21. številka V Ljubljani, dne 24. maja 1919. Delavec Uhaja vsak petek a datumom naslednjega dne. — Naročnina za odo leto K 10-—, ra pol leta K 5'—, za četrt leta K 2*50. Posamezna Številka 20 vin. flaročnina za Nemčijo za •elo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. FoHljatve na nredniitvo in npravniitve rjpbljana, fielenborgeva vliea itev. «. 1L nadatr. —..... — Rokopisi se ne vračajo. —^ Inserati z enostolpnimi polit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 30 vin, pri trikratni po 27 viiu, pri ieati kratai po 24 vin., pri celo> letnik objavah po 22 viuj za vsakokrat—Za razne im jave itd. stane potit vrstic« 50 vin. — Reklam, so pojfc nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Načrt glada socializacije v Nemški Avstriji. Na predsedniški konferenci strokovnih organizacij je imel sodrug dr. O. Bauer predavanje o zakonskih načrtih glede socializacije, ki se sedaj o njih posvetuje socializačna komisija. Dr. Bauer je izvajal v glavnem naslednje 3 Nad demokratiziranimi obrati bomo poizkusili izvesti socialistično organizacijo, organizacijo, ki bo podrejala obrat interesom skupnosti To se seveda v vseh industrijskih panogah ne bo dalo izvesti enakomerno. .Vobče moremo razlikovati nekakšno delno in popolno socializacijo. '%• Delna socializacija se bo nadaljevala deloma na uredbah, ki so nastale že med vojno. Med vojno so v prilog gospodarstva mnogokje organizirali industrijske zveze. Te industrijske zveze ne bomo razgnali, kjer obstoje; nasprotno si bomo morali prizadevati, da ustvarimo nove, seveda bodo morale biti popolnoma dru- j gačne, kakor so bile doslej. Zakaj doslej je bilo tako, da so tamkaj kapitalisti sedeli skupaj in da je imel državni komisar nadzorovalno pravico, kar je pa imelo skoro le akademičen pomen, ker je stvar vobče manj razumel kakor podjetniki. To bi ne bila nikakršna socializacija, in tako si je ne smemo misliti. Pač pa mora postati industrijska zveza pomoček, da obrate, v kolikor utegnejo ostati v rokah podjetnikov, podredi gospodstvu države in delavcev ter nastavljencev, kakor tudi konsnmentov, torej tistim skupinam, katerim bi moral biti obrat pravzaprav namenjen. Misliti si utegnemo to tako-le: Vzemimo, recimo, v naši kemični industriji industrijo olja in tolšče. Tukaj bo popolna socializacija takoj skoro nemogoča, ker imamo mnogo majhnih in srednjih obratov. In prav te industrijske panoge so že spojene v take industrijske zveze, tako, da nam bo treba le še izpre-meniti njih vodstvo. Recimo, da v te industrijske zveze na primer pošljemo po eno četrtino podjetnikov industrijske zveze, potem delavcev in nastavljencev, potem konsumentov in končno strokovnjakov, ki jih Imenuje država, da tako dobimo upravni svet, v katerem imajo podjetniki le Še četrtino članov. In če se temu zveznemu vodstvu dajo vse pravice, ki jih imajo danes podjetniki, ki tvorijo zvezno vodstvo, potem so vsi tisti obrati, ki pripadajo taki zvezi, deloma socializirani. Zakaj, če tak upravni svet določa cene blagu in mezde ter sklepa kolektivne pogodbe, in če urejuje produkcijo posameznih obratov, tedaj se to pač ne vrši več v interesu podjetnikov, ki tvorijo le četrtino upravnega sveta, marveč v interesu vseh onih, ki so vstopili v upravni svet, torej tudi v interesu delavcev in nastavliencev. bonsumentov in splošnostl Zakonski načrt o Industrijskih zvezah. Zakonski np*rt o industrijskih zve--zah. hoče to au-tii nrcsjiičiti. xa-iake.ma- le in srednje obrate izvesti socializacijo tako, da bo posamezni podjetnik podrejen vodstvu industrijske zveze, v kateri ne odločajo podjetniki, marveč zastopniki vobče narodno-gospodarskih interesov. Sedaj si mislite takega podjetnika: Njegova oblast je od spodaj v njegovem obratu bistveno omejena po obratnem svetu in od zgoraj po zveznem vodstvu. Tako pridemo do omejitve podjetniške oblasti in podjetnik potem r.