Izhaja zvcter vsak prvi in tretji ietrtek mc.scca. Ako je ta dan praznik, inJc dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inaeratl ae (prejemajo ia plafujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „t)omoljuba" Ljubljana, Semeniške ulice it. i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. i. Št. 11. V Ljubljani, dnč 6. junija 1901. Leto XIV. Boj liberalstvu! Prva razburjenost, ki jo je vzbudila af<"ra dokte r .-> u s l c r S i č a med slovenskim ljudstvom, se je polegla in tr« zno so more presojat', kaj jc doseglo nar< dno izdajstvo, katero so izvršili slovenski liberalci. Vsa ost ljudske jize sa obrača proti izdajicam, pri ti ljudem, ki so brez sramu sklenili zvezo z ve Ii izdajsko Scbinererjevo »vsenunško« stranko samo v ta namen, da politično ubijejo moža, ki sttji na čelu katol.-narodnega gibanja med Slovenci. Imeli smo od nekdaj desti slabo mnenje o naših liberalcih — a da bi kdaj utegnili pasti tako globoko, tega vendar nismo mislili! Pomislimo le, kaj ae pravi, če se možje, ki hočejo veljati kot slovenski narodnjaki, zvežejo s pristaši Jurija Schnnerja, s takozvanimi »Vsenemci!« Kaj so »Vsenemci«? Oni so stranka, ki jasno in odkrito zasleduje sledeče nameno: Oni ho čejn, da (djademo od Avstrije in da se združijo avstrijske dežele s Prusijo; odpasti hočejo od katoliške cerkvo in razširjali luteranstvo; boj, neusmiljen boj napovedujejo S 1 o v a n o m, osobito tudi Slovencem, in silovito jih hočejo ponemčiti. To so gla\ne točke programa »Vsenemcev«, programa, katerega izvršitev izvajajo neumorno dan za dnevom. S temi ljudmi je stopilo slovensko liberalno »narodnjaštvo« (!) v dogovor in sejo združilo k skupnemu, naravnost podlemu napadu na voditelja k a t o 1 i -ško-narodnih Slovencov! Zaman liberalci lažejo in tajijo to nesramno zvezo. Saj jc bila ta zveza javna in vsakemu vidna dne 1. maja v seji drž. zbora ! Vsenemci ljuti sovražniki Avstrijo, Slovanov in katol. cerkve, so obkolili liberalne slovenske (?) govornike in jim besno ploskali, ko so z veliko predrznostjo napadali katoliško-narodno stranko, posebno njenega voditelja, in brezobzirno izpodkopavali ugled slovenske delegacije- na Dunaju! Ljuti sovražniki vsega Slovanstva so dobro čutili, da pečetje slov. liberalcev hudo škoduje vsej slovenski domovini, čutili so, da se tako trga kos za kosom slovenstva — in zato so jim urnebesno ploskali! To so pa čutili tudi drugi slovanski poslanci, oelo liberalni — v katerih imenu je dal duška rodoljubnim čutilom mladočeški poslanec dr. Dyk, ki je s solzami v očeh obsojal nečuveno početje slovenskih liberalcev. In očigled svojemu javnemu nastopanju v zvezi z »Vsenemci« — so se slovenski libera'ci drznili tajiti zvezo s Schinererjevimi pristaši! Opravičeno je Mladočeh dr. Dyk vprašal: Odkod pa so dobili »Vsenenc:« snov za napade na dr. Šusteršiča? Liberalci so so čutili kruto zadete in dr. Tavčar je v svojem govoru tajil, da bi bili liberalci dali ono snov nemškim pruaakom. In nato se dvigne še prusak dr. S c h a 1 k in potrdi, da »Vsenemci« snovi niso dobili od slov. liberalcev. Ni pa povedal, od kod so jo dobili! In dr. Schalk je imel celo vrsto »Narod o viha člankov prestavljenih v nemščino! Kdo ga je je opoioril na vse članke, da jih je dal. prestavljati? Naj imenuje onega, ki ga je opozorilna »Narodovo« psovanje! A dr. Schalk o tem p r e v i d n o m o 1 č i, dobro vedoč da bi sicer moral izdati dobrega prijatelja, in ta dobri prijatelj ni nihče drugi, nego čisto navaden krajnski liberalec. Vse tajenje ne pomaga nič. Slov. liberalna stranka — naj tajijo stokrat in tisočkrat — je igrala tako nizkotno, podlo, sramotno j u d e ž e v o ulogo, da ji slovensko ljudstvo tega ne bode nikdar pozabilo! A liberalni »narodnjaki« so šli še dalje. Prav po židovskem načinu so hoteli izkoristiti to zadevo. Slastno in obširno so »poročali« o seji dne 1. maja in so izdali še celo poseben ponatis onega »poročila«, baje v 3S.000 iztisih. Dalje se nesramnost in podlost res že ne more tirati-Dr. Susteršiča, kojega edini greh je, da je daroval za njegove razmere ogromno s v o t o 2000 K na korist -Gospodarske ■zveze« — hočejo radi tega pripraviti ob dobro ime. V liberalni stranki so ljudje, ki vedno le jemljejo, ki ljudstvo odirajo, da polnijo svoje žepe, — ljudje, ki so radi navadne tatvine že mesece sedeli v ječi — taki ljudje, ki ne poznajo druzega uzora. nego svoj 1 a s t n i žep; — taki ljudje se drznejo zaletavati v ime dr. Susteršiča, ki se popolnoma, brez ozira na samega sebe, žrtvuje za blagor ljudstva! Slovensko ljudstvo je že v nebrojnih izjavah pokazalo, na kateri strani stoji. Zopet mu bode letošnjo jesen prilika, da obnovi to izpričevalo. Deželno-zborske volitve sc bližajo! Tu bode imelo ljudstvo priliko, da po-mede z izdajicami naroda, z nasprotniki slovenskega ljudstva! Slovensko ljudstvo bo to priliko izrabilo. Pročznjimi — potem bo tudi v naši deželi zavladal zopet mir, in zopet se bo mirno delalo za napredek in za blagostanje naroda. Dokler pa zadnji judež ni premagan — toliko časa se bomo borili do zadnjega!Tako zahteva čast, sreča in bodočnost slovenskega ljudstva. Zato se pripravimo na odločilni, hudi, težki, a neobhodno potrebni boj! Kranjski liberalizem mora dobiti pri deželnozborskih volitvah smrtonosni udarec! To bodi odgovor poštenega slovenskega ljudstva na narodno izdajstvo odi. maj a leta 1901! Političen razgled. Državni »bor. Po štirih letih divjega vpitja in razgrajanja se je naš državni zbor umiril in sedaj gre svojo pot dalje. Najznamenitejše so bile v tem zasedanju brezdvombeno razprave o železnicah in vodnih cestah. Ko se je govorilo o železnicah, so skušali katol.-narodni poslanci ustreči svojim volivcem in so se zato potegovali za prepotrebne že-leznične zveze po naših krajih. Znamenit je bil ^ovor posl. Po ga č n i k a, ki je povedal, da kranjska dtžela ni še zadovoljna z bohinsko železnico, saj napravili so jo skozi Bohinj le zato, ker je drugod niso mogli. Z hteval je, naj se zvežeta z ž-leznico Tržič in Kranj, železnica Velenj« -Celje naj se zveže s Kranjem, podaljša naj se vrhniška in novomeška železnica; dalje je zahteval, naj se napravijo pri novi b' lunjski železnici kolodvori na Rečici, Boh. Beli in Nornenu. Poslanec Povše je z drugimi katol.-narodnimi po-slanci pozval vlado naj se gradi železnica med Trži-čem in Kranjem ter med Trebnjem in St. Janžern. — Predloga o vodnih cestah je bila vsprejeta. Slovenski poslanci so bili nasprotni tej predlogi, ker ne bodo kanali južnim deželam nič koristili, in tudi v severnih deželah bodo poljedelcem bolj gotovo škodovali. Prizadete bodo pa vse dežele, ko bo treba plače\ati strcške. Od okroglih 750 mil. K stroškov, bodo plačale posebej severne dežele, ki dobe kanale, le eno osmino vseh stroškov; vse drugo ho plačala država t. j. vsi avstrijski davkoplačevalci. Teh kanalov se vesele razni veletržci in tovarnarji, kmetje bodo pa plačevali, dobili pa nič. — Pri razgov ru o trgovinski pogodbi z Italijo se je sklenilo, naj se odpravi vinska .klavzula", vsled katere se je doslej uvažala silna množina laških vin v Avstrijo, naša domača vina pa niso imela prave črne. Zbornica je sklenila, naj se poviša carina za laška vina od dosedanjih 3 gld. 50 kr. na 20 ali v>:i) 12 gld. od hektolitra. Trgovski minister se je branil in ni hotel pritrditi temu predlogu, ker se boji italijansko prijatelistvo; zato še ne vemo, kako se bo ta reč izvršila. Za omenjeni predlog se je posebno potezal posl. Pfeifer — V vinogradniškem odseku so se dovolile precejšnje polajšave za tiste vinogradnike, ki so dobili brezobrestno drž. posojilo. — Za delavce v premogokopih se je sklenilo, da bodo odslej delali le 9. ur na dan. — Vlada je predložila drž. zboru zakon, po katerem bode moral vsak zaseben uradnik in uslužbenec plačevati gotovo svoto, da bode potem, ako se postara ali drugače obnemore, dobival pokojnino. — Med raznimi predlogi naj omenimo predlog posl. Pogačnika, da naj odredi vlada takoj vse potrebno, da se '/.irradi okrajna cesta od Škofje Loke do Podbrda. Tudi za pogorelce v Gorenji Vasi je prosil posl. Pogačnik nujne pomoči; in res je dovolila vlada za zdaj precej 10.000 K. Delegacija avstrijska se je sešla k prvi seji dne 20. maja. Načelnikom so izvolili kneza Lobko-vica. Vlada je predložila proračun za leto 1902. Potrebščine so proračunjene na 364,006.643 K; vojni mimster zahteva za vojafike potrebščine o42,.