GLASILO O O L E H TI V A TOVARNE COMIIEVIH IZDELKOV SAVA ORANI 1961-5 MOSKVA. — V začetku julija je bil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi državni sekretar za zunanje zadeve. Koča Popovič. Med večdnevnim obiskom je bil državni sekretar razen v Moskvi še v Leningradu. S sovjetskimi državniki — sprejel ga je in se pogovarjal z njim tudi premier Hruščev — se je pogovarjal o aktualnih problemih medsebojnih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. BEOGRAD. — Na sedemdnevni obisk v našo državo je prispel predsednik senegalske vlade Mamadu Dia. Obiskal je tudi Slovenijo. Pred odhodom iz Jugoslavije je senegalski predsednik poudaril, da obstajajo velike možnosti za medsebojno sodelovanje med obema državama, pri tem pa je podčrtal, da je eden izmed najbolj perečih svetovrtih problemov — pomoč nerazvitim državam. BIZERTA. — 20. julija so francoska letala ■— tako so poročali dopisniki vseh svetovnih časopisov in agencij — bombardirala Bizerto. Odtlej naprej so' se začele sovražnosti in zapetljaji okoli te francoske luke na področju Tunisa. Vendar so se francoski napadalci močno zmotili, kajti naleteli so na srdit in junaški odpor Tunizijcev, hkrati pa na eno-dušno obsodbo vseh svobodoljubnih in protikolonialističnih sil v svetu. Posebno poslanico oziroma izjavo o dogodkih v Bizerti je dal tudi naš predsednik republike Tito. Obsodil je igranje s polnimi sodi smodnika in opozoril na čedalje bolj napeti položaj, v svetu. — Nato se je ponudil za osebno posredovanje v sporu ameriški predsednik Kennedy. Tunis pa je obiskal tudi generalrii sekretar Organizacije združenih narodov Dag Ham-marskjold, ki pa — njemu in njegovemu avtomobilu — francoski padalci prav tako mso prizanesli . . . Spor je dokončno prišel pred izredno zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki se ;e začelo 21. avgusta. Na njem so razpravljali o resoluciji azijsko-afriškth dežel in Jugoslavije. BEOGRAD. ■— 3. avgusta je prišel na povabilo predsednika republike maršala Tita, na obisk v Jugoslavijo predsednik Gane, dr. Kwame Nkrumah. S tem svojim obiskom je vrnil nedavni obisk predsednika Tita po afriških deželah. Srečanje dveh državnikov, ki se zavzemata za mir v svetu in aktivno koeksistenco, je pripomoglo še k nadaljnjemu poglabljanju gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema državama.. LONDON. — Sredi avgusta je bil po devetletnem zaporu izpuščen na svobodo znani in najbolj popularni kenijski voditelj Kenijata. Prihod tega rodoljuba na svobodo je velikega pomena za nadaljnji razvoj dogodil, VSEBINE: kov v Keniji, kakor tudi v sosednji Ugandi. • KAKO BOMO ODSLEJ DELILI OSEBNI DOHODEK? • DOPUSTI - VIR POVEČANE DELOVNE STORILNOSTI » »NE TAKO, TOVARIŠI!« • O TEHNIČNI KLASIFIKACIJI NARAVNEGA KAVČUKA © MI IN NAŠA KOMUNA © PROSLAVILI SMO DAN VSTAJE MOSKVA. — 6. avgust bo ostal v zgodovini človeštva zapisan s svetlimi črkami. Tisti dan so- namreč spustili z nekega raketnega oporišča v Sovjetski zvezi raketo z drugim kozmonavtom, ki naj bi ostal celih štiriindvajset ur v vesolju. German Stepanovič Titov — tako je ime drugemu kozmonavtu — je opravičil upe znanstvenikov in se potem, ko je sedemnajstkrat obkrožil zemljo, spustil vnovič na trda tla. To je brez dvoma eden največjih uspehov sovjetskih znanstvenikov in svetovne astronavtike sploh. »Pot na luno je odprta«, je pisalo svetovno časopisje ob tem dogodku. BERLIN. — Položaj okoli Berlina se je zadnje čase močno