Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
I praviiištv« ...VI i r a” v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.	V Celovcu, 24. oktobra 1908.	Štev. 43.
Vabilo.
Katololiško-poiitično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem
priredi
^ shed —
na Strmcu
v nedeljo dne 25. oktobra 1908, ob 1. uri popoldne pod milim nebom.
Govorita g. državni poslanec Grafenauer •? in predsednik političnega društva g. dr. Brejc.
Možje s Strmca, Dholice, Kostanj, Lipe, Do-mačal, Skočidola, Dvora in okolice, pridite v velikem številu!
Jn zdaj še trgovska zbornica !
V zadnji seji trgovske zbornice dne 20. t.m., pri kateri je predsedoval izprva cesarski svetnik Moschner in potem zbornični predsednik Maks pl. Burger, je vložil zbornični svetnik Keller nujni predlog, v katerem odločno protestira proti' nekemu sklepu tukajšnjega deželnega sodišča. Pred kratkim je namreč zavrnilo celovško c. kr. okrajno sodišče po pravnem zastopniku dr. Brejcu od nekega delavca plajberške unije vloženo tožbo, ker je bila spisana v slovenskem jeziku. Dr. Brejc se je proti temu pritožil, in deželno sodišče je ugodilo njegovemu prizivu, da se slovenske uloge morajo sprejemati. Zbor. svetnik Keller predlaga vsled tega : „Ker se s tem odlokom 1. krši čisti nemški značaj našega mesta ; 2. bi bili s tem lahko tukajšnji trgovci eventuelno tudi gmotno oškodovani ; 3. bi se s tem dajala slovenskim advokatom potuha in bi se morda celo lahko zahtevalo, da se v Celovcu nastavijo slovenščine zmožni sodni uradniki, prosi trgovska zbornica pravosodnega ministra, da ukaže tukajšnjemu
deželnemu sodišču, da se pri tukajšnjem sodišču smejo vlagati le nemške tožbe.“ Govornik še pripomni, da je poslanec Dobernig proti temu postopanju deželnega sodnega sveta že protestiral. In trgovska zbornica ni imela ničesar nujnejšega, nego da je sprejela nujnost tega predloga kakor tudi predlog sam.
Za drugimi nestrpneži je prišla zdaj še celovška trgovska zbornica na vrsto. Kaj pač to njo briga, če deželno sodišče vrši le svojo prekleto dolžnost. Pa ne samo, da zbornico to prav nič ne briga, ampak utemeljevanje tega nujnega predloga tudi ne odgovarja resnici.
Še letos smo dokazi li, da Celovec ni nemško, ampak dvojezično mesto in kot tako v ministrskem odloku tudi priznano. Celovec ima le toliko samonemški značaj, v kolikor se nahajajo v njem vsled znane nemškonacionalne strahovlade le skoro izključno samonemški napisi. To pa je le zunanjost, krinka! In če bi bil Celovec tudi res pristno nemško mesto — že ime Celovec izpričuje seveda narobe — je pa prestolnica dvojezične dežele.
In sodišče tudi ni samo za Celovec! Celovška okolica je še vendar po večini slovenska! Zato pa se nemški narodovci toliko trudijo, da bi ponemčili Slovence od Celovca do Podljubelja in bi napravili tako vrzel med Slovenci v Podjuni in v Ptožu ter bi trobili v svet, da na Koroškem Slovencev ni, vsaj kompaktno ne živijo. G. Keller, tako je!
Kakšno škodo bi imeli celovški trgovci, če sprejema sodišče slovenske vloge, tega čisto gotovo sam Keller ne ve. Trgovci itak znajo slovenski. In če kateri ne zna sam, znajo pa njegovi uslužbenci in morajo znati, če hočejo živeti. Ako Keller in drugi zbornični svetniki tega ne vedo, naj le gredo vprašat najbolj nemškega trgovca v Celovcu, Ziera! Ker pametnejši Nemci uvidevajo, da je v Celovcu trgovcem znanje slovenskega jezika naravnost potrebno, za druge Nemce pa vsaj zelo koristno, so sklenili v Celovcu uvesti v celovške meščanske šole tudi pouk v slovenščini.
Tretja točka Kellerjevega nujnega predloga nam pove pravi njegov namen. Nemci ne pri-
voščijo Slovencem kruha in torej želijo, da bi Slovenci mastili le tuje, nam sovražne advokate in uradnike. Sodnikom v Celovcu je trebst--znati slovensko ravno tako kakor nemško. Seveda bi bila za nemško lenobo lepa opora, če bi se Nemcem, ki hočejo postati v Celovcu uradniki, ne bilo treba učiti slovensko! Kaj pa to nas briga, da se morajo Nemci truditi! Saj se morajo Slovenci tudi, da se nanče nemški. Kdaj pa je Slovencem, ki niso tako nestrpni in ozkosrčni kakor njihovi sosedje, padlo v glavo, prt^_ testirati proti temu, da morajo znati slovenski'" sodniki nemški?
Kakšen krik bi zagnali nemški listi, če bi storila tak korak proti nemščini trgovska zbornica v Ljubljani. Vse ministre in svetnike bi klicali na pomoč, in časniki bi pisali o slovenski nestrpnosti in hujskanju !
Slovenci proti temu nečuvenemu vmešavanju trgovske zbornice v sodne razmere in drznemu naskoku proti našim postavno zajamčenim pravicam najodločneje protestiramo in nikakor ne bomo trpeli, če bi se pravosodnemu ministru morda zdelo potrebno, sploh poslušati kake take pritožbe nemškonacionalnega politika.
„SIovenski Narod44 — v resnih časih.
Do pičice resnično smo poročali v zadnji štev. o tožbi dr. Oblaka zoper naš list. Seveda ker je pravda in zadnja razprava vrgla čudno luč na narodni radikalizem „Narodovega“ dopisnika dr. Oblaka, je „Naroda“ zabolelo, in tožiti je začel, da v teh za Slovence resnih časih pogrevamo zastarele malenkostne stvari. Ali se „Narod“ nič ne spominja, da na njegov napad v poročilu po prvi obsodbi našega odgovornega urednika nismo odgovorili, ker smo čakali na prizivno obravnavo? Zakaj pa se je „Narod“ takrat bahal s to obsodbo in nas in naše somišljenike nanovo smešil in sramotil? Ali so za „Narod“ resni časi samo takrat, kadar on sam ali pa kak njegov pristaš v — tinti sedi?! Poznamo te solze grdega hi-
Podlistek.
Pogled v sosedne dežele.
(Potopisne črtice. — Jezernikov.)
K Bodenskemu jezeru.
V Inomostu sva si z doktorjem ogledala tako precej vse znamenitosti. Zjutraj ob 7. uri sva se podala že na kolodvor, da poleti z nama brzovlak skozi hribovito Predarlberško k Bodenskemu jezeru. Vlak je bil prenapolnjen. Jedva sva dobila še dva prostorčka v natlačenem vozu. Družba je bila precej gostobesedna.
Zlasti je mnogo govoril star, prijazen gospod, ki je venomer gledal skozi okno, občudoval vsakdanje gorovje ob vsaki strani vlaka in dajal svojemu začudenju duška. Moj tovariš je žulil v rokah Baedekerja in študiral iz njega kraje in vasi. Petnajst kilometrov od Inomosta se vzdiguje blizu postaje Ziri navpično in docela gola skalnata stena, imenovana Martinswand (1130m). Na sredi se nahaja „Maksova jama“ z velikim križem in sohama Device Marije in sv. Janeza v spomin na cesarja Maksa L, ki je na lovu za divjimi kozami zabredel v ta kraj in ni mogel ne naprej ne nazaj. V tem smrtnonevarnem položaju ga je rešil junaški sin tirolskih planin.
Z vlaka se vidi le luknja. Stari Tirolec je napenjal oči, da bi videl to „zgodovinsko luknjo4' bolj določno, a v istem hipu stopi k oknu na hodniku mlad par, ki je najbrž tudi hotel dati duška začudenju nad luknjo v skali. Možakar je
začel mrmrati in se napol tiho kregati ; ker pa onadva nista prav nič razumela ali morda nista hotela razumeti tirolske nevolje, se je častiti starček vzdignil, pocukal moža za suknjo in ga pokaral: „Vi, gospod, mi imamo tudi radovedne oči in gotovo vam bo znano, da taka tvarina, kot ste vi in vaša milostljiva, ni prozorna.44 Elegantno oblečen gospod se je malo začudil nad tem prav tirolskim pozdravom, rekel pa ni prav nič, ampak je stopil z gospo k drugemu oknu.
Lepo, proti vetrovom zavarovano in zato za letovišče ugodno lego ima kraj Landeck. Dragi kraji mi niso posebno prijali. Od tukaj se proga precej močno vzdiguje do srede arlberškega predora, ki leži 1311 w nad morjem in je 10.240»» dolg; širok je 8»», Im visok, in vsakih 1000»» naznanja razdalje svetiljka. Tirolsko-predarlberška meja je precej v sredi predora.
Jaz sem bil zaspan, čeravno sem prejšnjo noč precej dobro spal; zato sem prav z veseljem pozdravil dolgi predor, v katerem sem lahko dremal celo četrt ure. Ko smo pridrdrali onstran predora na predarlberška tla, se mi je doktor venomer smejal in me dražil, da sem zaspan. Meni se je pa zdelo, da sem še bolj lačen nego zaspan. Vožnja skoz Predarlberško mi ni preganjala ne lakote ne spanca, ker se je vsaj meni zdela strahovito dolgočasna. Ob obeh straneh gore brez vsake romantike, ob progi tu pa tam malo večji travniki, po katerih je mulila travo živina, in drugega prav ničesar. Dopoldne se je bilo treba v tem položaju voziti. Občudoval sem le starega Tirolca, ki ga je zanimal vsak kamenček, vsako drevo in je nepretrgoma zabaval svojo druščino.
Nekaj življenja je bilo vsaj na postaji mesta Feldkirch, ki šteje 4600 prebivalcev in je obdano od vinogradov. Mesto ima realno gimnazijo in zasebno gimnazijo oo. jezuitov in več drugih šol. Nekako oddahnil sem si, ko smo se vozili proti Dornbirnu, ker se je pred menoj kraj razširil in ni bilo treba venomer zreti v obraščeno hribovje tik ob železni progi. Dornbirn je največje mesto na Predarlberškem, ker šteje več nego 14.000 prebivalcev, in je središče predarlberške industrije. Na levi, pa vendar prikrita našim očem, se steka svetovnoznana reka Ren, ki mi bo iz poznejšega dogodka vedno v spominu.