>(>S 542 K. Kako poceni uživamo preljubi mir! V delegacijo so kranjski poslanci poslali dr. Šusteršiča. Ko je cesar vsprejel člane lotošnje delegacije, otfovoril jo tudi dr. Šusteršiča in ga vprašal, če je prvič v delegacijah in potem so se slišale iz cesarskih ust pomilovalne besede, da so Kranjsko zadnja leta tako pogoste nesrečo zadevale MladočeM in Nemci so se sprijaznili! To je najnovejša in najvažnejša novica v zadnjem desetletju avstrijske politike — če bi pri tem tudi ostalo. Največ so pripomogli k tej slogi — vodni kanali, katerih bodeta deležna oba naroda. Veliko sicer ne zaupamo temu prijateljstvu, ki se utegne ohladiti vsak dan; a vendar se vsaj državni voz dalje vleče. To so pa pokazali Mladočehi, da sebični znajo biti; ker jim tako kaže lastna korist, sklepajo prijateljstvo z najhujšimi Nemci — pa če nas Jugoslovane tudi jutri pozobljejo. Tako delajo Slovani drug za druzega! Nov davek bi rad vpeljal finančni minister. Manjka mu denarja, zato bi rad obdavčil vozne listke na železnicah. Po njegovih mislih raj bi da vek znašal po 10 vinarjev na 1 krono. To bi zopet precej zadelo manj premožno občinstvo. Dr. Tavčar — klerikalec. Tega bi si pač nikdar niti Tavčar sam ne mislil — da postane še kedaj klerikalec. In vendar je postal! Zdaj, ko razven \Yolfa nihče več zanj ne mara, se je oklenil siromak dveh pravoslavnih Srbov, ki sta prišla iz Dalmacije. Dalmatinski Srbi imajo tudi klerikalce in liberalce; pri volitvah so oboji postavili svoje kandidate, in zmagala sta oba klerikalca, katera je pripori <'il pravoslavni škof. Ta dva moža sta Kvekič in Vujatovic. Teh dveh klerikalcev se je torej oklenil Tavčar, samo zato ker sovražita Hrvate in katoliško c erkev Pred par meseci je podpisal Tavčar v hrv.-slov. klubu program, ki zahteva za Hrvate državnih pravic; sedaj se je pa pobratil z dvema Srboma, katerih jedrno opravilo je to, da se borita proti Hrvatom. Tak je dr. Tavčar v vsej svoji goloti in nedoslednosti. In tak človek naj bi se ne gnjusil vsakemu poštenjaku? — Spoznali so ga zdaj tudi Hrvati, in znan hrvatski list ga jc krstil s primernim naslovom: W o 1 f štev. 2. Srbska kraljica Draga je rnenadoma prav žalostno zaslovela po celi Evropi. Že nad eno leto so govorili, da bode v kratkem osrečila svojega moža s sinčkom ali vsaj hčerjo. V začetku maja se je pa prav gotovo pričakoval ta vesel dogodek. Z dežele so poslali kraljici že okoP 20 zibelk; mesto ji je poslalo srebrno zibel za novorojenčka. A glej noereče! Kraljica ni dobila ne sina ne hčere, pač pa so ji zdravniki povedali, da ji ni treba prav nič upati, da bi kdaj rodila kralju prestolonaslednika. To je bil hud udarec za kralja. Govorilo in pisalo se je, da je hotela kraljica svojega moža preslepiti in da mu je hotela podtakniti tujega otroka. A na tej govorici menda ne bo veliko resnice. — Pač pa je ta dogodek zelo resen m odločilen za srbsko kraljestvo. Kralj nima nobenega sorodnika, ki bi mu mogel nasledovati. — Nekateri listi so že pisali, da utegne priti na srbski prestol vojvoda Leuchtenberg Jurij Romanovski, neki ruski velikaš, ki ima za ženo hčerko črnogorskega kneza ; drugi zopet namigavajo na 22 letnega Mirka, druzega sina črnogorskega kneza. Narod srbski bi pa najrajši vsprejel Karagjor- gjevida, ki ima v resnici največ pravice do srbskega prestola. Nemiri na Španskem. Pretekle dni so se vršile na Španskem volitve v državni zbor. Večinoma izvoljenih je liberalcev, namreč 230, drugim strankam jih pripada 180. Za časa volitev so se vršili grozni nemiri, zlasti v Barceloni. Tam je 4000 oseb napadlo policijsko palačo, jo oropalo in vse papirje sežgalo, llazdejali so ob cestni žcicznici vse postaje in davčne urade. Volivnega k' misarja je nekdo zabodel. Umorjenih in ranjenih je bilo več oseb. Uporniki so se obupno postavili vojakom v bran. liurl se še vedno junaško držijo. Zadnje tedne se jim je pridružilo zopet 2500 francoskih, nemških iri nizozemskih prostovoljcev. V večjih in manjših četah je zbranih sedaj še do 20.000 oboroženih Burov. Najbolj občuduje svet še vedno generala De-vveta, ki je zopet prekoračil reko Oranje in udri v kapsko kolonijo. Angleži si ne vedo pomagati drugače, in zato so segli po najbolj umazanem in naj-podlejšem sredstvu, da bi uničili žilavi burski rod. Naščuvali so sosednje zamorske rodove, divje črnce, da ropajo in požigajo sedaj burske vasi ter morijo žene in otroke. Če so imeli Angleži doslej še kakega prijatelja, jim ga je moralo to sramotno dejanje gotovo za vselej odtujiti. In vendar se evropske države ne ganejo! — Navzlic vsemu pa Buri nočejo odložiti orožja. Pri Devvetsdorfu so izgubili v nekem boju Angleži 61 mož; bližu Pretorije pa so bili prav pošteno premagani: Buri so vjeli 600 Angležev. 49 jo bilo ubitih in 149 ranjenih. In najno vejša vest se glasi: Armado generala Dikson so na padli Buri pod Delareyevim vodstvom. Po vročem boju so se Buri sicer umaknili toda angleške izgube bo zelo velike, ker imajo 174 ubitih in ranjenih. Pad 1 i so 4 častniki. To ni v teh razmerah za Angleže nobena malenkost. Zato Bilijo vedno na to, da bi se vendar že končala vojna. Lord Kitschener je namreč pri volji, da bi se dala Burom popolna notranja samostojnost, angleška vlada pa ne dovoli. Morda bo pa še rada dovolila, ko bo namreč — morala. Na Kitajskem bode sčasoma vendarle zavladal mir. Sicer se še na več krajih pokažejo roparske kitajske čete, a tudi te ne bodo več dolgo vznemirjale »solnčnega« cesarstva. Vlada kitajska jc sicer privolila, da plača vso vojno odškodnino, kakor jo zahtevajo države, in sicer v tridesetih letih. — Poveljnik evropskih čet grof "VValdersee misli menda oditi že prve dni junija s Kitajskega. Seveda ostanejo še vedno večje posadke evropske v Pekinu in obmorskih mestih, da bi v slučaju kakega upora branile zastopnike svojih držav. Avstralija je dobila svoj zvezni državni zbor. Dnč 9. maja je otvoril angleški prestolonaslednik vojvoda Cornvvallski prvi avstralski parlament. V celi Avstraliji je šest držav, vsaka država pošlje v »senat" po šest članov, v poslansko zbornico pa razmerno po številu prebivalstva; poslancev je vseh 75. Ob otvoritvi so prisegli vsi zvestobo angleškemu kralju. To je obenem tudi znamenje, da bode delal avstralski parlament tako, kakor bodo ukazali v Londonu. Drobtinice. Knez Nikola črnogorski in katoliki Knez Nikola je dovolil nadškofu barskemu, Simonu Milinovicu da more na Cetinju sezidati katoliško cerkev s stanom za duhovnika. Biskup Strossmaver je za katoliško cerkev v Cetinju daroval 10.000 kron. Samomor Brescijev. Morilec laškega kralja Umberta se je v jetnišnici San Stefano sam usmrtil. Odkar je bil prepeljan v to jetnišnico, se je zelo čudno obnašal. Večkrat je Bresci hotel govoriti, a ko so mu govorjenje vsakokrat prepovedali, dejal je, da njegov konec ni več daleč. Pred kratkim je Bresci napadel paznika ter je tako divjal, da je moral dobiti prisilni jopič. V zadnjih dneh sc jc njegovo obnašanje popolnoma spremenilo, govoril ni nič. ampak samo premišljeval. Naposled sc je obesil. Zadrgnil si je vrat s hlačami. Ko so Brescija dobili, bilo je truplo še gorko. Ženin glavni dobitek. Nek zdravnik v Nevv Vorku je priredil posebne vrste loterijo. Izdal je 15000 srečk. Vsaka velja jeden funt šterling. Pri tej loteriji je samo jeden dobitek, namreč g. doktor sam. Tista, ki zadene glavni dobitek, bode g. doktorjeva žena, ako ne bo imela na hrbtu preko 30 let. Novodobni otroci. V Krohsdorfu se je obesil 161ctni Jožef Panis, ker mu sestra ni dala — kruha s surovim maslom. Milijonarja pojedli. Nemškega milijonarja Mer-ckerja in njegovega privatnega tajnika Ca roso so vjeli, pobili in pojedli kanibali (ljudožrci) na otoku New Britain. Mercke je namreč popotoval na svoji ladiji okrog sveta in najbolj so ga zanimali divjaki. Na otok Ne\v Britain se je bil izkrcal in ker so ga zanimale šege in navade tamošnjega ljudstva, sta se oddaljila s tajnikom predaleč v sredino otoka. Ujela ju je tolpa domačinov in pojedla. Nemški cesar jc takoj ukazal, da naj odpluje ena bojna ladija iz kitajskega vodovja tja na otok, pa da naj sc maščuje nad smrtjo nemškega milijonarja Merckeja. Proč od prostozidarstva. Neki španski list javlja, da se je Anton Pirot Percanon, urednik nekaterih brezverskih časopisov in državni odvetnik španskih sodišč, svečano odrekel svoji zmoti pred svečenikom Molfonom in pred tremi drugimi svedoki določil naj se ta njegov čin obelodani. Izjavil je, da hoče odslej živeti in umreti kot udani in pokorni sin sv. matere katoliške cerkve. Določil je konečno, naj se sežgo njegovi spisi in naprosijo oni, ki jih imajo v rokah, da jih na korist njegove duše iz-roče ognju. Odkod žeja po zlatu? ((>or.