zaostril. Še bolj pa, ko je premier Hruščev izjavil, da bo Sovjetska zveza sklenila separatno mirovno pogodbo z DR Nemčijo. Nato so tudi zaprli meje med zahodno in vzhodno okupacijsko cono v Berlinu. To pa je vzbudilo nemalo hude krvi med zahodnimi zavezniki — toda upajmo, da bo v tem sporu vendarle zmagal »zdrav razum« ter da ne bo prišlo do katastrofe, ki bi jo lahko povzročila tretja svetovna vojna. ® NAŠI TABORNIKI NA POHODU V TITOVO UŽICE © STALNE RUBRIKE: »DRUGI O NAS«, »SEZNANJAMO VAS«, »IZVEDELI SMO«, ŠPORT, ZA SMEH © SLIKA NA NASLOVNI STRANI: DOPUSTOV JE KONEC BEOGRAD. — Naše glavno mesto je bilo 1. septembra, in potem še nekaj dni, prizorišče ene izmed najpomembnejših svetovnih konferenc. Na tej konferenci, ki je bila na najvišji ravni, se je zbralo' veliko število pre-mierov in predsednikov vlad, ki niso v nobenem bloku. Glas neangaži-ranih držav (v blokih), je močno odjeknil v svetu, saj se ]e pojavila organizirana moč dežel, ki se bore za mir v svetu, za tiste principe, ki izključujejo vsakršni kolonializem in strahovlado nad tistimi narodi, ki si še niso priborili svobode. Danes je pač treba v svetovni politiki računati s temi državami... NOVI PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV JE SPREJET MRKO BO 0 D S L B J jetju. Z analitsko oceno je bila opravljena kategorizacija del in postavljeni odnosi med posameznimi delovnimi mesti glede na naslednje skupine zahtev: Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja so dobili delavski sveti EE izključno pravico delitve ustvarjenih osebnih dohodkov ekonomske enote med svoje člane. Pravilniki točno odrejajo pravice osrednjega DS in pravice delavskih svetov EE pri formiranju in razdelitvi sredstev za osebne dohodke. — Osrednji delavski svet je sprejel pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Ta dva pravilnika urejata formiranje osebnega dohodka in pa delitev osebnega dohodka na EE. DELITEV ČISTEGA DOHODKA Pravilnik o delitvi čistega dohodka se naslanja na finančni plan podjetja ter na predpise o delitvi dohodka. V finančnem planu, katerega je sprejel centralni delavski svet, je predvidena vrednost naše proizvodnje oziroma prodaje in delitev te vrednosti na stroške in obveznosti. 9.500 milijonov 8.233 milijonov 1.267 (tnilijonov 273 milijonov 994 milijonov 50 milijonov 49 milijonov 895 milijonov a) strokovnost b) odgovornost C) napor d) pogoji dela. 2. Ovrednotenje delovnega mesta Na podlagi analitske ocene delovnih mest so bila delovna mesta ovrednotena s točkami glede na stopnjo posameznih zahtev vsakega delovnega 'mesta. Pri točkovanju se komisija ni držala strogo splošnega jugoslovanskega sistema, temveč je bil dan večji poudarek na pogoje dela in specifičnost gumarske panoge. 3. Plan delovne sile Za vsako EE je bilo na podlagi letnega plana delovne sile odrejeno število ljudi za izpolnitev postavljenega proizvodnega in finančnega plana. V samem proizvodnem planu je bila upoštevana povprečna odsotnost prejšnjega leta. in to za redne letne dopuste, bolezni in ostalo. Pri odrejanju višine zbira točk pa je bilo upoštevano za vsakega zaposlenega 203 ure mesečno, kajti povprečno 5 ur odpade na bolezni Vrednost prodaje za leto 1961 je predvidena na Stroški za to prodajo, to je material in režija Razlika predstavlja dohodek Od dohodka je treba plačati prispevek skupnosti Ostanek predstavlja čisti dohodek Od čistega dohodka gre okraju in občini Od čistega dohodka za rezervne sklade Ostanek pripada