^ ni Jf.e.č kpt kak drug mezdni uradnik. ,f~’. \ Prav karakteristično je, tfa^prihajamo v praksi kljub izhodišča najrazličnejšim teoretičnim naziranjem v vseh teh vprašanjih vedno do istega sklepa. V Rusiji so podjetnike najprej z dekretom iz-bacnili, a z drugim dekretom so jih zopet morali vzprejeti v obrate, ker se za obrat vendarle koga rabi, ki se je učil voditi obrat in ker v kapitalistični družbi delavec to ne ume. Kapitalist, ki je bil kot podjetnik izgnan, se je vmil zopet v tovarno kot ravnatelj. Dobil je prvotno v Rusiji plačo, ki ni bila viSša kakor ona delavca. Po nekaj tednih se je to izpre-menilo, rekli so namreč: Moramo jih, ker jih rabimo, za obrat tudi zainteresirati, sicer propade obrat. Tako so, potem ko so v oktobru podjetnike odstranili in jih novembra zopet pozvali kot ravnatelje, meseca marca odredili, da dobivajo ti večjo mezdo kot delavci ter da smejo imeti prejemke, ki so v stopnjevanem razmerju z uspehom obrata. rv Do tega uspeha, do katerega so prišli v Rusiji po tem ovinku, utegnemo priti mi naravnost. Mi ne pomečemo v takih obratih podjetnike kar vun, omejimo pa njih oblast s tem, da jim na eni strani postavimo od zgoraj tak upravni svet, in kar jim ostane oblasti, je to, kar jim ob teh okoliščinah res pripada, namreč oblast obratnega vodje. Če smo zakonski načrt o obratnih svetih že predložili so-cializačni komisiji, tedaj je tudi drugi zakonski načrt o ustanovitvi industrijskih zvez toliko dogotovljen, da tudi tega, na-djamo se, utegnemo kmalu predložiti. Popolna izključitev podjetnikov. (To je pa le delna socializacija in čeprav sem mnenja, da se bo treba v mnogih primerih zadovoljiti s to srednjo obliko, menim vendar, da bomo morali v pravi veleindustriji iti do popolne socializacije, to je, popolnoma izključiti kapitaliste. Kako naj se to zgodi? Ta popolna izključitev se deli na dva dela. Eden je razlastitev; odvzamemo mu namreč obrat. Drugi je organizacija nove uprave, ki ga nadomesti. Glede razlastitve imajo mnogi so-drugi prav enostavno mnenje, namreč, da se obrat podjetniku odvzame brez odškodnine. Toda jaz priznavam, da smatram tako pot ob današnjih razmerah in za našo deželo kot popolnoma nemogočo, ker bi nam prinesla strahovito nesrečo. Ce bi jim odvzeli tovarno, pa jim pustili drugo imetje, bi še vedno ne imeli niti vinarja, .cbratnegLa_kaaiJala. Morali bi .tord vobče vse kapitalistično imetje, ne samo tovarne, stanovanjske hiše in zemljišča razlastiti, morali bi tudi vrednostne papirje in vojna posojila razveljaviti. Vsak pa, ki ve, komu pripadajo danes vojna po* sojila, da ne pripadajo le kapitalistom, nego tudi hranilnicam, bankam, zavaro. valnicara itd., ta ve, kaj bi to pomenilo: hranilnice, rajfeisnovke, banke bi pro* padle, vsak kmet, vsak mali meščan, uradnik, nastavljenec, delavec bi izgubil svoje vloge. Kdor si to premisli, mora pritrditi, da bi že to bila neizmerna tež-koča, ki bi skoro gotovo provzročija vihar, ki bi mu ne bili kos. Pa niti to ne bi bila še največja ovira; veliko iežie bi bik mednarodne težkoče, ki bi utegnile nastati zaradi tega. Vrsta največjih podjetij je popolnoma ali pa deloma last tujih kapitalistov. Tuje dežele bi tega ne hotele dopustiti. In če bi tudi dopustile, vendat vemo, da bi za obnovitev narodnega go* spodarstva niti ne mogli pogrešati tuj kapital. Ze danes ne moremo plačati živil brez tujega kredita. Surovine, ki jih potrebujemo, bomo dobili