-ka pravljica.) l.ovro. Piod davnim časom se je na visokih planinah med sivimi skalnimi stenami in mogočnimi gorskimi velikani valovilo čudovito jezero. Kadar so se goste megle vlačile nad pusto divjino ter zastirale modri nebesni sved. tedaj je bila njegova voda videti črna. Kadar pa so zatrepetali in se lomili v njegovih val-čkih solnčni žarki, tedaj je zasijal iz jezerske glo-bočine zktorumen blišč; prodiral je zmagovalno mračno valovjo ter obseval od spodaj vodno gladino, da je bilo videti, kakor bi iz globečine svetilo drugo Bonce. Ta zlatorumeni blišč je prihajal od drobnega peska, ki je kot zlata zrnca pok'i val jezersko globino. Ni pa samo preseval na vodno površino, dajal je vrhutega vodi čudovito nevidno lastnost Požirek vode iz onega jezera je kot najboljši gorski vrelec pogasil najbolj pekočo žejo, ki muči ustnice, Ho in celo telo; obenem pa jc vžgal v srcu in v možganih nenasiten ogenj, silno hrepenenje, strasten p h!cp po zlatu, po zlatih zrncih, ki so ležala raztresena po dnu jezera. To hrepenenje, ta nova žeja je tako narastla, da je prevzela vsrga človeka ter zamorila v njim vsa druga čuvstva. Kdo je neki natresel zlatorumcnega peska v jezersko globino ter tako zastrupil prozorno, jasno tekočino? Brez dvoma zloben duh, hoteč pogubiti človeštvo. Vedel je, da bo z že,o po zlatu prišlo nadenj neznesno gorje. Kdo je skril jezero in njegovo zlato dno tako visoko med samotne skalinc ? Gotovo dobrotljivi Ilog. ki je svoje varovance na zemlji hotel obvarovati žalostne bodočnosti in želel preprečili, da nc pride kdo k pogubonosnim jezerskim bregovom in nc pije iz bliščečih valov skrivnostnega jezera. Božja modrost je tudi odredila, da se jezerska voda ni odtekala med človeška bivališča, temveč se poizgubljala po skritem rovu v podzemske prostore, v vijugaste zahodnjake spodnjega sveta, kjer gospodarijo gorski duhovi, palčki in škrateljni. Ti so žc vsi pili od začarane pijače, zato medlč najhujše žeje po zlafu ter se trapijo noč in dan, da bi pobrali redko sejano rumeno kovino izmed kamenja in si jo nakopičili v lastnem domovju. Toda navzlic skrbnim naredbam dobrotljive Previdnosti so nekega dne skrito jezero ugledalo človeške oči. Kmetski mladenič se napoti v gorovje iskat izgubljenih ovac. Tu pride do samotne kotline, do skrivnostnega jezera med sivimi skalnimi stenami in mogočnimi gorskimi velikani. Se nikoli ni slišal, da bi ondi bilo jezero. Zato se začuden skloni nad bliščečo gladino ter opazuje in Btrmi v rumeni blišč jezerskega dna; ni si znal razložiti, odkod ona svetloba. Pa kmalu obrne pogled drugam, kajti za ovce mu je vendarle več, kakor za skrivni ketiček, ki tra je nevedomk iztaknil. Ker izgubljenih živali nikjer ne opazi, hoče že oditi. Tu mu pride na misel, da bi pil iz jezera. Iloja po samotnih divjinah, koder je pripekalo vroče solnce, jo bila naporna; pot ga je užejala. In morebiti no pride kmalu zopet do vode. Nisloni se na kolena in komolce ter se prav pošteno nasrka hladne vodi, e. Nit") sc zravna pokonci ter čuti svojo žejo ugašeno, toda ob enem začuti, kako mu vnema srce neka druga žeja, pekoča žeja po zlatu, živo hrepenenje po zlatem pesku na dnu tega čudovitega jezera. Dvoje oči, drugačnih kot poprej, dvoje široko zevajočih, žarečih, pohlepnih oči je zdaj zrlo, blodilo no več za izgubljenimi ovcami, marveč za mamljivim bliščem v jezerski globini. Dolgo časa poželjivo strmi in zija v vodo, potem si zaviše rokava ter začne broditi in iztezati roke po zapeljivi tekočini; toda zaman, naj seže še tako daleč, doseči ne more ničesar — oni mikalni blišč je prihajal iz nedosežnega brezna. Cele ure je stal mladenič ob bregu in bulil v valove. Nemirno, burno mu je tolklo srce, razburkano od dosedaj neznanega hrepenenja. Kar ni se mogel ločiti od vabečega kraja Nazadnje sc šiloma vzdrami in odbeži proti domu. Toda pustil je ondi svoje srce. Mir, ki je prej vladal v njegovih prsih, je izginil. Mladenič, dotlej neskrben in vesel, postane zamišljen, jame tuhtati in si beliti glavo, odkod oni blišč in kako bi si ga prisvojil. Ta misel mu je neprenehoma polnila dušo ter vse drugo potisnila v ozadje. Delo pri starših na domaČem posestvu mu začne mrzeti; pozabil je na petje, pozabil na nevesto, ki so mu jo odbrali skrbni roditelji; blaga deklica, ki mu je bila odkritosrčno vdana, ni mogla umeti njegovega obnašanja, zato jo je to hudo bolelo. Skrivnosti svoje mladenič ne izda nikomur. Na-lihem dela priprave, da gre in vzdigne vsaj nekaj bogatega zaklada. Splete si tenko, dolgo vrv ter jo ob bližnji poti na planine vzame s seboj. Ondi jo pritrdi na leseno vedro, ki se v planinskih kočah rabi za mleko ali sir, ter oboje vleče k zapuščenemu jezeru. Tam zivihti posodo ter jo vrže daleč od brega v vodo, da kaplje zaprše na vše strani, se zapeni gladina, vedro pa se takoj napolni z vodo in potopi, lltro odvija mladenič v svojih rokah vrvico, spuščajoč posodo na dno. Toda dasi je bila vrvica dolga skoro st> sežnjev, vedro vendarle ne pride do dna. Ž tlosten ga mora potegniti nazaj. Zastonj je bil trud. Zlatorumenega peska ni dobil niti zrnca. Videl se je tako blizu, a je vendar ležal v nedosežni globini . . Upehan in razburjen se zopet napije goljufive tekočine. Žito ga Se huje, še silneje muči žeja po zlatu. Gian od silnega hrepenenja obkrožuje celo kotlino ; z velikim začudenjem zipaz', da jezero nima nobenega vidnega odtoka. Vanj so od več strani tekli studenci, vun ni tekel nobeden. Kam je prešla vsa voda? Teženje po stvari, na videz nedosegljivi, je poostrilo čute preprostega planinca. Pazno motri široko skalno steno, ki je mejila jezero proti niže ležečim planinam. Na eni strani je ta močni nasip tvoril del obrežja, na drugi pa se je končal z golo steno, katero je moral popotnik, gredoč proti vrhu, obkrožiti. Kaj, če bi bila — pride mladeniču na misel — na vznožju te stene, kjer se kažejo prve redke travnate rušnje, kakšna jama, iz katere bi se odt;kala jezerska voda in _kjer bi so brez dvoma dobilo onega zlatega peska! Komaj se te misli zave, že hiti navzdol; pri-šedši na spodnji rob imenovane stene, zavije ob njenem vznožju, oči neprestano upirajoč v sivo skalovje. Tu nehote vzklikne; zapazil je dve štrlini, ki sta se kot velikanska stebra privijali na ogromno steno, in med njima mračno odprtino. Sicer ni tekel iz nje noben potok, tudi ni bilo na tleh sledu o kakšnem zlatorumenem pesku, toda videlo se je, kakor bi vodila globoko v notranjo goro. Iskalec zaklada se ne pomišlja dosti, hitro so splazi v polagoma navzgor držečo votlino. Dokler je padala vanjo dnevna svetloba, je lehko brzo hitel naprej; pozneje je jela skrivnostni prostor polniti popolna tema, zato je pot postala težavna in nevarna. Moral je z rokami tipati okrog sebe, da je mogel naprej. Nenadoma votline zmanjka; obenem pa zasliši mladenič čudno, zamolklo bobnenje. Trepetajoč po vsem telesu, pritisne uho na kamenje . . . brez dvoma se je čulo šumenje vode; morala je od drugo strani udarjati na steno — čisto blizu! Morebiti je ondi tekla v nepoznane prepade jezerska voda, ločena z nekoliko mrzlimi kamni od njegovega vročega srca! In gotovo je nesla seboj zlata zrnea! V neumorno delujočem duhu samotnega prisluškovalca hkratu dozori drzen naklep. Za danes zapusti jamo, drugo jutro pa se nemudoma vrne z lučjo in potrebnim orodjem. Prebiti mora steno. Naslednji dan je že zarana zopet na mestu. S težkim kladivom prične dolbsti kamen, kjer se je najbolj razločno čulo bobnenje. Namerjal je narediti luknjo, da bi skozi njo tekla jezerska voda v jamo in odtod na beli dan ter ondi puščala zlati pesek, ki ga brez dvoma nosi seboj. Pridno dela. da se iskre krešejo in drobci odletavajo po mračni jami. Vedno silneje udriha po trdem kamnu, debele potne srage mu polzijo po licih v brado in kapajo na peščena tla. Ure in ure že dela mladenič brez počitka v podzemskem rovu. Vedno globlja je dol-bina pod njegovimi udarci. Skala ne more več kljubovati težkemu kladivu. Že se kažejo zevajoče razpuke po vsej steni. Kar priaol-zijo vun svetle kapljice; bliščale so v prav lakih zlatih bai vah kot zgoraj visoko nad jamo jezerski valčki. Mladenič zavrnka od veselja. Toda isti trenutek se z groznim pokom razpoči skala in velikanski vodni naval se s kamenjem vred udere med groznim bobnenjem in hreščanjem v jamo in drvi divje vunkaj na prosto. V zlatobarvanih valovih novega potoka je plavalo škrlatnordeče, otolčeno truplo mladeničevo. Razburkano valovje ga je zgrabilo, metalo ob skale in nazadnje prineslo vunkaj iz jame. Šele na bližnji ravnini, čez katero si je poiskal pot, se umiri novi potok; šele tam dobi časa, da odloži, kar je prinesel s seboj: mrtvega mladeniča, njegovo orodje in polagoma tudi — zlati pesek iz. nedosežne globine ču dovitega jezera. Mirno se ovija, ljubko žubori in hiti dalje, kakor bi >e ne bilo nič posebnega zgodilo. Zgoraj med sivimi stenami in mogočnimi velikani pa jezerska gladina pada in pada in nazadnje čisto izgine; ostal je le temen, zevajoč lijak. Sovaščani so zagrebli truplo nesrečnega mlad«, niča. Jadikovali so nad njegovo žalostno usodo; niso vedeli, da nje in ves ostali človeški rod čaka enaka nesreča. Kakor jo njega gnala v pogubo ne-ugasna žeja po zlatu, tako bo upropastila za njim še brez števila drugih. Voda iz pogubonosnega jezera so z laj m več odtekala v podzemske prostore, kjer gospodarijo gorski duhovi, palčki in škrateljni; pomešala seje polagoma v vse studence, potoke in reke ter prišla končno tudi v morje. Kot hlap s: dviga v sinje višave ter pada odtam kot dež po vsej zemlji lu ž njo gre žeja po /,'atu po vsem h vetu. Sedaj kraljuje že skoro v v e< h srcih, ki bijejo na zemlji v prsih človeških in sle|» mu pohlepu za zlatim bliščem žrtvujejo vse drugo: ljubezen in sovraštvo, čast in sv bodo, napuh in krepost. Sto in sto ljudi lile-pečih po zlatu, |> koplje valovje življenja, in vendar jih ostaj.t zo pet sto in sto, ki jih žene, kakor pravi pa-ganski pe;snik — »zlata prokleta žeja.