podjetju za osebne dohodke in sklade. Osrednji DS je pri sprejemanju finančnega plana podjetja za leto 1961 odredil delitev ostanka čistega dohodka takole: za osebne dohodke 695 milijonov za sklade podjetja pa 200 milijonov skupaj 895 milijonov Omenjeni znesek osebnih dohodkov je predviden za celo letošnje leto s pogojem, da bo ustvarjena predvidena vrednost prodanih izdelkov in da se bodo tudi poslovni stroški gibali v okviru predvidenega zneska. Skupni osebni dohodki se lahko povečajo v primeru, če podjetje preseže plan proizvodnje oziroma prodaje in pa če zniža poslovne stroške. V obeh primerih bo podjetje ustvarilo večji čisti dohodek, od katerega bo lahko dobilo večji znesek za osebni dohodek in sklade. To se pravi, da na višino osebnih dohodkov vpliva: 6 ekonomičnost poslovanja O obseg proizvodnje # znižanje proizvodnih stroškov ® kakovost proizvodnje. Na ta način je torej odrejena višina osebnega dohodka za celo podjetje. Vso delitev dohodka Jmed družbo in podjetjem ugotavlja podjetje z letno, tromesečno in mesečno bilanco. DELITEV OSEBNEGA DOHODKA NA EE Delitev skupnih osebnih dohodkov na EE je bila opravljena na podlagi večih kriterijev. 1. Analitska ocena delovnih mest Centralna analitska komisija je s pomočjo podkomisij, ki so bile odrejene za vsako EE, opravila popis in oceno dela na vseh delovnih mestih v pod- Kakšen pa bo sedaj naš osebni dohodek? nad 7 dni, ki ne gredo v breme osebnih dohodkov podjetja, temveč jih plačuje socialno zavarovanje. Tudi naš tovarniški dimnik so preuredili in prepleskali njegove kovinske dele 4. Obračunske postavke Sklep delavskega sveta podjetja je bil, da predstavljajo obračunske postavke, dve tretjini zaslužka, ena tretjina pa je gibljivi del, ki je odvisen od uspeha posameznika, EE in podjetja. Vrednost točke in s tem tudi obračunska postavka delovnih mest po analitski oceni je bila izračunana na podlagi skupnih točk in dveh tretjin osebnih dohodkov po finančnem planu za leto 1961. 5. Dodatki Na zbire obračunskih postavk so dobile vse EE enak odstotek za gibljivi del zaslužka in to 49,6 odstotka, dalje dodatek za nadurno in nočno delo. Dodatek za nočno delo je za vse podjetje enak in znaša 25 odstotkov, medtem ko je dodatek za nadurno delo priznan vsem EE po 75 odstotkov, višino pa odrejajo posamezni DS EE. Na ta način je bila opravljena delitev predvidenega osebnega dohodka podjetja na posamezne EE. V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov pa so postavljeni še posebni kriteriji, ki vplivajo na zvišanje oziroma znižanje osebnih dohodkov posamezne EE. a) preseganje plana Vsak odstotek preseganja osnovnega plana vpliva na povečanje osebnih dohodkov EE. Prav tako nedoseganje plana vpliva na znižanje osebnih dohodkov. b) Zboljšanje kvalitete Vsako zboljšanje ali poslabšanje normirane kvalitete izdelkov vpliva na višino osebnih dohodkov EE. e) -Znižanje poslovnih stroškov Tudi vsako znižanje, in obratno, povečanje poslovnih stroškov vpliva na višino osebnega dohodka. Za te kriterije je priložena pravilniku o delitvi osebnega dohodka posebna tabela, kjer je dan močan poudarek vsem trem osnovam. DELITEV OSEBNEGA DOHODKA V EE Delitev ugotovljenega osebnega dohodka EE na posameznega zaposlenega pa opravi delavski svet EE s pravilnikom o delitvi osebnega dohodka. V tem pravilniku določi DS EE merila za delitev osebnega dohodka, Ta pravilnik obsega: 1. besedni del V besednem delu so splošna načela glede obračunskih postavk, akordov, cenikov del, nadomestil, načina obračuna. 