L^ed iâllT 81 GLASIM) SLOVENSKE NARODNE PODPORNE «I ED NOTE OrtéaAArit» •Urit MT A. omotof 20ST 8«. LA b m T.l.pkon.i Lawndal* MU. VN .i ^TO-YEAR XVIL U »•»•. Ii tu imMMIm ml cwwnm tl nirak », ut». «m fer Chkmfjlll., pondoljok, 25. fobrutrj* (Feb. »), 1924. '^KIh, W°° ŠTEV.—NUMBER 47. s>»slal wte »I »rtu« »mMri f«r im MctUa 1103, Act *f Oct. 3, 1017. i.iUriiri mi Ju.. 14. 1010. m KOT __ OLJNI preiskavi. I • preiskovalni odaak ga hode pred-„ da ma pove, k* ve o Fellovi poti v Palm Baach. OBNOVITEV JAVKIH ZAfiLI-SAVANJ SB PRIÖNE DANES. Wuhington, D. 0. — Predsed- aikov osebni tajnik C. Baacom glcDip bo najbrž danes pozvan kot priča pred oljni odsek.. To je naznanil senator Walah iz Montaue, ki je vodilni moi v preiskavi in ki se je nepričakovano vrnil » svojih počitnic. - Sleinp je obiskal Palm Beach lani v rne&ec» decembru, t. j. bilo ravno tedaj, ko sta se tamkaj mudila časnikar Edward B. Mc-Leuu in notranji tajnik Fall. Od-k k pa bo morda vprašal, če jc govoril z njima p olj nom škan-d»lu. Drugi člani preiskovalnega odteka, ki se strinjajo s tem, da bodi pozvan predaçdnikov tajnik predenj na zaslišanje, so dejali, da pa utegnejo vprašati, čo je govoril z vladnimi uradniki ali dru-piiiii osebami, imenovanimi v oljnih zadevah, odkar se je pričelo aenzacijonalno razkrivanje po iz-povedbi Archibalda Uooscvelta dne 26. januarja. Ta novica najbrž lii prav nič presenetila predsednikovega tajnika Slernpa. Kajti Že pred nekolikimi dnevi mu je bilo povedano, da'so nekateri odsekovi členi za njegovo zaslišanje. j Slemp je vprašal svoje prijatelje v kapitolu o tej sUjçi, Ali ti »o mu povedali* da nt iidano fr nnheîlo povabilo'I \u/u\]o. Najbrž tudi ne bo takega povabila, zakaj, navadno so visoki PrsgM šssveik tfs- godkov. Amerika. Oljni škandal: Zdaj je prišel tudi tajnik predsednika Coolidga v oljno preiskavo. Republikanci sc še vedno kregajo radi justičnega tajnika Daughertyja. Dva senatorja ata se prijela v zbornici. Klofute, ki si jih dajejo demo-kratje in republikanci. O neizčrpanih priaclniških kvotah. Miaterijozna smrt mlade ženske v Chicagu. Inozemstvo. Pristanišoni delavci V Angliji glasujejo o pogojih miru. Nemčija izgubila zadnjo upanj« na mir s Francijo. Tudi v Franciji je izbruhnila stavka pristaniščni hdelavcev. Egiptovska vlada s silo odprla Tutov grob. Pritcpeni grof zastonj čeka na ameriško doto. Dawesova komisija izjavila, da Berlin lahko plača. NEIZČRPANE PRISEL-NIŠKE KVOTE. vladni uradniki kar priprozto po vabljeni pred ta ali oni kongresni odsek. Kklep; pozvati Slempa, jc bil umo eden mnogih rozvojev, ki ao •c izeimili iz nanagloma sklica- aih konferenc senatorja Walsha z odsekovimi člani in e senatorjem .Wheeler jem. fcuator Walsh je dejal, da bo-do povabljeni tudi uradniki Feder»! American National Bank in Commercial National Bank v wuhingtonu na podlagi izjave, v -teri jo rekel McLean, da jc dal is v Palm Bcachu bivšemu trsnjemii tajniku FaUu Čeke . »kupnem znesku po flOO.OOO. Ti . K0 l>ili potem vrnjeni njemu aeizmenjeni. "Preiskovali bomo na podlagi Miki čekov," j« rekel Walsh. ivajti splošno mnenje prevladu «Is se ni ta tranaakcija nikoli uvriila." McLean je sedaj postavljen pod «*n. Ah ni pa še določeno, kdaj i, fn,i "M**"!'. Sens tor z , J° konfepredzadnjo ""'»"o /. McLcanovi« pravnim za r®*opnikom Lambertom Nsdaljna važna priča, ki jo na !" 4 Prn ranila mnogo delav-•kosi 'rtev ao Vila vržena vsrre v *\ln ******* okoli to- šip, na oknih. ^fle« ubili 14 Indijcev. y mil' ,nd,ia' 23 ** - H,» so doaoii čete JI »»kih lastni *-s legatjo pi-Mta^iačiuh in t*« ^»«t: nlh unij. ki so včeraj sopet I^r.t;-rirall ,so sklenili, da na morajo prevzeli nase odgovornosti In da naj delavci seml odločijo o pogojih delpdajeloev. Delegatjo so priporočili delavcem, naj sprejmejo poboje, ker so itak žc dobili malone vse, kar za-htovajo, a ostalo lahko dobs s po gsjanjl. Mase delavcev pa mislijo drugače. "Vse, ali pa štrajks-mo dalje» do konca," je njihov ultimat. Poročila Is drugih krajev Anglijo se strinjajo, da delavci nočejo končati stavke, doklej delodajalci n« kapitulirsjo brespo gojno. Glasovanje bo vsekskor zaključeno v pondeljek in delegatjo bodo tskoj poročali o rosultatu. Voditelji ut^ij pravijo, da bodo pogoji jodkkiMehi in stavka bo morda,fe dvaiodna. Najbolj trdo vratni so delevcl v Londonu i osemdeset odstotkov» delodajalcev v Angliji, ki zapoalujojo pristsnl-šune delavec, je pri volji deti dva šilinga dnevnega povlška takoj, le londonski nasprotujejo. Vsa de Še> ee etrlnje, ds delavci dobe ae htevens dve šilinge. Medtem se nsdeljujc blokede Anglije. Stavka prinaša vsak dan povprečno 10 mlljonov dolarjev škode. Posledice Žo čutijo tudi drugi delavci; mnoge tovsrne za pirajo vrata. Predilnlške tovarne ao snižalo obret ne 26 ur v teduu. PoŠta je še vedno parallzlrana Včeraj so poštni klerki sami ŠU na pomolo v PIymouthu in naložili nn trnke 6000 žakljev ameriško po šte, ki je ležala tamkaj od pon deljka. Htavkarji ao uatavili 16 vozov pošte, ki je namenjena m Indijo. Vozovi so se morsli vrniti na pošto. Londonski mesni trg jo včeraj dobil 60 odstotkov normalne zslo-ge mosa. Cena mesu, ki ja včeraj padla za tri cente vsled novic, da je stavka koačans, je dsnes zopet poskočils. Btressmenn je dejal v zbornici, da nI nobenega upanja na rešitev ra-paracijeke kriee, dokler je Poln-oare na delu Francije. Berlin, 2. febr. —■ Zunanji minister Htreaemann jo rekel včeraj v nemškem parlamentu, da jo francoska vlada vrnila protestno noto Nemčije gled« razmer v Pa-latinatu, Frenuije noče sprejeti protesta z Ugovorom, da eo iiuOo utekli v nemški prepir. Streev* nuum Jo označil to stališče Francije kot očil«. Da s«! odstrani vsaka nevernost , bodo delavci ojačalt vrvi z ftieami. Grob bo o Berlin, 23. febr. — Grof Itud-k ig Hslm voii lloogstrseten Is Av* stj-ij«, iti jo zsdnjl mescu poročil hčer ameriškega mlljoiiarjn Rn. gersa, s katero ae zdaj nahaja ns potovanju po Kvropl, je jezen, ker Š« ni dobil ženinu dot«. Miljonsr-jeva hči ima l*ji! dobiti štirideset mlljonov dolarjev, toda beraškl grof š« nI dobil cente, lzvz«mŠl to, kar je nevesta imela svojega, kar pa ni do«ti. Ko se j« grof zsdnjl teden razgovsrj«! s nekiiu |»rijs-tel jem v 1'arlsu o svoji pasji sfeši, j« dejslt "Aost mesecev bom Še ^•sksl nn tlst« mlljone. Co jib ne Ui, s« risporočim. (Miljonsr Rngers J« Izjavil ob |K)ioki svoj« hčere, da grof lahko vzsme njegovo hčer, ninpak njegovih mil Jonov no bo nikdar vzel.) OTVORITEV NARODNBOA DO-MA V OLEVBLANDU. Oleveland, O. — Otvoritev Klo. venskega narodnega doma s« vrši v soboto dne prvega m srca popoldne ob veliki sla vnosi i. Zastopano bodo m/ne sloven.ke organizacije in javni fuokeijouarji. Hlav. nost prične s (»obodom slovenskih društev ju se nsdsljujo prrd domom in v njeni. Natančen program o slavno* sli bo priabčen v prihodnji sredi« ni številki dne 27, februarja t, I. Klovetisko občinstvo v Cl«v»lsu-du In okolici, (»osebno pa slovenska drnšlv«, opozarjamo, da paiu no prečita slavnostni spored, ki je določen ss dva dneva; soboto in nedeljo CfekSfo lil okolica, — V torek jasno in toplejše, Temporat ura zadnjih 24 uri najvišja 29, naj» oilja IN. Koine* lsid«^0b 61)2, Mide ob 8 35. PROSVETA IK JEDNOTE GLASILO SLOVKNBKE HASOONEl L^Wwa êuhuédi ikàibWjlMpBMM^jB ogmeov ye wjtoiwi wjyr ggUe'iU» JUaa Ail—) lit m »—. HJ»» c»»B Ifaeatobie: ¿¡55ÜJ •el M« la 11 » ee M SLS* M t« S«.Wf na lete, $t 21 za pel m »a la i—atol ve -frosvetv' l7f >r 'tnrtft Tîr J* THE EN LIGHTEN M Elf TH Onu af IM> umni! I—Hi liiliir^ « -j I1VUVW4 MWIH p«wal Sa vaai Ja $ leva Peaavfta ja prêt ¿»ROSVETA KDO JE KRIVOVEREC? P». — Dovolite mi malo prostore v liatu, kajti misulo y io oaem let, odkar aem ae oglasil zadnjič, ako ravno ga dobim vsaki dan in mi prav do-pade. Z delom gre v tej okoliei po malem. Nekatere mejne delajo samo po dva dni v tedna ali po tri dni, večina pa jib je zaprtih. Na ta način mende hočejo podjetniki iz-atredeti delavce. Druitvi imamo dve, pe le po malem napredujemo, čemur so krive žlebe delevske razmere. Ti dve druitvi sta se domenili, da napravite skupno veselieo dne 1. marca, netoreč it. 139 S. 8. P. Z. in it. 287 H. N. P. J. Jugoslovane iz te okolice torej poživljam, da ee udeležite veselice, za kar se vem že naprej zahvaljuje članstvo drultev. Imeli bomo Isvrst-no godbo iz Pittaburgbe. Društvo št. 139 8. 