« Črnogorski knez Nikola l. Veličastna manifestacija katoliške zavesti. Četudi je na Francoskem mnogo zla, č<|>rav je Francoska po besedah Bismarka rodila zlo za vso Evropo, jc vendar na Francoskem toliko dobrega, toliko katoliške zavesti, kakor v nobeni drugi deželi ne. Ako bi ne bilo Francije, bi bili misijoni v daljnem orijentu in v najdivjejših krajih sveta znani le po imenu a ne po vspehih ; tako pa so živa in trajna priča življenja in kreposti apostolske. In ka toliška cerkev prevladuje [po 'francoskih misijonih t-i k o v moralnem kakor v materijalrjem oziru z vepehom vse misijone drugih držav. Ta tudi v domovini francoski se pokazuje vkljub vsem težavam katoliško življenje in živa vera, kakor le redko v kaki drugi katoliški deželi. To se je pokazalo zlasti za ietkom maja v Lurdu. O veliki noči so imeli francoski prostozidarji dve glavni skupščini, eno v Parizu, eno v Algiru. Namen jim je bil dogovoriti se, kako bi čim preje ■l /.ikoni uničili katoliške organizacije v Francoski in pretrgali konkordat med sv. Stolico in Francijo. Začetkom maja pa je ves francoski narod protestiral proti temu z romanjem v Lurd. Še nikdar bc na enem kraju v tako kratkem času ni /.bralo toliko naroda francoskega, kakor to pot v Lurdu. 70.000 samih moških iz vseh pokrajin prostrane Francoske se je sešlo v Lurdu, da pokažejo svojo živo vero in ljubezen do Jezusa Kristusa in njegove matere preblažene Device M irije, da se ojačijo v vt ii, v borbi za slobodo cerkve v domovini. Ta dogodek so skoro vsi liberalni francoski časniki zamolčali, nekateri pa zopet porogljivo iztirijo klerikalizem, kateri naj bi bil vse to uprizoril. \'o priznavajo pa s tem, kako velika moč j( v katoliški cerkvi, a žekrep kejša živa vera v srcih katoličanov. Eden francoskih škofov je povodom napadov na romanje lepo rekel: »Vi nas zasramu- jete, a mi smo bolj hrabri; vi nas cepite, a mi Brno složneji; vi nam trgate vero in ljubezen iz srca, a naše srce je v Lurdu in v Rimu«. Pa res, kako živa vera se je pokazala v srcih toliko tisoč francoskih katoličanov! Samo v enem dnevu prispelo je v Lurd 60 posebnih vlakov s tisoči in tisoči božjepotnikov. Na širokem polju, kjer so so razvrstile poedine skupine iz raznih krajev, razvilo se je tisoč zastav, in pod vsako zastavo zastopniki iz posameznih pokrajin francoskih. Ta silna in impozantna procesija jo krene proti votlini, a njen kras in sijaj so bili naj-odličnejši sinovi Francoske. Sam admiral in senator Cuverville in general Jacques in dva zastopnika kamore so nosili nebo. Dvanajst škofov in nadškofov je prisostvovalo procesiji. General Charette, mož impozantne postave, . je v sijaju svoje uniforme načeloval in nadziral procesijo. Med zastavami najmarkantnejša pa je bila ona iz Pekina, katero je minulega leta z žrtvijo svojega lastnega življenja rešil visoki pomorski častnik Heory. Ko se je pokazala ta zastava, je nastalo nepopisno navdušenje ; iz 70.000 grl ne čuješ drugega nego »slava". Po procesiji je bil govor, v katerem je P. Bruno pozval božjepotnike, naj vstrajajo v svojih sklepih in v borbi za svobodo cerkve. A na vprašanje, ali je v srcih vseh trdna vera, je zaorilo iz 70.000 grl »čredo (vtrujem !)« In ta »čredo" je odmeval po hribih in dolinah, tisoč zastav pa se je poklonilo Gospodu, pripognivši se do tal. Tako je francoski narod s to lepo manifestacijo pokazal svojo živo vero. Katoliški Slovenci, učite se od Francozov! Cim bolj med vami dviga svo-, jo glavo strupena kača brezverskega liberalizma, tem odločnejše se zbirajte pod zastavo živega verskega prepričanja. In kadarkoli se pokaže ugodna prilika, dajte po zgledu Francozov neustrašeno duška temu svojemu prepričanju! Črnogorska kneginja Milena. Slovenski noviCar. Nova lumparija naših liberalcev. Komaj je pre teklo par tednov, kar so naši liberalci uprizorili s pomočjo najbolj zagrizenih naših nasprotnikov Vsenemcev izdajalski napad na dr. Ivana Šusteršiča, že se nam poroča z Dunaja novo izdajalstvo. — Bohinjska občine se namreč že več časa prizadevajo, da bi od države (verskega zaklada) kupile nekaj planin, katere za razvoj svoje živinoreje potrebujejo tako kakor riba vgde. In res se jim je po posredovanju naših vrlih poslancev že obljubilo, da se nekoliko polajšajo kri-viee, ki se gode bohinjskim kmetom glede planin. Določilo se je, da se jim planine, kjer imajo že pašno pravico, prodado v last. \sak prijatelj našega kmeta bi moral biti vesel, ako se kaj takega doseže. Ne pa naši liberalci! Našuntali so vsencmSkega liberalca dr. Seli al ka, istega, ki je zadnjič napadel dr. Susteršiča, da je stavil interpelacijo na poljedelskega ministra in zahteval, da se mora brž razdreti kupčija, po kateri se prodaja bohinjskim kmetom nekaj planili v last. In č u j t o kmetje, kako jc ta prijatelj dr. Tavčarja in drugih slovenskih liberalnih poslancev podprl svojo interpelacijo! Rekel je, da je to za gozd škodljivo, da je cena prenizka, da je ta kupčija samo ministrov dar klerikalni stranki! — Očividno je, da je bil ta mož nahujskan od slovenskih liberalcev. Ali ni to izdajalstvo? Alijc mogoče še kaj gršega,kotje zveza slovenski liberalcev z zakletim Nemcem v ta namen, da scjemlje rodna zemlja slovenskemu kmetu? — Ne, bolj globoko naši liberalci niso mogli več pasti! Ali je še kje kakšen kmet, kateremu bi ta dogodek ne odprl oči, kateri bi iz dna duše nc za-klioal: loj, s takimi ljudmi nobene zveze, nobene skupnosti! Baron Riejer o dr. Šusteršičevi aferi. Najodlič-nejši slovanski rodoljubi se oglašajo in vsi stojijo na strani dr. Susteršiča. Posebno pomenljiva je izjava častitljivega starčka, največjega živečega češkega rodoljuba barona dr. Kiegerja. Kakor čujemo od odličnega češkega člana g. sposke zbornico, sc je ondi baron llieger zelo trpko izrazil o postopanju dr. Kramar* proti dr. Šusteršiču. Kekel je, da to postopanje ni bilo pravo, in je je ostro obsodil. Nasprotno pa jc izrecno pohvalil nastop d r. D v k a, ki je bil kakor znano, pogumno nastopil v prilog dr. Susteršiča. Mnenje takih mož, kakor baron Kieger, jc pač tisočkrat več vredno, nego mnenje 100 ali več liho ralnih poslancev in kričačev. Shod in občni zbor katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj se je vršil dne 19. maja v Gorjah. Predsedoval je g. V u r n i k , govorili so pa dež. posl. g- A ž m a n , g. dr. La m p e in drž posl. g. Pogačnik, ki je posebno ostro obsodil gonjo proti dr. Šusteršiču. Sprejete so bile soglasno naslednje resolucije: »1) Društvo najradostneje pozdravlja zidanje bohinjske železnice, ker upa da se vsled tega povzdigneta letovišči na Bledu in v Bohinju in da se sploh ves okraj oživi gospodarsko in obrtno. 2.) Društvo glede p .staj in kolodvorov obžaluje, da se ni ostalo pri prvotnem načitu, kar bi bile najbolje, ter prosi, da naj se postaje vsaj tako vrede, da bo na Dobravi postajališče, v Spodnjih Gorjah kolodvor za blago in ljudi (in če ton.'. vs,j postaja za odkladanje blaga , nad rusko vilo p.^ta ja'išče, na Boh. Bili in na Nnnuiu zopet velika ko-bdvora za ljudi in blago. :i) D.uštvo želi in pro»; da se pri zidan,u železnico v delo jemljejo d mači ljudje, kolikor je mogoče, in da se ozira pri p trebi železninc na Kr, po in sploh na gorenjske žebl ar»ke kraje. 4.) D/uštvo olločno zahteva, da se ob nede ljah in praznikih ne bo delalo. — Dne 20. maja je novo izvoljeni odbor soglasno izvolil z» predi dtiikt gospoda Janeza Vurnika. podobarja in posestnika v Radovljici; za I. podredsednika g. Janeza N uka. dekana v R tdovljici; za 2. podpredsednika g deželnega poslanca Janeza Ažmana v Gorjah; za tajnka g. žuj>nika Matija Mraka na Bdi. Beli. — Iz društvene bDgajne se za tekočo leto izplačajo n i>t j ne podpore: Za škofove š dske zavode 100 K ; Ciril Metodovi družbi .SO K; akademičnemu društvu "Danic'« na Dunaju 20 K. Državnemu poslancu g Jot-Pogačniku izreka odbor soglasno zdivtlo za njegov trud, katerega ima za radovljiški okraj. d.i se vprašanje glede bodočih postaj bohinjske železnic: reši v blagor celega okraja. Občni zbor »Go3podarske zveze« se jc višd dnč 2*. maja v »Katol. domu« v Ljubljani ob lepi vde-ležbi odličnih kmetovalcev naše dežele. Predsednik dr. Lan Šusteršič je podal kratek pregled društvenega delovanja ter vzpodbujal zaupnike k agitaciji, ude pa k vztrajnosti. Ni to so poročali po vrsti ravnatelj Jeglič, ki je povedal, da so »'/. ezai vkljub silnim zaprekam krepko razvija, kar kaže nenavaden promet dveh in pol milijona kron; na to revizor g. Pele, g. Aleš Bergant, in naposled važna razprava g. dr. Kreka o vstano-vitvi lesne zadrugo, ki bi posredovala pri prodaji lesa. Izvoljen je b,l pripravljalni odbor, ki bo proučaval vstanovitev lesne zadruge. — V dopolnilni odbor »Gospodarske zveze« so bili zopet izvoljeni stari odborniki. -— Določilo se je tudi, da bota v tekočem letu dva eocijalna kurza, in siocr eden v poletnem času, drugi pa decembra meseca. Birmancev je doscdaj bilo: v Ljubljani '014, v litijski dekaniji 10%, v vrhniški dekaniji lHil. — Sedaj se vrši birmovanje v šmarijski, nato v ribniški dekaniji. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v ursulinskem samostanu s. Brigita O r a ž o n , izvrstna učiteljica. — V Tinjah pri Slov. Bistrici jo umrl župnik Franc D r d 1 e z, v Poljčanah župnik M1 a s k o, v Vogrčah ol> Pliberku župnik Jožef T a v 6 i č, v G ircnji Pol-skavi župnik A B o r b e č n i k. Naj v miru počivajo! Umrl jo v Zagrebu supcrior konventa usmiljenih sest »r, č. g. monsignor dr. Andrija J a g a t i č. Pokojnik je bil delaven krvatski rodoljub ter si je za hrvatski narod pridobil mnogih zaslug. Neumorno Bt> jo trudil, da s: je prvi hrvatski katoliški shod tako sijajno izvršil, ter se je udeležil tudi drugega slovenskega katoliškega shoda. Dr Andrija Jagatič j«; bil iskren prijatelj našega gospoda knezr škofa. — Svetila plemenitemu možu večna luč! Izvrševalni odbor drugega slovenskega katoliškega shoda in »Slovenske krščansko sccijalne zveze« sta bila ob njegovem pogrebu zastopana. Nova ftra. Ekspozitura v H bnem, okraj radov Ijiški, j ) postali samostojna lira. M nister za bogo-čast e in nauk je dal državno dovoljenje. Prva dva salezijanska novomaSnika-rojaka, ki častno pričneta vrsto slovenskih salezijanskih maš-nikov Č. g. Frančišek Povše bode pel svojo prvo novo mašo v svojem rojstnem kraju v Mokronogu na Dolenjskem, dne 9. junija t. 1.; č. g. Janez M. '/amjrn, doma iz Mengša, pa je vsled željo njegovih višjih imel svojo prvo novo mašo na t hem 2. junija, slovesno pa 3. junija t. 1. v salezijanski cerkvi v Pe-nango pri mestu Aleksandrija ne daleč o Turina na Liskem. lladostno čestitamo č. g. novomašnikoma in starišem njunim. V apaenicl zasulo in zadušilo je dne 31. majnika ob 11. uri na B,hinjski Beli 34'etnega posestnika Janeza Kunčiča. Ob času nesreče bila sta dva delavca in ena delavka v apnenci, iz katere je bilo malone že vse apno izpravljeno. Ko so je začel nad njimi obod, narejen iz prsti, podirati, zbežala sta dva srečno na presto. J. Kunčič ni mogel več najti izhoda. — Vaščani so takoj prihiteli na pomoč. A preteklo je nad čart ure, preden so prikopali do ponesrečenega. Kakor hitro so oprostili glavo, podelil mu je navzočni župnik pogojno sv. poslednje olje. Z zgradbo škofovih zavodo* v Št. Vidu so pričeli dno 2!. maja. Med slovesnim zvonenji m in streljanjem se je v prisotnosti domače duhovščine, obč. zastopnikov, stavbenega vodstva in nebrojno občinstva izvršil prvi ubod. G. župnik Malovh je imel tem po vodom primeren nagovor. Nivo zastavo si je omislila Marijina družba na Golu. Dno 19. t. m. jo je ob udeležbi Marijinih družb n Vipave, Planino in Črnega Vrha slovesno blago slovit g. kanonik dr. A. Karlin iz Ljubljane. Kreditna in gospodarski zadruga se je osnovala pri shodu, ki ga jo sklicalo katol. pol. društvo za Dolenjsko na Toplicah pri Novem mestu. Najnovejši možnarjl za streljanje proti toči. — G. Ivan Rcbek v Celji je izum;l možnar, ki preBega vse dosedanje po konstrukciji in vrlini. Z novim mož-narjem lahko strelja brez veake nevarščine kakor s puško, vkljub temu pa je pok močnejši nego pri sejanjih možnarjib. G. Rebek je tudi že vložil prošnjo za patent; sprejema in izvršuje vsa naročila že sedaj. Krščanski socijalci na Šmarno goro! Odbor «Slov. kršč. soc. zveze« priredi izlet na Šmarno goro, ki bode 16. junija, in h kateremu se va bijo vsa bratska društva v Ljubljani in okolici ter vsi somišljeniki in vsa somišljenice s svojimi rodo-vinami. Ob 10. uri dopolne dne 16. junija bode na Šmarni gori sveta maša s cerkvenim govorom gosp. dr. Kreka, nato litanije, potem sc pa prične ob 1 uri popoludne na planinici ljudska veselica z raznimi zabavami. Preskrbljeno bode dobro za zabavo starih in mladih izletnikov, pa tudi za zabavo njihovih otrok. Brod čez Ljubljanico pri Bevkah. Posestnik Jan. Keržmanc je dobil dovoljenje, da smo v Bevkah pri Vrhniki prevažati ljudi čez Ljubljanico proti voznini štiri vin za osebo. Samomor. Dne 10 maja se je neki Jan. Stolfa iz Volčigrada pri Komnu na Krasu vrgel pod brzo-vlak pri nabrežinski postaji. Strojevodja ga je prepozno zapazil in vlak sc je šele vstavil, ko je ic mož bil spodaj. Stroj mu je odrezal glavo, eno roko in obe nogi. Na klobuku je bil prilepljen listek in na listku je bilo zapisano: Janez Štolla se rad povozi. — Volčigrad. Tomišelj pri Ljubljani postane samostojna župnija. Tako sc izpolni vroča želja občin Tomišelj in Virblene. Vse se vesoli, da vendar enkrat pride do tega, samo par čudakov hoče imeti svojo voljo. Kako je že rigal tisti osel, ki ni hotel v Noetovo barko in je moral potem zanjo plavati? Kričal jc: „Cc nečem, pa nečem!" Iz Davče sc nam piše, da so dnč 21. maja vozili veliki oltar naše ljube Goipč presv. Srca, umetno izdelan iz marmorja. Vozilo ga je s kolodvora škofjeloškega 35 konj na 22 vozeh do Zdiloga, odtod naprej v Davčo pa 100 volov. Take vožnje selška dolina še ni videla! Od sv. Barbare v Slov. Goricah se nam piše, da so na Filip ivo nedeljo dne 5. maja šentlcnartski dekan Jožef Jurčič blagoslovili dva nova oltarja; prvi je dar pokojnega župnika Blaža Trunka, drugi pa zakoncev sosednje šentpeterske župnije Franca in Katarine Frae. Bog jim tisočkrat povrni! Redka starost. Stoletnico svojega rojstva praznuje 24. t. m. na Bregu pri Konjicah gospa Marija K 1 i n c. — Na B 1 o d u pa ži\e štirje bratje, katerih eden je star 76 let, drugi 82, tretji 85, četrti 90 let. Vsi štirje so še krepki. Požari. Dne 20. majnika je bil v Gorenji v a s i v poljanski dolini na Gorenjskem velikansk požar. Vnelo se je v Horvatovem hlevu in v teku dobre ure je bila vsa Gorenja vas v ognju. Vsi zbegani ljudje in ker jih je bilo veliko z doma, niso mogli nič druzega rešiti, kot golo življenje. Vse zgorele živine je okrog 25. Zgorelo je 30 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Škoda je cenjena na 120.000 K, zavarovalnina pa znaša samo 35.000 K. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Poljan, Škofje Loke, Stare Loke in Žirov. Trudapolnemu naporu vseh gasilnih društev, orožništva in drugih ljudi se je po srečilo ogenj omejiti. Zato prisrčna zahvala vsem tistim, ki so prihiteli na pomoč! Ponesrečenci se priporočajo dobrosrčnim ljudem v podporo! Dosedaj je presv. cesar darovol 2000 K, kranjski dež. odbor 3000 K, vlada 10.000 K. »Slovenec" jako pridno nabira darove, dež. prefscdništvo pa je izdalo poseben poziv za nabiranje darov. — Dne 30. maja je Za Drago, župnije Križe pri .letičarju j>ogorela liiSa. isti dan je v II o t e m a ž a h šenčurškc župnije treščilo in je pogorela ena hiša in tudi nekaj živine. — Dne 23. maja je začelo goreti v Le šah pri posestniku Svabu, pa se je posrečilo ogeni zadušiti — V Dobrunji pod Ljubljano je zadnji čas kar petkrat zapored začelo goreti; prve štirikrat se je posreči o pogasiti, petič pa je posestnikom Jernejcu, L»nartu in Viščeku pc gorelo skupaj osem poslopij. — Dne 24. maja okoli poldne je začelo goreti pri Mstiju Duhu , posestniku v Cirji pri Kaki. Zgorelo je poslopje. ..Zaročenca"', sloveči, v krščanskem duhu pisani in v skoraj vse izobražene jezike prestavljeni italijanski roman pesnika Aleks. Manzonija, katerega je prinašal „Slovenec" v podlistku, je izšel v posebni knjigi. Povest to priporočamo zlasti nekoliko bolj izobraženim bravcem. Knjiga broširana stane v katoliški Bukvami" v Ljubljani 2 kroni, po pošti 20 h več Drobtinice, 31. letnik, so se ravnokar jele razpošiljati. Založila jih je, kakor zadnja leta vedno „Katoliška družba" v Ljubljani. Mej drugimi sestavki opisuje v letošnjem letniku rimski romar Serafin vse, kar so naši slovenski romarji na potu v Rim in nazaj znamenitega videli in doživeli. Zato smo prepričani, da bode marsikdo, ki se je lani udeležil rimskega romanja, segel po »Drobtinicah", da si zopet oživi v spominu prelepe dneve, ki jih je lani o tem času doživel. Prinašajo pa »Drobtinice1' mimo raznih pesmic in poučnih člankov o svetem letu, o Slomšku, životopisa dveh znamenitih — za „Katoliško družbo" prav posebno zaslužnih mož : prošta dr. Jarca in kanonika dr. Lampeta. Člani »Katoliške družbe" dobč knjigo seveda zastonj kot društveni dar. Vendar prosimo, naj bi se tisti, ki bi jc ne dobili na dom, potrudili zanjo v Katoliški dom (Turjaški trg št. i v Ljubljani). Ker novi hišnik še ne pozna vseh društvenikov, bi se utegnilo primeriti, da bi enega ali drugega prezrl. Vsem drugim Slovencem pa zlasti lanskim rimskim romarjem, toplo priporočamo knjižico. Dobi se v Katoliškem domu pri hišniku ali pa v Katoliški Bukvami. Mehko vezan izvod stane 1 krono, broširana pa 90 vin. Slovenci, sezite hitro pa tej knjigi! Dopisi. Ribniški novičar. Prehitro sem zadnjič