le s tujim kreditom in naše gospodarstvo bomo mogli razviti le s tujim kapitalom. Kredit se pa ne more dobiti, če smo prej izvedli takn konfiskacijo, ki bi nam onemogočila kredit. Zato menim, da bi bilo ob sedanjih razmerah popolnoma nemogoče gladko izvesti konjiskacijo kapitalistične lasih nine* (Konec prih.) Kolinska tovarna v ar-:.,: Ljubljani. iVsfed neurejenih razmer, v katerih živimo, trpi naša industrija veliko škodo. Prav občutno prizadeti so seveda tudi delavci. Drastičen primer nam v terc pogledu nudi Kolinska tovarna kavinih primesi. Navzlic vsestranskemu prizadevanju, ta podjetje ne more dobiti potrebnih surovin, Prometne težkoče z inozemstvom so za enkrat take, da je joj. Pripomniti je treba; da je omenjena tovarna nakazana na uvoz surovin iz Čeboslovaške. Priznamo, da je položaj zelo kritičen, vendar pa je upane. da bo v doglednem času tudi temu konec in da pride čas, ko bo surovin dosti na razpolago. Neka čudna navada je v Kolinski tovarni. V drugih tovarnah je delavstvo kolikor toliko stalno; tukaj pa se po kratkih razdobjih delavce oziroma delavk« sprijema in zopet odpušča, sprejema in zo< pet odpušča. Dasi se oskrbništvo tovarn izgovarja, da se mora ravnati po naročili« in po količini razpoložljivih surovin, s? nam ta praksa ne zdi ravno srečna. Druga podjetja si pomagajo na ta način, da si slučaje večjih naročil, ki jih je do gotove-i ga roka treba izgotoviti izposlujejo dovci ljenje za delo preko normalnega časa. Za< kaj bi tudi v Kolinski tovarni ne bila t« praksa mogoča? Ako pa nastane pomanjkanje surovin tako občutno kakor je to na primer sedaj in ni upati, da se v kratkem dobe surovine ter nastane odpust neka delavk neizogiben, tedaj bi pač kazalo poj stopati kolikor mogoče ohzi mn-Zfft ^ tfr le pri zadnjem odpn?!;' oskrbnlštvo gleda- o nato, da se bo v prvi vrsti odstranilo za-■ipnike oziroma zaupnice iz tovarne. Drugače si stvar ne moremo razlagati. Nahaja se v tovarni neka babura, ki je sestra klerikalnega veljaka, a ima to lepo lastnost, da kot mojstrica delavke za vsako malenkost obklada z najbolj prostaškimi priimki in psovkami. Potrpežljivost trpink, delavk je naravnost občudovanja vredna. A ne samo, da so delavke prenašale suro, se izbruhe iz grdih svetohlinskih ust fanatične ženske, prenašati so morale tudi to, da je odurna babnica delavke radi vsake malenkosti, ki časih niti piškavega ore-; ha ni bila vredna, pri oskrbništvu tožarila in črnila. Posledica tega je bila, da je marsikatera delavka bila odpuščena, ne da bi vedela zakaj. Umestno in možko bi bilo. da bi oskrbništvo vrglo nestrpno klerikalko iz pisarne, kadar pride tožarit in ne pustiti se zavajati k činom, ki potem izgle-dajo kakor maščevalna dejanja. Delavstvo je sito takega postopanja. Kar smo upra: vičeni zahtevati je to, da se delavke, ki delajo že po več let v tovarni ne meče kar do nepotrebnem na cesto. Zakal nazad&rfe produkcija premoga. Zagorje. >Z ozirom na članke, ki so bili v zadnjem času objavljeni v našem časopisju, nanašajoči se na produkcijo premoga v Zagorju in Trbovljah, smatramo za umestno omeniti nekaj tudi iz Zagorja. Razmerje gospodarstva v tukajšnjem rudniku je danes zelo kritično. Svetilka, S katero se dandanes poda rudar v rov, td svetilka, ampak brljivka. Ob njeni svetlobi je le težko delati, ker to ni nobena razsvetljava, ki bi omogočala redno delo Okrog sebe ne vidiš nič drugega kakor temo, le seinintje brljikanje. Poprej smo Imeli še vsaj bencin, danes tega ni. Na mesto bencina imamo takozvani bencol, zmešan z gorljivim špiritom. Ta zmes širi po rovu tak smrad, da je zdravje rudarjev v resni nevarnosti. Drugič so pa tudi mreže