravstveni delovni sili (NHWA) in rednim so njihove glavne prednosti in omejitve. spremljanjem Kodeksa SZO. (Drugi viri: DalPoz et Mednarodni sv Mednar et medicinskih sester odni sv 59 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Tabela 7: PREGLEDNICA VPLIVOV NA MEDICINSKE SESTRE KAZALNIK NAJPOGOSTEJŠI NAČIN IZRAČUNA PREDNOSTI/OMEJITVE Fluktuacija Fluktuacijo oziroma ‘osip’ (Chankova, Muchiri Stopnja fluktuacije medicinskih & Kombe, 2009) in ‘izgubo’ (Dovlo, 2005) se medicinskih sester, sester največkrat izrazita kot odstotek delovne sile kakorkoli jo izračunamo, je v zdravstveni negi v določeni organizaciji ali najpogostejša mera sistemu, ki je zapustil to organizacijo (ali zamenjal ‘zadržanja’ (ali službo) v zadnjih 12 mesecih. Temu se včasih pomanjkanja zadržanja). reče tudi ‘splošna’ letna stopnja fluktuacije: Treba je razlikovati Število tistih, ki so odšli, deljeno s povprečnim med prostovoljno in številom zaposlenih v določenem letu. neprostovoljno fluktuacijo ter med tem, kam odidejo Lahko se meri tudi kot verjetnost preživetja; osebe, ki se za to odločijo (Russell et al. , 2013) mediana preživetja (leta), prostovoljno: na novo analiza preživetja ter osip v prvih letih po mesto v isti organizaciji ali zaključeni izobrazbi. v drugo organizacijo. Stabilnost Pri ugotavljanju stabilnosti delovne sile v Če se zaposleni odločijo, delovne zdravstveni negi gre v osnovi prav tako za da ostanejo, tudi če bi sile/stopnja vprašanje zadržanja, le da se tu osredotoča lahko odšli, to nakazuje, zadržanja na tiste, ki ostanejo, in ne na tiste, ki odidejo. da delovno okolje zadosti Visoka stopnja kadrovske stabilnosti oziroma potrebam delovne sile v visoka stopnja zadržanja sta nasprotje od visoke zdravstveni negi. fluktuacije in sta najverjetneje pozitivno povezana Stabilnost lahko kaže na z visoko stopnjo in kakovostjo zdravstvene pozitivno zadržanje, toda oskrbe (Buchan, 2010). predpostavlja se, da ima medicinska sestra Indeks stabilnosti 1 – odstotek zaposlenih, ki izbiro: ostati ali oditi. so imeli na začetku leta 1 določeno delovno mesto in so bili čez eno leto še vedno na istem delovnem mestu v isti organizaciji. Odsotnost Absentizem delovne sile v zdravstveni negi v Stopnje odsotnosti ni medicinskih državah z nizkimi in srednjimi dohodki predstavlja težko izračunati; če sester oviro do zagotavljanja boljših zdravstvenih izidov jo analiziramo glede (Chaudary et al. , 2006; Goldstein et al. , 2013). na različne skupine Razlogi za odsotnost so lahko različni, na primer zaposlenih, oddelke oddaljenost kraja bivanja in težek dostop do ali delovna mesta, lahko zdravstvenih ustanov, slaba infrastruktura in določimo problematična možnosti prevoza ter slabi ali nevarni delovni področja. Največja pogoji. V nekaterih primerih je odsotnost z omejitev je, da primerjava glavnega delovnega mesta lahko znak, da mora stopenj odsotnosti v oseba pridobiti še druge vire zaslužka, da bi različnih enotah lahko lahko preživela in torej opravlja več služb (Fox et pripelje do napačnih al. , 2013; Russo et al. , 2018). zaključkov, če ne upoštevamo tudi osnovnih ‘Splošna’ stopnja odsotnosti: izgubljen mer, npr. število in trajanje čas zaradi odsotnosti, izražen kot odstotek odsotnosti. pogodbenega delovnega časa v določenem obdobju. Lahko se meri tudi kot povprečno trajanje vsake odsotnosti in povprečno trajanje odsotnosti na osebo. 60 Mednarodni svet medicinskih sester PRILOGA 1: PREGLEDNICA VPLIVOV NA MEDICINSKE SESTRE Prazna delovna Če se razpisana delovna mesta v zdravstveni V nekaterih organizacijah mesta negi ne zapolnijo, lahko to nakazuje, da imajo namerno vedno določeno delovno mesto ni privlačno zaradi razpisana delovna delovnih pogojev, lokacije ali pa slabega slovesa mesta v zdravstveni organizacije, ki zaposluje. Stopnja nezapolnjenih negi, da prihranijo pri delovnih mest je lahko kazalnik relativne stroških zaposlovanja; privlačnosti ali neprivlačnosti določenih delovnih v tem primeru stopnja mest, krajev ali ustanov, zato se lahko uporablja nezapolnjenih delovnih kot kazalnik. mest ne more kazati na pomanjkanje delovne sile; Š tevilo razpisanih delovnih mest, ki ostanejo če razpisanih delovnih nezapolnjena, izraženo kot odstotek vseh mest ni mogoče zapolniti, delovnih mest – npr. odstotek stopnje praznih jih ponekod odstranijo delovnih mest. in s tem prikrijejo težavo pomanjkanja kadra. Brezposelnost V nekaterih državah imajo brezposelne ljudi z Ta kazalnik je težko izobrazbo iz zdravstvene nege. tolmačiti kot kazalnik trga dela, saj lahko nakazuje Število nezaposlenih medicinskih sester, ki iščejo npr. nestimulativno delo, kot odstotek skupnega števila medicinskih plačo ali nezmožnost sester, ki opravljajo delo. delodajalcev, da bi zagotovili sredstva za delovno mesto. Samozadostnost Kazalnik samozadostnosti: odstotek delovne Za kazalnik se lahko delovne sile v sile v zdravstveni negi, ki je izobrazbo uporabljajo oznake ‘v zdravstveni negi pridobila v tujini, glede na celotno število tujini rojene medicinske delavcev v zdravstveni negi v določeni državi. sestre’, ‘v tujini izobražene medicinske sestre’ ali ‘iz Višji kot je odstotek, manj samozadostna je tujine’ – pri interpretaciji država. podatkov sta pomembni jasnost in doslednost. Stopnja Stopnja izseljevanja: odstotek delavcev v Za kazalnik se lahko izseljevanja zdravstveni negi, ki so bili v določeni državi uporabljajo oznake ‘v medicinskih rojeni ali izšolani in delajo v tujini glede na tujini rojene medicinske sester tiste, ki ostanejo in delajo v domovini. sestre’, ‘v tujini izobražene medicinske sestre’ ali ‘iz Višja, kot je stopnja izseljevanja, bolj izčrpana tujine’ – pri interpretaciji je delovna sila v zdravstveni negi neke države podatkov sta pomembni zaradi izseljevanja v tujino. jasnost in doslednost. Pri uporabi in interpretaciji teh pogosto rabljenih kazalnikov moramo biti previdni. Pri vseh je treba beležiti pogostost uporabe, če hočemo z njimi meriti trende, kar je veliko bolj uporabno kot meritve v posameznem trenutku. Preglednica naj bo ‘živ’ instrument, naj se ne uporablja za enkratne analize. Pri številnih kazalnikih se lahko uporabijo različne metode izračuna, kar lahko omeji primerjavo, če se na različnih lokacijah ali ob različnih časih uporabijo drugačne metode. Obstajajo tudi omejitve pri interpretaciji podatkov kot jasno določenih kazalnikov obnašanja delovne sile v zdravstveni negi. Tako lahko na primer nizka fluktuacija delavcev v zdravstveni negi kaže na pomanjkanje drugih možnosti zaposlitve in ne na visoko stopnjo zadovoljstva z delom, vzdrževanje velikega števila praznih delovnih mest v zdravstveni negi pa lahko odraža poskus namernega varčevanja. Mednarodni svet medicinskih sester 61 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV VIRI Adams, R., Ryan, T. and Wood, E. (2021). Understanding the factors that affect retention within the mental health nursing workforce: a systematic review and thematic synthesis. International Journal of Mental Health Nursing Adebayo, O. et al. (2016). Health workforce for 2016–2030: Will Nigeria have enough? Inter J Inn Heal Res, 4(1), 9-16 Adegbesan, A. (2022). ‘Hospitals to Lean on More Expensive Travel Nurses Even After Covid’. Bloomberg News UK. 15 March.Available at: https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-15/budget-busting-travel-nurses-to-rack-hospitals-even-after-covid?leadSource=uverify%20wall Aiken, L. H. et al. (2022). A repeated cross-sectional study of nurses immediately before and dur- ing the Covid-19 pandemic: Implications for action. Nursing Outlook, 101903 Al Zamel, L. G. et al. (2020). Factors influencing