Prekanjenec. V kadilnici je mirno sedel že bolj postaren gospod in je mirno kadil cigarete. Preložil je desno nogo črezlevo, pri čemur se je pokazala na nogi rdečebelomodra nogavica, ki so jo nekateri gostje ogledovali. Z zadovoljnim nasmehom pravi srečni posestnik :	„Lep vzorec,
kajneda? Stavim, da ni druge take nogavice v ceii sobi!44 „Stavim sodček piva, da je še ena taka nogavica tu,44 odgovori mlad trgovec. „Dobro, sprejmem,44 zakliče stari gospod. „Kje pa je?44 „Na vaši drugi nogi!44 mu odgovori trgovec, se pomenljivo nasmeje in ž njim vsi navzoči. ,.Kaj še, motite se,44 pravi stari ravnodušno, „računim navadno na to, da zadenem v družbi bolj prekanjenega, in potem si uravnam.44 V veliko veselje vseh navzočih pokaže nato na drugi nogi — črno nogavico.
navstva, ki jih gotovi ljudje vselej prelivajo le tedaj, kadar bi radi nam usta zamašili.
Da razumemo sedanje resne čase, smo že dostikrat dovolj dokazali. Če pa „Narod“ dr. Oblaka skriva za „resne čase“, je to prav reven zagovor, za kojega dr. Oblaka ne zavidamo. Neverjetna je trditev „S1. Naroda*1, da dr. Brejc ni pustil priti obtoženca k prizivni razpravi, da je s tem preprečil slovensko razpravo in da se po jezikovnih naredbah sme samo v prisotnosti obtoženca, ako ta to zahteva, vršiti slovenski. To kratkomalo ni res! Kajti naš zagovornik je na obravnavi začel slovensko govoriti in se ni uklonil niti predsedniku niti senatu, temveč je raje zapustil zagovorniški prostor, kakor pa da bi razpravljal nemško. Če pa je pred obravnavo na nemško stavljeno vprašanje senatovega predsednika istemu odgovoril nemško, nima to nobenega stika z razpravnim jezikom, in samo za slednjega se gre. Kako kdo sicer z Nemci občuje, ni merodajno za jezik, v katerem naj se sodna obravnava vrši.
Saj tudi dr. J. C. Oblak na plesu nemškega šulferajna gotovo ni govoril slovensko. Da bi se bil torej „Mirov“ zagovornik radi razpravnega jezika predsedniku uklonil, je tedaj bosa in le zato izmišljena, da bi se postopanje dr. Oblaka in dr. Vilfana v milejši luči videlo. To je že stara „Narodova“ taktika. Saj se še spominjamo, kako je bilo takrat, ko seje dr.Vilfana v javnosti prijemalo, ker je za Slovence na Koroškem vlagal nemške tožbe. Tudi takrat si ,,Narod** ni vedel drugače pomagati, kakor da se je debelo zlagal, rekoč, da isto dela tudi dr. Brejc. Dr. Brejc pa je nemudoma pozval odvetniško zvezo v Ljubljani, da uvede preiskavo zoper njega, česar pa odvetniška zveza ni storila, češ, da je to popolnoma nepotrebno, ker tej „Narodovi** raci itak živ krst ne verjame.
Sicer pa razumemo mi boj za slovenske pravice pri sodniji tako, da se sme obravnavati pri sodniji slovenski tudi v odsotnosti toženca in se todi mora, če sta oba pravna zastopnika Slovenca in slovensko razpravo zahtevata! „Na-rodova** „radikalnost“ je nam neumljiva. Tudi v teh resnih časih se torej ni lagal naš list, ampak „Narod“, ker piše, da se je uklonil predsedniku senata „Mirov“ zagovornik, ki da je prvi začel govoriti s predsednikom senata nemški.
Stara in že od zveze slovenskih odvetnikov o vržena fraza, da je g. dr. Brejc na Koroškem zavozil jezikovno vprašanje, pa zasluži od nas le nasmeh.
Naj se „Narod“ vije in v krčih zvija kar hoče, tega za nas nad vse važnega dejstva ne spravi iz sveta, da ima v Celovcu sotrudnika in dopisnika — pohajalca nemških in celo šulferajnskih plesov — vkljub resnim časom. To je „Mirova“ pravda sodno dokazala. Basta !
Koroške novice.
Ujeli smo jih. Ničesar ne moremo Slovenci prirediti, da bi nas „Freie Stimmen** ne napadale in z lažjo hujskale Nemce, deloma prav poštene ljudi, proti nam. Vsaka laž in vsako zavijanje jim je dobro, če le obeta učinek. V zadnji štev. „Mira“ smo objavili vabilo na politični shod na Strmcu; tiskarski škratje vrinil pomoto, da se vrši shod 18. t. m. Takoj smo pismenim potom naznanili merodajnim osebam to pomoto in naznanili, da se shod vrši šele 25. t. m. Pa nesreča ima včasih tudi srečo. „Freie Stimmen** so to naznanilo v našem listu takoj porabile — prav po svoje — kot dopis iz Vrbe in poročale svojim nafarbanim bralcem, da se je shod že vršil in sicer namesto prepovedane slovesne otvoritve delavskega doma v Podljubelju. Na shodu „sta posl. Grafenauer in advokat dr. Brejc po svoji navadi zoper Nemce hujskala**. — Krasno! Zdaj se vsak lahko prepriča, kako laže ta list. Posl. Grafenauer in dr. Brejc zadnjo nedeljo Strmca še oddaleč nista videla in vendar —• „sta gor po svoji navadi zoper Nemce hujskala**. Ni dovolj denuncijantstvo, treba tudi debelo lagati. Heil, lažnivi kljukec!
„Beh<)rdliche VVeisungen“. Radovednež, ki ga tozadevna reč briga, vpraša tem potom ekscelenco deželnega predsednika, g. barona Heina, kje so tista „uradna naročila**, da morajo slovenski župnijski uradi matrične izpise iz slovenskih matrik napravljati nemški. V seji deželnega zbora dne 6. oktobra ste rekli, da se bodete še enkrat na ordinariat obrnili, da bodete dobili izpise v zdravstvene namene v nemškem jeziku. Oho, zaradi nadutega uradnika se v jezikovnih zadevah ne bo zasukala pravična reč! Tudi na Koroškem ne! Dotični okrajni zdravnik naj se uči slovenski!
Od „Herrenvolka“. Zadnje počitnice so se hoteli nekateri slovenski koroški gimnazijci peljati na Jesenice na Kranjskem in so zahtevali
na celovškem kolodvoru vozne listke v slovenskem jeziku. To je bilo seveda strašno žaljivo za do-tično nemško kasirarco, in prišlo je do tega, da so bili dotični gimnazijci radi tega po znani nemški denuncijantski maniri naznanjeni pri ravnateljstvu. Strašansko zločinstvo! Slovenec ne sme več govoriti v tistem jeziku, ki mu ga je dal Bog sam. Pa to še ni vse. Zaradi tega so imeli celovški gimnazijski profesorji celo konferenco. Še dobro, da ni bilo kaj hudega. Ubogi Nemci, ki se bojijo par slovenskih dijakov. Zopet nemško denuncijantstvo. Sram vas bodi, Nemci! Slovenci, ne vinarja več Nemcem!
Razveljavljene so zopet volitve v Medgor-jah v I. razredu vsled naše pritožbe ter se bodo vršile že tretjič. Nasprotniki se na tak način branijo, da jim mora dajati pouk celo že koroška deželna vlada. To pove nekaj!
Armes Rosegg!! (Ubogi Rožek) vpijejo „štimce“, ker je dobila pri občinskih volitvah v II. razredu naša stranka 22, nemškutarska pa le 18 glasov. III. razred je bil že pred dvema letoma naš. V občinskem odboru bo sedelo torej 10 naših in 3 nasprotniki. „Ubogi Rožek!** No, Rožek bo prav srečen, ubogi pa so naceljni, ker jih strašno glava boli !
Celovec. Hujskajočega izleta nemških na-cionalcev v Podljubelj so se morali udeležiti res imenitni ljudje, ker je bilo nekemu udeležencu — gotovo kakemu komiju — iz sobe ukradeno kolo. In „Freie Stimmen** vedo povedati, da so se tam dobro zabavali Nemci!
Celovec. (Novo mestno gledališče) bo stalo 199.338 K. Temeljni kamen bi radi položili 2. decembra t. L, vsaj dr. Metnic je izrazil to željo v celovškem občinskem svetu. Morda bodo pa zidali gledališče pozimi. To bi bil pa res pravi teater. Sicer pa naj naredijo, kar hočejo, če bodo le zidali z lastnim denarjem. Če jih bo mikal tudi deželni denar, pa ne bomo tiho.