2. delovna mesta in tarife delovnih mest Delavski svet EE določi tarife, se pravi, točke za posamezno delovno mesto. Pri odrejanju točk se lahko poslužuje analitske ocene delovnih (mest. 3. Merila za stimulacijo Priloga pravilnika je akordni cenik ali cenik norm, ki so podlaga za izračun zaslužka posameznega člana kolektiva EE. Poleg tega določi DS EE še ostala merila, ki stimulirajo posameznika, kot so: kvalitete, prihranek na materialu, prihranek na režijskih stroških, dvig produktivnosti, znižanje zalog, zmanjšanje zastojev in stično. 4. Način formiranja rezervnega sklada osebnih dohodkov EE. Vsaka EE formira svoj rezervni' sklad, iz katerega bo črpala osebne dohodke v času rednih dopustov, večjih zastojev itd. Iz nalog DS EE glede delitve osebnega dohodka je razvidno, da prevzemajo EE in njihovi organi upravljanja v našem podjetju izključno pravico delitve zaslužka po objektivnih merilih med člane svojega kolektiva. S takimi pravicami bo delavsko samoupravljanje še bolj zaživelo in se bo vsak delavec res počutil kot upravljavec. STEFAN GRUBER iepraznoiah Prebivalci kranjske občine so 30. julija proslavljali svoj občinski praznik v okviru 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Ob tej priložnosti je skoraj petdeset tisoč ljudi z vse Gorenjske ter drugih krajev Slovenije prisostvovalo odkritju veličastnega spomenika na Trgu revolucije v Kranju. Danes smo lahko upravičeno ponosni na vse, kar imamo, ta naš ponos in samozavest pa izhaja tudi iz spoznanja, da uresničujemo s svojim delom in prizadevanji veliko oporoko tistih, ki se jih ob teh praznikih s spoštovanjem spominjamo, saj so za to našo današnjo stvarnost darovali vse — svoja življenja. Naši državljani zdaj že uživajo bogate sadove petnajstletnega dela in prizadevanj. Boriti se za človeka in skupnost, se pravi, neutrudljivo delati za povečanje proizvodnje in delovne storilnosti, za izboljšanje delovnih pogojev ter za nenehno rast življenjske ravni, kot sestavnega dela boljšega življenja vseh naših delovnih ljudi. Tako so prebivalci kranjske občine proslavili svoj občinski praznik še z odpiranjem nove šole »Staneta Žagarja« na Planini, z novo kino dvorano in blagovnico ter novo pekarno. S temi uspehi hkrati obnavljamo spomin na velike dni naše zgodovine, vsi ti uspehi pa so bili kronani tudi s prizadevanji slehernega člana našega delovnega kolektiva. Odkritju spomenika revolucije je prisostvovalo več desettisoč ljudi Delavec v sedanjem forsiranem tempu izgradnje, s pogostim čez-umim delom močno izčrpava svoje telesne in duševne »rezerve«, se pravi izpodkopava svoje zdravje in sposobnost za delo. Skoraj ustaljena praksa je, da razne trenutne večje potrebe v proizvodnji rešujemo z čezumim, (ali še slabše) z nedeljskim delom. Tte »trenutne« potrebe pa so marsikje precej pogoste. Ce nekoliko1 analiziramo delovni učinek zaposlenih po posameznih urah, ugotavljamo1: 1. Da je največji urni učinek v tretji, četrti in peti delovni uri; to1 je mogoče zato, ker še ni prišlo1 do utrujenosti organizma. 