nurses’ intention to leave and intention to stay: An integrative review. Home Health Care Management & Practice, 32(4), 218-228 Al−Riyami, M., Fischer, I. and Lopez, V. (2015). Nurses’ perceptions of the challenges related to the Omanization policy. International Nursing Review, 62(4), 462-469 Alves, A.B.S.L. et al. (2022). Absenteeism in Nursing in the Face of COVID-19: A Comparative Study in a Hospital from Southern Brazil. Texto & Contexto-Enfermagem, 31 Aristizabal, P., Nigenda, G. and Serván-Mori, E. (2019). The precarization of the Mexican nursing labor market: a repeated cross-sectional analysis for the period 2005–2018. Human Resources for Health, 17(1), 1-9 Asamani, J. A. et al. (2020). The imperative of evidence-based health workforce planning and implementation: lessons from nurses and midwives unemployment crisis in Ghana. Human resources for health, 18(1), 1-6 Asamani, J. A. et al. (2022). Health workforce supply, needs and financial feasibility in Lesotho: a labour market analysis. BMJ Global Health, 7(Suppl 1), e008420 Asrir, I. et al. (2022). Study of sickness absenteeism among nursing staff at the Ibn Rochd University Hospital of Casab-lanca (CHUIR) during the COVID-19 pandemic. Safety and Health at Work, 13, S185-S185 Assaye, A. M. et al. (2021). Impact of nurse staffing on patient and nurse workforce outcomes in acute care settings in low-and middle-income countries: a systematic review. JBI evidence synthesis, 19(4), 751-793 Auerbach D, et al. (2022). A Worrisome Drop in The Number of Young Nurses. Health Affairs Forefront. 13 April Australian Nursing and Midwifery Federation (2022). Andrews Government promises more ratio improvements if elected. 9 November. Available at: https://otr.anmfvic.asn.au/articles/ andrews-government-promises-more-ratio-improvements Ball, J. and Ejebu, O. Z. (2021). What keeps nurses in nursing? Evidence Brief, 1-2. University of Southampton Ball, J. et al. (2022). The impact of COVID−19 on nurses (ICON) survey: Nurses’ accounts of what would have helped to improve their working lives. Journal of Advanced Nursing. 79(1) January 2023, pp. 343-357 Batalova, J. (2020). Spotlight: Immigrant Health-Care Workers in the United States. Migration Policy Institute, USA. 14 May. Available at: https://www.migrationpolicy.org/article/ immigrant-health-care-workers-united-states Batalova, J. and Fix, M. (2020). As U.S. Health-Care System Buckles under Pandemic, Immigrant & Refugee Professionals Could Represent a Critical Resource. Migration Policy Institute commentary. April. Available at: https://www.migrationpolicy.org/news/us-health-care- system-coronavirus-immigrant-professionals-untapped-resource Ben Ahmed, H. and Bourgeault, I. (2022). Sustaining Nursing in Canada. Canadian Federation of Nurses Unions, Ottawa. Available at: https://nursesunions.ca/wp-content/uploads/2022/11/ CHWN-CFNU-Report_-Sustaining-Nursing-in-Cana-da2022_web.pdf Berlin, G., et al. (2022). Around the world, nurses say meaningful work keeps them going. McKinsey consultants. Available at: https://www.mckinsey.com/industries/healthcare-systems-and-services/ our-insights/around-the-world-nurses-say- -meaningful-work-keeps-them-going Berlin, G., Lapointe, M. and Murphy, M. (2021). Surveyed nurses consider leaving direct patient care at elevated rates. McKinsey. Available at: https://www.emergingrnleader.com/wp-content/ uploads/2022/02/Mckinsey-Report-2022.pdf 62 Mednarodni svet medicinskih sester VIRI Birmingham, C. et al. (2019). The experiences of the agency registered nurse: an integrative literature review. Journal of nursing management, 27(8), 1580-1587 Boateng, A. B., et al. (2022). Factors Influencing Turnover Intention among Nurses and Midwives in Ghana. Nursing Research and Practice, 2022 Boniol, M. et al. (2022c). Inequal distribution of nursing personnel: a subnational analysis of the distribution of nurses across 58 countries. Human Resources for Health 20, 22. https://doi. org/10.1186/s12960-022-00720-5 Boniol, M., et al. (2022a). The global health workforce stock and distribution in 2020 and 2030: a threat to equity and ‘universal’ health coverage? BMJ Global Health, 7(6), e009316. Available at: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35760437/ Boniol, M., et al. (2022b). Urgent need to invest in health and care workers. The Lancet. Available at: https://www.thelan-cet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(22)00576-1/ fulltext#articleInformation Bourgeault, I.L. et al. (2021). Hiding in plain sight: the absence of consideration of the gendered dimensions in ‘source’ country perspectives on health worker migration. Human Resources forHealth 19, 40. https://doi.org/10.1186/s12960-021-00571-6 Brady, C. et al. (2022). Nursing home staff mental health during the Covid−19 pandemic in the Republic of Ireland. International journal of geriatric psychiatry, 37(1) Brolan, C. E. et al. (2022). Lessons from the frontline: The COVID-19 pandemic emergency care experience from a human resource perspective in the Pacific region. The Lancet Regional Health-Western Pacific, 25, 100514 Brophy, S. et al. (2022). Heroes on Strike: Trends in Global Health Worker Protests During COVID-19. Accountability Research Center, Accountability Note Number 10, April 2022. ARC, Washington DC, USA Buchan, J. (2010). The benefits of health workforce stability. Human Resources for Health, 8:29 Buchan, J. (2023). Brexit, Covid and the UK’s reliance on international recruitment. Nuffield Trust, London, 13 January. Available at: https://www.nuffieldtrust.org.uk/news-item/brexit-covid-and-the-uk-s-reliance-on-international-recruitment Buchan, J., Catton, H. and Shaffer, F. (2022). Sustain and Retain in 2022 and Beyond. International Centre for Nurse Migration. Philadelphia, USA. Available at: https://www.icn.ch/system/files/2022-01/Sustain%20and%20Retain%20in%20 2022%20and%20Beyond-%20The%20global%20nurs-ing%20workforce%20and%20the%20COVID-19%20pandemic.pdf Buchan, J., Shaffer, F. A. and Catton, H. (2018). Policy brief: Nurse retention. International Centre for Nurse Migration. Philadelphia, USA. Available at: https://www.icn.ch/sites/default/files/inline- files/2018_ICNM%20Nurse%20retention.pdf Buchan, J., Williams, G. A. and Zapata, T. (2021). Governing health workforce responses during COVID-19. Eurohealth, 27(1), 41-48 Bundesagentur fürArbeit (2021). Berichte: BlickpunktArbeitsmarkt / Mai 2020:Arbeitsmarktsituation im Pflegebereich (Reports: Spotlight on the labour market / May 2020: Labour market situation in the care sector). Available at: https://statistik. arbeitsagentur.de/Statischer-Content/ Arbeitsmarktberichte/Berufe/generische-Publikationen/Altenpflege.pdf Burden, S., Henshall, C. and Oshikanlu, R. (2021). Harnessing the nursing contribution to COVID-19 mass vaccination programmes: Addressing hesitancy and promoting confidence. Journal of Advanced Nursing, 77: e16-e20. https://doi. org/10.1111/jan.14854 CBC News (2022). “Quebec spending $65M to recruit, train 1,000 foreign nurses”. 16 Feb. Available at: https://www.cbc. ca/news/canada/montreal/quebec-recruit-foreign-nurses-1.6353552 CGFNS (2022). Nurse Migration Report 2022. Philadelphia, USA. Available at: https://www.cgfns. org/2022nursemigra-tionreport/ Chaboyer, W. et al. (2021). Missed nursing care: An overview of reviews. The Kaohsiung journal of medical sciences, 37(2), 82-91 Chamanga, E., et al. (2020). Factors influencing the recruitment and retention of registered nurses in adult community nursing services: an integrative literature review. Primary Health Care Research & Development, 21 Chan, G. K., et al. (2021). The impact of COVID-19 on the nursing workforce: a national overview. Online Journal of Issues in Nursing, 26(2), 1-17 Chandler-Jeanville, S. et al. (2021). Perceptions and experiences of the COVID-19 pandemic amongst frontline nurses and their relatives in France in six paradoxes: a qualitative study. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(13), 6977 Mednarodni svet medicinskih sester 63 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Chankova, S., Muchiri, S. and Kombe, G. (2009). Health workforce attrition in the public sector in Kenya: a look at the reasons. Human Resources for Health, 7:58 Chaudhury, N. et al. (2006). Missing in action: teacher and health worker absence in developing countries. Journal of Economic Perspective 20(1):91-116 Chisholm, M., Russell, D. and Humphreys, J. (2011). Measuring rural allied health workforce turn- over and retention: what are the patterns, determinants and costs? Australian Journal of Rural Health, 19(2), 81-88 Chowdhury, S.R. et al. (2023). Impact of workplace bullying, and burnout on job satisfaction among Bangladeshi nurses: A cross-sectional study. Heliyon, 2023 Feb; 9(2): e13162 Cinco, M. (2022). FOCUS: “As pandemic eases, more Filipino nurses set to seek work abroad”. Kyodo News, 6 November. Available at: https://english.kyodonews.net/news/2022/11/5b- 6fee89a1f6-focus-as-pandemic-eases-more-filipino- -nurses-set-to-seek-work-abroad.html Clark, S. E., Chisnall, G. and Vindrola-Padros, C. (2022). A systematic review of de-escalation strategies for redeployed staff and repurposed facilities in COVID-19 intensive care units (ICUs) during the pandemic. EClinicalMedicine, 44, 101286 Cohen-Serrins, J. (2021). How COVID-19 Exposed an Inadequate Approach to Burnout: Moving Beyond Self-Care. In Shared Trauma, Shared Resilience During a Pandemic. Springer, Cham Collins, A. (2021). NHS leaders told to accelerate international recruitment as 800 nurses join register in a week. Health Service Journal, 16 December Cortés-Álvarez, N. Y. and Vuelvas-Olmos, C. R. (2022). COVID 19: Psychological effects and associated factors in Mexican nurses. Disaster Medicine and Public Health Preparedness, 16(4), 1377-1383 Crerar, P. and Stacey, K. (2023). “Union fury as Rishi Sunak unveils anti-strike laws for ‘min- imum service levels’” The Guardian, 5 January. Available at: https://www.theguardian.com/uk-news/2023/jan/05/uk-ministers-announce-anti-strike- -legislation Crowe, S., Howard, A. F. and Vanderspank, B. (2022). The mental health impact of the COVID-19 pandemic on Canadian critical care nurses. Intensive and Critical Care Nursing, 103241 Cruz, K. (2022). “CHEd lifts ban on new BS Nursing programs”. Manila Times 21 July. Available at: https://www.manilati-mes.net/2022/07/21/campus-press/ched-lifts-ban-on-new-bs- nursing-programs/1851719 Dall’Ora, C. and Saville, C. (2021). Burnout in nursing: what have we learnt and what is still unknown? Nursing Times [online]; 117: 2, 43-44 Dall’Ora, C. et al. (2020). Burnout in nursing: a theoretical review. Human resources for health, 18, 1-17 Dall’Ora, C. et al. (2022). Nurse staffing levels and patient outcomes: A systematic review of longitudinal studies. International Journal of Nursing Studies. 2022 Oct; 134:104311. doi: 10.1016/ j.ijnurstu.2022.104311. Epub 2022 Jun 16. PMID: 35780608 DalPoz, M. et al. (2009). Handbook on Monitoring and Evaluation of Human Resources for Health. WHO/World Bank/ USAID Das, S. (2022). “Plan to recruit Nepal nurses for NHS puts them ‘at risk of exploitation’” The Guardian. 25 September. Available at: https://www.theguardian.com/politics/2022/sep/25/ plan-to-recruit-nepal-nurses-for-nhs-puts-them-at-risk-of- -exploitation Dempsey, L. et al. (2022). Experiences of undergraduate nursing students who worked clinically during the COVID-19 pandemic. Nurs Open 2022 Department of Health, Ireland (2022). Minister for Health Stephen Donnelly welcomes the pub- lication of ‘A System Dynamics Model of Nursing Workforce Supply’ 14 September. DH, Dublin. Available at: https://www.gov.ie/en/press-release/1ea46-minister-for-health-stephen-donnelly- welcomes-the-publication-of-a-system-dynamics-model-of-nursing-workforce-supply/ Department of Health, Victoria (2022). Support of international healthcare workers. Available at: https://www.health.vic. gov.au/jobs/migrating-to-victoria/support-for-international-healthcare-workers Djupedal, I. L. R., et al. (2022). Changes in the work schedule of nurses related to the COVID-19 pandemic and its relationship with sleep and turnover intention. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(14), 8682 Dovlo, D. (2005). Wastage in the health workforce: some perspectives from African countries. Human Resources for Health, 3 64 Mednarodni svet medicinskih sester VIRI Dow, A. (2022). “Victoria has been promised billions for health. What can we expect and when?” The Age, November 29. Available at: https://www.theage.com.au/national/victoria/victoria-has- been-promised-billions-for-health-what-can-we- -expect-and-when-20221128-p5c1qf.html Duffield, C., et al. (2014). A comparative review of nurse turnover rates and costs across coun- tries. Journal of Advanced Nursing. vol:70 iss:12 pg:2703-2712 Dziedzic, B. et al. (2022). Mental Health of Nurses during the Fourth Wave of the COVID-19 Pandemic in Poland. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(3), 1785 ECSACON (2021). 14th Scientific Conference: Nurses and Midwives responding to global health challenges of the 21st Century. The East, Central and Southern Africa College of Nursing. Tanzania: Arusha. http://ecsacon.org/index.php/ecsacon-14th-scientific-conference/ Ely, J. (2021). UK-based Australian nurses offered £4,200 relocation costs to tempt them home. Nursing Standard 20 August. Available at: https://rcni.com/nursing-standard/newsroom/news/ uk-based-australian-nurses-offered-ps4200-relocation-costs-to-tempt-them-home-177556 Essex, R. and Weldon, S. M. (2021). Health care worker strikes and the Covid pandemic. New England Journal of Medicine, 384(24), e93 European Commission, Directorate-General for Health and Food Safety (2021), Supporting men- tal health of health workforce and other essential workers, Publications Office of the European Union. Available at: https://data.europa.eu/ doi/10.2875/80970 Evans, N. (2021). Nurses take the lead in the biggest vaccine roll-out in UK history. Nursing Standard, 36(1) (Jan 13, 2021) Fawaris, F. et al. (2022). The psychological impact of the COVID-19 pandemic on Jordanian health-care workers. International Journal of Reliable and Quality E-Healthcare (IJRQEH), 11(3), 1-9 Fox, S., et al. (2013). Paying health workers for performance in a fragmented, fragile state: reflections from Katanga Province, Democratic Republic of Congo. Health policy and planning, czs138 Freeling, M., Rainbow, J. G. and Chamberlain, D. (2020). Painting a picture of nurse presentee- ism: A multi-country integrative review. International Journal of Nursing Studies, 109, 103659 Gaesawahong, R. et al. (2022). A Survey of Stress and Impacts in Registered Nurses During the COVID-19 Pandemic. BKK Med Journal. 2022 Sep. 30 Garg, S. et al. (2022). Implementing a health labour market analysis to address health workforce gaps in a rural region of India. Human Resources for Health, 20(1), 1-13 Gee, P. M. et al. (2022). Beyond burnout and resilience: the disillusionment phase of COVID-19. AACN Advanced Critical Care, 33(2), 134-142 Gherman, M. A., et al. (2022). Injurious Memories from the COVID-19 Frontline: The Impact of Episodic Memories of Self-and Other-Potentially Morally Injurious Events on Romanian Nurses’ Burnout, Turnover Intentions and Basic Need Satisfaction. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(15), 9604 GIZ Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (2021). Sustainable recruitment of nurses (Triple Win). GIZ, Germany. Available at: https://www.giz.de/en/worldwide/41533.html Goldberg, S. and Lavon, E. (2021). “The Israeli vaccination workforce has been led and man- aged by the nursing profession”. In: Buchan, J., William, G. & Zapata, T. (2021) Governing health workforce responses during COVID-19. Eurohealth 27(1) Available at: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/344948/Eurohealth-27-1-41-48-eng.pdf?- sequence=1&isAllowed=y Goldstein, M. et al. (2013). The effect of absenteeism and clinic protocol on health outcomes: The case of mother-to-child transmission of HIV in Kenya. American economic journal. Applied economics, 5(2), 58 Gómez-Ibáñez, R. et al. (2020). Final-year nursing students called to work: Experiences of a rushed labour insertion during the 1232 COVID-19 pandemic. Nurse Educ Pract 49:102920 Goździak, E. M. and Main, I. (2022). “I am making good money, but…”: The precarious situation of Polish nurses in Norway. International Migration, 60(2), 238-251 Griffiths, P. et al. (2018). The association between nurse staffing and omissions in nursing care: A systematic review. Journal of Advanced Studies; 74(7):1474–87. 10.1111/jan.13564 Mednarodni svet medicinskih sester 65 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Gupta, N. et al. (2021). Health workforce surge capacity during the COVID-19 pandemic and other global respiratory disease outbreaks: A systematic review of health system requirements and responses. Int J Health Plann Manage; 36:26–41 Gurková, E., Mikšová, Z. and Šáteková, L. (2022). Missed nursing care in hospital environments during the COVID−19 pandemic. International nursing review, 69(2), 175-184 Guttormson, J. L. et al. (2022). Critical care nurse burnout, moral distress, and mental health during the COVID-19 pandemic: a United States Survey. Heart & Lung, 55, 127-133 Haakenstad, A. et al. (2022). Measuring the availability of human resources for health and its relationship to universal health coverage for 204 countries and territories from 1990 to 2019: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. The Lancet Halcomb, E et al. (2022). The impact of COVID−19 on primary health care delivery in Australia. Journal of Advanced Nursing, 78(5), 1327-1336 Hammad, M., Guirguis, W. and Mosallam, R. (2021). Missed nursing care, non-nursing tasks, staffing adequacy, and job satisfaction among nurses in a teaching hospital in Egypt. Journal of Egypt Public Health Association. 96(1):22 Health Department, Government of British Columbia (2022). Supporting international nurses into B.C.’s health system. Health Department, Vancouver. Available at: https://news.gov.bc.ca/releases/2022HLTH0120-000589 Health Education England (2019). NHS Staff and Learners’ Mental Wellbeing Commission. Birmingham: HEE;Available at: www.hee.nhs.uk/sites/default/files/documents/NHS%20%28HEE%29%20-%20Mental%20Wellbeing%20Commission%20Report.pdf Heesakkers, H., et al. (2023). Mental well-being of intensive care unit nurses after the second surge of the COVID-19 pandemic: A cross-sectional and longitudinal study. Intensive and Critical Care Nursing, 74, 103313 ICN (2019) International career mobility and ethical nurse recruitment: Position statement. ICN. Available at: https://www. icn.ch/system/files/documents/2019-11/PS_C_International%20career%20mobility%20and%20ethical%20nurse%20 recruitment_En.pdf ICN (2020a). Success of mass COVID-19 vaccination programmes will depend on frontline nurses and nurse leaders at the highest level of government [press release]. 12 November. Available at: https://www.icn.ch/news/success-mass-covid- -19-vaccination-programmes-will-depend-frontline- nurses-and-nurse-leaders ICN (2020b). ICN statement to the World Health Assembly. Seventy-third World Health Assembly Provisional agenda item 12 WHO Global Code of Practice on the International Recruitment of Health Personnel. November. Available at: https:// www.icn.ch/sites/default/files/inline-files/WHA73%20ICN%20statement%2012%20_Final.pdf ICN (2021a). ICN says 115,000 healthcare worker deaths from COVID-19 exposes collective failure of leaders to protect global workforce [press release]. 21 October. Available at: https:// www.icn.ch/news/icn-says-115000-healthcare-worker- -deaths-covid-19-exposes-collective-failure- leaders-protect ICN (2021b). ICN supports WHO’s Vaccine Equity Declaration, warning that delay to global roll out of vaccines potentially catastrophic [press release]. 12 February. Available at: https://www. icn.ch/news/icn-supports-whos-vaccine-equity-decla-ration-warning-delay-global-roll-out-vaccines ICN (2021c). ICN calls for urgent action to increase efforts to vaccinate healthcare workers in Africa as figures reveal that only one in ten are fully vaccinated [press release]. 30 September. Available at: https://www.icn.ch/news/icn-calls-urgent- -action-increase-efforts-vaccinate-health- care-workers-africa-figures-reveal ICN (2022a). ICN warns that Universal Health Coverage will be a missed goal without immedi- ate investment in nurses [press release]. 12 December. Available at: https://www.icn.ch/news/ icn-warns-universal-health-coverage-will-be- -missed-goal-without-immediate-investment-nurses#:~:text=The%20International%20Council%20of%20Nurses,and%20 retain%20millions% 20more%20nurses ICN (2022b). The Global Mental Health Nursing Workforce: Time to Prioritize and Invest in Mental Health and Wellbeing. Available at: https://www.icn.ch/sites/default/files/inline-files/ICN_Mental_Health_Workforce_report_EN_web.pdf ICN (2022c ). ICN says influential research shows that a more ambitious expectation of UHC would require an additional 30 million nurses and midwives [press release]. 30 November. Available at: https://www.icn.ch/news/icn-says-influential- -research-shows-more-ambitious-expectation-uhc-would-require-additional-30 ICN (2022d). Alarming increase in industrial action by nurses is a symptom of global crisis in healthcare systems [ press release] . 16 June. Available at: https://www.icn.ch/news/alarming- increase-industrial-action-nurses-symptom-global-crisis-healthcare-systems 66 Mednarodni svet medicinskih sester VIRI ICN (2022e). ICN calls for stronger codes for ethical recruitment of nurses and investment in nursing education [press release]. 11 August. Available at: https://www.icn.ch/news/icn-calls- stronger-codes-ethical-recruitment-nurses-and-investment-nursing-education ICN (2023). Our Nurses. Our Future. - International Nurses Day 2023 theme announced. 