Podljubelj. Pri občinskih volitvah dne 19. t. m. so zopet zmagali, kakor je bilo pričakovati, nasprotniki, ker so se nemškutarji zvezali s socialnimi demokrati; vkljub temu pa so se držali naši kmetje izvrstno ter oddali v tretjem razredu 72 glasov, združeni nasprotniki 82. V očigled takim razmeram moramo reči slovenskim kmetom: „Zaslužite vso pohvalo! Delajte pa že sedaj za prihodnje volitve, pri katerih bomo podrli socije in nemškutarje.**
Podljubelj. (Nemškutarskisejm.) Kdor je vzel toliko časa, da je zadnjih 14 dni prebiral hujskanje v „Freie Stimmen**, je 18. t. m. moral najmanj 2—3000 Nemcev in nemškutarjev pričakovati v Podljubelju. Napeto je bilo vse, posebno gostilničarji, kakor Trnjak, Ibounig, Schellander, Beligoj in Speranda so se pripravljali kakor na veliko „ofcet“. Neki vsenemški znani gospod iz Borovelj, ki pa je ravno toliko Nemec kakor jaz, jim je kar na stotine obljuboval izstradanih Nemcev in žejnih nemškutarjev. Žalibog, da so delali račun brez pravih poštenih Nemcev. Do treh popoldne je bilo vse skupaj 70 nemških in nemšku-tarskih tujcev v Podljubelju; lepo tiho in mirno so sedeli in še razumeti niso mogli, zakaj so pravzaprav pri Trnjaku. Ob treh jih pride še 150, med njimi precej žensk in otročije. Tudi Angerer, Lemiš, Kiršner, Rieger, Marko in kar se jih še šteje med vodilne Nemce, so bili zraven. Vsak je z začudenjem iskal tistih napovedanih nemških stotin, pa je videl le par radovednih domačinov, ki so se jim smejali, šele v Podljubelju se je videlo, da je vse tisto „velikansko razburjenje“, o katerem so se „Borovčiči“ lagali po „Freie Stimmen** samo na papirju umetno izmišljeno. Ljudem, ki verjamejo samo „štimcam“ in njihovim dopisnikom iz Borovelj, izrekamo svoje sožalje. Ko bi poslušali tudi nas, prihranili bi si denar in sramoto. Nas tolaži samo to, da gre osel samo enkrat na led! Videti tiste obraze je bilo res nekaj imenitnega. Hiša se ni otvorila, Kranjcev tudi ni, vsak se je začudil, ko ni videl „Narodnega“, ampak le „Delavski dom“. Osramočeni so se domov grede povpraševali : „Was haben wir denn eigentlich bezweckt? Welch eine Blamage! (Kaj smo hoteli pravzaprav ? Kaka sramota !) In začeli so hoditi po vasi kakor ko-štruni po sejmu, če zgubijo gospodarja, mi pa smo se jim smejali in se jim še bomo dolga leta. Prvi ljubeljski sejm nam ne mine tako hitro iz spomina. Naj še omenim samo to, da boljšega človeka skoraj ni bilo opaziti med njimi, sami komiji, kvečjemu še kak „šribar“, to je vse! Z eno besedo, veliko ropota za nič. Pribijem naj še samo to : „Delavski dom‘‘, ki je postavljen samo za delavce, je po prizadevanju g. dr. Maurerja postal pereče vprašanje za vso Koroško. Tudi nekateri drugi ljudje, kakor n. pr. g. Miha Vernik v Borovljah nazadnje ni mogel dovolj nazmerjati Slovencev in slovenskih „farjev“. Že dobro! Tudi pri nas se je že začelo svetlikati, smo vsaj enkrat spoznali tiste prijatelje naše, ki živijo skoraj
le od naših grošev. Zanje pa nam kažejo pesti. Slovenci, le s hrbtom k njim, da bodo lažje hodili po njem!
Slov. Plajberg. (Cerkveno žegnanje in birma.) Dolga leta že nameravano zidanje novega zvonika in notranje popravljanje naše farne cerkve je skoraj dovršeno. Na željo faranov se novi zvonik ni postavil na južno stran cerkve pri stranskem vhodu, kjer je stal stari, ampak pred glavni cerkveni vhod na zapadno stran. Delo se je oddalo zidarskemu mojstru g. Jak. Košatu v Borovljah. Zidarsko delo je mojstrsko dovršeno. Novi zvonik daje zunanji kras cerkvi. Tudi tretji, veliki zvon dobi cerkev. Oltarje, dva stranska in veliki oltar je izdelal gosp. Mat. Slama iz Celovca. Delo kaže, da mož razume umetnost. Posebno veliki oltar je krasen. V nedeljo, dne 25. t. m. dopol. bo novi zvonik, oltarji in drugo blagoslovljeno po Njih svetlosti knezu in škofu. Da bode slavnost tem večja in pomenljivejša, se bode pri tej priložnosti tudi delil zakrament sv. birme. Vabimo vas od blizu in daleč k tej slavnosti, katera bode redkost, ki je ne učakamo zopet tako hitro. — Pri tej priložnosti pa se zahvaljujemo našemu preč. gosp. župniku, ki je bil ob času zidanja cerkve posebno, kakor tudi poprej skozi 24 let preobložen s skrbmi in delom za svoje župljane. Njegovo požrtvovalnost, katero je pokazal pri tem velikem delu, mu povrni Naj višji!
Št. Jakob v Rožu. V naši „Narodni šoli“ se začne pouk dne 3. novembra 1908, in sicer za fante in dekleta. (Beri zadej inserat : „Na-znanilp**.)
Št. Jakob v Rožu. (Milostljiva gospa Šuster jeva nas nočejo.) Gospa Šusterjeva je oddala gostilno v najem. — No, to bi samo zase ne bilo vredno poročati, ampak značilna in objave vredna je ena točka v tozadevni pogodbi, katera se glasi sledeče: „Der Pachter hat das Gasthaus im deutschfortschrittlichen Sinne weiter zu fuhren.** Milostljiva se menda res boji, da bi začeli zahajati v njeno gostilno domačini Slovenci; to vzamemo blagovoljno na znanje. Skrbeli bodemo, da se zoper zgornjo točko ne pregrešimo in bomo torej tudi zanaprej pustili Šusterjevo gostilno lepo pri miru. — Priporočljivo bi bilo, da bi se milostljive tudi v prodajalnici ne nadlegovalo preveč, ker je zelo razburljivih živcev in bi ji utegnilo tudi to škodovati — prodajal-nica pa bi trpela na ugledu, ako bi tja zahajali Slovenci. Imamo svoje gostilne in svoje prodajalne. Kaj je treba dražiti gospo Šusterjevo! — Zato pozor!
Rožek. (Občinske volitve.) Že v zadnji številki „Mira“ smo na kratko poročali o naši zmagi pri občinskih volitvah. Naj še danes dodamo par stavkov. Kakor znano, so bile zadnje občinske volitve za prvi in drugi razred vsled priziva od naše strani razveljavljene. Dolgo so odlašali z razpisom novih volitev, kakor bi bili slutili poraz, katerega so doživeli dne 15. oktobra 1.1. Ta dan bo ostal vsem v trajnem spominu; nam v prijetnem, ker smo po dolgotrajnem, Iju-tem boju vendar enkrat dosegli slavno zmago; nasprotnikom pa v žalostnem, ker so morali, dasi s težkim srcem, dati slovo gospodarstvu v naši občini. Strmeli so naši nasprotniki, ko so stopali naši možje samozavestno na volišče, in Mačice so se jim začele tresti, ko so videli, da je izmed 43 volilcev drugega razreda večina oddala svoje glasove našim kandidatom. Trije volilci se volitve niso hoteli, oziroma niso mogli udeležiti, in tako so ostali za štiri glase v manjšini. V tretjem razredu je bila že zadnjič zmaga na naši strani, v prvem razredu pa se volitve nismo udeležili. Takega izida se naša gospoda ni nadejala, takega poraza ni pričakovala. V svoji zmedenosti in razburjenosti se je tolažila s tem, da bodo v enem letu itak zopet nove volitve. A gospod komisar jih je v njihovo žalost poučil, da se gre za tri leta, in ne samo za eno leto. Mi pa pravimo, da je nemškutarjem v naši občini za vselej odzvonilo; za to bomo že mi poskrbeli. Časi, ko se je slovenski kmet dal komandirati od par nemškutarjev, so minuli. Naše ljudstvo se je naveličalo hlapčevati, in hoče na domačih tleh samo gospodariti. Zavest, da se borimo za svoje pravice, nas je podpirala dosedaj v našem dolgotrajnem in napornem boju, in nas bode tudi zanaprej. Mi gremo složno in pogumno naprej po začrtani poti do novih zmag. Povemo vam le to: Zatrli niste spečih, ne bodete nas bedečih! Slava vsem zavednim, neustrašenim volilcem, hvala vsem, ki ste pripomogli do naše sijajne zmage!
Dholica. (Vprašanje.) Vsled odloka deželnega zakona z dne 17. julija 1900, št. 22 § 6, za vojvodino Koroško glede cestnega reda si podpisani dovoljujejo vprašati slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, ali je dovoljeno, da se ob meji občinske ceste sezida uta za deske in sicer v takem kraju, kjer meri cesta k večjemu 3 m
širokosti, tako da se strešni kap nahaja ravno na sredi ceste ? In ker je na eni strani ceste visoka skala, na drugi strani gori omenjena uta, spredaj in zadaj pa globok graben, si podpisani dovoljujejo c. kr. okrajno glavarstvo opomniti, da to stvar nekoliko preišče, ker se je bati, da se pozimi zgodi lahko velika nesreča ; sploh pa gori omenjeni § 6 pravi, da se drevesa, plot, zid itd. mora vsaj 4 m od cestne meje postaviti, oziroma zidati, in čudno se nam zdi, da naša občina dovoli, da se sme, rekel bi, kar na cesti postaviti stavba, ker je vendar dotična cesta zdaj last občine, katero je sprejela, kakor je „Mir“ že večkrat poročal, od bleiberške „Unije“, katera zdaj zida omenjeno uto. Sploh zahtevamo, da bleiberška „Unija“, oziroma občina, poskrbi, da bi pri dotični žagi, kjer se nahaja omenjena uta, bilo malo več prostora, da bi se vsak čas ne bilo treba bati kake nesreče. Toliko za danes. Upamo, da sejiaša želja upošteva.	Več kmetov.
Št. Job pri Bruci. (Požarna bramba.) Pri nas snujejo požarno brambo. Eden soustanovitelj je napravil baje prošnjo za podporo na Ciril - Metodovo družbo v Ljubljani. Samoumevno je, da je družba kot šolska družba v tak namen vsako podporo odklonila, ker v take namene podpor tudi deliti ne sme. Morda da to ljudem ni bilo znano. Pa v našem kraju so ljudje, ki niso naši in so hoteli to za nasprotno stranko izkoristiti. Znani dr. Lederer in ravnotako znani brnški Pi r k er sta vložila baje prošnjo za podporo na „Sudmarko“, ki je menda že odštela 200 K, a brezdvomno le s pogoji, da se požarna bramba krsti v „fajerber“ in se ji popolnoma proda, seveda za velikansko (!) svoto — 200 K. Dobro, naj da „Sudmarka“ tudi kaj za dobrodelne namene, ne samo za izključno ponemčevalne, da tako lovi slovenske kmete v svoje mreže. Mi bi le vprašali: Ali res ne zmorejo naše posojilnice toliko, da bi dale gasilnim društvom toliko podpore, kakor „Sudmarka“? Saj niso posojilnice samo zato, da kupičijo denar v rezervnih zakladih! Za slovensko ljudstvo so ustanovljene in njemu naj bodo vsestransko v prid! Sicer pa pričakujemo od g. Uršiča p. d. Oprisnika, ki ga poznamo kot trdnega in poštenega slovenskega gospodarja, in na katerega zemljišču se bo zidal ,,Gasilni dom“, da bo znal varovati slovenski značaj požarne brambe!
Radiše. (Zborovanje) izobraževalnega društva pretečeno nedeljo je bilo srednjedobro obiskano. G. Smodej iz Celovca je govoril o Bosni, njenem prebivalstvu, zgodovini in o pomenu pri-klopljenja Bosne in Hercegovine k avstrijski državi.