8. P. Z. bo zvolilo novega tejnike, ker ee je stari odpovedal. Pridite na sejo 2. msrca ob dveh popoldne. Po-zdrev čiteteljem Prosvete od dolgoletnega naročnika — A. L. Kaj Is strelki urad? (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Trije škofje protestantovske episkopalne cerkve so naznanili, da bodo obtožili rev. William Montgomery Browna, škofa protestantovske episkopalne cerkve, kri-voverstva pred cerkvenim zborom protestantovske episkopalne cerkve. Škofu Brownu očitajo, da ne uči naukov, ki jih smatra protegtantovska episkopalna cerkev za prave. Podlago za obtožbo tvori knjiga "Komunizem in Kričanatvo", ki jo je spisal škof Brown. Skof Brown odgovarja, ko so ga obvestili, da je obtožen najhujšega krivoverstva, da naj tisti ne mečejo kamenja, ki sede v. hiši iz stekla. Proti obtožbi bo nastopil na podlagi dejstva, da v cerkvi mrgoli krivovercev. To so fakti, kot jih je priobčilo časopisje, ki pa zastavljajo vprašanje: Kdo je krivoverec? Vsaka organizirana cerkev trdi, da je krivoverec tisti, ki ne uči takih naukov, kot jih je sprejela organizirana cerkev za prave. Kaj pa pravi zdrav človeški razum? Ta odgovarja, da je krivoverec vsak vernik, ki ne živi po naukih, katere oznanjuje organizirana cerkev, h kateri pripada. Na pr. ako cerkev prizna evangelije kot spise, v katerih so zapisane verske resnice, tedaj mora logično priznati za resnico vse Kristove nauke, ki so zapisani v teh evangelijih. Krist je na pr. učil: "Ne zbirajte zakladov, ki jih rja in moli žro. Ne nosite zlata za pasom itd." Ver Kliki, ki zbirajo zaklade, gledajo nato, da se njih bogastvo množi, se ne ravnajo po teh Kristovih besedah, ergo so krivovercl. Ako bi verjeli v Kristove besede, bi ne zbirali zakladov in pomnoževali bogastva. Krist je učil: "Ljubi svojega bližnjika kot samega •ebc/' Ako vernik toži svojega bližnjika zaradi žaljenja časti ali mn želi slabo, se ne ravna po tem Kristovem nauku in je logično krivoverec. Ako bi vernik živel po Kristovem nauku, bi naj prvo vanj verjel. Ako bi vanj verjel, bi nikdar ne napravil škode Bvojemu bližnjiku. Več kot devetnajst sto let se uče Kristovi nauki in če danes pogledamo človeško družbo, moramo priznati, da niso uresničeni in da jih organizirane cerkve ne bodo nikdar uresničile, ker se same ne ravnajo do pike po teh naukih. Pred rojstvom Krista, v poganskih časih, so bili gospodarji in sužnji. Na eni strani se je osredotočevalo bogastvo, ljudske množice so prihajale na beraško palico in v telesno sužnost Takrat bo bile razplamtene vse strasti po dobičku in osredotočenju bogastva v posesti posameznikov in v korist teh posameznikov, in tako je danes. Bogati in mogočni so takrst vladali in ukazovali ubogim in sužnjem, ki so vršili vse delo, potrebno za obstoj človeške družbe. Tako je tudi danes. V poganskih časih so bili ljudje počepi jeni, kraljevale so brezpravnost, neenakost in sužnost, ljudske množice ho gladovsle in bogatini so posedali pri bogato obloženih mizah. In danes ni še nič spremenjeno. Siromak delavec ali farmar — ni mata veljave, dasiravno s svojim umskim in ročnim delom vzdržujeta ves svet. Gladovale so ljudske množice v poganskih časih in stradajo tudi danes. Človek, ki dela za odpravo sedanjih krivic, ki niso od včeraj, ampak izvirajo še iz poganskih časov, ni krivoverec, če pripada ali na pripada k organizirani cerkvi, ker on faktično dela, da se Kristovi nauki uresničijo in ne nosijo samo na jeziku. Človek, ki ne dela za odpravo brezpravnosti, neenakosti in krivic, ki tarejo delavske in far-marske sloje, je krivovercc, pa magari če pripada tudi k organizirani cerkvi. Tak človek je še več! Obenem je tudi hipokrit! On se hlini za kristjana, živi in dela pa _______ nekrščansko. Hermiale % Pa. - Naznanjam Krist ni rekel, )K> njih beaedah jih boste sodili, ampak | sorodnikom, «uaneem iu prijete-učil je, "po njih dejanjih Jih bodala sodili." Zavedni ljudje, ki znajo tolmačiti Kristove nauke brez pismai jev. pismoukov in farizejev, sodijo po dajanjih in ne po txwdah. ^rist je vzel bič in je spodil sejmarje in menjalce danarju iz templja, danes se pa svet najbolj klanja bla» gomim in denarnim kramarjem. To je najjasneji dokaz, da Je prav malo kristjanov, ki se ravnajo in ti ve po, „ , Krtotovih naukih in da je veliko krivovercev ki trdiio V * M>prt>M° iB M lf ^ bi se kej takega ,teh mladih deUwv še bolj olaj drijan Sok da so kristinnie ' : »»^oraalr otr«k^ katerih najeta- no bilo zgodil«. Pustimo torej, šana. kajti potem bo ebbst fedo- i dal ¿ašl na aa SO sikanje. tr>; 4u)i 10 lrf lJ4jlBU>i; ^ ,r- j„hojll0 »ovr.4,ro ur dri.mo,ralne vlad« ne aJIWvi etre«* » — - Jana Oreek, Pa. — Iz nsše male naselbine ni nikoli dopieS, ki bi povedal, kako se imamo; sato jez napišem nekaj vrstic. Slovencev je tukej prav malo redi slabih delavskih razmer. Glavne delavnica počiva že skoraj štiri leta, in zdaj se potičemo ze krakom in t je. Društvo smo ustsnovili tu lete 1913, dne 27. februarja, z deset člani, 9 molkih i» žensko in dobili smo št. 74 Slovenske delevske podporno zvese, po združenju pe |t. 413 8. N. P. J., katero je od začetka pa do danes poslovalo v najlepši slogi in redu. Imeli smo le malo pritožb, ker članstvo vedno epolnuje svoje dolžnosti, kar tudi dokazuje, da ni bil še noben člen ali članica suspendiran od našega društva. Vea čas, kar posluje društvo, je pristopilo 32 članov In članie, odstopilo jih Jfi deset, prestopilo devet. Odstop!i člsni so so večinoma vsi podeli v staro domovino, prestopili pa se večinoma redi združenje. O napredku med členstvom tu ni mogoče poročeti, ker so delsv-ske razn\erc popolnoma zauič. Kljub temu naše društvo Šteje 13 dobrih Članov in v finančnem o-ziru pa smo prav dobro podprti. Blagajna je itela koncem decembra 1. 1. $140.49, ker nas prev zadovoljuje, ker nimemV nič plačo vati v društveno blagajno. Od ja nuarja 1914 pa do februarje 1924 smo vsega plačali v društveno blagajno 25 centov. Imeli smo pa par veeelie, ki se se dobro obnev-sle in sicer zadnja še prav povolj no, za kar se imamo zahvaliti bivšemu sobratu Mihaelu Selenu in prijatelju Antonu Ovnu, ki sta se v največji meri žrtvovala za društveno blagsjno. Napisati tudi želim, koliko je naše društvo "Krenjski prije tel j" že prejelo bolniške podpore, odkar obstoji. Vsem člsnom iu članieem je bilo že IzpleČsne za $1,471.50 podpore, operacije pa za $100, torej skupaj $1,571.50. V veliki meri je pri temu škodovala influenea, radi katere, kakor pravi zdravnik je bila izvršene tudi operacije. Koliko smo plečall asesmenta, ne bom pisal, ker gotovo ni nihče radoveden. čhatelji torej pomislite o veli ki vrednosti društva, ki je komaj v desetih letih nudilo že toliko podpore in je veduo pripravljeno pomegatl v potrebi. Ne odlašajte taki, ki Še ne spadate k nobenemu podpornčntu društvu. Pristopite dokler je še čas, ko boste prestari, bo zamujeno aa vedno. V mno go slučajih Je treba