12 January. Available at: https:// www.icn.ch/news/our-nurses-our-future-international-nurses-day- 2023-theme-announced Imam, A. et al. (2021). Missed nursing care in acute care hospital settings in low-middle income countries: a systematic review protocol. Wellcome Open Research; 6(359):359 Indian Nursing Council (2022). Annual Report 2021-2022. Available at: https://indiannursingcoun- cil.org/uploads/annu-alreports/16727359593275.pdf Jarrar, M. T. et al. (2023). The Impact of the Working Hours Among Malaysian Nurses on Their Ill-Being, Intention to Leave, and the Perceived Quality of Care: A Cross-Sectional Study During the COVID-19 Pandemic. Journal of Multidisciplinary Healthcare, 119-131 Jo, S. et al. (2021). Nurses’ resilience in the face of coronavirus (COVID−19): An international view. Nursing & Health Sciences Jones, A. (2022). “Ontario nursing college now allowed to temporarily register international nurses”. CTV News. October 27. Available at: https://toronto.ctvnews.ca/ontario-nursing-college- now-allowed-to-temporarily-register-international-nurses-1.6127420 Jones, C. B. and Gates, M. (2007). The costs and benefits of nurse turnover: A business case for nurse retention. The Online Journal of Issues in Nursing, 12(3) Joo, E., Yeon, S. and Hwa, J. (2022). Effect of Nursing Work Environment on Turnover Intention of Nurses in Long-Term Care Hospitals: The Mediating Effect of COVID-19 Stress. Korean Journal of Occupational Health Nursing, 31(1), 22-30 Joo, J. Y. and Liu, M. F. (2021). Nurses’ barriers to caring for patients with COVID−19: a qualitative systematic review. International nursing review, 68(2), 202-213 Jun, J. et al. (2021). Relationship between nurse burnout, patient and organizational outcomes: systematic review. International Journal of Nursing Studies, 103933 Kavitha, K., Sikandar, B. J. and Joseph, R. (2022). COVID-19 pandemic and nursing students: Stress, depression, and coping behaviors–An exploratory study. BLDE University Journal of Health Sciences, 7(1), 45 Kay, G. (2022). “Nurse exports will derail health”. Nation, 4 July. https://nation.africa/kenya/ blogs-opinion/opinion/nurse- -exports-will-derail-health-3867988?s=09 Khan, Y., Bruyneel, A. and Smith, P. (2022). Determinants of the risk of burnout among nurses during the first wave of the COVID−19 pandemic in Belgium: A cross−sectional study. Journal of nursing management Khrais, H. et al. (2022). Determinants of missed nursing care in Jordanian hospitals during COVID−19 pandemic. Nursing Open. https://doi.org/10.1002/nop2.1407 Kiel, J. M. (2020). An analysis of restructuring orientation to enhance nurse retention. The health care manager, 39(4), 162-167 Kim, S. C., Rankin, L., and Ferguson, J. (2022). Nurses’ mental health from early COVID−19 pandemic to vaccination. Journal of Nursing Scholarship, 54(4), 485-492 Kim, S., et al. (2023). How Does Workplace Violence–Reporting Culture Affect Workplace Violence, Nurse Burnout, and Patient Safety? Journal of nursing care quality, 38(1), 11-18 KPMG (2022). Strengthening healthcare workforce in India: the 2047 agenda. October. Available at: https://assets.kpmg/ content/dam/kpmg/in/pdf/2022/10/Strengthening-healthcare-workforce-in- India.pdf Labrague, L. J., de Los Santos, J. A. A. and Fronda, D. C. (2022). Factors associated with missed nursing care and nurse−assessed quality of care during the COVID−19 pandemic. Journal of nursing management, 30(1), 62-70 Laskowski-Jones, L. and Castner, J. (2022). The Great Resignation, Newly Licensed Nurse Transition Shock, and Emergency Nursing. Journal of Emergency Nursing, 48(3), 236-242 Lavoie−Tremblay, M. et al. (2022). Influence of caring for COVID−19 patients on nurse’s turnover, work satisfaction and quality of care. Journal of nursing management, 30(1), 33-43 Mednarodni svet medicinskih sester 67 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Lee, J., Cho, H. S. and Shin, S. R. (2021). Nursing strategies for the post−COVID−19 era. International nursing review, 68(2), 149-152 LeGrand, C. (2021). “Plan to bring thousands of nurses and doctors into ‘Fortress Australia’” Sydney Morning Herald. 9 October. Available at: https://www.smh.com.au/national/plan-to-bring- thousands-of-nurses-and-doctors-into-fortress-australia-20211008-p58yf0.html Lim, V. (2022). “Foreign nurses drawn to Singapore’s location and ease of application, but more needed to retain them”. CNA Channel News Asia. 30 November. Available at: https://www. channelnewsasia.com/singapore/foreign-nurses- -drawn-singapores-location-and-ease-applica- tion-more-needed-retain-them-3103791 Little, L. and Buchan, J. (2007). Nurse Self Sufficiency/Sustainability in the Global Context. International Centre for Nurse Migration. Available at: https://www.intlnursemigration.org/wp-content/uploads/2019/08/Nursing-Self-SufficiencySusta-inability-in-the-Global-Context.pdf Liu, J. and Eggleston, K. (2022). The association between health workforce and health outcomes: A cross-country econo-metric study. Social Indicators Research, 163(2), 609-632 Llop-Gironés, A., et al. (2021) Employment and working conditions of nurses: where and how health inequalities have increased during the COVID-19 pandemic. Hum Resour Health 19, 112 Lluch, C. et al. (2022). The impact of the COVID-19 pandemic on burnout, compassion fatigue, and compassion satisfaction in healthcare personnel: A systematic review of the literature published during the first year of the pandemic. Healthcare (Vol. 10, No. 2, p. 364). MDPI London Economics/RCN (2022). A decade of pay erosion: The destructive effect on UK nursing staff earnings and retention [blog]. October 2022. Royal College of Nursing, London. https://lon- doneconomics.co.uk/blog/publication/a-decade- -of-pay-erosion-the-destructive-effect-on-uk-nurs- ing-staff-earnings-and-retention-october-2022/ Lopes, S. C. et al. (2017). A rapid review of the rate of attrition from the health workforce. Human resources for health, 15(1), 21 Lotfi, M. et al. (2022). Turnover intention among operating room nurses during the COVID-19 outbreak and its association with perceived safety climate. Perioperative Care and Operating Room Management, 26, 100233 Maben, J., Ball, J. and Edmondson,A. (2023). Workplace Conditions (Elements of Improving Quality and Safety in Healthcare). Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/9781009363839 Section 5.1 MacKay, S. C. et al. (2021). What influences nurses’ decisions to work in rural and remote settings? A systematic review and meta-synthesis of qualitative research. Rural and Remote Health, 21(1) Maier, C., Scarpetti, G. and Williams, G.A. (2020). What strategies are countries using to expand health workforce capacity to treat Covid-19 patients? WHO European Observatory, Brussels. 23 April. Available at: https://apps.who.int/iris/ handle/10665/336296 Makgatho, L. (2022). “SA faces critical shortage of nurses, with 1 nurse for every 218 patients”. Sunday Independent. 26 October. Available at: https://www.iol.co.za/sundayindependent/news/ sa-faces-critical-shortage-of-nurses-with-1-nurse- -for-every-218-patients-466e2ede-4dc2-4789- 979e-795edd12ae12 Marufu, T. C., et al. (2021). Factors influencing retention among hospital nurses: systematic review. British Journal of Nursing, 30(5), 302-308 McLaughlin, T. (2020). The Fragility of the Global Nurse Supply Chain. The Atlantic Journal, 30 April. Available at: https:// www.theatlantic.com/international/archive/2020/04/immigrant-nurse- health-care-coronavirus-pandemic/610873/ San Juan et al. , 2021 McQuillan, L. (2022). “Canada’s push to ‘poach’ nurses from abroad fuels fears of shortages in developing countries”. CBC News, Nov 20. Available at: https://www.cbc.ca/news/health/ canada-international-nurses-poorer-countries-worri-ed-1.6655231 Michel, A. et al. (2021). Undergraduate nursing students’ perceptions on nursing education during the 2020 COVID-19 pandemic: A national sample. Nurs Outlook 2021, 69:903-1148 912 Molina-Mula, J., et al. (2022). The emotional impact of covid-19 on Spanish nurses and potential strategies to reduce it. Collegian, 29(3), 296-310 Moyo, I. et al. (2022). Experiences of nurse managers during the COVID-19 outbreak in a selected district hospital in Limpopo province, South Africa. Healthcare (Vol. 10, No. 1, p. 76). Multidisciplinary Digital Publishing Institute 68 Mednarodni svet medicinskih sester VIRI Mugarisi, V. (2022). Zimbabwe conducts health labour market analysis. WHO Zimbabwe. 