obljubil, da pridem vsake kvatre na okoli pobirat novice: zdaj me pa daje. Na spomlad toliko dela, pa moram na pot. toda ni drugače, obljuba dolg dela. Skrbi me tudi v tem času kaj dobiti, ko je vse na polju, vsaj berači se ne hvalijo s poletno biro; po zimi jc bilo hentano pripravno, v hišo sem stopil pa sem pol vasi zbrane dobil, k peči sem sedel, grel se in poslušal. Najbolje bode, da si izberem nedelje in praznike za to opravilo in ravno prav, da sc jih jc/Jaj toliko skupaj nateplo. V nedeljo 5. maja dopoldne sem stopil tje v seč, da si vrežem drenovko. potem pa vržem novičarsko torbo čez ramo in hajdi na pni. Kam pa? V Struge sem se najprej namenil, m res jo mislim že zaviti v Ribnici v rgasco", kai m. na Lovšinovcm voglu ozrem še po trgu. kakor 11 -.ti popotnik, ki pride čez goro, od doma jemlje še slovo; tako tudi jaz: ' Popotnik pride na vogal, Slovo jemlje od domaČih tal, Po trgu se oko ozre l.n gasilec nasproti gre. Kaj pa imate, ga vprašam. Na veselico gasil-nega društva gremo k Sv. Gregorju, pojdi v. n.imi! Ta pa bo, si mislim, gori jih pa dobim nekaj skupaj in kaj zvem in mesto v Struge jo vdarimo k Svetemu Gregoriju. — Precej naporna pot tje gori, toda splača sc pa. prekrasen je razgled gori na Ljubljano, na kamniške planine in karavanke, kar se ti pa je žeje nabralo spotoma v grlu, to ti pa blagodejno odplavi izborna dolenjska kapljica, kakoršne ne daje n-ibcna pipa v celi ribniški dolini. Pridemo na vrh in zagledamo vse polno čepic, gasilci pa so brusili čevlje po pesku. rNa pomoč" nam zaori nasproti, jaz sem si pa mislil, saj smo vam prišli na pomoč P'1-Pa ni bila mala reč ta veselica, sam Višnikar i vso ribniško liberalno gardo jo je prišel povzdigovat. Tam v bližini nekega svinjaka se je vtaboril in res ne vem, ali je hotel s tem slemenskim kmetom pokazati, kako je pri rokah, če bi bilo treba kmetu kaj pomagati ali pa je hotel poskusiti, kako bode jeseni, ko ga iz deželne zbornice posadc pod kap. Mojo torbo so precej oduhali. Akoravno ni bila prišita in tudi ne brez dna, so jo vendar precej spoznali za farovško bisago. Fant, spravi jo, sem si mislil, drugače nc zveš dosti, pa še tepen boš, in sum jo porinil pod jopič. Zdaj pa v slavnostne prostore. Kaj hočem pripovedovati? Petje in igra po navadi, toda govor, tega sem željno čakal. Gasilska veselica, govornika dva, oba poznana, to bo navdušenje za požrtvovalno, lepo, bratoljubno, občekoristno delovanje gasilnih društev toda — pri veselicah so priljubljena presenečenja in tu je bilo. Govornika brata, Apnenčarja Anton in Ivan iz Sodražice sta mnenja, da so gasilna društva |c /a to, da sc pobijajo duhovni in povzdigujejo liberalni učitelji, da sc kmetu dopove, kako so duhovni zoper njega, liberalci pa zanj. Smola jc pa to, J.i je Sodražica preblizo Sv. Gregorija in Slemenci \pnenčarje preveč poznajo in zato pravijo: ako imaš umazano srajco ne hodi golorok. Ko so namreč sli -ili vnete besede Antonove za blagor kmeta, ugibali ali so oni obogateli od Apnenčarja, ali je Apncn-O.tr od njih. Tudi jim je prišel na misel liberalni katekizem, katerega je Anton tako pridno razširjal n v katerem stoji, da duhovni kmetom grunte prodajajo in so se spraševali, če kateri ve za kakega Juhovna, da bi koga z grunta spravil. Nobeden ni nio«el nobenega pomniti. Pač pa so nekateri drugi žc pognali kmete z njihovih gruntov! Jako nesrečen jc bil tudi slavospev liberalnemu uregorskemu učitelju Saj vendar vsak Gregorcc vc, Kako učitelj sili nato, da se kmetje kaznjujejo radi š.>lskih zamud; župnik pa kmeta rešuje in ga jc u šil, ko je bila že globa naložena in rubežen zažu-na. Zdaj pa kdo razumi, da jc učitelj za kmeta? ipnik pa zoper njega. Apncnčarjev Ivan pravi, da je Legat cvet; no to smo že zdavnaj vedeli, da jc cvet: no saj trn tudi cvete, rodi pa oparnice; Grc-Sorei le glejte, da nc bodete kdaj Legatovih oparnic /obali in — se kislo držali. Počcdite gori po Slemenih in burja naj odnese Apnenčarjeve pleve! Naredite kakor naši Ribničanje, p<»metli so liberalce iz šolskega odbora, nato so pa tudi v občinskem odboru vzeli liberalcem metlo iz rok, zdaj jih bojo pa ometali tri leta in če ne bode drugače tudi enkrat pometli na cesto. Slemenci za zdaj: Na pomoč! Kmalu pa zopet pridem čez Struge, Dobrcpolje, Lašče, Rob, doli po lužarski dolini skozi jazbino k vam, glejte, da vas takrat najdem v boljši družbi. Pozor! Metlo v roke! Iz Koč pri Postojni. Dne 14. prosinca I. I. smo pri nas otvorili novo mlekarno; vsak mesec potegnemo več tisoč kron za mleko; tudi veliko dobrega sira imamo v zalogi. Ali ni to napredek? l oda mi napredujemo vsestranski: dobili smo tudi čitalnico. In kakšno! Njen ustanovitelj: veleum J. Ž iz Matenjo vasi. Društveni prostori: od hiše do hiše. Število časnikov: 10 »Rodoljubov*. Ali ni to „faj" ? Toda učeni g. Ž. — napravili ste račun brez krč-marja. Mi radi „napredujemo", pa ne v vašem zmislu. Povemo vam v brk: mi ostanemo pri tistem prepričanju, kakršno so imeli naši vrli predniki. Sicer pa dobro vemo, kaj bi vi radi z »Rodoljubom." Radi bi malo pot pripravljali za deželnozborske volitve — seveda v prid liberalcem. Svetujemo vam: preložite tisto rezanico, ki ste jo rabili 12. in 18. dec. 1900! Še tistikrat jo Kočancem smrdela ; v prihodnje jo pa nobeden povohal ne bo. Ste razumeli? Iz Zdol pri Kozjem. Spomlad imamo pri nas mrzlo in vedno pihlja veter. V časih se pa tudi vzburkajo vetrovni valovi in silnim hrupom pridr-vijo od severno-južne strani. Taki hudourni oblaki z bliskom in gromom so se letos prvič privalili nad nas dnč 16. aprila ob 3 uri popoldan. Bliskalo in grmelo jc tako, da je bilo joj. Toča je sula ter pobelila naša polja in vinske gorice. Škode seve zdaj ni napravila, a koristi tudi ne. Za tem je zapadel sneg, eno ped visok, ki je pa že drugi dan opoldan izginil. S potrtim srcem prosimo milega Bega, naj nas varuje šibe potresa in strašne toče. — Ozimina letina še dokaj dobro kaže, vinska trta tudi, le tu in tam jc nekaj očesc zamrlo. Mnogo se je letos zrgolalo, kar je hvale vredno. Sadno drevje ni veliko cvetelo. Govori se tudi, da bodo nove občinske volitve, pa ne vem, zakaj. Menda zato, ker se lani ni po predpisih volilo. Volilci, če bode nova volitev, na svidenje v obilnem številu! — Kozianski fantje so junaki, To je pokazal letos zopet vojaški nabor dne 1., 2. in 3. aprila. Večinoma vse naše fante so pobrali in vtaknili v vojaško suknjo. Iz tega se spozna, da so kozjanski fantje krepki mladeniči. Ostanite vrli mladeniči tudi v cesarski službi! Zdolski. li Drašič pri Metliki. Pri nas liberalci žanjejo, kar so ob državnozborskih volitvah v sejali. Največ kislega sadu so prinesle te volitve našemu liberalnemu „nazajnaprednemu" učitelju M. Njegovo obnašanje pri volivni komisiji je bilo tako »rogomentno«, da so se mu vsi smejali. Od tedaj se mu vse smeje. Je pač neumno, če se kdo v očitno nasprotje po stavi z ogromno večino prebivalstva. Vsak tak naj si posledice sam pripiše. — Še nekomu druzemu, liberalcu R., utegne sčasoma žal biti njegovo grdo dopisovanje v umazano cunjo „Rodoljuba." Človek, ki živi od milosti druzih, naj predrzno ne izziva svojih dobrotnikov. Tudi dobrota ima svoje meje! Sicer so pa pametni Drašičani preko teh liberalcev že davno prešli na dnevni red! Najboljše bodo pa to pokazali pri volitvi za dež. zbor! Iz Kovorja. Tudi v naši fari smo izvedeli o znani zad vi, ki se jo vršila v dri. zboru med poslancema dr. Šusteršičem in Šieincm. N.<š učitelj je v svojem liberalnem ognju hitro nesel »Slov. Narod" pokazat svojemu sosedu, češ sedaj je ubit dr. Šusterš č, po njem je, ustreliti se bo mora1. Kmalu smo izvedeli resnico iz katoliških listov in jasno spoznali hudobne namere liberalcev, ki se jim pa niso posrečile. Sd trdneje se bomo oklepali dr. Šusteršiča, kar smo mu izrazili tudi v brzojavnem pozdravu. G. učitelju pi svetujemo, naj ohrani svoj liberalizem in svoje liberalne liste zase, pri nas ne bo nič opravil. Koliko zaupanja viiva, pokazali smo mu pri zadnjih državnozb irskih volitvah. — Dr. Šusteršiča pa nam B >g ohrani! Iz Zgor. Besnice pri Kranji L-tcs predpustom so se vršile pri nas nova občinske volitve, in sicer za obč. odbor občine sv. Jošt dne 12. febr. t. I., z ^per katero so pa naši nasprotniki Spodnje Besenčani in mala peščica volilcev od sv. Jošta pritožbo vložili na visoko c. kr. dež. vlado v Ljubljani, katera je pa rekurz ovrgla, ker ni bilo nobenega opravičenega vzroka v pritožb', temveč same izmišljcnosti in pa laži. Nekatere hočemo tu navesti, kjavili so v pritožbi, da I. B. pri sv. Joštu ni bil o pravem času prestavljen v volivnih imenikih iz II. v I. vol. razred, temveč čez rcklamacijski čas; pa to ni bila rcsnica, ker je bil precej drugi teden po oklicu v I. vol. razred vpisan, in sicer takrat kakor I. 1'oličar iz Sp. Besnice, ker je on sam volivne liste gledal, in je priča tudi celi stari obč. odb r. Janez Poličar iz Sp. Besnice ter njegovi somišljeniki so pred volitvijo