usmiljenih sre, da ae apravl truplo takega uearečneŽe k počitku. In kako dobro Je aa otroke in ženo umrlega dčlavca, če je zavarovan, ko prej« mejo zavarovalno vsoto v času potrebe, ko oče ne nosi več do* tuev zveje plače. Posdrav bratom iu sestreml — Loais Slak, tajnik društva Kranj-»ki prijatelj, it. 419. Draži na bo hudo občutila isgu-bo očeta, ki jI Je skrbel sa kruh. žalovala bo pa z njim tudi 8. N. P. J., ker ga Je izgubilo iz evoje srede. Nepozabni nam brat Milau Vijuk, počivaj mimo. Nej ti bo lahka ameriška gruda. Pokojnik je spadal k dvema podpornima društvoma, k iL 200 8 N. P. J. in k št. 525 Hrvaške Za jr d niče. Pogreba eo se udeležili člani obeh društev s zestavemi. Zahvaljujem ae članom društvu št. 200 S. N. P. J., ki so se tako polnem številu ndeleiili pogreba. Proeim rojake, ki še nieo pri nobeni podporni orgsniaselji, da priatopijo k 8. N. P. J., ker v tej jednoti dobi vsek potreben svojo pomoč. — Mike Pgviek, tajnik društva it. 200 8. N. P. J. = Marquette, Mich. — Že par let sem v naselbini, pa ie nisem čital nobenega dopisa, kakor bi ne bilo tu naseljenih Slovencev. Radi dela se nf morem hvaliti, de to, kar je, je komej toliko, da koraka« mo z dneva v noč, a tedna, v mesec in nazadnje v lete, v čemur smo peč vel enaki. O napredku v preteklem letu morem le toliko reči, da amo u-stanovili društvo t desetimi členi. Zdaj naa je 30 članov, tako da «mo v devetih mesecih precej ras-širili društvo. Društvu je ime "Michiganski Slovenec", katero spada k 8. N. P. J. V tej okolici pa je še precejšnje število rojakov in eamakih pečlarjev, ki se jim nudi prilika, da prietopijo v našo podporno organizacijo, ki nudi najboljše pogoje za zavarovanje za neerečo ali emrt. To Je najfcoljše slovenska organizacija v Ameriki, zato rojaki ne odlašaj te prav nič več. Članstvo našega društve in odbor so vedno pri prevljeni sprejeti nove ¿lene v svoje vrste. Sejo imamo vsako drugo nedeljo v mcsecu. Pred 6 meseci sem ee pogova rjal z rojakom na potovanju V Chicago, ki mi je zetrjeval, da je J. S. K. J. najmočnejša v Zdruie-uih državah. Pa pred nedevnim sem videl šestmesečno poročilo od obeh orgenisaoij, pri čemur aem aprevidel, da ae je dotičnl rojak presneto motil. Poročilo mi je po vedelo, da S. N. P. J. ima trikrat toliko članstva in pa1 premoŽenje. Torej rojaki ne odleiejte. Pri-družite se v našo organlsaoijo in nikder ne bo preagodaj. Glejmo v bodočnost, da bo nala organizaei ja napredovala in štela v letn 1925 ie 100,000 članov, ker le napredku jc naša moč in J>odoČ-nost. — Ne 11. februerje je naš pe-člar Frank Lakota prenehal biti peular. Podal se je v zekoneko življenje z gdč. Franees Čui. Iz reči moram lo hvalo sa postrež bo in uljudnost. Bilo je dovolj ve sellh poskočnie, pa tudi sušeča se grla so se nekoliko osvežile. Parčku želimo veselo bodočnost v novem stanu. Pozdrev slovenski peČlsrjem In pečlaricam ter čiteteljem Prosvete! — Joka Poklar, predsednik. skupaj in nadejajmo ee, du se kaj takega ne bo pfipetilo. Preudarno postopanje nam bo več koristilo, da bomo toliko prej dosegli naš cilj, kateri je nedvomno vaakega zavednega delavea, da pridobimo v organizacijo vae delavce mi utrdimo njih zaveet, ker a tem povečamo odporno ailo proti vsiljivim mogoteem. — J. Ore-gorsič. BurgetUtown, Pa. — Z delom tu še nikdar ni bilo poeebno dobro. Premogovnikov je sicer več, a obratujeta aemo dva in še ta dva le po dva ali tri dni v tednu. Le bolj za pečjo ae držimo in čaeoplse beremo, med katerimi pa najbolj ljubimo Proeveto, ki nam vedno prinese kaj podučljivega. Pa tudi Koiimirjeva Aika mi pride v roke. Kar čudim »c, ko piše, da ima napredne može, ki čitajo tako ČeČ-karijo, kot jo prinaaa tisti papir. Saj vidimo, kdo ee v njem oglaša: same tercijalke pišejo. Tercijolka je pisala od tukaj, de smo tu alebi ljudje, ker beremo slabe časopise. . Priporočljivo je zanjo, da predvsem pomete pred svojim pragom, kajti dobro vem, de one tudi ni bila rojena taka evetniea, kakorŠno. se dela ee-dej. Vel nej bi čiteli Proeveto, pa bi bilo boljše kot je. Se hi dolgo, ker sem v revno tisti flikl čital, da jc Prosveta kriva, ker je toliko rezporok. Jez pe pravim» da je pomanjkanje pravega razuma krivo ,da se ljudje ne zaetopijo. Ko ava ee vzela z mojo boljšo polovico, sem takoj vedel, da ni vae v redu. Če je lc bilo treba kaj delati, pa ni bilo prav. Jez sem si pa le to mislil, če ne bova obe delela, ne bo nič. Enkrat ae mi je pe kar izrazila: Kej mislii, da morem jaz zmerom delati t Vi sem ji lepo dajel nasvete, da je Že tako, da moramo delavski zakonci vsi delati in drug drugemu pome gati posebno če imamo otroke. — Pe vse ni nič pomagalo. Odrezala se mi je: "Veš, jaz hočem biti tako debela, kot je soseda-" Je pač tako, če ni pravega rezu me. Ako človek vzame v roke Pro-sveto In Se ima um, bo kmalu pri šel do zaključka, da si moramo delavci pomegeti drug drugemu. Teko tudi rezporok ni veliko. Pe če nI drugeče, je vendar deset rezporok boljie kakor eno grenko avfjonje' skozi leta in leta. ~ Wa-rošnik. PONDEWEK, 25. FEBRUARJA -■ ■■■■ —---^ ' Zopet dru k oddelek ttgTttJ ►bavi « zauemarjcniini m I jem ter vsem ¿lanom društva it. pJOO, da je nemila smrt prekinila Življenje uaiemu članu Milanu Vijuk. l'ssrl je dne 31. jannarja 1924 v Dismont bolnOnlrl, Pe., v staroeti let. Rojen Je Ml leta 1977 v vaei Vorkopia. okraj Glina ne llrveškem. Pokopali »mo ga S. februarja aa jiokepaliiču v Tr* whi«. Pa. Iz Kanissa, — Členom je dovoljeno oglašeti ee v Proevcti, naj' ho torej tudi mcui, da napišem nekoliko besed. Delamo sedaj vo. činoma povsod e polnim obratom, ali s zaslužkom se ne moremo pohvaliti, ker odkar smo izgubili našega borea Uowata, nI več tako kot je bilo. Vee moramo vzeti za dobro, ali pe sedeti dome. Teko se godi (lenes: tisti, ki so pripravljeni delati sa operetorje, i-mejo polno moč, oni, ki so za koristi delavoev, pa niso upravičeni ainltl besede. Ksko dolgo bo Še trpelo. Pred nedsvnlm časom sem bral v Prosvetl, kako ae je pripetilo nekemu rojaku v lllinoian, ki je, kakor vidim, tudi delal med sad< njo stavke. Ali bretom vendar priporočam, da bi se kaj takeRe reč ne zgodilo, ker e takim postopanjem ne bomo napredovali. Mesto de bi jih preganjali, jih rajši podučujmo, to uam bo več koristilo. Tudi jaz sem bil deležen ti-ate dobrote — dolgotrejne stevko, pa ni moj namen krltlilrati. kej-ti Že preveč je bilo tege. Zato bi tudi doplsovaleem priporočal, da prenehajo In ne upoštevajo naii bratje tege, kar prlporočejo nekateri, kako bi bilo trebe nastopati proti onim. ki so n pregrešili. pa se sedaj selijo iz Kanae-sa. Pregovor pravi, da je bolj*« dvakrat premisliti kakor isgovo riti, in to bi ravno svetoval tudi dopieovalcu ali dopiaovalki, kajti a takim pisanjem ee samo neti •ovraštre, katerega pa je Itak dosti, ako ne preveč. Jaz eem prepričan, če bi ljudje ne bili itob Ideja ustanovitve urada, ki bi se izključno poavetil interesom otrok, je razmeroma uova. Ko so leta 1912 uatanovili United States Children's Bureeu, je bil to prvi ured te vrste ne evetu. Od tedaj jo mnogo inezemaklh in večina na lih zveznih držav sledila vzgledu strica Seme. Otroški ured, ki eedej apada pod deportment ze delo, ima eno izmed najvažnejšo in nejzenimi-vejŠe klijentelo na svetu. Oekr-ba in interesi skorsj štiridesetih milijonov otrok pod 18 letom so poverjeni njegovi oskrbi, vkoll. kor se tiče delokroge fe&relne vlede. Rezvidno je iz tege, ds ime ta urad veliko nalogo pred eeboj. Najprej mu je naloženo, da pre iakuje razmere, ki eo slabe ze zdrevje dojenčkov in otrok, kakor iu letnico, da eo se rodili 1. 