kmalu polne saj; posledica tega je, da itak že preskromna luč vsled pomanjkanja zraka po daljši uporabi popolnoma ugasne. Ob taki razsvetljavi trpi rudar, trpi pa tudi država, ki ne more dobiti toliko premoga, kolikor bi ga rabila, :lasi je pri rudarjih volja dobra. Ustanovno zborovanje podružnice zveze trgovskih nastav-Ijencev v Celju. Dne 11. t. m. se je vršilo v restavraciji pri feelem volu ustanovno zborovanje, ki je bilo prav lepo obiskano. Kot glavni govornik je prišel tovariš Kralj iz Ljubljane. Ta je v svojem temperament-•iem govoru pozdravil vse navzoče in potisnil v i/b ranih besedah veliki pomen ianašnjega zborovanja. V lepih besedah razklada položaj trgovskega nastavljen-:a v sedanjem času in poudarja, da se trgovskemu nastavljencu od vseh drugih stanov godi najslabše, in sicer iz tega vzroka, ker -mora biti vedno bolj lepo in dostojno oblečen, kot katerikoli drugi delavec! Vsled tega je zadnji čas, da se trgovski nastavljenec organizira, in svoj noložaj pp*om organizacije izboljša. — Tovariš Kralj vzpodbuja navzoče, da v svojih krogih tako agilno agitirajo, da iristopi vsak nastavljenec k organizaciji. ■ er opominja vse, da naj se vzdržijo pred narodnostnimi prepiri, ker le s trdno organizacijo se kai doseže, a svojem dve- urnem govoru Je naslikal tudi dosedanje uspehe zagrebške organizacije. Nato se prične volitev, ki je imela naslednji rezultat: .Voljeni so bili za predsednika:*1 tov. Zorman, za podpredsednika: tov. Pam-mer, za tajnika: tov. J. Kokalj, za blagaj nika: tov. Bouha, kot odborniki: gospo dična Konig, tov. Veršič in šiško, za preglednike: gospodična Feigel m tov. Pušnik in Kreli Po sprejetju mest, se sklicatelj gosp. Zorman zahvali vsem zborovalcem za obilno udeležbo, in zaključi zborovanje. Dopisi. Iz Kamnika. V tukajšnji drž. smod-nišnici je sedaj docela vse organizirano pri Osrednjem društvu kemičnih delav cev v Ljubljani. Vsa čast zavednemu delavstvu, da je pravočasno izprevidelo, kje se ima organizirati: tako je koristilo samemu sebi ter vsemu delavstvp. Delavci, premislite samo, kaj bi se zgodilo z našo aprovizacijo, oziroma konzumom. Ako bi gospodarili »liberalci-srakarji,« še par mesecev, bi bili gotovo ogromne vsote zapravili na račun delavstva. Dasi še ni vse poravnano ter v redu, je vendar hvalevredno, da so možje še o pravem času prevzeli to stvar v svoje roke, ter tako rešili, kar se je pač dalo. O tem bomo še izpregovorili. — Preteklo soboto se je poslovil od delavstva aksesis’ Wemer, ki je moral oditi v Čehoslova-ško državo, ker ni naš državljan. V imenu delavstva se je poslovil od njega Horvat, odbornik, ki je v lepih besedah razložil, kako delavci obžalujejo, ker je moral tako vsestransko priljubljeni predstojnik iz naših krajev. Kakor očeta je ljubilo delavstvo tega moža. In solze v očeh so pričale, kako globoko je čutil tudi on z delavstvom. Res prav neumestno je, da take ljudi država prestav! a j. Bilo bi pač pametno, da se spodi kdo drugi, ki tudi spada med Čehe, a pri nas samo hujska med delavstvom. Na Wertierjevo mesto je prišel sedaj Slovenec in upamo, da bo tudi ta z delavstvom tako dober in lju-domll kakor njegov prednik, kateremu želimo vso srečo in popolno zadovoljnost v bratski Cehoslovaški državi. i Delavec. Medvode - Goričane. Kakor povsod drugod, tako tudi tukaj prihaja delavstvo polagoma do spoznanja, da je potrebna strokovna organizacija, skupne združitve vseh delavskih moči, če si hoče urediti svoje razmere tako, da bodo odgovarjali dejanjskim potrebam. Imeli so papirniški delavci in delavke neke vrste organizacije; njen pomen pa je bil podoben žegnu sv. Blaža. Pribiti moramo, dajetlstaorganiza