2. Da je umi . učinek zlasti v osmi uri minimalen (dO' 3 % največ) in da je v enajsti in dvanajsti uri samo 1%. Ti podatki nam jasno povedo, koliko učmeH nfl Deiouno sposobhost IH ZDRflUJG ČLOl/eHfl človek zmore delati. To nam jasno narekuje ne samo polurni odmor med delom, ampak redni vsakodnevni počitek. Če pa stvari pogledamo še z drugega zornega kota, ugotavljamo, da naši delavci, v kolikor že ne morajo delati čez osemurni delavnik v tovarni, skoraj vsi delajo v prostem času najrazličnejša dela. Da O' materah z večjim številom otrok sploh ne govorimo. Kaj se pri tem dogaja z našim telesom? Dokler je človek mlad, zmore tudi povečan napor. Tudi njegov delovni učinek pri popoldanskem delu — če je vmes počival — ni tako nizek, kot smo poprej omenili. Vendar pa se tu dogaja nekaj drugega. Z vsakodnevnim po- XL Gorenjski sejem si je med drugim ogledal tudi podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj v spremstvu državnega sekretarja za blagovni promet dr. Marjana Breclja. — Na sliki: pri ogledu našega paviljona čitkom, ki je močno skrajšan, ne dopuščamo našemu telesu, da nabere zadostnih moči za jutrišnje delo. Ti dnevni primanjkljaji energije počasi izčrpavajo' naše telo-. Kaj moramo storiti? Jasno, odpočiti se!!! Letni plačani dopust, ki je našemu zaposlenemu človeku zagotovljen po zakonu, je velika pridobitev našega družbenega sistema. Marsikje delavci tega nimajo. Če pa ga že imajo, je to brezplačen dopust. Če pomislimo1 na dejstvo, glede na pretirano delo, nam je jasno-, da moramo izkoristiti -letni dopust za oddih, za nabiranje novih moči, za nov polet pri delu. Podatek O' delovnem učinku oddelka »Velopnevmatikarne«, kjer so imeli kolektivni dopust, nam potrjuje to trditev. Omenjeni oddelek je imel junija meseca povprečen presežek 38,8%, julija pa so imeli kolektivni dopust. Po dopustu, '(v delu julija in avgusta) pa je bil njihov povrtični presežek 47,5 % ali za 9,5 % večji kot junija. To je grob podatek, ki pa marsikaj pove. Če bi -podrobno' in individualno’ analizirali, bi marsikaj ugotovili. Verjetno bi ugotovili tudi to, da je delovni učinek pri nekaterih padel. Zakaj, se vprašujete? Zato, ker so nepravilno izkoristili svoj dopust. Vrnili so se na delo z dopusta bolj utrujeni kot takrat, ko' so odhajali na letni oddih . Kako moramo preživeti dopust? Kam naj gremo1, na morje ali v planine? Naj gremo pozimi, poleti, jes-eni ali spomladi? To SO' vprašanja, ki si jih marsikateri naš delavec zastavlja, ali pa jih zastavlja svojemu zdravniku. Recepta, ki bi odgovoril zadovoljivo -na vsa vprašanja, ni! 'Tu pa moramo vedeti še nekaj drugega! Moramo' si biti popolnoma na jasnem, čemu nam služi dopust in kaj od njega pričakujemo1. Dopust nas mora okrepiti. Na delo se moramo vrniti spočiti in sproš-čene-ga duha. Ce bomo1 imeli to -pred očmi, nam verjetno ne ho- tako težko- odgovoriti na vprašanje: kdaj in -kam naj gremo na dopust. Navdušen smučar bo- šel verjetno pozimi raje- na smuko, kot poleti na morje. Za nervoznega človeka' je primeren prijeten mir in sveži zrak v hribih? ne pa ttruišč in .vročina na morju, od koder se bo vrnil zagrenjen in brez volje za ti-elo. Morska klima s svojo povečano' vlago deluje ubijajoče za zrahljan živčni sistem. »Saj imamo v Kranju gorski zrak«, si marsikdo misli, »Kaj bom hodil v hribe.« NO', naj malo pomisli, da Kranj z vsem svojim truščem, s svojimi plini in vso industrijo, ni kaj prida kraj za letni oddih. Izkoriščajte ugodnosti, ki jih ima naše podjetje: počitniški dom v Crikvenici in na Pokljuki. Naša dva domova sta velika prednost, ki jo imamo pred drugimi manjšimi kolektivi. Prav gotovo niso vse politične organizacije v tovarni pospeševale nakup teh domov le tako, zaradi lepšega, pač pa zato, da kolektivu nudijo čim-boljše pogoje za letni dopust. Se nekaj besed o tem, kaj naj delamo na