25 August. Available at: https:// www.afro.who.int/countries/zimbabwe/news/zimbabwe-conducts- health-labour-market-analysis Muir, K. J. et al. (2021). Evaluating the Costs of Nurse Burnout-Attributed Turnover: A Markov Modeling Approach. Journal of Patient Safety. DOI: 10.1097/PTS.0000000000000920 Murphy, G. T. et al. (2022). Investing in Canada’s nursing workforce post-pandemic: A call to action. Facets. 4 August 2022. https://doi.org/10.1139/facets-2022-0002 Nasrallah, et al. (2021). “UAE Projects of the 50: New schemes announced in Abu Dhabi, plan to get 75,000 Emiratis into private sector”. Gulf News, 12 September. Available at: https://gulfnews. com/uae/government/uae-projects-of-the- -50-new-schemes-announced-in-abu-dhabi-plan-to-get- 75000-emiratis-into-private-sector-1.1631418816885 Ndlovu, R. (2023). “Zimbabwe Doctors, Nurses Barred from Long Strikes Under New Law”. 11 January, Bloomberg News. Available at: https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-01-11/ zimbabwe-doctors-nurses-barred-from-long-strikes- -under-new-law Nelson, K. E. et al. (2022). Organizational impact on healthcare workers’ moral injury during COVID-19: a mixed-methods analysis. JONA: The Journal of Nursing Administration, 52(1), 57-66 NHS Digital (2022). NHS Vacancy Statistics England April 2015-September 2022 Experimental Statistics. https://digital. nhs.uk/data-and-information/publications/statistical/nhs-vacancies-survey/ april-2015---september-2022-experimental-statistics NHS Employers (2022). International Recruitment Toolkit. 20 December. Available at: https://www. nhsemployers.org/ publications/international-recruitment-toolkit NHS Shared Business Solution (SBS) (n.d.). New data science solution enables NHS organisa- tions to predict which employees are at risk of leaving. NHS SBS, England. https://www.sbs.nhs. uk/article/16949/Workforce-Analytics Nilasari, P. and Hariyati, R.T.S. (2021). Systematic review of missed nursing care or nursing care left undone. Enfermeria Clinica. 31(Supplement 2):S301–6 Nove, A., Cometto, G. and Campbell, J. (2017). Assessing the health workforce implications of health policy and programming: how a review of grey literature informed the development of a new impact assessment tool. Hum Resour Health 15, 79. https://doi.org/10.1186/s12960-017-0252-x NSI Nursing Solutions, Inc. (2022). 2022 NSI National Health Care Retention & RN Staffing Report. Available at: https:// www.nsinursingsolutions.com/Documents/Library/NSI_National_Health_Care_ Retention_Report.pdf Nursing Now/Burdett Trust for Nursing (2021). Agents of Change: the story of the Nursing Now Campaign. Available at: https://www.nursingnow.org/wp-content/uploads/2021/05/Nursing-Now- Final-Report-Executive-Summary.pdf Nymark, C. et al. (2022). Patient safety, quality of care and missed nursing care at a cardiology department during the COVID−19 outbreak. Nursing open, 9(1), 385-393 Odom-Forren, J. (2022). Travel Nursing: Price Gouging or Supply and Demand? Journal of PeriAnesthesia Nursing, Apr; 37(2):153-154 OECD (2019). Recent Trends in International Migration of Doctors, Nurses and Medical Students, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/5571ef48-en OECD (2020a). Contribution of migrant doctors and nurses to tackling COVID-19 crisis in OECD countries, OECD, Paris. Available at: https://read.oecd-ilibrary.org/view/?ref=132_132856-kmg- 6jh3kvd&title=Contribution-of-migrant-doctors-an-d-nurses-to-tackling-COVID-19-19-crisis-in- OECD-countries OECD (2020b). COVID-19 and key workers: What role do migrants play in your region? https:// www.oecd-ilibrary.org/ social-issues-migration-health/covid-19-and-key-workers-what-role-do- migrants-play-in-your-region_42847cb9-en OECD (2022). Investing in health systems to protect society and boost the economy: Priority investments and order-of- -magnitude cost estimates (abridged version). OECD, Paris. 4 October. Available at: https://www.oecd.org/coronavirus/ policy-responses/investing-in-health-systems-to- protect-society-and-boost-the-economy-priority-investments-and-order- -of-magnitude-cost-esti- mates-abridged-version-94ba313a/ OECD (2023). Health Workforce Migration. Available at: https://stats.oecd.org/viewhtml.aspx? datasetcode=HEALTH_ WFMI&lang=en OECD (n.d.). Data. Nursing Graduates Available at: https://data.oecd.org/healthres/nursing- graduates.htm Mednarodni svet medicinskih sester 69 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV OECD/European Union (2022). Health at a Glance: Europe 2022: State of Health in the EU Cycle. OECD Publishing Paris. Available at: https://www.oecd.org/health/health-at-a-glance-europe/ OECD/ILO (2022). Equipping Health Workers with the Right Skills: Skills Anticipation in the Health Workforce, Getting Skills Right, OECD Publishing, Paris. Available at: https://doi.org/10.1787/9b8 3282e-en OECD/WHO (2022). Health at a Glance: Asia/Pacific 2022: Measuring Progress Towards Universal Health Coverage, OECD Publishing Paris. Available at: https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-at-a-glance-asia-pacific-2022_c7467f62-en Olashore, A.A. et al. (2021). The psychological impact of COVID-19 on health-care workers in African Countries: A systematic review. Asian J Soc Health Behav 2021; 4:85-97 Omaswa, F. (2020). Covid-19 19-Exposes a global scramble for health workers. African Centre for Global Health and Social Transformation (ACHEST), Kampala, Africa. May 11. Available at: https://www.achest.org/index.php?option=com_zo-o&task=item&item_id=279&Itemid=481 Oum, S., Kates, J. and Wexler, A. (2022). Economic Impact of COVID-19 on PEPFAR Countries. Kaiser Family Foundation, USA. 7 February. Available at: https://www.kff.org/global-health-policy/ issue-brief/economic-impact-of-covid-19-on- -pepfar-countries/ Özdemir, I. (2023). The Effect of Workplace Incivility on Turnover Intention among Nurses: The Case of Turkey. International Journal of Humanities and Social Sciences. 5(1) January Partners for Nurse Staffing Think Tank (2022). Nurse Staffing Think Tank: Priority Topics and Recommendations. Available at: https://www.nursingworld.org/~49940b/globalassets/practiceandpolicy/nurse-staffing/nurse-staffing-think-tank- -recommendation.pdf Peters, M.D.J. and Marnie, C.M. for the ANMF Federal Office (2022). Australian Nursing and Midwifery Federation National COVID-19 Survey 2022 – Public and Private Hospitals. Australian Nursing and Midwifery Federation. Available at: https://www.anmf.org.au/media/2v3cbkdl/anmf- covid-19survey2022_australianhospitals_finalreport.pdf Piotrowski, A. et al. (2022). Resilience, Occupational Stress, Job Satisfaction, and Intention to Leave the Organization among Nurses and Midwives during the COVID-19 Pandemic. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(11), 6826 Poon, Y. S. R. et al. (2022). A global overview of healthcare workers’ turnover intention amid COVID-19 pandemic: A systematic review with future directions. Human Resources for Health, 20(1), 1-18 Pressley, C. and Garside, J. (2023). Safeguarding the retention of nurses: A systematic review on determinants of nurse’s intentions to stay. Nursing Open Putra, A. P., Kusnanto, K. and Yuwono, S. R. (2020). Effects of Job Satisfaction and Organizational Commitment on Nurse Retention: A Systematic Review. Indonesian Nursing Journal of Education and Clinic (INJEC), 5(2), 197-205 Rasmussen, B., et al. (2022). We’re on mute! Exclusion of nurses’ voices in national decisions and responses to COVID−19: An international perspective. Journal of advanced nursing, 78(7), e87 Reuters (2022). “Over 4,000 Zimbabwean doctors and nurses left the country in 2021”. 