1915. Leta 1912 le ena zvezna država je imela poseben urad zdravje otrok. Niti ena državi bi senemerjenimi, zapuščenimi zločinskimi otroki. Niti ena drža imela urade, ki bi se ukvarjal ve ni imele odbora za oskrbo trok. Danes ima 46 držav posebne o> rade, ki ze pečajo s zdravjem o-trok. Več kot polovica jih je * stanovilo posebne komisije v vrt» ho raziskovanje vseh panog otroške oskrbe. Več kot polovica držav ime urade, ki se posebno ba. vijo z zapuščenimi, siromainisi in zločinskimi otroki. Leta 1912 ete imeli te dve državi zakone o materinskih pokoj» ninah (mother's pension lam),] ki določajo podporo iz javnA skladov za uboge matere t otroki, ki bi drugače bili ločeni od nje ia postavljeni v kak zavod. Danei ima 42 držav take zakone. Leta 1912 ni federalna vlada dajale nikeke denarne podpore državam, da Jim pomaga varorati zdravje mater in otrok. Dan« sme kongres veled posebnega zakona nakazeti vsako leto $1,240 000, katera veota naj so dela md one države, ki prispevajo enak del k akladu za oskrbo materinstva in detinstva. Otroški urad si ne prilašča t* ga keedita za ta napredek. Ali; njegova raziskovsnja in na*v»ii ao večinoma dali povod ra akcij« drugih činiteljev. Dostikrat j« otroški urad obrnil pozornost voe ga naroda na nekatere nevarnosti, ki jih treba odpraviti, ako naj se zasigura varnost otrok in narode. V vsakem pogledu m f* svojih najboljših moeeb je igralni otroški urad vedno opraj-ljal službo zastopnika in otrok in svetovalca in pomaf»« staršev in misdinoljubov. sgodottaž Vino in pijanci Stari peeniki opevejo vino nujoč ga "kri zemlje rr«'£ da je v vino eolnee, jasnost in** mor. Sveto piamo nam M*'*** da je bil prvi, ki je okusil Noe. Grki trdijo, da je kapljico okusil prvi Htafil, W čenl pa menijo, da si je a se* * vinsko trte omOčtl usta aajprtJ^ airis. Bog vina je bil Bah. >»««► konaki ain Jupitra in S""'* Najbolj znani ljubitelj. ^ mirovati človeški zgodovini so: llcrkui, Ijc v vse dršave in raznovretne in-' katerim ae ni mogel niket riti dnstrije, de najdejo, pod kekimi! v junaštvu in katerega y razmerami otroei delajo in kekej propestilo. v ¡m* e> Tudi Alekseudrr >> to delo vpliva na njihovo rdravje I liki je bil vinski bratec. A » Jo izrekel o vinu sledečo eo: "Prva čaŠa vina nga*** druga te razveseli, tretja „ tebi street, četrta pa te «"«n ^ Te obrtni oddelek (induetrial divieion) pemega državam varovati evoje otroke, eiaavetujoč jim, kako naj zboljšaja avoje zakone o otroškem delu. Ako ho kon gre« sprejel amendment k ustavi glede otroškega dela. bo zaščite O Artetofenu pravijo, da jf aamo kader ga Je imH "¡T (če eo takrat le imel« kap» Sokrat Je tudi dno. zij 11. je bil fai SirskslBTWI ptjsoe*. PONDE^^, Raznejrestk u p0»OOHOllO*T»OLO. vnrk N y. (M- Press.) I^J^kVš- mc.tr» odredb., veji mestncgs zastopa «T in prepovedujoč. J^ ^ro o porodn' kontro* KJ.-*» « «vobodov k i in da ho napravila voè perice« Civft Libertle. U-brilla ugovor *upanu Jr, rathu ga poavala, naj v C lu m»«* „rfkc drla ve vêtira predlogo. tlrHha je P^dviem na^e- „roti teuiu, da bi et v sjra-J£m mestu vršila konferenca ¿.ne lige ** Porodno kontro-, Konferenca bi ae imela priče i u februarja v mestnem avdicija v Svracnsi. Brzojavka, po-U županu Walr.thu v Syr.cn-te glasi, kakor »ledi: '"Kakor smo obveščeni, je mest-i »vet »prejel ineatno odredbo, 0 kateri jc prepovedano imeti ,vne debate o porodni kontroli. tkta predloga jc aeilaj pred ami, kakor čojemo. Mi vaa v i-mu vclikega števila newJorške- 1 prebivalstva poživljamo, da nc odpišete predloge. Je proti u-tivnemu jamstvu, za svobodo v tsedi. Če bi bila uveljavljena, bi iredila več ¿kode kakor koristi. Potre« v Ekvadorju in Franciji. Guayaqyil, Kkvador, 23. febr.— linoéi je inočan podzemeljski su-rk stresel to maato.' Med prebi-ilei jc velika pauika. Tarbcs, Francija, 23. febr. — fera j popoldne je močan potres bitkal Bagnerea, Cautères In ruge kraje v tem okolišu. Mnoge iie so zelo poškodovane. 11■ ■ ii i » tiporter čikaiks "Tribuna" is. gnan iz Mehika. Mexico City, 23. febr. — Vlsdnl ddelek za notranjo stvari je od-«lil, da se Frederick Wright, po-ŠČcvalec dnevnika "The Chicago 'ribuuc", takoj izžene iz Mehike, oročcvalec je obtožen, da nopre-tano zavija politične vesti in po-Oja tvojemu listu poročila, ki so orražna mehiški vladi. 1M4. PROSVETA Čiščenje Mehika. Mexico Citv, 23. febr. — Vojni uniater poroča, da se jc vstažki eneral Auzaldo včeraj podal zvenim četam z vnemi svojimi pri-tali in opremo vred. Kampanja ruti guerilskim tolpam v državah tlisco, Golima in Michoacan je ion«'ana. Nekaj rebelnih tolp jc |v državi Tabasco, a giavno za-oiisre voditeljev je ie Yucatan. Avstrija vrnila Franciji stare ključa. Kriz, 23. febr. — Avstrijska Uda j4 poslala Franciji ključe d mesta l.yona, katere je bila «ela avstrijska armada leta 1815. ■ vrnitvijo teh ključev jc Avstrija »kazala svojo hvaležnost Franci za pomoč od Lige narodov, a narodoma m, mvc M plU0BL _ sil • ,J,,n" * "shajal» na Str. 2 i "i Frane Lebsn in * > val Nernškorut. h i r.šli skoro na vrh hri-• * '1d«hn»li od naporne ho-. »rane Loban j« neael v Jugo-'kat ^ re«o volne. Na«» f J' začel pod noga zame - H |"aí nt Pr,»ukati in snežni plaz je i' i 'iike in jlk m_ UjjfM. Kram- Lehan la Iva» "ZI r bila »redi plaza kma-■f1'"1" Nekega mladeniča že * 'i«lino med drevje, kjer ^"Hijeno nogo in '®rznjen,ga. Neki drogi» da Btržišča. Leba-1 "-rja pa aa našli s br tinietma. Vsssrs zarila kodoč ssstl. V aadnjem času so je ssČol anan-stveni pa tudi ostsii svet saaago bolj zanlasati za našo najbližjo sestro med planeti, aa VenerO, kakor ae je zanimal poprej. V prošlera stoletju je bil ns j popu lam m* planet Mara. Vse je bilo zsvero vsno vanj in ko jc italijanski a stronom Bchiaparolli zasledil ns njem neke kanalom podobne proge in' izrazil svoje privstno, ne strokovnjsŽko mnenje, da bi nte gnili biti to res kgusli in sicer u metno napravljeni, ni bilo na sem lji skoro nikogar, ki bi ne verjel, da žive ns Msrsn nsm ljudem po dobna živa bitjs. In ker jc Mar.s po rszvoju gotovo starejši kakor nsša zemlja, je vladalo splošno prepričanje, da mcMŠajo biti'« marsijsnski ljudje na mnogo vižji kulturni stopinji kakor smo ml zemljanl. Ko so predlansko leto velike brezžične postsjc dobile nekoč neke tajne, nerasumlji** znake, so bili neksteri mnenja, da so to "signali", katere so nam poslali Marsijanci. Slavni Marconi je še lani izj.vil novinarjem, da im* resen namen stojrfti potom bre» žičnega telefona v stik s Msrsijsn ei. O tem so poročali tudi nsži slovenski listi in msrsikdo tudi pri nas pričsluije, kdsj bo M.rconi izpolnil svojo obljubo ter nam sporočil nsjnovejže vesti z Marsa. Medtem pa se nekdanje domnt« ve in fantazije o Marsu, njegovih prebivalcih in njegovi kulturi, vedno bolj razblinjajo v nič ter se umikajo realnemu znanatvenemu spoznanju, da na Marsu sploh nI živih bitij, Če pa ao, so zelo ravna in se le z največjim naporom bojujejo za avoj žalostni obstanek. Mars jc zemlja preteklosti. Njegova sijsjnost in bohotnost je Že davno izginila. Tudi na njem, ka- ri, broatosavri itd., k« so po sraku liull ogrosaai j artopirjfm podobni zmaji In ko aa se tudi v vodah hladili \elikaMki močeradi. Tudi na Veneri rastejo; danes gymno-sperinc (praproti, preslioe, pra-prome palmo itd.) ter Žive rasni zavriji. Višja raavitih sesalcev, ki bi bili aposobni razviti avojo lastno višjo kulturo potemtakem gotovo ni. Rauncro morajo biti torej na tej naži sosedi zalo romantična in izlet v ta sa nas dsnss le pravljični svet bi se bogsto popis csl, seveda če bi rsdovednih izlet, nikov ne pozobali za zajtrk kaki Kaj žrtvuje žsstka za lepa flgsrs? ' Zelo voMko. VNorsaslnemu Človeku so léi nemogoče, do kakšnih žrtev je pripravljena žena, da dobi lepo teleaao formo. V Pragi al je izmislila neks dsma selo radikalno kuro, da dobi aažejene telesu« forme. Lotos tohta ta dama ssmo Še 38 kilogramov. Toda to ji Še ni dovolj. Shujšati koča že bolj, da dobi vitkejžo postavo. Ko ^P Je prav nič, osiroma ssmo kredo, dinozavri. Kazvoj klimatičnih ras- In vendsr hoče shujžsti ža bolj. mer in orgsnismov pa bo žel tudi j Pije ssmo grensk Čsj, ampak ls šE. Polagoma na A eacri gotovo isto pot, kakor jo žel na aaši zemlji in.