Grabštanj. (Tatvina.) V občinsko pisarno se je prikradel mlad človek, ki se je zmuznil pred občinskim slugo v klet. Sluga je zaprl vrata za njim in poklical ljudi. Ko pa so prišli ljudje skupaj, jo je tat že pobrisal skoz malo okence. Občinski siuga je spoznal v njem fanta, ki je pred kratkim sedel v gostilni v St. Petru pri Grabštanj u.
Škofjidvor. (Smrten padec.) Posestnik Miha Maki k je padel zvečer, ko je obiral jabolka, z drevesa in je obležal mrtev. Zlomil si je tilnik.
Tinje. (Naj višja cesarska zahvala.) Na brzojavne, v slovenskem jeziku na Najvišji cesarski dvor oddane čestitke, katere je odposlala duhovščina tinjske dekanije v svojem in v imenu vernikov, ki so se skupnih procesij dne 8. septembra 1.1. v Dolini udeležili, je clošla iz Dunaja Najvišja cesarska zahvala na veleč, prošta in dekana, g. Greg. Einspielerja.
Telikovec. (Ogorčenje.) Zaradi pristranskega kaznovanja onih štirih slovenskih uči-teljiščnikov, ki so se udeležili v avgustu sestanka slovenskih abiturientov v Velikovcu, vlada med tukajšnjimi Slovenci silno ogorčenje. Še celo pošteni Nemci obsojajo to nesramno denuncijant-stvo nemških štimc. Ker so bili kaznovani Slovenci, zato sedaj odločno zahtevamo, da se z isto mero meri tudi tukajšnjim meščanskim šolarjem, ki so sodelovali pri zadnji nemško-nacionalni pevski slavnosti. Saj so menda za Nemce ravno iste postave in isti šolski predpisi, kakor za Slovence! Tukajšnji meščanski šolarji smejo brez vse kazni ostentativno nositi za klobuki in na prsih nemške trakove, in se jim ničesar ne zgodi, dasi ravnateljstvo dobro ve, da je to po šolskih predpisih prepovedano. Odločno zahtevamo, da se to odpravi, ali pa bo govoril nekdo drugi!
Velikovec. (Zych in tovariši.) Že dalje časa opozarjamo v našem ,.Narodnem domu," da z neke mize naenkrat izginejo slovenske vžigalice, mesto teh pa vidimo redno siidmarkine. In kdo dela to? To je uradnik tukajšnje davkarije Zych, kojega prednikom je tekla zibelka pod češko streho, in njegovi tovariši W i e g e 1 e itd. Dolgo časa smo molčali in odstranjevali vžigalice grabežljivega društva „Sudmark“, toda, ker
ti sinovi (?) nemškega „Herrnvolka“ nočejo poznati dostojnosti v tuji hiši in naprej izzivajo, je naše potrpežljivosti konec. Vsak dostojen gost je v „Narodnem domu" dobro sprejet, in gotovo se ne zahteva preveč, če se pričakuje, da se ljudje, ki imajo maturo, vedejo tako, kakor se spodobi olikancem! In v tem oziru so vendar Nemci menda prvi! Vsaj hvalijo se tako vedno. Kaj bi se zgodilo Slovencem, če bi si dovolili tako otročarijo — v kaki tukajšnji nemški gostilni? — Nemec bi rekel: Lausbiiberei.
Velikovec. (Prodano posestvo.) Dne 14. t. m. je kupil na dražbi (licitaciji) „Tigrovo“ posestvo na trgu tukajšni gostilničar „pri Jagnjetu" („Zum Lamm") za svoto 23.660 K. Na posestvu pa je bilo dolga do 36.000 K ; vknjiženi dolgovi so sicer pokriti, toda osebni upniki bodo precej zgubili. Pri tem posestvu ni sreče.
Velikovec. (Električnarazsvetljava.) Naša kapiteljska — obenem mestna župna cerkev dobi električno razsvetljavo, ki mora biti vpeljana do dne 2. decembra 1.1. Proračunjena je električna luč (namreč inštalacija) na 1622 K. Tako dobi naša krasna hiša božja zopet nov kinč.
Šmarjeta pri Velikovcu. (Zborovanje.) Zadnjo nedeljo, dne 18. t. m., je imelo drušvo „Lipa“ pri nas še precej dobro obiskano zborovanje. Govorili so: Gg. V. Poljanec o poselskem vprašanju, domači g. provizor Dolinar o bosanskih razmerah in g. župnik Treiber o zrakoplovstvu. Vsi govori so bili zelo poučljivi in zanimivi. Sklenilo se je tudi, ustanoviti za občino Važen-berg posebno društvo. Ta sklep se mora že zaradi tega z naj večjim veseljem pozdravljati, ker je ravno važenberška občina v celem velikovškem okraju dosedaj v narodnem oziru najslabša.
Iz Podjune. (V Celovcu na kolodvoru.) Dne 8. t, m. sem zahteval v Celovcu pri blagajni vozni listek do postaje „Velikovec-Sinčavas“ (seveda v slovenskem jeziku). Dotična gospodična me vpraša nato: „Bitte, was heifit das?" A jaz: „Das istVolkermarkt", in dobro je bilo. Dne 19. t. m. zahtevam ravno pri isti blagajni vozni listek tudi do Velikovca v slovenskem jeziku, toda dotična nemška (?) kasirarica ne zna več slovenski, obrne se v svoji nemški ošabnosti proč in noče postreči. Jaz zahtevam vozni listek vdrugo v slovenskem jeziku, toda vse zastonj. Blagajničarica me zavrne v svoji znani nemški maniri: „Ich verstehe das nicht, und wenn sie mir das noch so oft sa-gen." Jaz ji nato odgovorim: „Čudno, pred par dnevi sem dobil ravno tukaj vozni listek na slovensko zahtevo in danes ne." Dokler je bila tu južna železnica, so uradniki pri blagajni prav dobro razumeli slovenski in sem vedno dobil vozni listek na slovensko zahtevanje, ker to mi še v misel ne pride, da bi na slovenski ali dvojezični postaji govoril nemški. Odkar pa je celovški kolodvor v državni upravi, so tam nastavljene nemške „frajlice“, ki so v narodnem oziru do skrajne meje predrzne. Torej je nam država manj pravična kakor Judje. Škandal za Avstrijo! Da sem dobil vozni listek, sem moral potem govoriti nemški; zraven sem pa tudi povedal nemški (?) gospodični, da se bo radi tega govorilo na višjem mestu in da smo poleg Nemcev tudi Slovenci na Koroškem. Resnica je, da se vse pritožuje radi nemških „frajlic“ na celovškem kolodvoru. Niti toliko olike nimajo — pa Nemci so vendar vso oliko vzeli v zakup —, da bi se opravičile na dostojen nemški način, da ne znajo slovenski. Uboge „frajlice“, ki znate samo en jezik! G. Grafenauer, zopet nekaj za državni zbor.
Žitaravas. (Jubilejna slavnost izobraževalnega društva „Trta“.) Navadno kadar se poroča o kaki slavnosti ali veselici, se poudarja, kako je bilo lepo in kako so se lepo zabavali, toda o našem zborovanju dne 18. t. m. pri Pirovcu na Loncavi pa moram poročati, kako da so tam ljudje trpeli. Ker je bil napovedani spored slavnosti zelo raznovrsten in ker je zborovanje bilo v kraju, kjer še nikdar ni bilo enake prireditve, se je zbralo toliko ljudstva, da jih zborovalni prostor ni mogel vse gostoljubno objeti, tako da so bili zborovalci v pravcatih vicah. Toda vkljub taki gneči so vztrajali navzoči celemu sporedu, ki je nudil poleg dveh krasnih govorov še veliko zabave ob predstavi iger, prepevanju narodnih pesmi in zvonkih glasih tamburic. Govorila sta veleč. g. o. Evgen iz Ško-cijana o bosanskih razmerah, in veleč. g. župnik Weis iz Žitarevasi o letošnjih jubilejih. In ko tako presojam našo jubilejno slavnost kakor tudi poročila iz drugih krajev, vsiljuje se mi misel, da koroški Slovenci zraven teh treh jubilejev praznujemo še četrti jubilej, namreč jubilej prebujanja Slovencev. Leta 1848 so se namreč Slovenci začeli nekoliko prebujati in se združevati, in sedaj po 60 letih so pa že tako prebujeni, da skoraj v vsaki fari nastopijo lastni igralci, izurjeni pevci, da, in kdo bi naštel še vse, s čemur bi se mogli pobahati.
Pliberk. (Umrla) je tukaj 15. t, m. gospa Jožefina pl. Metnitz v 69. letu.
Blato. (Iščejo) Andreja Šketa, kije nazadnje služil tukaj, več reči poneveril in je slednjič pobegnil, ko so postala tla prevroča. Fant je star šele 18 let.
Št. Danijel. (Bogato sadno leto) imamo letos tudi pri nas, in najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kedaj sadje tako dobro obrodilo. Posebno jabolka so polna in v višjih krajih, kakor v Strojni, obrodile so dobro tudi tepke ali vince. Mošta imajo kmetje že polne kleti, povsod primanjkuje posode. Kmetje, poljanci, ki nimate tega žlahtnega pridelka, in morate uživati ničvredno, narejeno žganje', pustite to škodljivo in drago pijačo, tn pri nas dobite po ceni pravo, zdravo pijačo in želite pristnega žganja, borovničevega (črničevega) ali tropinovca, vam tudi lahko „ postrežemo.
Št. Danijel. (Požar.) Dne 12. t. m. popoldne je nastal ogenj pri Jezerčniku v Suhem vrhu. Vnelo se je v dimniku, in ker je poslopje bilo leseno in s slamo krito, se je ogenj tako naglo razširil, da ljudem ni bilo mogoče kaj rešiti. Zgorela je hiša in hlev, malodane vsa oprava, krma, rezalnica in drugo orodje, tudi ena kobila in ena svinja. Škode je blizu 3000 K. Posestnik je zavarovan za 1900 K.
Št. Danijel. (Nehvaležen gost.) Dne 15. t. m. zvečer je prišel k Pečniku neki tuj možakar in prosil za prenočišče. Vzeli so ga res pod streho ter mu še lepo postregli, ko pa se zjutraj prebudijo, je ptič že izletel iz gnezda in —- odnesel s seboj hlapčeve škornje in obleko.