21 November Available at: https:// www.reuters.com/world/africa/over-4000-zimbabwean-doctors- nurses-left-country-2021-2022-11-20/ Rivin, A. and Lumley, T. (2023). Why is there a global medical recruitment and retention crisis? WEF Annual Meeting, 9 January. Available at: https://www.weforum.org/agenda/2023/01/medical- recruitment-crisis-davos23/ RNZ (2022a). “Nurses eligible for immediate residency under immigration changes”. Radio New Zealand. 12 December. Available at: https://www.rnz.co.nz/news/political/480579/nurses-eligible-for-immediate-residency-under-immigration-changes RNZ (2022b). New fund targets 20,000 nurses who have left profession, Radio New Zealand. 14 February. Available at: https://www.rnz.co.nz/news/covid-19/461463/new-fund-targets-20- 000-nurses-who-have-left-profession Romy, K. (2021). “Swiss voters to decide on how to solve the nursing crisis”. Swissinfo, 28 October. Available at: https:// www.swissinfo.ch/eng/business/swiss-voters-to-decide-how-to-solve-the- nursing-crisis/47024988 Rowlands, S.L. (2021). Understanding and mitigating moral injury in nurses. Nursing Stan dard. doi: 10.7748/ns. 2021. e11703 Russell, D. J. et al. (2013). The value of survival analyses for evidence-based rural medical work- force planning. Human resources for health, 11(1), 65 70 Mednarodni svet medicinskih sester VIRI Russo, G. et al. (2018). Understanding nurses’ dual practice: a scoping review of what we know and what we still need to ask on nurses holding multiple jobs. Human Resources for Health 16:14 Russo, G. et al. (2019). Health workers’ strikes in low-income countries: the available evidence. Bulletin of the World Health Organization, 97(7), 460 Sam, S. R. et al. (2023). Prevalence of Compassion Fatigue Among Nursing Staffs Working in High Acuity Clinical Settings, within Dubai Health Authority Hospitals, UAE. Eastern Journal of Healthcare, 3(1), 1-7 San Juan, N. V., et al. (2021). Redeployment and training of healthcare professionals to Intensive Care during COVID-19: a systematic review. MedRxiv Santos, E. et al. (2021). Cost analysis of the first wave of the COVID-19 pandemic on human resource management in a Portuguese hospital. Revista de Enfermagem Referência, (8) Schneider, J. et al. (2022). Factors mediating the psychological well-being of healthcare workers responding to global pandemics: A systematic review. Journal of Health Psychology, 27(8), 1875-1896 Schubert, M. et al. (2021). Interventions to prevent or reduce rationing or missed nursing care: A scoping review. Journal of Advanced Nursing. 77(2):550–64 Schug, C., et al. (2022). Sick Leave and Intention to Quit the Job among Nursing Staff in German Hospitals during the COVID-19 Pandemic. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(4), 1947 Scottish Government (2021). Ministerial Statement on Winter Planning for Health and Social Care. 5 October. Available at: https://www.gov.scot/publications/ministerial-statement-winter-planning- health-social-care-tuesday-5-october-2021/ Scottish Government (2023). Nursing and Midwifery Taskforce. 21 February. Available at: https:// www.gov.scot/news/ nursing-and-midwifery-taskforce/ Sethi, V. (2022). “India is facing the worst shortage of nurse in recent years, says KPMG report” Business Insider India. 11 October. Available at: https://www.businessinsider.in/india/news/india-is-facing-the-worst-shortage-of-nurses-in-recent-years-says-kpmg-report/articleshow/94789539. cms#:~:text=says%20KPMG%20report-,India%20is%20facing%20 the%20worst%20short-age%20of,recent%20years%2C%20says%20KPMG%20report&text=India%20has%20an%20 annual%20capacity,institutions%20offering%20diploma%20nursing%20courses Shaffer, F. A. and Curtin, L. (2020). Nurse turnover: Understand it, reduce it. My American Nurse, 15(8), 57-59 Sharplin G, Brinn M, Eckert M. (2023) Impacts of COVID-19 and workloads on NSW nurses and midwives’ mental health and wellbeing. A report prepared for the New South Wales Nurses and Midwives’Association. 2023. Adelaide, Australia. https://www.nswnma.asn.au/wp-content/uploads/2023/02/Impacts-of-COVID-19-and-workloads-on-NSW-nurses-and- -midwives-mental-health- and-wellbeing_final.pdf Sheppard, K. N., et al. (2022). Nursing moral distress and intent to leave employment during the COVID-19 pandemic. Journal of nursing care quality, 37(1), 28 Ślusarska, B. et al. (2022). Prevalence of depression and anxiety in nurses during the first eleven months of the COVID-19 Pandemic: A systematic review and meta-analysis. Int J Environ Res Public Health. 2022 Jan 20;19(3):1154. doi: 10.3390/ ijerph19031154. PMID: 35162183; PMCID: PMC8834441 Smyth,J.andNeville,S.(2022)“Covid,burnoutandlowpay:theglobalcrisisinnursing”. TheFinancial Times. 2 June. Available at: https://www.ft.com/content/402df6ca-5098-40ca-9cc8-bae331c39398 Socha-Dietrich, K. and Dumont, J. (2021). International migration and movement of nursing per- sonnel to and within OECD countries – 2000 to 2018: Developments in countries of destination and impact on countries of origin. OECD Health Working Paper No. 125, OECD, Paris Squires, A. et al. (2022). “Should I stay or should I go?” Nurses’ perspectives about working during the Covid-19 pandemic’s first wave in the United States: A summative content analysis combined with topic modeling. International Journal of Nursing Studies, 131, 104256 Statista Research Department (2023). Impact of the coronavirus pandemic on the global econ- omy – Statistics & facts. 17 January. Available at: https://www.statista.com/topics/6139/covid-19- impact-on-the-global-economy/#topicHeader wrapper Statistics Canada (2022). Job vacancies, third quarter 2022. 19 December. Available at: https:// www150.statcan.gc.ca/ n1/daily-quotidien/221219/dq221219a-eng.htm Stucky, C. H., Brown, W. J. and Stucky, M. G. (2021). COVID 19: An unprecedented opportunity for nurse practitioners to reform healthcare and advocate for permanent full practice authority. In Nursing Forum (Vol. 56, No. 1, pp. 222-227) Mednarodni svet medicinskih sester 71 OKREVANJE IN OBNOVA: VLAGANJA V MEDICINSKE SESTRE ZA VEČJO UČINKOVITOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV Sudre, C. H. et al. (2021). Attributes and predictors of long COVID. Nature medicine, 27(4), 626-631 Tangcharoensathien, V., Wisawatpanimit, P. and Chanprasobpol, B. (2021). Report on August- November 2020 AAAH Conference and Webinar Series: Addressing healthcare workers chal- lenges in response to COVID 19: Sharing experiences and drawing countries lessons. Publishing Office, International Health Policy Program (IHPP), Thailand Taskiran Eskici, G. and Baykal, U. (2022). Frequency, reasons, correlates and predictors of missed nursing care in Turkey: A multi-hospital cross-sectional study. International Journal of Nursing Practice. e13050 The Health Foundation (2021). Almost $17bn needed to clear backlog and treat expected rise in patients needing NHS hospital care. 6 September. Available at: https://www.health.org.uk/news- and-comment/news/almost-17bn-needed-to- -clear-backlog-and-treat-expected-rise-in-patients Tolksdorf, K. H., Tischler, U. and Heinrichs, K. (2022). Correlates of turnover intention among nursing staff in the COVID-19 pandemic: a systematic review. BMC Nurs 21, 174 (2022). https:// doi.org/10.1186/s12912-022-00949-4 U.S. Bureau of Labor Statistics (2022). Occupational Outlook Handbook, Registered Nurses, Available at: https://www.bls. gov/ooh/healthcare/registered-nurses.htm Van den Heede, K., et al. (2022). Nurse staffing on Belgian intensive care units: the impact of two years of COVID-19 pandemic. KCE Reports 353, 500 Visontay, E. (2021). “NSW hospitals resort to flying nurses in from overseas as staff are begged to take extra shifts amid Covid crisis”. The Guardian online, 31 December. Available at: https://www.theguardian.com/australia-news/2022/jan/01/ nsw-hospitals-resort-to-flying-nurses-in-from-overseas-as-staff-are-begged-to-take-extra-shifts-amid-covid-crisis Wang, T., Abrantes, A.C.M. and Liu, Y. (2023). Intensive care units nurses’ burnout, organizational commitment, turnover intention and hospital workplace violence: A cross−sectional study. Nursing open, 10(2), 1102-1115 Washeya, F. N. and Fürst, L. N. (2021). Work Features that Influence the Retention of Professional Nurses in the Public Health Sector in Windhoek, Namibia. Africa Journal of Nursing and Midwifery, 23(1), 17-pages Wenger, S. (2021). Covid-19 to bring nursing staff more than applause. Swiss Community. 