trdili, da I. B. pri sv. Jostu mora biti izvoljen v odbor ter upili, da ta je mož ter so ga volili v 111. in I. razredu, ker so s tem mislili ga preslepiti ter spraviti ga na našo nasprotno stran; ali so se hudo opekli, ker je potem z nami volil in tudi od nas bil izvoljen v odbor; ali glej jo h:navščino, potem so pa zoper njega pritožbo vložili, da je prestar ter nesposoben za odbornika. Dalje pravijo, da je bil vsakdo opsovan, kdor jc prišel volivne liste gledat, kar jc pa vse sama čista laž. Najbolj so pa upali ovreči volitev s tem, ker so navedli v pritožbi, da se je volitev pol ure pozneje začela, kakor je bilo pisano, in pa ker ni bilo oklicano, katero uro kaki razred začne voliti, ali tudi ti vzroki so se jim i/, alovili. Naposled se spravijo še na našega preč. g. župnika F. P. ter ga začno blatiti in obrekovati v 2 št tistega umazanega »Gorenjca". A vsa je sama čitta laž, ker niso storili ne enfga koraka zarad volitve; zato smo jih pa zopet izvolili v odbor, ker jih mi Zg. Besenčani zelo čislamo in spoštujemo. Drugo volitev s no imeli pri sv. Joštu dne 24, aprila in ju bil zopet za župana izvoljen J. pap|ei. posestnik in krčmar iz Zg. B?snice. Mi smo z iiidom popolnoma zadovoljni. Kiko pa posestniki »dolgih nosov", to je njihova stvar. S Trebelnega 21. maja 1901. Vrlemu »D ;mo-Ijubu" poročam, da smo bili na Trebelnem jako žalostni, ko nas je zapustil g. Franc Dimnik, bivši ka pelan. Črez štiri in pol leta je z veliko vnemo deloval na Trebelnem. Njegova odkritosrčnost in odločnost mu je napravila tudi nekaj sovražnikov. Z'asti pri zadjjih volitvah se nekat ri suroveži niso posebno spoštljivo obnaSali njemu nasproti. Sedaj pač obžalujejo svoje besede, katere so takrat v pijanosti govorili, zasti ker spoznavajo, kako dobrega in skrbnega duhovnika so žalili. Kako usmiljenega Brca da je g. D.mnik, kaže ti slučaj. V trcbclski občini živi neka gluhomutista siroh Uršula Stirič, ki ni za nikakršno delo sposobna. I'u pos avi bi moralo tukajSno županstvo zanjo skrbeti. Pa za reveže naše županstvo nikoli nima denarjev. Ker se reve nihče usmiliti ni hotel, plačeval je g Dimnik zanjo, da jo je nekdo vzel pod streho in ji dajal hrane. In celo sedaj, ko ne biva več med nami. je poslal meni iz Begunj potreben znesek zi en mesec naprej, da ga izročim za omenjeno siroto. Ta skrb za tolikanj zapuščeno oseb) je slehernega globoko ganila. Bodi tem potom izrečena blagemu gospodu iskrena zahvala! V Gorjah pri Bledu bodo, kakor čujemo, v kratkem občinske volitve. Tu nam pride v spomin, kako so pred nedavnim časom gorjanski in blejski liberalci po svojih umazanih listih vpili, da sc mora proč spraviti župana Žumra, ker je preveč katoliški. No, to nas še ne briga veliko, a bolj nas briga to, ker hočejo ti gosposki in negosposki liberalčki tudi v Gorjah spraviti občinsko gospodarstvo v liberalne roke, kot se jim to posrečilo na Bledu. Pošteni Gorjanci pa pravijo, da to nc bo šlo. Ne bodo sc dali preslepiti, da bi v odbor volili in celo za svetovalce postavili take, ki še sebi nc znajo gospodariti. Gorjanci pravijo, da nc sme biti računski prcglcdovalcc tak, ki še svojih računov nc zna urediti. Glej, da boš svoje gospodarstvo imel v redu in jc pošteno vodil in varoval, potem šc-lc se vtikaj v občinsko gospodarstvo in v občinske račune. Gorjanci ne marajo tudi takih odbornikov, ki gledajo le na svoj dobiček, na svojo čast in zato ližejo pete liberalcem — v cerkvi pa jih je videti prav malokrat. Proč s takimi, pravijo Gorjanci, in prav imajo. — Priobčimo naj še to, kar nam jc pripovedoval Gorjanec pristne korenine: Veste vi ljubljanski gospodje, prav veseli smo bili, ko smo dobili v roke »Slovenca" od binkoštne sobote. Ni bilo miru pred temi obrekovanji čez našega župana. Zdaj so pa zvedeli, ko jim je deželni odbor sam moral povedati, da so brez podlage vse pritožbe, s katerimi so hodili naši „v e 1 i k i možje" od Boncija do Pilata, da bi vzeli pošteno ime našemu županu — in potem hinavsko vpili: tak ne more biti župan in kmalu bi se zavpilo: glejte, kako je klerikalen župan goljufal. Všeč nam je pa to, da smo zvedeli, kdo je za višjega med njimi. Dosedaj smo mislili, da je Maček za harambaša, ker on najbolj zavpije Prosim Vas lepo, gospod urednik, naj pride dopis „Slo-venca" iz Gorij z dne 24. maja tudi v ,.Domoljubu". Zakaj zvedt') naj to vsi, da ne bodo v zmoti. Zdaj bomo pa že znali biti bolj previdni. — Pri nas v Gorjah se nič več nc moremo mirno zadržati, odkar imajo nekateri, med njimi tudi učitelj naših otrok, g. Žirovnik, tiste grde brezverske časopise, ki grdo in nesramno lažejo čez duhovne, čez škofa in čez celo katoliško cerkev. Pa še nam ponujajo te cunje. Ali so to naši „prijatelji"? Rajši, stokrat rajši ostanem starokopitni, neolikani kmet, a veren kmet, kakor pa nc vem kaj vse — umen sadjerejec in kmetovalcc i. t. d. — pa brez vere, kakoršne hočejo naši „umni" in „olikani". Brezverskih časopisov pa mi ne maramo. Mi imamo poštenega „Domo-Ijuba", pa tudi drugihdobrih časopisov nam ne manjka v našem bralnem društvu. Tam nam poskrbe gospod kaplan, da ni nič ljulikc vmes. In vi ne veste, kako ravno to strašno jezi naše »olikane umne". Pa smo se smejali, ko je na občnem zboru bralnega društva Maroltov dohtar (dr. Jan) zahteval, naj ima bralno društvo časopis „Edinost". Al mu jc spodletelo, kakor zadnjič na javnem shodu Radoljiškega polit, društva, ko mu je dr. Lampe bral levite, da je z vsemi svojimi tremi prijatelji kar zginil — ko smo se vsi drugi navdušeno zahvalili prestolonasledniku nadvojvodu Ferdinandu za to, da sc je postavil za katoliške šole. Zakaj neki so ti ljudje takrat zbežali? „0, zdaj je pa katoliški shod, zdaj pa mi gremo," je rekel dr. Jan. On se torej boji katoliških shodov. Da bi si to zapomnili vsi Gorjanci. Pa šc nekaj. S kakšnim ognjem je ta Maroltov dohtar branil in zagovarjal nesramnega in podlega „Go-renjca". Kar tresel se je od jeze, ko sta dr. Lampe in g. kaplan kar vsem ljudem povedala, da je tudi »Gorenjec" ena tistih cunj, ki sramotijo katoliško cerkev. „Ni res, ni res", je vpil — pa nič ni pomagalo, gospoda sta ostala pri svojem in dohtar je moral utihniti. „Slovenski list" od 25. maja pa povč in pokaže, da je res. Tudi jaz želim Maroltovcmu dohtarju to, kar mu želi „SIov. list" na koncu tis- tega odstavka; všeč mi je tisti stavek, zato naj ga povem: Veseli nas, g. dr. Jan, da so sc Vašim živcem vrnile moči v čvrstem gorenjskem zraku, želimo vam le, da bi med istotako čvrstim katoliškim gorenjskim ljudstvom tudi duša oprostila se nevraste-nije in da bi nikoli več v varstvo ne jemali lista, ki v imenu liberalcev grdi katoliške svetnike." Poštena beseda. — Pravili ste mi tudi, da je en računski pregledovalec pisal nekaj v „Narod". Gotovo je Maček iz Sp. Gorij. O tem ne izgubim nobene besede. Mi vsi vemo kaj je Maček bil in kaj je. Vemo tudi, da ga ne bomo več volili v občinski odbor. Liberalci pa hočejo in želijo, da bi imeli za župana Vinkota Črneta, katerega je pogladil »Slovenec" od binkoštne sobote, za prvega svetovalca pa seveda Mačka — in Maroltov dohtar naj bi bil menda tajnik. To želč blejski in gorjanski liberalci, mi pa mislimo in bomo tudi volili drugače, to naj si zapomnijo vsi dohtarji in vsi Mački in vsi Mež-narji. Mi tem besedam ne pridenemo drugega, kot dopis iz Gorij v »Slovencu" z dne 25. maja, ki se glasi tako le: Iz Gorij pri Blcdu.24.maja. Pri nas je bilo lepo mirno in sloga je vladala med nami, dokler se niso začeli širokoustiti in repenčiti nekateri liberalci, katerim so duhovitosti liberalnih listov zlezle v glavo. Ti so hoteli na vsak način vreči našega občespo-štovanega gospoda župana Jakoba Zumra. Začelo sc jc proti njemu obrekovanje take vrste, kot so ga ravno samo liberalci zmožni. V „Narodu", »Rodoljubu" in. »Gorenjcu" so ga napadali, pisali, da jc v občinski blagajni nered, in prav po liberalno so hoteli še cclo dokazati poneverjenje in Bog vč kaj še vse. Iz Ljubljane je prišel zato od deželnega odbora dr. Zbašnik, ki je natančno pregledal račune in jih našel v redu. To je grozovito razkačilo liberalce in dr. Zbašnik se je pri tej priliki mogel prepričati, koliko vere gre liberalcem. Najhujši nasprotnik županov je Vinko Černe v Gorjah. Ta jc tudi izstopil iz občinskega sveta, in nato je dobil pismo od okrajnega glavarstva, katero tu priob-čujemo: »Št. 5330. N. pr. g. Vinko Černe v Zg. Gorjah. O Vašem in sodrugov naznanilu o izstopu iz občinskega odbora Gorjanskega, kateri izstop se sicer županstvu še naznanil ni, okrajno glavarstvo uva-žuje okolšČine, da je deželni odbor z dopisom z dne 25. apr. 1901, št. 4959, izjavil, da so vse zadnji čas zoper župana Jakoba Žumra podane pritožbe popolnoma neutemeljene in da ni rešiti županstvu sedaj nikakih agend, ki potrebujejo pretresovanja v občinskem odboru, ničesar ne ukrene gledč na to, da se bode v kratkem vršila volitev novega občinskega odbora, v kar so volilni listi vže od 21. aprila sem