Št. Danijel. (Premiranje) goveje živine se je vršilo dne 12. t. m. v Prevaljah. Pa žal, da pri nas nismo zato vedeli. Slovenski časniki tega niso poročali, in občinski urad najbrž po pomoti tudi ni dobil nobenega obvestila. Ker se pri nas kmetje skrbno pečajo z živinorejo in imajo res lepo plemensko živino, bi se bili mnogoteri premiranja radi udeležili, tako jim je pa bilo nemogoče. Marsikateri je prišel ob lepo darilo. Razume se, da so ljudje vsled tega zelo ogorčeni. (Lahko. Tu vidimo zopet tisto objektivnost kmetijske družbe, ki slovenskih listov nikdar ne obvešča, kakor bi morala. „Bauernzeitung“ je njeno glasilo, in g. Šumy se še upa trditi, da družba s politiko nima nič opraviti. Op. ured. )
Prevalje. (Tudi napredno.) Naš slavni občinski odbor je v svoji domišljiji res iznajdljiv. Osmelil se je namreč nekdo v odborovi seji predlagati, naj bi preskrbel tukajšnji župni urad v bližini cerkve potrebne naprave, ki bi odgovarjali duhu časa in zadostovali občim človeškim potrebam. Predlog je bil menda z vzklikom sprejet in izročen župnemu uradu v izvršitev. Toda omenjeni urad je vrgel visoki ukaz v koš, ker nikakor ni dolžan skrbeti za osebno varnost, kojo bi radi imeli nekateri občinski možje, ki so sprožili prevažni predlog. Mogoče se je pripetila kaka nesreča, ker ima vsaka stvar svoj vzrok, a gotovega se nič ne ve, kajti kaj takega se ne obeša na veliki zvon, a čudno je, da si ravno nekatere osebe od občinskega urada med sv. mašo ne upajo v cerkev.
Prevalje. (Naš poštni pečat) je še vedno samonemški. Slavna poštna uprava je menda v škripcih za denar in zato ne more preskrbeti dvojezičnega pečata, a bode morala enkrat vendar upoštevati naše zahteve. Ima na pečatu, kjer je namenjen prostor slovenščini, zvezdice kot simbol boljše bodočnosti.
Mohorjani, spominjajte se šentjakobske šole!
Torba za nasprotnike.
Nemški „izlet‘£ v Podljubelj. Dočim smo se Slovenci držali vladne odredbe in nismo priredili v Podljubelju ničesar, tudi kakega izleta ne, so napravili nemški nacionalci izlet, na katerega so „Freie Stimmen" bobnale in vabile iz cele dežele. Izlet pa je bil pravi fiasko. Drugače ga res ne moremo imenovati v očigled dejstvu, da je bilo vkljub takemu pozivu le do 300 ljudi. Čez Ljubelj so prišli tudi kranjski nemškutarji. Čudno! Nacionalci se vedno hudujejo, če nas obišče kak brat iz Kranjske, Nemce iz Tržiča, ki so prišli hujskat na slovenska tla v Rožu, so pa sprejeli s posebnim veseljem. Če pridejo še enkrat, jim bomo pokazali vrata. „Freie Stimmen" že vnaprej hujskajo in vabijo celovško nemšku-tarijo v Podljubelj tedaj, ko bomo mi slovesno otvorili „Delavski dom". To rečemo, da tega nam nihče ne bo preprečil, ne nacionalci, ne deželna vlada, s katero bomo znali na drugem mestu obračunati, če bo vršila svojo dolžnost tako, da bo dovoljevala Nemcem demonstracije na sloven-
skih tleh, nam pa branila celo blagoslovljenje „Delavskega doma“. Videli smo tudi pri tej priložnosti, kdo hujska na Koroškem proti Slovencem. Nemškonacionalni deželni poslanci so bili, ki so hoteli prirediti v Podljubelju demonstracije in so se udeležili v večjem številu izleta, in ti ljudje naj določujejo našo bodočnost ? Slaba mora biti sodba, ki jo je izvršil sovražnik. Orožništvu, kateremu je poveljeval neki nadporočnik, in vojaštvu, ki je bilo v Celovcu za vse slučaje pripravljeno, seveda ni bilo treba posredovati. To pa ni bila zasluga raufarsko razpoloženih Nemcev, ampak naša, ker smo se raje odrekli svoji pravici, nego dahi bilo prišlo do izgredov. Deželna vlada pa naj ne računa na našo večno potrpežljivost. Njena dolžnost je, da zabrani Nemcem tudi demonstracijske izlete na slovenska tla, kadar imamo mi svoje mirne prireditve. Zato je pa tudi neverjetno hinavstvo nemškonacionalnega glasila, ki poroča, da so vzdržali nemški izletniki, med katerimi je bilo mnogo žensk, vzoren red. Da se razni nemški gospodje in dame med seboj niso ravno lasali in ni bilo treba zato orožnikov, prav radi verjamemo. V tej točki so nemški junaki res „musterhaft“. Nemškonacionalne in nemšku-tarske hujskarije med Slovenci pa mora biti enkrat konec ! Mi hočemo na lastnih tleh mirno živeti, in ti, slavna deželna vlada, si kriva, če ne bo miru.
Gospodarske stvari.
Če živina rada liže.
Lizanje, ta sitna lastnost hlevske živine, ki liže vsak trd predmet, ki ga lahko doseže, in pri tem hujša, so ljudje dolgo časa imeli za slabo navado živine. Pozneje so mislili, daje tega krivo pomanjkanje apnenih soli v krmi, in so zato svetovali, naj se daje bolnemu živinčetu kostna moka. Ali kmalu se je pokazalo, da s tem sredstvom ni pomagano. Novejše preiskave pa so pokazale, da je lizanje nalezljiva bolezen, ki jo dobijo ona živinčeta, ki so se zastrupila s krmo z močvirnih travnikov. Tudi se zdi, da pri tem precej odločuje kakovost in redilna vrednost krme z močvirnih travnikov ; pokazalo se je namreč, da živina po krmi z zboljšanih močvirnih travnikov še rajši liže kakor z navadnih močvirnih travnikov. Da povzroča to bolezen kaka glivica ali majhna živalca, ki živino zastrupi, se najbolj kaže na tem, da živina po krmi z močvirnih travnikov, ki so jo skisali in dali prevreti, ne liže. Pri tem kisanju pogine tista škodljiva stvarca.
Neškodljiva je taka krma, če smo jo pokosili zgodaj in preden je trava cvetela; če jo kosimo pozneje, bo živina lizala. Manj nevarna je krma s takih travnikov, če smo jih pognojili s čilskim solitrom. A tudi po njej lahko živina liže. Popolnoma brez skrbi pa lahko krmimo sensko deteljo, ki je rastla na močvirnih tleh.
Zanimivo je tudi, da ližejo po taki krmi le goveda, ne pa tudi konji ; zato si pri velikih kmetijah lahko tako uredijo, da kosijo seno zgodaj pred cvetjem. To seno nima škodljivcev na sebi, zato ga krmimo govedom, krmo druge in tretje košnje pa konjem. Nobenih neprilik nimamo, če na takih tleh gojimo deteljno seno, ali pa če tako krmo skisamo (naredimo iz nje silažo).
Naznanjam to štajerskim kmetovalcem, ker je v naši deželi mnogo krajev, kjer živina rada liže in dobi potem slabe kosti. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas gledalo za vzrokom te bolezni in da bi se uspehi tega raziskavanja priobčili. Ker sam živim v kraju, kjer je ta bolezen zelo razširjena, sem iz drugega časopisa posnel te vrstice, da si bodo kmetje vedeli pomagati. Če sem to dosegel, potem je namen teh vrstic izpolnjen. Pridržujem pa si, da bom pozneje še enkrat natančno govoril o tem.
J. Putz v »Gosp. GL«
Društveno gibanje.
Št. Jakob Rožu. Naše izobraževalno društvo „K o t“ zboruje v nedeljo, dne 25. oktobra tl., v ,,Narodnem domu“ ob 3. uri popoldne (po blagoslovu). Na sporedu je poročilo o „Narodni šoli“ in razgovor o drugih važnih vprašanjih. Rožani, domačini in sosedje, vabimo vas, da se v obilnem številu udeležite tega zborovanja. Pokažimo, da stojimo trdno in neomajano na braniku naše mile domovine.	Odbor.
Št. Lipš. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi dne 25. vinotoka v gostilni pri Habnerju jubilejno slavnost s sledečim sporedom:
1.	Slavnosten govor, govori „zvezin“ govornik.
2.	Deklamacije s petjem, deklamuje 11 fantov.
3.	„Zadoni nam“! poje društven moški zbor. 4. „ Venček narodnih pesmi!“ udarjajo tamburaši. 5. „Lepa naša domovina0 in „Slavčku!“ poje društven moški zbor. 6. Igra: „Kukavica“. Kdor bi rad še letos enkrat slišal v pozni jeseni kukavico, naj se potrudi ta dan v Št. Lipš k Habnerju. Začetek je točno ob treh popoldne. Vstopnina za neude 20 vinarjev. Pridite od blizu in od daleč v prav obilnem številu!	Načelništvo.
Žvabeško čebelarsko društvo namerava napraviti v nedeljo dne 25. oktobra zborovanje. Dnevni red: 1. Pogled na preteklo letino. 2. Izbiranje plemenjakov. 3. Vzimovanje.
Politične vesti.
Koroški deželni zbor.
41. seja, dne 16. t. m. Na vrsti je predlog deželnega odbora, za izsuševalno delo vodne zadruge Vočiče-Mižice na Žili. Gre se za izsu-šenje 101'6 hektarjev obsegajočega kraja pod vasjo Vočiče. Za odvod močvirje povzročajoče vode je projektirana struga, ki bi se naj stekala pri Mo-drinjivasi v Žilo. Stroški bi iznašali 44.600 K. Država bi naj prispevala 13.380 K (30%), dežela ravno toliko in Strucmanova poljedelska ustanova naj bi pokrila 20%, t. j. 8920 K, tako da bi ostalo za zadrugo pokritje 8920 K. Ta predlog se je izročil poljedelskemu odseku.