čes nekaj stotisoulotl, ko bo naža zemlja Žc mrtva, kakor je danes Mars, bodo na Veneri vlsdsle v kuhurnem o-žiru morda enake razmere kakor-Žne vladajo danes pri nas. Msrs je torej scmlja protcklo-«U. Zemlja ia zemlja sadsnjosti. Mogoče ps je tudi, da bo usoda nas boljša nego usoda M.raij.n-cev in da burno ml že nažli sred-stvs, da so bomo pred smrtjo r* šili na — Venero. Razvoj srako-plovne tehnike se že nagibljo v to smer. Te dni smo čitali v Časopisju o iznajdbi letsla, s katerim se bo dalo potovati na mesec in ns pls-note. Vso jo žo gotovo, msnjka le Žo dovolj veliks množina rsdijs.' S takim letalom bi se dalo doapcti na Venero v pičlih 17 dneh. Potovanje bi torej trajalo toliko čaaa kot iz Evrope v Ameriko. To je ze« lo malo in iakti na Venero bi po* tem postali zelo enostavna stvar Danes je vso ta le več ali ma fantazija in mi ae navadno smoje mo, ksdsr čitsmo o tokih atvarah, toda, aH ni bilo enako takrat, ko jo Krištof Kolumb sanjal o Ameriki f Tudi njemu so so ljudje sme-jsli. Razvoj pomorstva je sbllŽal Ameriko s Evropo in od Kolumba do dsnes so že miljoni in mlljoni ljudi prehodili isto pot, ki se je miljoni leti rsslične dobe, v katerih so se porajale nove vrsto Živih bitij in izuaurale staro. Živeli so rsznl kuščarji v t ropi enih močvirjih in prsprotnih in prssllčnlh gozdovih, živali pozneje vižji sesalci in tudi morda razumni, kakor ml ljudje, v sled padanja temperature in vhsjanja zraka pa so postale posaeje razmere take, da so mors« la vaa organska bitja polagoma podleči in poginiti. Tako je dane» mnenje o toliko opevanem Marsu. Ssmo glede stopnjo rasvoja tegs stanja so mnenja deljena. Eni trdijo namreč, d. so n. Marsu kljub temu še pogoji za nižje življenje, ki kljubuje mrazu in pomanjkanju zraka, drugi pa ao mnenja, da je Mara že davno pokrit z večnim ledom in snegom, kakor naži «c-meljski poli in da jc zato izključeno vsako življenje. . Z Marsom torej ni nič; Mars u-mira. Naža zemlja je danes z ozi-rom na razvoj živih bitij na najvišji atopinji med vsemi planeti na-žega solnčnega sistema. Samo no njej žive bitja, ki so svojo kulturo prltirala tsko daleč, da se že resno pečajo z vzpoalavo prometnih zvez z drugimi svetovi. Toda tudi če bi se nsm to poorečilo, čemu nsj se spužčsmo na dolga in nevarna potovanja na Marsf Izleti na ta planet bi imeli k večjemu že znanatveno vrednost, druge gotovo ne. Zato pa vstaja pred nažimi očmi nova nada in novo zanimanje — naža zvezda danica sil ve-černics — Venera. Ssmo o njej so teoretiki danoa mnenja, ds ima vso predpogoje za eksistenco or-ganičnega življenja in vižjih ii vali in bitij. Venero obkroža nad 18 km debela plut atmosfere, ki je skoro gotovo popolnoma enaka kakor naža na zemlji in na njej je tudi dovolj vode,, kar dokazujejo debele plaatl oblakov, ki aepre-stsno pokrivajo njeno povržino, tako da le nikdar menda nismo videli njenega pravega lica. Venera je torej zemlja bodočnosti. Venera je za polovico bližja na Ži semlji kakor Mars in bi jo torej lahko že davno dobro poznali, če bi njen položaj z ozirom na našo opazovalno pozicijo ne bil tako ne* srečen. Kadar stoji namreč Venera nam najbližje, takrat nam obrača svojo temno, neraasvctljcno stran, kadar pa Jo vidimo popolnoma razavctljcao, takrat atoji daleč onkraj so Ines. Poleg tegs pa Jo sakrivajo tudi žo oblaki ia tako je Veatra, čeprav najbližja naža soaoda, danes Že najmanj poznana. Kaza« okoliščine pa dajo sklepati, da ae Venera nahaja dan«« na približno oni razvojai atopinji, na . kateri se j* nahajala naža zemlje v t a koz vam jura-dobi. ko «o prt nas v t ro pičite m podnebju rsatk j praproti ia preallee in ko aa se po j kopnem sprehajali razni diaosav-j pravljica. Naži prldedi so se smo jsll Kolumbu, mi se ps dsnes sme jemo njihovi omejenosti. Vse so sprsminjs In mogoče je, da se bo do naži potomci, ko bodo potovali ns Venero, iskat sreče na novem svatu, smejali Istotsko nsm. Zvezn z Venero bi bila za človežtvo ns zemlji voliksnskcgs pomene, ker M rsažlrila naše obzorje pa tudi nsže področje, če se bo človeštvo množilo tako dalje kskor se množi sedsj, bo postala naža zemljs kon čno premsjhna, da bi dajala hra uo vsem. Ns Veneri, ki je prav malo manjža kot je naža semljs, bi nsžli novega prostora sa nsselje-vanje in razbremenitev zemlje. Končno bi Ishko tudi prižlo do c^ boroženegs konflikt, med Zemljs. ni in Venerij.nci in izpolnile bi se fantazije Welsovegs romsn. 'Borba svetov*. v msjhnih količin jo post sla bled. in risbotns, ka kor 12 letno deklotoe, ki je selo bolno. P. ji I« ni dovolj. Opu* stils je vse drugo, vsok dan je žtiri ure Jasdila in ravno toliko Časa hodila. Vaa njena hrana je bila poleg krods in grenkega Čaja ndeko. Ko pa je zvedela, da mleko Človeka dobeli, Jc opustila tudi to. Če bo nadaljevala tq svojo kuro Še psr mesecev, bo postsls sploh tako majčkena, kakor kak embrio. Mogočo postane oelo nevidna, kar je selo verjetno. Druga dams jo umrla to dni v Parizu. Bila jo nekoč — pred dvema letoma — salo obsežne po stsve. Stara komaj 28 let. Ho-tela pa je poatati vitke postavs. Ni jedla, ni pila, uganjala Jo samo šport in podobno. Nassdajs jo dobila vnetje pljuč. Tudi tedaj ni hotels spremeniti svojo dijeto, ssmo da postaas čimprej vitka. Ko ir\ si jo je polastila druga pljučna H bolezen, jo pričela hirftl. Toda ritka jo hotela poatsti, ia to Jo bilo ssnjo dovolj. Navaezadnje Je ahujžala tako, da jo bila že aamo kost in koža, pravcat akolot. Ko ao ji povedali zdravniki, da aanjo ni več režitve, Je pogledala svojo Okostenelo ln issažono telaaoe In pričela jokati. Dojala Jot "Ah, kako jo hudo, da mora t^nreti Člo vek v ovetu mladosti 1 In to že ravno todsj, ko je dobil lepo formo!" IV. |«atj« ISO? « deUvt tltUeU. , CLAVNI STAN: SOST-Sa ta LAWN DALE AVE« CHICAGO. ILUNOli Isvrftavmlnl odbori 1 -^ UPPRAVNl ODftSKi •deedalk Vkiee»! C« PrWeetolk Vfaee«! Calatee, po4ore4.e4.ifc A»4rew VUrlofc K. P. D. T. ■tfc aCllfcew Terh, lajsihJbolaUk e44»jfc» v I! anlall «WaIIa Jala v ifviVNi ®ammsem IOTNI ODSEK, •¿îlvSSjTtiaîu» "îCwhwa Mm Uoženeeaž, pr<4«s4alfc, 40T W. Ha» ti., »ael«s»W4. III.. MarHo •OLNllKt OOSBKi Maa Novo k, pr^a^oifc, INT4I fa. Uwa4ale Av, ■BjTJflM""'' ' tjsÉITfn ^ Gi^éaM, ItasVpeaa^ Ava^ CUeoUad. O., i labr.Ki 104, QvWjZaaa., sa |i Mae«, Boa tit, BaU. Mlaa^ sa tee« OSREDNJE OEROUgi VXNOONO OKEOftJE. IAPAONO ÓEJtOtlE« Aalea Mar. Baa 104, Greet, Kaa«.. sa |««osasa4. Mae More. Eaa ISO. UoM. Mtao. so .eeeroaasad. MIho Eagel* MM i WtaakeeSee S«.. Marrar. Utok. Nadaornl odbori Frank ZaNa, »vadaadrik, N» W. Mifc •«.. CMeeee. 111., Fr»«h faairak MIT Fraaaae Ava« Oaaalaad, Oh WUIUm Siller, «404 IL Clair 81« Ctevolaad, Otto. , Združitvami odbori Preah Ale«, 81M 8«. Cravlaed Ava« CUees* Ovaa* a. SMS W. BOtli $%n Cfcleaga. III. MM Ottoa C».. Cteealaad, Okla. VENOVNI ZDEAVNIKi Dr. P. J. Ker». «SU El. Claie Av^ CUeoloa4. a POEOM^ Ksrsapsaisass a «I. adbaralkl, U delaj« v (bma aeaéa, V8A PI8MA, M sa amislsja »a posle al prsžiažatka so aa aleta i Pre4ee4alitve 8, N. F. J. MSMS 8«. U«a4aU Ave.. CfcW*fe. Ut VSE ZADEVE EOLNI8KH PODPOEE 8E NASLOVEi EalaUfco laf aUlva 8. N. F. J„ 8MV>M Se. Uwaém Ave., Çfcieeso, 111. DENAENE P041UATVE «N 8TVAE1. kl sa ttšeja «l Ievr4*ealae«a adfcaea la |oéaa»a «abjje sa aaakfvei Tijallh* 8. N. F, I« Sas7-M Se* Lava- V8E ZADEVE V ZVEEI E ELAGAiNIŽKIMI P08L1 ao P^lUaJa aa métm ElasejoUlva 8. N. F. J« SSS7 SO 3. Le»a*le Ave., Ckl.»,., III. Vas asMb« glsEs paslaosaj« v f). lswšsve!