8August. Available at: https:// www.swisscommunity.org/en/news-media/swiss-review/article/covid-19-to- bring-nursing-staff-more-than-applause WHO (2016a). High-Level Commission on Health Employment and Economic Growth. WHO: Geneva. https://www.who. int/teams/high-level-commission-on-health-employment-and-econom- ic-growth/recommendations WHO (2016b). Global strategy on human resources for health: workforce 2030. WHO, Geneva. Available at: https://apps. who.int/iris/bitstream/handle/10665/250368/9789241511131-eng.pdf WHO (2016c). Working for health and growth: investing in the health workforce. Report of the High-Level Commission on Health Employment and Economic Growth. Geneva. https://apps.who. int/iris/bitstream/handle/10665/250047/ 9789241511308-eng.pdf?sequence=1 WHO (2020a). State of the world’s nursing 2020: investing in education, jobs and leadership. Available at: https://www. who.int/publications/i/item/9789240003279 WHO (2020b). SOWN country reports. National Health Workforce Accounts Data Portal. Available at: https://apps.who. int/nhwaportal/Sown/Index WHO (2020c). Managing health workforce migration - The Global Code of Practice. WHO, Geneva. Available at: https:// www.who.int/teams/health-workforce/migration/practice WHO (2020d). WHO Global Code of Practice on the International Recruitment of Health Personnel. Report of the WHO Expert Advisory Group on the Relevance and Effectiveness of the WHO Global Code of Practice on the International Recruitment of Health Personnel. WHO, Geneva. Available at: https://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA73/A73_9-en.pdf WHO (2021a). Global Strategic Directions for Nursing and Midwifery 2021-2025. Available at: https://www.who.int/publications/i/item/9789240033863 WHO (2021b). Impact of COVID-19 on human resources for health and policy response: the case of Plurinational State of Bolivia, Chile, Colombia, Ecuador and Peru. Overview of findings from five Latin American countries. Available at: https:// www.who.int/publications/i/item/9789240039001 WHO (2021c). WHO Global Code of Practice on the International Recruitment of Health Personnel National reporting Instrument 2021. Available at: https://www.who.int/publications/m/item/nri-2021 WHO (2021d). Health Workforce Support and Safeguards List, 2020. Available at: https://cdn.who. int/media/docs/default- -source/health-workforce/hwf-support-and-safeguards-list8jan.pdf?sfvrsn=1a16bc6f_10 72 Mednarodni svet medicinskih sester VIRI WHO (2022a). Third round of the global pulse survey on continuity of essential health services during the COVID-19 pandemic: November-December 2021 Interim report. February. Available at: https://www.who.int/publications/i/item/WHO- -2019-nCoV-EHS_continuity-survey-2022.1 WHO (2022b). World failing in ‘our duty of care’ to protect mental health and well-being of health and care workers, finds report on impact of COVID-19. Available at: https://www.who.int/news/ item/05-10-2022-world-failing-in--our-duty-of-care--to-protect-mental-health-and-wellbeing-of- health-and-care-workers- --finds-report-on-impact-of-covid-19 WHO, October WHO (2022c). “Women in the health and care sector earn 24 percent less than men”. Available at: https://www.who.int/ news/item/13-07-2022-women-in-the-health-and-care-sector-earn-24- percent-less-than-men WHO (2022d). Strengthening the collection, analysis and use of health workforce data and infor- mation: a handbook. WHO: Geneva. https://www.who.int/publications/i/item/9789240058712 WHO (2023a). Statement on the fourteenth meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the coronavirus disease (COVID-19) pandemic. 30 January. Available at: https://www.who.int/news/item/ 30-01-2023-statement-on-the-fourteenth-meeting- of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee- -regarding-the-coronavirus- disease-(covid-19)-pandemic WHO (2023b). “WHO renews alert on safeguards for health worker recruitment.” 14 March 2023. Available at: https://www. who.int/news/item/14-03-2023-who-renews-alert-on-safeguards-for- health-worker-recruitment WHO (2023c). WHO National Health Workforce Accounts (NHWA). WHO: Geneva. Available at: https://apps.who.int/ nhwaportal/ WHO Europe (2022). Health and care workforce in Europe: time to act. WHO Regional Office for Europe. Available at: https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789289058339 WHO Regional Office for Africa (2021). Rapid Policy Brief Number: 011-03 - COVID-19 response capacity with the health system: Health workforce recruitment and retention. Brazzaville: WHO Regional Office for Africa Williams, G. et al. (2020). How are countries supporting the mental health and wellbeing of their health workforce? WHO European Observatory, Brussels. 21 May. Available at: https://apps.who. int/iris/bitstream/handle/10665/336298/Eurohealth-26-2-58-62-eng.pdf World Bank (2022). Chap 1. The economic impacts of the COVID-19 crisis. World Development Report 2022. World Bank, USA. Available at: https://www.worldbank.org/en/publication/wdr2022/ brief/chapter-1-introduction-the-economic- -impacts-of-the-covid-19-crisis World Bank Group et al. (2021). ECSA Eastern, Central and Southern African Region. Education and Labor Markets for Nurses. Challenges and Opportunities July 2020. https://www.icn.ch/sites/ default/files/inline-files/WBG_ECSA%5B12%5D.pdf Worldometer (2023).Accessed 13 February.Available at: https://www.worldometers.info/coronavirus/ Yang, Y. T. and Mason, D. J. (2022). COVID-19’s impact on nursing shortages, the rise of travel nurses, and price gouging. Health Affairs Forefront Yle (2021). “FM Saarikko: Finland needs to accept more foreign workers”. 15 July. Available at: https://yle.fi/uutiset/osasto/ news/fm_saarikko_finland_needs_to_accept_more_foreign_work- ers/12021081 Yun, M. R. and Yu, B. (2021). Strategies for reducing hospital nurse turnover in South Korea: Nurses’ perceptions and suggestions. Journal of Nursing Management Zárate-Grajales, R.A., et al. (2022) Sociodemographic and work environment correlates of missed nursing care at highly specialized hospitals in Mexico: A cross-sectional study. International Journal of Nursing Studies.126:104140 Zhao, Y. et al. (2019). Costs and effects of higher turnover of nurses and Aboriginal health practitioners and higher use of short-term nurses in remote Australian primary care services: an observational cohort study. BMJ open, 9(2), e023906 Mednarodni svet medicinskih sester 73 International Council of Nurses The global voice of nursing