Posl. Grafenauer. Ne bom glasoval proti predlogu in tudi ne proti deželnemu prispevku. Hočem opozoriti, da sem pred približno osmimi leti stavil predlog, naj se da potoku Oselica, ko seje ravno vršila regulacija, drug odtok. Podpiral me je tedaj samo en poslanec iz Beljaka (Ghon). Če bi se bila izvršila tedaj regulacija po mojem načrtu, bi v Vočičah in Mičicah sedaj lahko pogrešali vodno zadrugo. Potok bi bil oskrbel iz-sušenje te zemlje bolje, nego vsaka zadruga. Opozarjam, da se bodo take prošnje gotovo pomnožile, in da ta predlog ne bo zadnji. Prepričan sem, da ljudje, ki stanujejo na Žili, tudi nekaj razumejo, četudi niso tehniki. Pri omenjeni svoje-časni debati se mi je ugovarjalo, naj se ne vmešavam, ker nimam tehničnega znanja. Inženir sicer nisem. Ali sedaj se kažejo posledice znanja tistih tehnikov, ki Žile niso poznali. Seveda sem tudi jaz za to, da se predlog odkaže in se dovoli deželni prispevek. Opozarjam samo, da se bodo taki predlogi v teku let ponavljali in tako pomnožili, da bo deželni zbor moral priznati: Res, grešili smo.
Tržaško šolsko vprašanje.
Drž. poslanec dr. Rybaf je prejel obvestilo, da je naučno ministrstvo imenovalo pet učiteljev za tržaško slovensko šolo. Saj pa je bil že res zadnji čas. Upati je, da bo vlada na pritisk naših poslancev slovenske šolske zahteve malo bolj upoštevala, nego dosedaj, ko je imela zanje gluha ušesa.
Češki deželni zbor odgoden.
Nemcem na Češkem slaba prede in se pokorijo za krivice, ki jih delajo na jugu. Sicer se jim ne godi nobena krivica, pač pa izgubljajo svojo politično moč, in to jih boli. Nemec bi pač bil rad povsod gospod, in kjer se mu to ne obnese, se jezi in se posluži nasilja. V češkem deželnem zboru so Nemci v manjšini, in ker so Čehi siti njihove ošabnosti, so Nemci hudo užaljeni in so začeli v deželnem zboru obstrukcijo. Seveda niso pozabili zraven priljubljenih kulturnih manipulacij s črnilom, ki je pustilo na oblekah čeških poslancev lepe madeže. Kričali in žvižgali so tako, da je predsednik zvonil tako dolgo, da mu je počil zvonec. Poslanci so se spoprijeli kakor fantalini po krčmah. Ker ni bilo reda, je vlada deželni zbor odgodila. Posledica nemške obstrukcije je, da sta ponudila češka ministra dr. Fiedler in dr. Prašek cesarju demisijo. Čehi so se hoteli nad vlado in Nemci maščevati z obstrukcijo v državnem zboru. Mnenje merodajnih čeških politikov pa je proti temu, češ, da bi bila obstrukcija v državnem zboru v sedanjem resnem položaju Avstrije neumestno in nevarno orožje.
Demonstracije v Pragi.
Najprej so demonstrirali v češkem deželnem zboru Nemci, in potem so jim odgovorili Čehi na ulici. Zdi se, da so priredili poulične demonstracije češki narodni socialci, ki so priredili v soboto zvečer shod, na katerem je poslanec Klofač govoril ostro proti Nemcem. Ponoči so pobili šipe Aehrenthalove palače in klicali: „Osveta za Srbijo." V nedeljo, dne 18. t. m., je prišlo ob 10. uri več sto narodnih socialcev z rdeče-belimi nageljni na Graben, kjer so čakali nemške dijake, da jim preprečijo navadni „bumel“. Okoli 11. ure so prišli nemški dijaki iz kazine. Narodni
socialci so jih takoj obkolili in izjavili policiji, da ne pripustijo „bumla“. Ker so pa purši hoteli „bumel“ izsiliti, jih je množica napadla in potisnila nazaj v kazino. Tudi med nemškim domom je množica nabila Nemce s palicami. Policija jo je potisnila na ulico. Čehi so peli „Hej Slovani", Nemci pa „Die Wacht am Rhein". Popoldne so se izgredi ponavljali. Tudi v pon-deljek so se demonstracije ponavljale. Na Pfi-kopih so se ob 6. uri zvečer začele zbirati gruče; kazino je stražila policija. Ker je množica kričala, je policija sklenila izprazniti Pfikope, pa je bila od množice tepena. Priti sta morala dva bataljonja pešpolka, da sta izpraznila Prikope. Na povelje policije so zaprli hišna vrata, zaprli trgovine in ustavili tramvajski promet. Vsa nemška javna poslopja so zasedli vojaki. Tudi po drugih mestih so prirejali Čehi in Nemci demonstracije, zlasti češki socialni demokrati; v Toplicah so se Nemci in socialni demokratje na Glavnem trgu spopadli, in nastal je velik pretep, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Minister Prašek je posredoval pri čeških voditeljih za pomirjenje množice. Tudi izvrševalni odbor češke narodne stranke je objavil oklic, ki priporoča, naj opuste nadaljne demonstracije. Ljubljanske demonstracije so bile proti češkim prave otročarije. De-monstrantje so napadali le poslopja, kakega Nemca se pa nihče ni dotaknil, in vendar so vojaki streljali ponovno, v Pragi pa ne. To dejstvo nam pač jasno govori, kdo je v prvi vrsti vzrok ljubljanskih žrtev: Nemškonacionalni Belgijci in vlada. Slovence so menili postreliti kakor pse, Čehov se pa niso upali. To stoji.
Protiavstrijske demonstracije v Belgrado.
Po turškem zgledu v Carigradu so pričeli tudi Srbi v Belgradu bojkotirati avstrijske trgovce in avstrijsko blago. V Belgradu bivajoči Lahi so priredili v nedeljo protestni shod proti avstrijskemu priklopljenju Bosne in Hercegovine. Zvečer so se vršili izgredi. Demonstrantje so strgali avstrijskim trgovcem napise in jim grozili. Zaprli so 40 oseb. Listi so pozivali množico, naj opušča nasilstva, a izvaja mirni bojkot. Avstrijski poslanik je takoj protestiral proti izgredom in zahteval povrnitev škode. Vlada je obljubila avstrijskim podanikom popolno varstvo.
Prostovoljske legije v Srbiji.
Na Srbskem se zbirajo, kakor poroča ljubljanski „Slovenec“, legije prostovoljcev. Nekatere štejejo po več tisoč prostovoljcev. Legija smrti, ki jo je osnoval pisatelj Bronislav Nušič, šteje 5170 prostovoljcev, bosansko - hercegovska 1000 Bošnjakov. V vodstvu te legije sta tudi dva avstrijska nadporočnika. Makedonska legija šteje 300 vstašev, črnogorska 300 črnogorskih izseljencev v Belgradu, Kosančičeva nad 300 Arnavtov in srbskih graničarjev, ki nosijo od mladih nog puške in nože. Zbirajo se prostovoljne čete tudi v Rusiji; Italijani zbirajo Garibaldijevo legijo. Med prebivalstvom silno vre ; v Belgradu je zadnje dni malo mirneje.
Črnagora za vojno.
Črnogorska skupščina se je izrekla za vojno ob strani Srbov proti Avstriji. Knez Nikola pa je razveljavil sklep skupščine, dobro vedoč, da pomeni vojska z Avstrijo ne le pogin Srbije, ampak tudi Črnegore, ter je to z lastnoročnim pismom naznanil predsedniku skupščine. — Pri Baru je avstrijski lovilec torpedov ustavil ponoči od 16. do 17. t. m. neki angleški parnik, ki je bil baje naložen z orožjem in strelivom za Črnogoro.
Cerkvene vesti.
Za župnijo Škocijau je prezentiran č. gosp. Vinko Poljanec, župnik v Št. Jurju na Vinogradih. Čestitamo. — Razpisana je do 20. novembra župnija Železna Kapla in do 24. novembra Kinberg s soprovizuro Št. Lovrenc.
Šolske stvari.
Imenovani so: Za nadučitelja na deški ljudski šoli v Št. Vidu direktor Janez Krebitz v Št. Jakobu v Rožu, nadučitelj Karl Samonigg v Goričah za Podgorje, nadučitelj Marka Kogelnik v Krejancah za Dobrlovas, učitelj Jakob Fillafer v Prevaljah za Dole na Žili, za dekliške šole v Celovcu Ema Gamper in Ana Vratitsch v Volš-perku, Marija Greilach v Št. Vidu in Marta Weltherr pl. Weltherr v Velikovcu; za poduči-telje, oziroma podučiteljice učiteljski kandidati, ozir. učiteljske kandidatinje : Friderik Firpas za Volšperk, Otmar Veseli za Št. Vid, Alojz Kullnig za Tinje, Štefanija Huber za Bleiberg in Hildegarda Scheicher za Velikovec. Prestavljeni sta učiteljica Ida Robin iz Št. Jurja na Žili v
Št. Magdaleno in podučiteljica Ivana Rehfeld iz Vrbe v Velikovec. Službi so se odpovedali: Učiteljici Ana Brenner v Dolah na Žili in Magdalena Pap v Schieflingu v Lab. dolini in podučitelj Franc Wedenig v Maloščah. Starostne doklade so prejeli: nadučitelj Kovač v Ukvah, Gusti Tschauko v Podljubelju in učitelj Jožef Falger v Beljaku šesto, učitelj Edvard Jevnikar v Črešnjah in učiteljica Ana Wratitsch v Volš-perku četrto, strokovni učitelj Andrej Hornbogner v Velikovcu, nadučitelj Leopold Lakner v Malniči in učiteljica Olga Eigner v Celovcu tretjo, učitelji Franc Gornik v Št. Jakobu v Rožu, Janez Lagger v Bistrici na Žili in Ludovik Primožič v Celovcu prvo. Deželni šolski svet je določil tudi za na novo sezidano šolo v Ribnici nemški učni jezik. Deželni šolski svet ima neverjetno slab spomin. Zopet mu moramo ponoviti XIX. člen državnega osnovnega zakona z dne 21. grudna 1867, ki se glasi :
Vsi narodi države so enakopravni, in vsak narod ima neprekršljivo pravico do varstva in negovanja svoje narodnosti in jezika.
Enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju se od države priznava.
V deželah, v katerih prebiva več narodov, naj bodo javni učni zavodi tako urejeni, da dobi brez uporabe siljenja k priučenju drugega deželnega jezika vsak teh narodov potrebna sredstva k izobrazbi svojega jezika. Postava je dobra in pravična, deželni šolski svet jo pa krši. Kam spadajo tisti, ki kršijo postave? Postava sama pove, da v luknjo.
Proti malokrvnosti
uporabljajte SCOTT-ovo emulzijo, ki pomnožuje kri in tvori hitro močno in zdravo meso.