«om*«dkssu a« aa) pošlljaja frank IoIm^ osoIaéAsIIm asimvasss adÉMpa. lUàa aaatoo àm asara ž vs^wi aamnmi vs^vwrw^s «■§«« «os»wv pp ogvra|« Vsi prlaM aa «t parala! odkak sa aaj p^Hjaj» aa aaalavi Jaka U«4ee-I, 4tf W. Nay Su 8priasH«M, IM. Val 4epl»l la dim«l «plat, aaaaaaOa, a«U«l. aaraialaa la «plah vaa kav t v svaaé a «laellem ie4aoie. aaj aa palMJa aa aaeievi "PmW. NITN Lavadalo Ava« Cfclea«a, III. I /..¿oTv lapli Rt grobu nata mitikovem. Diofantes iz Alekssndrije je živel menda v prvi polovici četrtega stoletja po Kr. Izdsl je srit-metično delo, ki je ss oelo tisoč-Istje sa njim obsegslo vso sritme-tično in slgebralčno znsnje. Ao danes govorimo o diofantlčnib enačbsh. Velikemu mstemstlku so postavili prijatelji na grob lep spomenik \ nspisom v gržkem jeziku. Ts napis prosto prevsjsmo, nekoliko po vzgledu Koseskegs. na radi njegove pesniške lepote, msrveč radi zsnimive računske naloge, ki jo najdež v napisu. Vsakdo te nslogc ne reži! Napis na grobu se glasi t "Tu Diofantes leži, ki kamen si ta Jc postavil, ž njega mu starost lavei, ako računati znaš. Eno šestino doživel Življenja Je evojegf deček, še dvanajstino prištel, glej, že Povest starsga rsžarja. (^^Jiiott ^acliftr. j t (Dsljo.) • Obdržav.li smo konvencijo v Urdinovf dvorani. Po dokonč.-nem dnevnem delu smo bili povabljeni n. banket, kjer sem sli* šal -prvi lepi nagovor brata Gornika in potem pa izvrstno godbo pod vodstvom g. Butala z lepim petjem društva "Triglav". Ku-hsrice so se postavljale, da jo bilo vse kaj. Dcklica Jo prinesla kokoško, p. ponuj.l. Žtsvilks po 25 esntov. Vsak je vzel tikot in g. tudi plač.l. žen. je privodls kozo s dvems mladičem, v iate »vrhe. Z.njo je prižel v dvofsno šofer in prodsjsl po ftOe listka. "Pred vrati .toji moj lepi ford", je rekel. "Če boste ssdeli, se od-peljete z njim domov." Ta^i nje. mu sem dsl 60e. Tsks ssbsv« s radoatjo in veaeljem je trsjsls do ranega jutra. Drugegs dne sem vprsžsl, kdsj se je vržilo arečksnje, ker assd za-bsvo med zgovornimi rojaki ai-som imel niti čaaa vaemu slediti. "Vidi se, ds si delcgst", sam dE-bil odgovor. "Ti se no rszumež. Delcgst Je ne plačajo nobene vstopnine, s stroški se pa morajo pokriti. Tsko koza a svojima mla-dičkoms že vedno stoji v hlevu in čsks druge prilike srečk«nja. Petelin . kokoško še kukurik. v kumlku, zsjks a svojim zajcem še poleg., d. pričaka drugegs »rečkanja, svtomobils p. sploh nikjer ni.'' Tako mi je pojssail delsg.t, ki sem g. videl tudi kot strežnik, pri bsnketu* Htsri CJrdins je bil moj znsnoc še od let. 1878. Hezn.nil som 04 bil z njim v 2slcu, kjer smo so «lačajao sažli tistega leta. Bil ••m takrat že odslužen vojak, oa kosmata je brada A ko sedminka Je prižla, si družico pa že kot klobučsrski vajenec. Ni. vzel je v hišo, «va ae torej vidri, od leta 1878 zdaj pa še pet let prižtoj, sinka v{do 1910. Sploh bi sa n« bili spo. ' zibki poglej! , zaall, a med govorjenjem smo Joj! Ubogo to deta, ko Jed v. let polovico očke doseglo Je, žvrk, šksrje prereže jo nit! Se štiri leta asto ae oč« je vkv.r- j.l s računstvom, d. potekel je č.., dosežen življenja Je cilj." se. Kot bolj veren mož, jc pripovedoval, kje povsod je že bil po božjih potih. Celo v Kima Jo že bil n« božji poti, kjar J« videl grob .veteg. Pel rs. Tudi Kristusov grob v llimu Je videl, kar so j. mi J« pa čudno sdelo, ker s«m vedno mislil, ds iaujo Jezus. p«, kopa nega v Jeruzalem«. Fa 8s vensko kakor v Ljubljani od kolodvora do grada. V katerokoli trgovino aem prišel, so me spro-jell po slovensko. Stori moj sns-neo Jurij Travnik.r me je vadil po (loti cesti in r.skssov.l ml je velik, nodjetjs, ki jih lsstujejo Slovenci Vršil, se je konvcncija čisto po domsče, dologstjo smo dovršili, ksr so nsm nslolUls naša krajevna družtv. in potem se p. razšli. Z.to se moram poslovili od isobraž«nih in gostoljubnih KlevelsndČ.uov, kc moram n.-daljavati a opisovanjem drugega od leta 1810 dalje. a o a Tretja delavska predloga «prejeta V angleški sbornicl .. London* 2a. febr. — Prsdioga o reguliranju stanarin« jo bila sprejeta pri drngom čitanju v uižji sbornicl včeraj popoldne. To jo |o tretja Čisto dslavsk. predloga, ki jo bila oprejet«, odk.r sbornju parlament. Kakor preJŽnjiou dvoma, tako so tudi tej kotiservativei selo nasprotovali, dočlin mu lil» rslcl glssovsli s. predlog«* XJETHIOA UE1DNIÍTVA Vašega dopisi ne moremo prlobMti toliko Library, Fa. Č.s., dokler niso snani ksndid.tje z. glavni odbor 8. N. P. J. Po. zdravi Pissl um že o tistem m.lovred-nežu, ki j'e biČ.l n.žoga roj.ks. Bil jo to voznik, ki p. je pozifeje post.l predstojnik rova M.rl»n* nekj. v W.shington okraju. S avojim žiksnlrsnjem jo bil zelo *AD BI IZVBDBL nepriljubljen pri delavcih, ki bi sa naslov mojega brata Albin ga bili radi že d.vno prosti. Nc Pavlin-., pred desetimi leti so je koč so mu pripeljsli Avtomatičen nahajal v Mehiki ,tam ae je oŽ^uil piano, kl si gs je n.ročil is tov.r-ne. (D.lj. prihodnjič.) s neko Mehiksnko, Hojake prosim, .ko k.terl v< za njegov s«-d.nji naslov, nsj uti to sporoči« ali naj se ng aaui prijavi. Jaz aetn njegov brat in mu ituam poročati selo v.žne stvari. Moj nsslov jot Justin Pavlin, 2307 So. Laavltt St., Cbiefcgo, J11. (A> BAD BI IZVBDBL zs sledsče žtiri rojake t Joe Pau-gre, Frank li.bič, Jakob lir lik«-m.n in Mlko Uovgan. Cenjen« roj.ks prosim, če kdo vs za iis.love teh štirih, n.J mi to n.znsni, z. k.r bom avlo hvaležen. Ako bodo p. sami ta oglss čitali, želim, da s« mi priglssijo, sko s« us prij«. vijo, Ixim drugikrat jssno povedal v slovenskem in snglešketn jeziku, zsksj jih iščem. John B«im.t, 144 WOst Obosnut Etreet, Usdv/lls, Oolo. (A4v.) za Mizarju Išče s« p.r slovenskih mizarjev prevzeti mlrarsko obrt (Ctr- kje je moj soprog Jože VrblČsn, ki j« odpotoval dne 2. decembru. I m, nekam proti W. Virginijl. V, Cumberland, Md., je zbolel, tam J< povedal prijstelju, da gre domov v Verone, Pa., ker p. niaam od penter shop). Dolgoletna Izkušnjo njeg. dobila noben*g« poročil«,lin dobičkonosno podjiiJe v sr«dl> sem bils zelo v skrbeh in sem žta' fcču Chicags, se proda pod zelo v Cumberland, Md, in ros nažls ugodnimi pogoji, lzvsnrfdna pri-aem tam njegov kovček na po-j ložnost za dobro Imdofinost. Plam. atajl, o njem pa nlhč« ni ved«d, naslovlts pod: "Csrpenter Shop" alčaaar 1'ljuduo prosim rojake, če na uprsvo "Prosvets", 2057 Mo, Ja komu ksj rosno o n*em, sli t« Lawn«Alc Ave.( 1'hieago, III. gs jo kdo videl, nsj mi to nemil-1 doms sporoči, sko b*t on sam t« oglas čital, nsj sa mi takoj javi. (lori Je njegova olika- Ivanka VrMčenba, Ar«b StreH, Ve-rona, Ps. fAdv.) ZA KUHANJE PIVA DOMA Bežitev U eimčbe prv« stopnje l»rav Je morda kdo o taki mate» JETS da ia DfeiMi* dosegel »4 koatl *adv««l| mu delegate «l-Ist Do 14. leta Je bU otrok, dot»«® botall ni« oporekati. Sploh *L mladenič, oženil sa Je s 3^ ^U f""** " ^bljivo ae mu je rclil sta. ki Je umrl Alenko briajeves, ki Je stale v staroeti 42 let (poloviea od 84) M mizi. ko Jo bil oéo 80 let star. Videl «em lepa reči p/, eeati sv«. Preračuaajtel Ile KUr*. Tam govorijo lep« slo- r«l"fi «Ia4. bmatj, alaikor I« fM 4raae p^eli#la«. Fwéorfls la se preprflajl». de Je 4oma pH «sa. fcanl ve4no le oefbol/a In aalea. bo*H Je taSI sfcirSo steklenic la ramlk Uaeev. 