cija delavstvu raje več škodovala, kakor pa koristila. Delavci ta delavke papirnic v Medvodah in Ooličanih so bili skorajda prodane kapitalistični družbi. Gotovi gospodje, ki so stali na čelu tej oiganiza-ciji, o kateri so trdili, da stoji na podlagi krščanskih načel, so bili vedno v prav ozkih stikih in debelem prijateljstvu z razno tovarniško gospodo, ki jim ob raznih prilikah kazala svojo naklonjenost v obliki raznih daril. Za skledo leče je bilo torej delavstvo obsojeno delati in trpeti vsa dolga leta pred vojno m med vojno. Delavstvu se je kapitalističen delodajalec slikal vedno kot nekaj nadnaravnega, vzvišenega velikodušnega dajalca kruha delavcem, kateremu seveda morajo biti delavci hvaležni itd. No, vojna in duh časa sta tudi med papirniško delavstvo prinesi^ druge nazore. Delavstvu se odpirajo oči delavski čut in solidarnost se oživlja. Nič več ne bo poma- ga! pre’dpo?opn? Sav-Eav. Ti lepi sfar1 časi minevajo in se ne bodo vrnili nikdat več. Tudi naša delavka prihaja do spo-' znanja, da se je ravno njo smatralo za najbolj pripravno orodje za naklepe, kojih ost je bila vedno naperjena proti skupnemu nastopu vseh izkoriščanih in teptanih'. Shod papirniških delavcev, ki se je vrši! dne 18. maja t 1. v Medvodah, bo pač mejnik v delavskem družabnem življenju ttga kraja. Zato nam jamči odbor agilnih' tovarišev, ki je bil ob tej priliki izvoljen- Zagorje. Vse one tovariše, ki so si izposodili kako knjigo iz knjižnice pa* družnice Unije slovenskih rudarjev v Zagorju, nujno naprošamo, da vse knjige nemudoma vrnejo, ker je knjižnico treba preurediti. Odbor. Šoštanj. V poročilu o mezdnem gibanju usnjarjev v tukajšnji usnjarski to-varni se je vrinilo nekaj podatkov, ki niso bili povsem pravilni. Povišanje na plači, ki smo ga prizadeti usnjarji dobili znaša 50 do 60 odstotkov. To resnici n? ljubo konštatiramo. Domači pregled. Osrednje društvo stavbinskih delavcev za Slovenijo. Ker se množijo pritožbe, da se ob sobotah pri izplačevanju zaslužkov odteguje delavcem preveč za bolniško zavarovanje, opozarjamo vse društvenike, tiaf prinese vsak svoj zadnji zavitek, v katerem je prejel plačo in iz katerega mora biti tudi razvidno, koliko mu je bilo za bolniško blagajno odtegnjeno. Zavitke je prinesti v društveno pisarno, ki se nahaja v Ljubljani, Reslova cesta. — Vsi znaki kažejo, da se bo stavbinska obrt oziroma industrija razvila kakor še nikoli. Gotovo je, da ima ta panoga lepo bodočnost pred seboj, naravno je tudi, da se bo tudi delavstvu nudilo obilo priložnosti za delo in za zaslužek. Priporočati bi bilo, da se delav • ska mladina stavbni panogi pravočasno posveti, ker bo drugače nastalo občutno pomanjkanje kvalificiranih delovnih moči, zidarjev itd. »Državna posredovalnica za delo«. (Podružnica za Ljubljano in okolico.) V. preteklem tednu od 11. maja do 17. maja 1919. je iskalo dela 212 moških in 105 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 152 moških in 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 89. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919. do 17. maja 1919. iskalo dela 6516 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 4974 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1423. Delo iščejo pisarniške moči (897), trgovski uslužbenci (154), hlapa, poljski delavci (121), natakarfl, natakarice, točllci, stavbni, strojni in navadni ključavničarji, mehanik!, služkinje, kuharice, oskrbniki, ekonomi, tov. delavci, delavke, pek!, mlinarji, mesarji, krojači čevljarji, šivilje, urad. trg. slugi, bolniške strežnice, učiteljice itd. V delo sprejme posredovalnica težake, hlapce, vinlčane (106), opek. delavce, delavke, zidarje, služkinje, mizarje, tesarje, krojače za veliko in malo delo, čevljarske pomočniKa vajence, pisarniške močL kolarje, kleparje, usnjarje itd. , „ Shodi 1. mala. Na interpelacijo Poverjenika za socijalno skrb zaradi nad#' ranja govornikov po uradnih organih strani nekaterih okrajnih glavarstev, nasproti sedaj veljavni naredbi o prirejanj« shodov, odgovarja poverjenik za notranJ zadeve, da se kršenje postavnih dolo1c ni odredilo. Krivce se primemo pouči v ukrene, kar 9e dožene za potrebno svrho ugoditve upravičeni kritiki* Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujem za podporo, ki so mi jo ob času bolezni naklonili kamnoseki tvrdke Fe-tiks Toman v Ljubljani. — Miklavčič Matija. Zahvala. Dne 14. maja t. L je umrl usnjar Bedina Vinko. Kot pomoč zaosta-'■im so tovariši ranjkega, člani Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok mecj seboj nabrali znesek K 167.—. Za iz kazano dobrohotnost izreka toplo zahvalo Odbor. Cene premoga. Cene premogu v premogovnikih Zabukovca in Velenje se zvišajo s 1. majem t 1. nastopno: Zabukovca: kosovec od 10 K na 15 K 80 v, koc-kovnik od 9 K 60 v na 15 K, Orehovec od 9 K 10 v na 13 K 80 v, zdrob od 8 K na 12 K za 100 kg; Velenje: kosovec, koc-kovnik in orehovec od 5 K 50 v na 9 K, lignit od 6 K 50 v na 9 50 v za 100 kg. Cena zdroba ostane 3 K kot dosedaj. Liberalci se pripravljajo, da bodo prevzeli v Belgradu vso osrednjo vlado v svoje roke in izrinili iz nje vse druge stranke. Mi se tega zelo veselimo, bo vsaj naše ljudstvo do dobrega spoznalo te sleparje. Njih vlada itak ne bo trajala rialje kot do prvih volitev. Načrt zakona za splošno delavsko zavarovanje. Ministrstvo za socialno skrb v Belgradu je izdalo načrt zakona za splošno delavsko zavarovanje. Izšel je prvi del, ki obsega bolniško in nezgodno •'a varovanje. V Ljubljani se ustanovi začasni tehniško-visokošolski tečaj. Tako je sklenila deželna vlada. Ta korak, ki je v interesu razvoja industrije, je zelo pameten. Želeti bi bilo, da se iz začasnega tečaja kmalu razvije popolna tehnika, v katero bi imeli s pomočjo državnih sredstev tudi oristop nadarjeni sinovi delavcev. _Popravek. K poročilu o mezdnem gibanju delavstva pivovarne »Union« v Ljubljani, dostavljamo, da se točka, ki v dr govoru govori o enkratnih nabavnih zr eških, glasi tako-le: Vsemu delavnemu osobju, ki se nahaja v obratu nepretr goma najmanj pol leta, kakor tudi vsem onim prejšnjim delavcenr. ki so bili poklicani v vojaško službo, se izplača enkratna nabavna doklada, in sicer: a) za delavca in ženo skupaj 500 K; b) neože-njenim delavcem 250 K; c) za vsakega otroka do 14. leta 50 K. — Oni delavci pa, kateri so pred 1. marcom 1919 vstopili v službo, dobe polovico zgoraj omenjene doklade, dobe pa tudi za vsakega otroka do 14. leta po 50 K. — To smo hoteli dostaviti, oziroma natančneje označiti, da nc bo v podjetja nobenega nesporazuma. Doklada velja, kar je naravno, seveda v enaki izmeri za delavke. Ker dogovor ne omenja nikake razlike med zakonskimi hi nezakonskimi otroki temveč govori le o otrokih delavcev, je čisto umljivo, da velja to tudi za nezakonske otroke. Razglas o prihodnjem tečaja podkov-ske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na Dodkovslri šoli Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani se prične dne I. julila 1919. Poleg podkovstva se učenci pod-kovske šole uče tudi ogledovanja klavne *ivine in mesa. Kdor želi biti sprejet v Dodkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; «. domovinski list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da se |e podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo, ^inovi