SCOTT-ofa emulzija
učinkuje isto tako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v preteku 32 let.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom SCOTT-o vega postopanja.
Kaj je novega po svetu.
Izvrstno vino so pridelali letos kmetje v Istri. Tamošnji kmetje so zelo revni in se živijo od vinske trte. Letos pa imajo toliko vina, da ga težko spravljajo v denar. Župnik Fran Mar-činko v Vranji p. Lupoglava v Istri nam piše, da imajo kmetje naprodaj dobro vino, in sicer črnega terana z voznino vred do Celovca po 28 v. in belega po 34 v. Neverjetno je, kako mnogi naši gostilničarji kupujejo in prodajajo za drag denar judovski špirit, dočim pristnega, vrednega vina domači kmetje ne morejo spraviti v denar. Treba bo seči ubožnim kmetom pod rame, judovskim agentom pa vrata pokazati.
• Slabosti,	•
nervoznosti, krčev, bolečin ne poznamo, odkar rabimo Feller-jev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko Naročite pri E. V. Fellerju v Stu-% bici, trg Elsa 67 (Hrvatsko).	Dada. %
Bogata vinska trgatev. Od g. župnika v Kringi smo prejeli sledeče: Moji župljani imajo letos veliko dobrega vina, posebno črnega terana. Ker je vino njihov edini letošnji pridelek, bi ga zelo radi prodali, da bi si nakupili živil. ^Zato se lepo priporočajo koroškim Slovencem. Župni urad prav rad posreduje. Kdor ne bi mogel sam semkaj priti, naj se le dobrohotno obrne na župni urad. Postreglo se bode najbolje. Župni urad Kr in ga, 19. oktobra 1908. ^ Pošta Tinjan pri Pazinu. Postaja Sv. Peter v Šumi.
Za bolne na živcih in slabotne bolnike, ki ne prenesejo kave, ni boljšega zajutreka nego „Kufeke“, skuhan v mleku.________________________
Za „Narodno šolo“ v Št. Jakobu v Božu
so darovali:
Pr Majer, Ibovnik na Bistrici, 10 kron. M. Antonič, Ledrar na Beki, 10. L. Serajnik, nadučitelj v_p., 5. Ivan Glastoven in Pr. Jankovič v Donavicah 4. Iv. Siler, kaplan v Ljubnem (2. zbirka), 3. _ Marijina, družba v Medgorji 10. Neimenovana iz Velikevasi 10. J. Stib, bogoslovec, . 2. Neimenovan iz Celovca 10. J. Posar tajnik pos. v Kostanjicab 5. Al. Umlaut', župnik v Labodu, 1. Mohorjani v Konjicah za 1. 1906 in 1907 KHÌ0. G g. Hrastel, dekan v Konjicah, 5. Mohorjani v Kazazah 6. J. Jerman, župnik v Stebnu, 20. Neimenovan v Gorenčicah 1. Zbirka v „harodm šoli 18'17.
P. Vnuček v Celovcu 2. J. Kuhar, stav. orgel v Zakamnu 10. Cerkovnik Žihpoljski 5. Hodišani 2. Dr. Pr. Miiller, odvetnik v Culovcu, 20. Meimenovan 5. Pr. ,Grafenauer, dež. j n drž. doslanec, 20. J. òesky, župnik v Št. liju, 10. Jan. Šnedic župnik v Vetrinju, 10. Mohorjani v Bilčovsu 7. Neimenovani gospodični iz Škocijana 12. Zbirka, dr. Kušarja v ^Narodnem domu“ 82‘83. Iz nabiralnika pri Šercerju v Šmihelu 6. Iv. Serajnik, župnik v Št. Danijelu, 5. Ivan Mahrhofer, župnik v Pokrčah, 5. Val. Mertl, kaplan v Dobrlivasi, JO. Ivan Hornbek, in U. Hafner, kaplana v Pliberku 10. Fr. Laser, kol. kap. kan. v Št. Juriju, 10 kron. Skupaj 362 kron 60 v.
Najiskrenejša hvala vsem blagim darovalcem !
Matej Ra&nn, župnik.
Za zdrave inboine olroke kakorludi zabolnena želodcu. Obvarujein odsfranjuje otročjo driskoinbluvaječmikatar. Knjiž ica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE - Dunaj I.Biberstrassell.
Za „Delavski dom“ v Podljubelju so darovali p. n. gg.:
Mil. Šmid, Solčava, K 4. Schweiger, Leskovec, 2. J. Plis, gen. vik. Ljubljana, 5. L. Škufca, Kranjska gora, 5. Al. Pehani, Knežak, 2. Jos. Skvarč, Zreče, 1. .los. Lončarič, Trbovlje, 5., Jan. Kànsky, Kebelj, 1. Vid Janžekovič, Svečina, 1. Iv. Šašelj, Adlešiči, 2. Al. Kudolf, Čatež ob Savi, 3. Iv. Bosina, Sv. Jurij v Slov. Gor., 2. Iv. Dolinar, Kresnice, 1. I. Šelih, Sv. Kunigunda na Pohorju, 3. Jak. Korošak, Sv. Dnh v Ločah, 1. Prem. g. dr. Ant. Bonav. Jeglič, knezo-škof, Ljubljana, 20. Juri Trunk, Perava-Beljak, 10. M. Ulčnik, Dolič, 5. Nik. Križaj, Ovsiše, 3. Kar. Čuk, Jesenice, 2. Ant. Pelnaf, Št. Štefan na Žili, 3. Fr. Švara, Devin, 2. V. Sitar, Kranj, 1. Jos. Pavletič, Gorica, 3. And. Orehek, Babnica, P20. P. Boncelj, Železniki, 2'20. Pr. Cvejn, Boršt pri Trstu, 3. P. Kanati Mesar, franc., Sv. Gora, 2. L. Kolbezen, Št. Jernej, 2. Ant. Žnidaršič, Zagorje ob Savi, 2. Jer. Pavlin, kaplan, Cerknica, 15. Val. Pirec, Obloke, 1. Iv. Baloh, Dobrepolje, 1. Jan. Sedej, Levpa, 1. Ant. Mrkun, Mengeš, 2'40. Kar. Kreveč, Celovec, 1. Vinko Fritz, Celovec, 1. Pr. Kozlevčar, Celovec, 1. Jož. Golob, Podgora pri Gorici, 2. Miki. Kocijančič, Koče, 3. Jak. Benedičič, Črni vrh, 1. Jern. Pšeničnik, Globasnica, 10. Pr. Katnik, Brnca, 5. Iv. ^Hutter, kateh., Celovec, 10. Jos. Bambič, Poljane, 3. Fr. Žlebnik, Libeliče, 4. Iv. Rojec, Miren, 2. Mart. Noč, Tržišče, 1. Val. Batič, Livek, 2. Ant. Šturm, Brdo pri Šmohorju, 5. Ivan Lovšin, Trnovo, 3. Kar. Škulj, Lošld Potok, 2. And. Hauptmann, Otok, 5. Jož. Dobrovc, kan., Velikovec, 5. Pr. Treiher, župn.,. Št. Rupert pri Velikovcu, 10. Pr. Vidmar, Krško, 1. Kar. čigon, Vojščica, 2. Jos. Kosec, Kamnje, 2. Jan. Kuher, postavlj. orgel, Zakamen pri Vetrinju, 5. Jak. Otovic, pos., Marija na Žili, 1. Jož. Peterman, župn., Otok, 5. Jož. Kraut, Bistrica pri Pliberku, 1. Dr. J. Amschl, župn., Žabnice, 5. Luk. Svetec, c. kr. notar, Litija, 3. Ljubljanski gg. bogoslovci 4. Iv. Barle, Sv. Jakob v Ljubljani, 1. Fr. Škrbec, Št. Valentin, Sp. Avstr., 1. Ant. Ellner, Brest, 1. Ant. Teùl, župn., Bilčovs, 5. Pr. Repolusk, Št. Vid nad Valdekom, 1. Jož. Fritz v Dvoru, 5. Mat. Perč, župn., Dholica, 12. Jož. Samo-nik, Malošče, 2. Lud. Mešnik, org., Gorje na Žili, 1. Prane Onušič, Idrija, 2. Al. Esih, Ročica, 1. Štef. pl. Posareli, kapi., Tolmin, 1. Jos. Godnič, Volče, 1. Ign. Šalehar. Novo mesto, 1. Ad. Ogris, Bajtišče, 2. Vekosl. Jenko, Ljubljana, 5. Otil. Medveš, Trenta, 3. Fr. Holec, Naborjet, 4. Jan. Vospernik, Zg. Jezerce, 10. Iv. Sušnik, kanon., Ljubljana, 5. Juri Rožman, Kovor, 3. Iv. Žel, kaplan, Sy. Jakob v Rožu, 1. Val. Černe, Šmarjeta v Rožu, 1. Sim. Černe, Šmarjeta v Rožu, 1. Jak. Zupanič, Gotovlje, 1. Alb. Novkk, Sinčaves, 5. Iv. Dolinar, prov., Šmaijeta-Velikovec, 6. Bal. Šitelkopf, župnik, Št. Janž na Mostiču, 5. Boštj. Šavbah, Drašče, 10. Lovro Singer, Resnica pri Borovljah, 1. Iv. Nagel, župn., Sele, 5. Pr. Mihi, župn., Žihpolje, 5. I. Užnik, Sele, 2'30. Ks. Boncelj, Železniki, P30. v Jan. Wieser, prošt, Podkrnos, 10. Lovro David, cerkv., Št. Jakob ob cesti, 1. Val. Pipan, Renče, 2. Juri Waldhauser, ,Št. Tomaž pri Celovcu, 0 40. Ant. Reš, Celovec, 4. Ign. Šelander, Podravlje, 2. Fr. Petek, komen-dator na Reberci, 10. Dr. Val. Janežič, Celovec, 5. Lov. Serajnik, nadnč. v p., Konjice, 1. Iv. Lubej, župn., Jezersko, 5. Ign. Leban, Batuje, 1. Luka Drigar, Gorica, 2. Ivan Kenda, Cerkno, 2. - Skupaj K 381-80.