1(4. Ml eaas 4eeU«loio aarallla M. toêro f fee kralf. OeMerilo«. tUéAè»rl*m In v pro dalalne leteanlae 4emo briwerea po- MSI prt ve#ilfc ne rouilla. PlSKe pa lafanaaelje net FRANK OGLAR, •481 SeperUr Aeeaae. CleeeMsiMot celega društva, poveljnika ¿i poedinik članov. Ktraša se vrši budno 4n točno. Zaspati na postojanki ali radi netočnosti škodovati društvu so kaznuje s smrtjo. » g. V borbi mors biti vsek član hVaber in neustrašen, sledeč poveljniku. Brez danega znaka oata-viti položaj4 pobegniti iz borbe ali izreči poglavarju nepokorščino. se kaznuje a smrtjo. 7. V neborbenem času je članu '¿hranjeno samovoljno oddaljiti ae u taborišča. Kazen po § 2. 8" Samovoljno «ddaljenje, preko 24 ur ae na licu racata kaznuje S »in rt jO. _____ , _ >., . -r-rifnr* h» 9. Ujetnika nagovarjati ali .pa mu skrivaj nuditi brano ali kaj drugega, ae smatra kpt plaho obnašanje v borbi. 10. Izdajstvo, ki škoduje ugledu ali obstanku kola, se karanje s smrtjo. 11. Vsak gorski ptič se mora povsod obnašati doatojno. uglaje- kolajno in pravično, kar bo alužijo v ugled "društvu in v strah proti v-nikom. Kršitelja tega paragrafa se kaznuje z ukorom, dvakratno strsžo sli s smrtjo. Lets 1920 ps je v nekem spd-padu z orožniki na neki planlr.i Božo MatijeviČ padel zadet od krogle. Le Čaruga in še par dru-gov so arečno ubežali. Društvo se je razbilo, a Čaruga ga je na novo organiziral v drugi planini Jn od tega čaaa je poatal "slaven", da ae ga je vze balo. Izvršil jc ne broj zločinov od navadnih tatvin do najgrozovitnejšlh roparskih u-morov. Doslej ima dokazanih 18 roparskih nspadov in 7 umorov dohajajo pa vssk dan novi podatki o njegovem delovanju. Čaruga se je ob prevrstu vrnil v domsč krsj In prevzel povelj Stvo nsrodnc streže in ubil nekega ZLATNIKI. Spisal Milan Fabjančič. I. Nalahno js odprl vrsts, vstopil in jih pazljivo f oljema rokama zaprl za seboj. V sobi jc plaval omotičen vonj po tobakovem dimu, konzervah in vojaških Škornjih. Poatal je pri vratih; v rokah ki jih je stiskal v ramenih, je vrtel obnošeno pokrivalo in s hitrim, skoro plašnim pogledom je preletel vse atene In oprsvo. Globoko je vsdihnil skozi nosi začutil je, keko rsstreaeno mu bije srce iu kako mu podrgetavejo roke. Za mizo sredi sobv je sedel mladi, orjaški podčastnik in glodal skozi okno; svoje dolge krake, ki ao tičali v nerodnih, težkookovanih škornjih, jc molel daleč predse iu jih vrtel na petah. Niti ozrl so ni, ko so se vrsta tako tiho odprla in ssprlu, ksjti to mu je bilo znamenje, da je vatopil eden onih, ki jim je on gospod in zapovednik, in ni trenil, ko ata sašumela pri vratih boas, drssjo. če korsks In pisho zamrl». Tih in sklonjen je stal pri vratih in si ni upal nap rt j; zdelo ae mu je, da sunkoma podrgetavA vsa »oba, da se miza dviga, raste in jo podčastnik pričaka a svojimi težkimi komolci v tla. "KsJ je?" Je oaorno vpraša! podčastnik, «kota kriknil je iu ni ae ozrl. Ves ac je tresel od nenavadnega "kaj ju". Bree mu jé udarilo, ramena »o se mu dvignila v kratkem sunku in skozi no» mu je planil oster vrdlhljaj. Pognal ke je naprej iu »klonjen pridrsal k mizi: "Gospod . . ." "No?" je dejal podčastnik in %«• se vedno ni ozrl; samo v nerazločnih obrUili j« začutil poleg se I m* ponižno, »trgano figuro iij«hiiko\o. "Gospod, Če bi dovolili . . .," "Kaj če hi dovolil . , jo oaorno ozrl podčastnik in ae mahoma xm-iulil, "To si ti, glej ga . . . t V bi dovolili, da greui v uifsto, gospod ...", jc uulo zaprosil ujetnik. 'lin! V mesto! Kaj po l>i v meetut" "Vidite, strgan sem. pa bi si kupil niti, da se |M»áijt m, goapotl . . . Poten» pa h-senih kliiieev bi kupil, gospod, da si pribijetu jMnlpIni, ki *e je odtrgal <»d Čevlja, foepod...", je hitro, suvajo g«» voril ln s prstoM pokaral na obleko, ki je eunjasta via« la na njem, In na bos« nog«- "No, da . . . Koliko |ili j«< »IrttanUi! t\ do-\olim tebi, moram tudi \ertn drugim in vsak dan bi romala pii«'«>mj ^ i Ja Molu. U«l« stvai je ne* kot»" I a«'J \ ni «".i . it« M|K>«( t,okni bltft» opiu Vt*»1 #» *".Vu, Nv^eda 11, nuaš jo kričsl in \roča kri mu je salivsls rjavi. izŽcu obraz s razkoračen in bos jc dvigal pest in visele krpe ne njem no se lusjaic. "Policri se v kasarno!" je planil podeastnlk in pokazal s prstom smer; apričo toliko ljudi ae je 1'ekoljko ohladil — povesil je puško in samo stru' pena gledal. . "O, no! Tukaj preti vsemi ae rasčiatimo . . Nuj vsi vedo! Denarja pa ne dobiš! Ali veš »odej T" Podčsvlnik je stsl pred vsemi visok in Žele* znohladen, krog ust mu je zaigral zloben ameb-tjsj. Ali vendar mu j« bilo nerodno, ker je nehote tikal roko «a jenaenasti paa in Izpod kape stre* Ijal na oifprta okna, odkoder so zrle Ženake iu otrori. i Medtem je pritekel stražnik z nasajenim bs-jerot<*a in težki* sapoč a m ini vpraševal podčastnika. ki mu jr' z aaj»oveftniško kretnjo naložil: "O.l/riii ga prod komandanta! lloni ja/ /e po-kašo!.,." ' Mati. i »a kar hitro*" je visoko in tenko Laknil stražnik iu ¿ruó p »jlodnl ujeiuika. liajdr % "Nikamor ne pojdeui}" "¿tai ga!" —, Stars!' jo sgrehit m rain t k ujetnika sa rs m«. "Nikamor, s.is ivkrl. . . " je lavrtel * rein »d ki si iztrgal. "Denar bi (i rad. razbojnik, t»e'4*i.« 'kihii gu . . . ' t Dalje prihodnjič.) seljaka. Obsojen jc bil nato aa leta jefee a se mu je posrečilo, je ubežal in tako je zašel v M jevičago kolo gorskih ptičev, žo MatijeviČ je pa večini slav skego prebivalstva inponiral, k je šel o njem glas, da preganja bogataše in oderuhe a pomaga romakom. MatijeviČ je bil iz ste gimnazije potrjen k vojak in ket kadetni aapirant prišel rusko ujetništvo. Tam ae jc v p' v jugoelovenako legijo in se bo v Dobrudži, a ker je postsl bolj' ševiško navdahnjen, je 1. 1918 prišel domov ia ae skrival pe gozdovih in nsto organiziral zeleni kader. Po prevratu bi se prav lahko rehabilitiral, a instinkt ga je gnal v gore in tam je vodil svoje društvo, katerega pravila smo navedli zgoraj. Čaruga pa je, ko je videl, da mu vse orožništvo in letečo kolone ne pridejo do živega, začel precej brezakrbno življenje. .Vjegova tolpa je bila strah vsej Slavoniji in oblasti so, razpisale od katerega Je zakte. a, veleposestniku M r je storil evoj prvi zlo- >kšiča, _ i5000 Dia, K iz Perčanaca »o odvzeli brov-g in 1000 Din, trgovca Adolfa Kutova so oropali sa l&oo Din. ;o leto pa so napadli blagaj-Nemedija od,, firme Neu-aahlos, ki se je peljal v spremstvu in rženi otrobi, pri tem ko «k i. beli stoki jokO malo * I bodoc iuiAii Jt. slvill ok liko hočejo gospodinje uri2f trobov k beli moki, pri nju finejšega peciva. Na žia pa> dognano, ds j, ma biogenih prvin, ki j0 V3 kruh iz same bele moke, premajhna za prenavljanje el®, ške sile in prenavljanjt ■■ orožnika Tintorja po gozdni že-1 človeškem Oeleeu. Kakor ihk** na njegdvo glavo 50.00C dinarjev nagrade. Ceruga pa je živel pod raznimi imeni med ljudatvom in pose« al zabave v Zagrebu in hp-dil na letovišča ob inorju iu dru ii«»d. V Viukovcih pa ai jc najti pod imenom vojnega liferanta NTi-kole Drezgiča elegantno stanovanje s 5 sobami, kamor jo vabil n» pojedine aame ugledne meščane. Ker je bil s svojimi drugi v stalni zvezi, se je lahkb povsod izmikal zasledovanju orožnikov in dostikrat bil eelo v njihov! družbi in popival z njimi. V Retkovcih se je seznanil z neko ne lepo devojko Mando Smolčič in se znjo zaročil pod i* menom Milan Barič. Po naključju pa je neko pismo naslovljeno na zaročenko prišlo v roke osebi enakim imenom in ona nevedoe kaj naj pomeni to, ga je izročila orožnikom. V tem pifcmu ac je govorilo o nekem roparskem napadu in orožništvo mu je prišlo ur. sled in ga aretiralo v njegovem elegantnem atanovanju, ko je rav no komaj prišel zjutraj clomov? ko