siromašnih staršev, ki hočejo prosti za podporo, naj predložijo tudi ubožni jh>t. Prošnje za sprejem v podkovsko šo-naj se do 15. junija 1919. vpošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. ,ma še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misli- Dninn !irn se more doseči U ne moremo, lilijllb .Uit samo s Fellerjevo »Elza* Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost Lonček močnejše vrste 6 K. čuna posebej najceneje. Za vsakdanje m- vanjE tetaa&Ežs toaletne pastilje za u-mivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se moro bol ub.ažujoč, hladeč, o-8ve/.ujoč Fellerjov.Elza* grtnik. V leseni cevki 1 k"50~v. izvrsten proU glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodlja.iu in ranitvi. Voda za oCi (coilvrium) 'l K 50 v. Kapljico proti zobobolu i K 50 v. »rav! zagorski (.rsni sok proti kaliju steklenica 4 K. Francovo žganje v stekL 6 krona in 16 krona 2« itiodac, >tava »vedska tinktura, velika steki. 10 krona balzam (melen) oials steklenica 2 K Kurja o«asa odstrani bre/ bolečin Fellereva lurist. tinkiura ,Eiza“ (tekočina) skupaj s čopičem čl K in tunst obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potonju teio-sa in nog je Fellerjev .Elaa“ prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni pražok za živin« davno poznani se zopet dobi. Karton l K. Omot in poštnina se zaračuna posebej in najceneje. Kdoi naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGENU V. FELLER, Stu-blia, Elza trg rotl mrčesom K 2 50 in K 5-—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3-—, mazilo za uši pri živini K 2*—: orašek za uši v obleki In perilu K 3'—; tinktun proti bolhe pri vseh K ISO: prašek proti r%rnlm ušem K 2"—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uni£ev. rastlin) K 3. — Pošilja po povzetju Zavod za eksport .. 1K* J Zagi el« (1^' Petrin ska ulica št 3. IIL Okrajna bolniška blagajna % 1 v I. ubllanl. |----------------« Pisarna: Turjaški trg &tev. 4. prvo nadstropje. Uradne i re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob uedeljah in praznikih je blag jna zaprta. " Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dipoL popil. Dr. Koieolna Peter splošno zdravljenje »11-Val Turjaški trg št 4. v okr. bol. blag. Dr. Ivao Zajec ' 10-Vsll Tarjtfti tn It splošno zdravljenje 2—3 FrmfSkajta el L Dr. U Breskvar » '1—»/412 fiBirjm iL 12. splošno zdravljenje 1—2 Injjftl trj fi. 4. fir. Alojz Mer splošno zdravljenje 1-3 Poljanska cesta 18. . Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki te v nujnih slučajih. Trofekov ki nastanejo, kadar /.boleli elan sam pozove druge zdravnike^ da ga lečijo, ne povnie bol* niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinir le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je trol>. nakaznice. Zdravila bo dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do na* Čolnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. PREBAVA slabost, izpa- hanje preneha, blagodejno odvajajoče, krč* odpravljajoče, blatenje urejujoče F eller-je v e rabarbarns EkSA KKtOOLJICt 6 škatljic K 12. eroti vsakovrstnim bolim, pretiladu, p n ranah, zobobolu, bodenju in trganju je še'vedno pomagal F el er Je v ELSA-FLUID 6 dvojnatih stekleni« ali 2 specialni steklenio 24 K pri lekarnarju E. V. Fel-ier, Stubica, Elza trg st 384. Hrvats. Zagorje, Ovoj in pošla-rina se računata posebej, toda najceneje, tim več se torej naroči, tem ve? sp prihrani. Vlil V delo se soreime takoj proti dobri plači več: tesarjev, stavb, mizarjev, kolarjev, zidarjev, klesarjev, koscev* Zglasiti se je pri »Državni posredovalnici za delo* v ^jubliam (Gradišče 4.)