v smislu § 17. občinskega reda na upogled razpolozeni. Radovljica, dne 17. maja 1901. - Za c. kr. okrajnega glavarja: Schittnig sr." To pismo bo pač Vinko Cerneta pohladilo, kakor zasluži, za g. Jakoba Zumra, ki je za svoj dolgoletni trud v korist gorjanske občine moral sedaj prenašati toliko neutemeljenih očitanj, je pa zasluženo zadoščenje. Liberalci z Bleda sem sc pač zelo trudijo, da bi zasejali liberalno umazanost v našo občino, pa se zdi, da ne bodo dosegli nobenega vspeha. Pošteni ljudje liberalizma ne marajo. Narodno gospodarstvo. Vrtni koled&r. Junij Drevje. Cepi se še za lubad na živo oko. Cepljenim se preveza preveže. Presajenim drevesom zalivaj. Hoj z ušmi. Penciraj. Prevezuj. Plevi in rahljaj. Trto škropi drugič z modro galico. Zvepljaj vsaj osem dni pred cvetjem. Zatiraj kiseljaka. Trto privezuj in razpeljuj. ('.epi se na zeleno v lepih solnčnih dneh. Zapernice odščipavaj nad prvim peresom. Odstrani vse mladike, ki nimajo grozdja, in jih tudi ne nameravaš za drugo leto porabiti. Med cvetjem pusti trto v miru. V trtnici se pleve in rahlja. Na vrtu se skoro le dopolnjuje. Sadi še glavino in vezno solato, peso: sejaj špinačo, portulak. radič, jesensko redkev, tudi pozni grah. Sejaj motovilček. Proti koncu meseca zimsko endivijo in ohrovt. Setev pokrij proti najhujši vročini. Do srede junija dovrši velike nasade solate za zimsko prikuho. Zalivaj marljivo ob suši, zlasti karfijolu, tudi jagodam. Cvetlice. Odcvetele rastline, hijacinte in druge, katerih korenčke boš hranil za drugo leto, vzemi iz zemlje, prezrači v senci ter spravi. Izpraznjena mesta napolni z novimi enoletnimi cvetlicami, ali drugimi v lončkih pripravljenimi fuksije, gera-nije, helijotrop i. t. d.). Sejaj v lončkih ali gredicah eno- in večletne cvetlice za jesensko cvetje, cine-rarijo, kitajsko primulo, letne levkoje. Fuksije lepše cvet6, če jih deneš od 9. do 5. ure v senco. Presadi pomladi vzgojene cvetlice v lončke. Grmičke na prosto. Na polju. Osiplje se krompir, koruza. Opleve se pesa, korenje. Velika košnja detelje in sena se pričn:. Dunaj. Gradec, Line, Trst. Loterijske srečke. 25. maja 21 10 83 71 25. maja 13 »J 3* 4il 1. junija 5(5 49 62 Kh 1. junija 11 H 67 (17 84 74 35 Prihodnja številka „D0M0UUBA" izide dne 20. junija 1901 zvečer. Tržne cene v Ljubljani. od dnč 25. maja do dn6 1. junija Goveje meso I. v. kg. , , II. » » . HI. » » Telečje meso . » Prašičje » sveže » » < prek. » KoStrunovo meso » Maslo..... Surovo maslo . > Mast prašičja . » Slanina sveta . » > po kajena » Salo...... Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med .... kg Krompir ...» Pižčanec .... Golob..... Raca..... Gos...... TP K ' h K h 1 28 PSeničoa m. 100 kg. 2i; 60 1 _ Koruzna » » » 96 Ajdova » » » VJ HIJ 1 20 Fiiol, liter — 24 1 60 Grah, » . • • — 30 1 70 Leča, > . — 20 Ka&a, > . - 20 2 40 Ričet, » . — 2 — Pšenica 100 kg I lli 40 1 40 Hi . . . » > 14 40 1 28 Ječmen > » i:> — 1 (iO Oves . . » > 15 40 1 30 Ajda . . » » ti _ 5 I roso, belo, » > u; 50 _ 2( J » navadno» > 14 — _ 80 Koruza . . > » 13 40 1 2lJ Krompir » » 1 — _ fi Drva. trda selenj 1 7 50 1 20 » mehka. > j 5 50 40 Seno. 100 kg . . 4 •0 1_ — Slama, > » 4 40 i — - Stelja. » • — i m M Franc Omersa v KRANJU prodaja dobro in po ceni specerijsko blago, deželne pridelke, železo, izdelke iz železa in kovin, razno orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. Karbolineum, firneže, lake, olinate in suhe barve, Roman- in Portland-cement, okove, traverse in šine za stavbe i. t. d. Semena, trave, detelje, domafte, najfinejše lnoerne, pese 1.1, d. Najfinejše mazilo za kola, stroje in umije- £ n \ m m Računski sklep za peto upravno leto 1900- Ljudska posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v I-.jiil>ljaiii. -j> Denarni promet za leto 1900. :■- | «■■ ■■■ Kron vin. «■ » « Kron Račun glavnih deležev: Vplačila......... „ opravilnih deležev: Vplačila........ „ hranilnih vlog: Vloge......- . . . „ tekoči A: Vloge in vzdignen naložen denar . . . „ tekoči B: Vloge............ „ posojil: Vrnena posojila.......... „ tekočih posojil: Vrnena posojila....... „ efektov: Prodani efekti.......... „ menic: Plačila............. „ nepremičnin: Sprejemki.......... „ pro diversi: Razni sprejemki........ „ Pristopnine: Vplačila ;.......... „ posojilnih obresti: Plačila......... „ obresti tekočih posojil: Plačila....... „ tekočih obresti A: Prejete obresti od nalož. denarja „ efektnih obresti: Prejete obresti....... „ zamudnih obresti: Prejete zamudne obresti . . . „ meničnih obresti: Prejete obresti....... „ dividend: Povrnena dividenda........ „ upravnega prispevka: Prejemki....... Gotovina v blagajni začetkom leta 1900 ...... v **af . _ 600 800 3,274.519 6,150.028 929.130 394.258 309.133 202.781 498.597 43.037 9.269 200 130.041 83.149 37.759 17.437 1.337 9.571 2 6.378 27.109 92 49 22 85 55 69 53 14 12 97 31 25 91 50 76 62 12,125.143 I 83 Račun glavnih deležev: Vrneni deleži...... opravilnih deležev: Vrneni deleži..... „ hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge „ tekoči A: Vzdig. vloge in nal. denar pri raznih zavodih tekoči B: Vzdignene vloge........ „ posojil: Izplačana posojila........ tekočih posojil: Izplačana posojila v tekočem računu efektov: Nakupljeni efekti........ „ menic: Eskomptovane menice...... . nepremičnin: Plačila in investacijski stroški pro diversi: Razna izplačila....... „ pristopnine: Vrnena pristopnina ...... obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti . - -" posojilnih obresti: Vrnene obresti . . . . . obresti tekočih posojil: Vrnene obresti . . . " tekočih obresti A: Izplačane obresti . . . . ^ meničnih obresti: Povrnene obresti..... inventarja: Nakup inventarja....... davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine , dividend: Izplačana dividenda....... „ upravnih stroškov: Izdatki........ Gotovina v blagajni koncem leta 1900 .....• Denarni promet Sprejemki Izdatki K 12,098.034-21 12,087.26055 400 44 2,765.002 6,664.810 120.828 1,085.699 724.814 5.000 573.125 49.635 20.165 1 42.012 725 1.879 3 550 256 3.590 220 28.495 37.883 ; 77 04 46 i 08 j 98 j 49 97 62 43 60 80 14 60 20 31 06 28 12,125.143 83 K 24,185.294-76 «» '■» ♦ Kron vin. Kron vin. 3 14 1.077 25 1.080 39 42.012 43 196.308 08 238.320 51 5.181 25 3.016 3<> 676 42 3.590 31 28.495 06 20 555 12 «1 ■ Račun posojilnih obresti . . „ obresti tekočih posojil „ tekočih obresti: prejetih kapitalizovanih . . „ meničnih obresti . . . „ efektnih obresti . . . „ zamudnih obresti . . „ upravnega prispevka . „ pristopnine..... „ nepremičnin .... Kron Kron 1 vin. 138.578 96 80.452 06 54.411 29 8.234 24 11.296 23 1.337 91 6.378 76 199 — 26 91 300.915 I 36 Račun tekočih obresti A: izplačanih . kapitalizovanih..... „ obresti hranilnih vlog: izplačanih kapitalizovanih..... tekočih obresti B: kapitalizovanih efektov: kurzna razlika . . . inventarja: 10% odpisa . . . davkov in pristojbin .... upravnih stroškov..... bilance: čisti dobiček ... 37.759 16.6") 1 31 98 300.91 f) 36 Račun bilanoe z dne 31. decembra 1900. kn >n Kron «1 1 * Kron Kron » n Račun posojila: na vknjižbo . . . na poroštvo in zastavo . „ tekočih posojil..... „ tekoči A: naložen denar, stanje kapitalizovane obresti . . „ menic........ efektov........ nepremičnin...... pro diversi...... inventarja....... posojilnih obresti: zaostale obresti od posojil na vknjižbo zaostale obresti od posojil proti poroštvu in zastavo . . obresti tekočih posojil. . . efektnih obresti..... blagajne....... 1,920.020 19 805.014 03 2,725.034 22 1,847.160 11 1,090 935 86 ! 16.651 98 1,107.587 84 135.124 16 153.029 50 193.208 25 12 351 72 6.087 78 18.358 08 4.948 98 23.307 06 496 60 j 346 20 37.883 1 28 v n V Ljubljani, dne 29. aprila 1901. 6,241.616 glavnih deležev...... opravilnih deležev..... hran. vlog: stanje K 5,152.06095 kapit. obresti „ 196.30808 5,348.369 03 4.200 4.396 — tekoči A: stanje K 3.28857 kapit. obresti „ 1.077-25 4.365 82 tekoči B: stanje K 808.30176 kapit. obresti „ 5.181-25 813.483 01 6,166.217 86 posojilnih obresti: predplačane obresti od pos. na vknjižbo predplačane obresti od posojil proti poroštvu in zastavo 7.298 4.112 5S 76 11.411 34 obresti tekočih posojil . . . meničnih obresti...... 2.501 1.406 67 08 dividend........ 42 50 rezervnega zaklada ..... 3.502 00 V, razpoložnega zaklada .... posebne rezerve za zgube . . 13.720 13 664 10'/» 04 \ 30.886 15 zgube in dobička..... | 20.555 12 6.241.616 | 72 Za načelstvo: Pr. Ivan Šusteriič I. r.. načelnik, sip Šiška i- r. ?Vnton Belec i. r. Josip Jarc i. r Frančišek Leskovlc i r. Dr. Andrej Karlin i r. KarolKauschegg i. r. mafija Kolar l. r l.«tmk p Ivan Kregar l r. Pr. Viljem Schwei?zer l. r. Gregor Šlibar ». r. Dr. Jllei Uženičnik 1. r Za nadzorstvo: Alfonz Leviinlk l. r. Dr. Josip Debevec i. r. Ivan Dogan l. r. Karol Pollak J. r. Alojzij Stroj >vo6Ua. u dobe, dokler Jih je a« kftj v lalogi, -v posoJilDiinlh prostorih na Koncruacm tr*a it 2. bi 1. r.