Iskreni zahvali za došle darove, dodaje prisrčno prošnjo za nove	»Zvesin« blagajnik.
e, ftumr)
Bolni na želodcu
iščejo in najdejo tolažbo in zdravje v uporabi pravih Bradyjevih želodčnih kapljic, ker po kratki uporabi tega staroprizna-nega sredstva izginejo vse slabosti in drugi neprijetni pojavi, kakor omotica, omedlevica, glavobol, slabo prebavljanje, zapečenost in po njej povzročena utrujenost in oslabljenje. Ker se večkrat prodajajo posnetki, zahtevajte vedno samo prave Brady-jeve želodčne kapljice, ki morajo imeti na zunanjem ovitku in navodilu o porabi poleg Marijine slike s cerkvijo tudi podpis Najbolj varno pred posnetki pa je, ako se naravnost na-	'
roči pri edinem izdelovalcu C. Bradyjevi lekarni, Dunaj L, Fleischmarkt 1/385, odkoder se razpošilja 6 steklenic za K 5 ali 3 podvojne steklenice j za ČK 4-50 franko in brez vseh drugih stroškov.
Podpirajte Ciril-ietodovo družbo.
Tržne cene v Celovcu
15. oktobra 1908 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litrov 1 (biren)	
			od		do			
			K	V	K	v	K	V
Pšenica ....							22	62	13	80
Rž				20	—	20	66	12	33
Ječmen ....								I
Ajda				20	—	20	83	9	74
Oves				17	30	18	—	6	36
Proso				—	—	—	—	—	
Pšeno ....			—	—	25	40	16	
Turščica ....			17	33	17	70	10	20
Fižola rdeča . .								- 1
Repica (krompir).			—	—	5	11	2	30
Seno, sladko . .			10	—	10	20	—	—
„ kislo . . .			7	—	10	—	—	—
Slama ....			6	40	8	—	—	—
Zelnate glave po 100 kosov			7	—	8	—	—	—
Mleko,	1 liter .			_	22			24	_	-
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	60	2	80	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	40	3	20	—	
Slanina (Špeh), povoj., 1		Ì1	2	—	2	20	—	
„	„ surova, 1		n	1	60	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1	n	1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par .	.			—	16	—	20	—	—
Piščeta, 1 ,.	.	.			2	—	2	40	—	—
Kopuni, 1 ..	. .			—	—	—	—	—	—
30 cm drva, trda,	1 »	i».	3	20	3	50	—	—
30 „	„ mehka,	1 ,		2	80	1 3	20	—	—
			100 kilogramov					
Živina			živevage		zaklana			•iš
	od	do	od	do	od	do	•1	1
		v	k r	o n	a h		Ph	Or
Biki		186										2	1
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo	300	360	—	—	—	—	7	3
Junci		170	204	—	—	—	—	3	2
Krave ....	160	350	—	—	—	—	52	23
Telice		140	—	—	—	—	—	2	1
Svinje, pitane . .	—	—	—	—	140	—	11	11
Praseta, plemena	14	38	—	—	—	—	237	154
Ovce									
Slovenci! Kupujte le pri domačih slovenskih tvrdkah, ki se priporočajo v „Miru“. — Svoji k svojim !
V zalogi tiskarne /Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšel:
Anton Janežičev
slovensko-nemški slovar.
Četrti, pomnoženi natis priredil France Hubad.
1908.
Dobiti je tudi
Anton Janežičev
nemško-slovenski slovar.
(Deutsch-slowenisches Hand-Worterbuch).
Četrti, pomnoženi natis priredil Anton Bartel.
Cena vsakemu delu: Mehko vezan K 6'—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7-20 (po pošti 30 vinarjev več).
Najboljši češki vir za dobavo.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, izpukanega perja 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin. ; belega 4 K, belega puhastega
fr Tr <	_r_ -il___"x	- °
5 K 10 vin. ; 1 kg najfmejšega, snežno-belega, izpukanega 6X 40 vin., 8 K; 1 kg sivega puha 6 K, 7 K, belega, ™, j	finega 10 K; najfinejšega prsnega
12 K' nine prosT 5 ^ ^
Izgotovljene postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puli 20 K, pub 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 8 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, št. 794 (Češko). Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Naj višji plodovi
so dosegljivi.
jedilna mast
je nedosegljiva
glede na dober okus, trdnost, nizko ceno in izdatnost.
Gospodarstvo.
Znižanje rožne cene je dovolilo ministrstvo za krmo po državni železnici, ki je namenjena na Štajersko, Koroško in Primorsko. Ministrstvo se pogaja za znižanje voznih cen tudi z južno železnico.
K up vij te navodili liolek !
Častna izjava.
Jaz Andrej Yidnian, občinski predstojnik v Med-borovnici, sem, ko sem bil neko pravdo zaradi razža-Ijenja časti zgubil, sodnika dotične razprave c. kr. okrajnega sodnika g. Adolfa Matzel obdolžil na popolnoma neopravičen način pristranosti. G. sodnika sem v svoji razburjenosti napadel in ga prosim odpuščanja.
Loka, dne 21.okt. 1908.
Andrej Tidman.
Naznanilo.
V novi „Narodni šoli" v Št. Jakobu v Rožu se začne šolsko leto dne 3. novembra 1908 s šolsko mašo ob 8. uri v Št. Petru, šola bode trirazredna, za fante in za dekleta, če se pa oglasi dovolj otrok, otvorimo takoj še četrti razred. Učni jezik bode slovenski; poučevala se bode pa tildi nemščina kot učni predmet.
Vpisovanje šolarjev bode od srede dne 28. oktobra do sobote dne 31. oktobra, vsak dan od 8. do 9. ure dopoldne v «Narodni šoli“, in tudi še dne 3. novembra po šolski maši.
Za šolarje ne bode nobenega plačila.
Slovenski stariši, zavedajte se svojega slovenskega rodu ter v prav mnogem številu pripeljite svoje otroke v našo «Narodno šolo“ !
Vodstvo »Narodne, šole“ v Št. Jakobu v Rožu.
lajraja trgovina te stroke v Celovca.
Modnega in mannfakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedno naj novejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmirom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg,
\ Vzgojiš« za (li‘klicf i
|	(Internat)	^
® čč.šolskih sester v,Narodni šoli' ®
družbe sv. Cirila in Metoda |	v Velikovcu	|
5 se priporoča p. n. slovenskim staršem.	j"
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira m H se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. ■ Šolsko leto se začne dne 4. novembra 1.1. 0 § Plačila 20 kron mesečno.
0 Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. q g šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. |
•fiaonaoaosBocoraioagsBOHBoaKS
500 '
vina
loterijske številke 17. oktobra 1908: Gradec	19	12	22	87	60
Dunaj	40	48	43	41	79
je po nizki ceni na prodaj; največ belega, pa tudi črnega in rdečega. Razpošiljam v sodih od 56 litrov naprej po 30 vinarjev liter, pri večjih množinah veliko ceneje.
Imam tudi 150.000 cepljenih trt po 12 kron 100 komadov.
Za obilno naročilo vina in trt se vljudno
...... Josip Cotič,
trtničar in vinogradnik, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko.
Postranski zaslužek.
V svrho razpošiljanja našega novega cenika za ure, dragotine in različne reči za dom iščemo naslovov na ljudi iz vseh slojev. Kdor nam pošlje 100 naslovov, dobi moderno pozlačeno verižico ali prstan, za 500 naslovov ankeruro z verižico zastonj in franko. Vsak posamezen naslov mora biti napisan na belem papirnatem traku v velikosti 6 X 10 cm jasno in pripravljen za od-pošiljatev in naj vsebuje rojstno in družinsko ime, stan, bivališče, zadnjo pošto in deželo. Iz enega kraja pa le 10 naslovov. Takoj po prejemku se darilo pošlje franko.
Izvoz ur Jakob Konig, Dunaj VII./3.
Franc Koritnik, *
krojaški mojster,
Celovec, Paradaiser-ulica 3,
se priporoča za napravo vsakovrstnih oblek, oso-bito sedaj za bližajočo se zimo.
Najmodernejše domače in angleško blago vedno v zalogi.
Nizke cene.	Točna postrežba.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Reter W^ernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.

Ceato posteljno perje
1 kg sivega, skubljenega K 2 —, napol belega K 3’80 belega K 4 —, izredno finega K 6*—, najbolj finega, skubljenega K 8—. 1 kg sivega puba 6 K, belega 10 K, naprsnega 12 K, od 5 kg začenši franko.
I>© v sršene postelje
iz zelo gostega, rdečega, modrega, rumenega ali belega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema 80 cm dolgima in 58 cm širokima blazinama, dobro napolnjena, z novim sivim, očiščenim in trpežnim perjem K 16‘—, z napolpuhom K 20‘—, s pubom K 24—; posamezne pernice po K 12'—, 14—, 16‘—, blazine K 3'—, 3'50, 5'—. Pošilja po povzetju, zavoj brezplačno, od K 12'— naprej franko.
Maks Berger v Dešenici 224, Šumava, Češko. Neugajajoče se zamenja ali se vrne denar. Ceniki zastonj in franko.
Edino pristen je le
Tiiierry-jev Smi sam
z zeleno var- pprlfiVnì^S Najmanjša pošiljatev 12/, ali 6/, stveno znamko 1 v»UU^ patentirana družinska steklenica za potovanje K 5- —. Zavoj brezplačen.
Thierry-jev# ceniifolijsko mazil».
Najmanjša pošiljatev 2 lončka K 3-60. — Zavoj brezplačen.
Obe domaci sredstvi sta povsod znani kot najboljši zoper tiščanje v želodcu, gorečico, krče, kašelj, zaslizenje, vnetja, ranitve, rane i d. Naročila ali denarne pošiljatve se naj naslavljajo na:
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge skoro v vseh lekarnah.
OOOOOOOOOOOOOOOOOQ
Janez Goleš
v-

v Celovcu,
Paradeisergasse št. 20,
0 podobarska in pozlatarska delav
$ niča za cerkvena dela
0
0 se vljudno priporoča častiti duhovščini in a slavnemu občinstvu v izdelovanje, pre- a X novljenje in pozlačenje oltarjev, prižnic, g X božjih grobov, okvirjev, svetih podob X 0 in tabernakljev po predpisu. 0
g Za fino in trajno delo prevzame popolno 0 0	jamstvo.	g
0 Kos vsaki konkurenci. 0
°c
Priznano najcenejša slovenska tvrdka na Koroškem.
oooooooooeoooooooo
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
k k «vij »BI kapital K S.OOO.OOO.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava In eskomptuje
izžrebane vrednostne papige iu vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške žeuitninske kavcije.
JS^** Eskompt In inkaso menic. — Borzna naročila.
^	>XV,-,vV	" V	: - A • , X ’	V-- j	J' A. •	• • .
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spijetu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 4°/„ obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vsoti vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celoven.