je eelo noč prekrokal a nekim kapetanom in industrijalcem. Ker ee je, ko je bil aretiran, legitimi ral kot Nikola Drezgič, orožništvo ni bilo na jaanem o njegovi oaebi, a kljub temu ao ga pridrža li in pa odvedli v Retkovce, kjer so ga konfrontirali z zaročenko. Po dolgem trudu se je izkazalo da je za tem imenom zkrit Jovo Čaruga. Po njegovi aretaciji *c je msrsikdo oddahnil, a nemalo so se čudili v Vinkovcih, ko ko zvedeli s kom so imeli opfravko. ko ao zvedeH, da je bil bogati voj ni llferant toliko iskanj Čaruga. Kot vojni liferant je dobavljul meso za ondatno vojaštvo in je bil za 5 din. pri kili cenejši kakor drugi llferantje,. *■ Kadar pa je hodil okrog, pa si js pomsgsl ponajveč s orožniško uniformo. Tudi pri nspsdu ua gradič Tompojevei se jc poslu zil s vsemi kompliei orošniške u-niformc. Orožje pa so imeli skrito v Retkovcih. Vseh njegovih drugov so dosedaj aretirali 8 in našli dokaj orožja. Sedaj aedi Čaruga v ječi v Oaijeku in piše spomine, katere priobčujejo zagrebške "NovostiO njem se zelo mnogo piše in govori, posebno zanimivo je to, da ae je kot vojni liferant družil največ z Židi, na drugi strani ps jih je zopet ropsl. Ko gs je židovski brivec bril v ječi se je bsje izrazil: preje sem jss bril Žide, sedaj pa Židje mene. Ko jc policijski komisar zvedel o njemu. bi ga bil kmalu pobil, tako fc inu je za malo zdelo, ko sta tolikokrat skupsj sedela pri eni miši. Orožniki, ki so ga ujeli, dobi* jo čedno nagrado, ker so poleg oblasti tudi posamezne občine razpisala več manjših nagrad na njegovo glavo. Sedaj ga zasližu jejo in čez kakega pol leta ae bo morebiti vršil njegov proces ko bo enkrat zbran proti njemu ves msterijel in potem bo nsjbrž obešen. sko p» mu nc posreči da popre je — uteče, kar pa je zelo mr. Io verjetno, ker ga imajo dobro okovanega v železje. Isanici na motorni deresini v gozd, kamor ja šel izplačevati delavce. Tintorja so ustrelili, blagajnik in Šofer ps sta ušla. Napad na lovski gradič Tompojevei, kjer jc v boju z razbojniki, padal naš rojak nad-gozdar Pirkmajer ae ni posrečit saj odnesti niso mogli nič. Pri nekem posestnika Tomu Stsnko-viču blizu Gospičs pa je oropsl a00.dolarjev in 7000 Din. Ima le mnogo drugih stvari na vesti, ki so še skrite, več pa je že odkritih. Naropgne dragocenosti pa je Spravljal pri nekem urarju, katerega oblasti nočejo izdati. Na vfcsti ima tndj/pet umorov mtd svojimi tovariši. Kreh bodočnosti Kruh je. le stolejtja glavna hrana evropskega prebivalstva in vendar ae niso do svetovn4 vojne skoraj nič, ali pa prav malo pečali znanstveniki z f aziskaVanjem krušnih izdelkov na njih prebavljivosti in njih prehranjevalno vrednost. §elc svetovna vojna in kot njena posledica, vedno večje po-msnjksnje živil, je do vedla do znanstvenega preiskovanja in do praktičnih poizkusov ns omenjenem polju. Eden prvih znanstvenikov, ki se je začel pečati s praktičnimi in obaežniifi poizkusi, kako bi se iz manj vrednih anovi dobilo tečeno in zdraVo pecivo, je bil dr. Julij Stoklaaa, profesor na češki tehnični viaoki šoli v Pragi, ravno zadnje mesece eo prinesli razni listi lsskava poročila in tudi sliko tega učenjaka. Omenjeni je Že leta 1914 začel s praktično preizkušnjo o prehranjevalni vrednosti raznih, nadomestilnih snovi, kakor ječmenove, koruzne in krompirjeve moke. Preizkueil je tudi take anovi, ki bi zboljšale, kot primeai, okus in prehranjeval no vrednoat peciva, n. pr. primes slsdkorja, sladu itd' To zgpočeto delo jo nsdaljeval do danes in objavil rezultate svojega uspešnega dela v knjigi: "Kruh bodočnosti", ki je izšla v Jeni. Stoklaaa pride do zaključka, da je kruh pečen iz končne moke, ki jo dobimo iz otrobov, največje vrednosti za narodno prehrano. Vse analize so pokszsle, da vsebuje moka čim temnejša je, temveč beljakovine in temveč čistegs pepels. Pepel ima v sebi ze prehrano jako važne prvine kakor: klor. fluor, foafor, žveplo, kalij, kalcij, magnezij in železo. Tudi ni vaeeno, koliko teh snovi se nahaja v moki in v koliki meri pridejo v Človeško telo. Največjo množino teh prvin vsebujejo žitni rana izbera prebrane pf^J ljudi, le po okusu in utgi^ dietične in filozofične oJ Ta način prehranjevanja iau mo po aabi umeno, diee za organizem. Posebno kv tiče moke, je razlika med p« mezniini vrstami jako velikaj jokemično raziskovanje človj ga organizma nam vedno bolj kaže, da niso pri mehaniki in aamiki osnovne in plinske [m kakor tudi sploh pri vsem nem in obratnem pr< Ki^yl| organizma neobhodno potrebni sik, voda, ogljik in dušik, am tudi vse druge prvine, ki * bajajo v rastlinski staaiei. Ssmo mesna hrana ne uda je,, primanjkovauje t?oto\ih gataskih snovi v samo mesni hr ae pokaže v najkrajšem času, sebno pa pomanjkanje encii ki jih vsebujejo v tako veliki i otrobi Manjkajo pa tudi rs| anovi, ki ac nahajajo nakopifc v skrajnih plasteh zrna. Za zgn njo okostja, zob in sluznih « nov je potrebna prehrana, ki buje veliko fosforja in železa, kor tudi že prej omenjene pi Živčni sistem rsbi neštete zs svojo prehrano in možgani lujejo brez njih le slabo. Kal enostranska prehrana z belo ko, obsoja Stoklasa tudi vp«i samo črne moke. Obe moki je ba mešati, pridat ek takozvane bje moke d& pa kruha Se bel kovine v lažje prebavljivi obi kakor jih vsebuje čisti I kruh. Pri zavŽlvanju takega kruha vrši prebava intenzivnejše in vek se počuti bolje kot prej. | Prednosti, ki jih imajo otrobi l naš kruh, so neprecenljive m nosti. P. bi'vt'tnvj zdravila vzdr/ujci Klr.ivje v družinah Hripavost «u sto salo neprUstna »impto» Da prspr«¿ite tefes poslpdai in kaèe! ma. vzemite X Severa's Cough B Balsam, Id priaai* zatoljeno in hitro pomol Imajte ga pri reki v bili za anua Cena t5 in 50 canto?. Vpraiajte po lekarnah. Almanah as leto tSM natisnjen. Dob« m po v*h lekarnah zastonj, ali piiiUnaa F. StVERA CO. CEOAR RAPIDS, IOWA DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA prtv Wkko «im» » kot. «k« «I m rotit« pravi «lainl ».raatlra»! fon in prava ■lovon.k« plota«, polk«, valtk« ta e«tjp iste V lito r ta4«IU. rtltu F braaplatid «mik aa J IVAN PAJK, S4 Mala 3u Ceae»a*gk. Pa. O« J« oSlal Blov«««« v val Aaicrfkl. U taaa tflraktao av«aa ■ Vlcior J EMIL KISS, BANKIR, ISSr-Sad Ave., Ne« York Cllr U*la***lj«aa lota MM. isglaša golo? araerikanski dolar v vaeh krajih JHOOffl.AVUK pe pcMi In brzojavno. Pilite po cenik. D^naliaa rojak« I* kraja, (affttaefce). Pat ali ki «Metek. PeiUi«* deaar v .Uri kroj. EMIL KISS, BANKIR, 113.2m) Ave* N»« York City AKO STE TUDI VI med onimi rojaki, ki ao namenjeni v «Uri kraj na pomlad, jc r > «¡J korist, da pilete naii tvrdki sa pojasnila ia jI poeeHt» ese tesaSr»* poale. To ho sa Vas pomenilo najbolj*« poat.atbo, zaradi k«t«f» r naia tvrdka «ploAno znana ln prlporoCanal Imejte to na umui RAVNO TAKO JE V VAiO KORIST, ako aam tje«** ^ poale. ki ao e sees! s dobavo Vaiih sorodnikov in prijatelja i»JT rehi kraja. Naia tvrdka Vara bo itdelala potrebne isJaw vite), poalala karto, nudila pomo« ob priUdo e New Vers »»« kakor je to atorUa le aa Številne drafe rojake, od katertk m " mnogi javno sahvalili sa toCno postreibol NaAe cene re | dae, ke ial POŠILJANJE DENARJA. Naia banka ima evoje laatne sveae s poito In JJ^j bankami v «tarem krajo m aake poSiljatve ao do na dom ali sadnjo poito bres Yaakefa odbitka, med najniftjlmi. Vee poSilJatva ae nakaieje po eenah ooef memo denar. Denar poiiljamo aU po polti, ali potom braojevnefa f*1^ I pa direktnem braojavu. Ml pošiljamo dolarje v JuaoeUvij« ia dnsfe dolele pe f* \ in brzojavno. Za obilna narceiia ae Vam priporoča SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & CESARK 70 - 9th Ave., N«w York, N. Y.