dopustu? Vedeti moramo, kako se lahko človek spočije. Poznamo tri načine, kako lahko to dosežemo. To so: a) pasivni počitek, b) aktivni počitek in c) spanje. Na letnem dopustu prideta v poštev zlasti slednja dva: aktivni počitek in spanje. Pod aktivnim počivanjem razumemo, da človek, denimo, na morju plava, da v vodi igra razne igre, itd. Človek poizimi v hribih smuča. Skratka — moramo se gibati, vendar ne toliko, da se utrujamo, ampak toliko, da smo vedno vedri in zadovoljni, se pravi, toliko, dokler nam to prija. Nekaj moramo imeti pred očmi. Dopust ni zato, da cele noči »prekrokamo«, ampak zato, da se naspimo. Pasivni način počivanja je v tem, da mišicam našega telesa nekajkrat dnevno omogočimo sprostitev. To največkrat dosežemo z ležanjem na prostem zraku. Na dopustu so zelo primerni krajši izleti, zlasti če se ljudje med seboj spoznajo. Koliko lepih spominov ima človek s takih izletov. Še dolgo potem se jih z veseljem spominja. Naj za konec ponovno poudarim: Dopust nam pomaga, da se telesno in duševno spočijemo in naberemo novih moči za delo. , . .,., dr. JAKA VADNJAL Popravilo Pri višji temperaturi nastopa pri ny-icm-avtoplaščih skrčenje, in sicer se to pojavi že pod vulkamizacijisko temperaturo. Da bi se izognili temu nezaželenemu skrčenju fcarlkase avtoplaščev, odvzamejo pri proizvodnji takoj po vulkaniza-ciji ,plašče iz kalupa, jih montirajo na platišča in napolnijo z zrakom, nakar ostane plašč polnjen, dokler se- ne ohladi na temperaturo pod 80° C. Tehnična komisija vulkani,zatorjev v Nemčije priporoča, da se tudi pri popravilu nvlon-plaščev postopa na enak način, it. j. da se- plašč po' ponovni vul-kanizaciji montira na platišče, kjer se pod pritiskom 3 atm ohladi pod 80° C, tako', da napetost 'med krono protek-torja in karkaso počasi popusti. Da bi tudi pri večkratnem popravilu plaščev zagotovili pravilno delo, izjavlja komisija, da je tudi fak plašč treba označiti z »Nylon« ali »N« in to tik za dimenzijo plašča. Takole smo mnogi izmed nas uživali prelesti, ki jih nudi morje in vroče sonce ob Jadranu POZOR! © BRALCI! • POZOR! V današnji številki smo objavili sestavek našega obratnega zdravnika dr. Jaka Vadnjala o dopustih in kako le-ti vplivajo na povečanje delovne storilnosti in zdravstvenega ter splošnega počutja delavcev oziroma članov našega delovnega kolektiva. Ker je to eno izmed izredno pomembnih vprašanj naše proizvodnosti — saj je od nje odvisen naš gospodarski uspeh v naslednjih letih — se je uredništvo našega glasila odločilo razpisati anketo o tem, kako so naši delavci oziroma člani delovnega kolektiva preživeli letošnji oddih in kako je le-ta vplival na njihovo počutje, ko so spet pričeli z delom. Zdi se nam, da je zdaj ravno pravšnji čas, ko je sezona dopustov v glavnem že za nami. Marsikatera koristna pobuda pa bo lahko vodstvu našega kolektiva in sindikalni podružnici koristila pri nadaljnjem obravnavanju te problematike. Vse dopise — uredništvo upa, da jih ne bo malo! — pošljite ali dostavite Slavici Pelzl, kadrovski oddelek obrata I. Uredništvo Počitniški dom v Crikvenici je zdaj ostal do prihodnjega leta spet prazen ylii in naša komuna n u \ z— \ v_> j -<< V_ / -J n -> —s r flT 1 - V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo gibanje osebnih dohodkov oziroma produktivnosti v podjetjih im gospodarskih organizacijah občine naslednje: Dvanajst industrijskih podjetij je lastno delovno storilnost povečalo! Med temi je naše podjetje — »Sava« Kranj - med vodilnimi, saj se je produktivnost dvignila za 58,4 odstotka. Takoj za mami je Exoterm s 54,8 odstotki, »Roleta« s 40 odstotki, »Kovinar« s 35.6, »Gorenjski tisk« z 29,9, »IBI« s 15.7, Elektrarna »Sava« z 12,4, »Tiska-nina« z 10,2, »Kranjske opekarne« z 9,9, »Planika« s 5,2, »Alka« iz Dupelj z 1,5 in »Inteks« z 0,2 odstotka. Manjšo produktivnost kot lani pa so zabeležila v prvih mesecih letošnjega leta naslednja podjetja: »Iskra«, »Oljarica«, »Špik«, »LIP« in »Zvezda«. Povprečje izplačanih osebnih dohodkov v lanskem letu so v letošnjih štirih mesecih prekoračila vsa podjetja, razen »Oljarice« iz Britofa, »Zvezde« in »Rolete«. Podjetja so povečala osebne dohodke v skladu s povečanjem produktivnosti. Manjši odstotek povprečno izplačanega osebnega dohodka kot v lanskem letu, im sicer za 15,9 odstotka, hkrati pa za 40 odstotkov večjo produktivnost, beležimo le pri podjetju »Role- ta« v Kranju. Večji odstotek delovne storilnosti kot povečanja povprečno izplačanih osebnih dohodkov, pa so imela do aprila še podjetja »Exoterm«, »Sava«, »Kovinar« in »Gorenjski tisk«. Na splošno lahko ugotovimo, da so industrijska podjetja v občini Kranj v prvi tretjini letošnjega leta zvišala delovno storilnost povprečno za 11,4 odstotka, povprečje osebnih dohodkov pa za 19,8 odstotka. Vsi ti rezultati so omenjeni v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. ZAPOSLENOST Glede zaposlovanja nove defovne sile v industrijskih podjetjih kranjske komune lahko ugotovimo, da se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta. v primerjavi z istim obdobjem lani. povečala za 1,8 odstotka. Največ novih delavcev so zaposlili pri »Exotermu«, in sicer za 31,7 odstotka, medtem ko je število zaposlenih pri »Kranjskih opekarnah« padlo za 17,6 odstotka. Glede zaposlene delovne sile so v tem obdobju pod lanskim povprečjem še podjetja: Elektrarna »Sava«, »Zvezda«, »Roleta«, »Standard«, »Planika« in naše podjetje »Sava«. Ugotavljamo pa lahko torej, da je pod lanskim povprečjem število delovne sile v skoraj polovici industrijskih podjetij kranjske komune. le lah, tovariši! Čeprav je služba snažilke težavno delo, ni nič manj častno kot katerokoli drugo. Snažilke skrbe, da so pisarniški prostori čisti in prezračeni, da v proizvodnih oddelkih ni umazanije. Nekateri ljudje pa ne kažejo kdo ve koliko razumevanja do čistilk in njihovo delo zapostavljajo. Dogodek, ki se je pripetil v našem obratu III na Vrhniki — pred dnevi — pa vsekakor ne meče najsvetlejšo luč na nekatere člane našega delovnega kolektiva. Čeprav je ta primer morebiti osamljen, pa vendarle kaže — vsaj pri nekaterih — odločno pomanjkanje srčne 'kulture in tovarištva. Pripetilo se je tole: Med odmorom se je skupina delavcev v moški garderobi pogovarjala. Prižgali so vsak svojo cigareto in sedli na robove umivalnikov. Beseda je dala besedo, cigarete pa so polagoma dogorevale. Nato je zletel prvi ogorek v umivalnik, potlej še drugi, tretji... — Ne tako fantje! Saj imate za odmetavanje cigaretnih ogorkov vse polno pepelnikov! — je opozorila delavce čistilka, ki je prav tedaj snažila umazana tla v neposredni bližini. — Tih hod, baba! Zakva te pa . 'mamo! — ji je odbrusil 'kuštrav fant črnih las in visoke postave. Da bi postavil še piko na i, je krepko pljunil v umivalnik. Nato so se zadovoljno zasmejali in odšli za stroje. V garderobi je zavladala tišina. In čistilki je metla zdrknila iz rok. Stopila je k oknu in gledala za temi »junaki«. V ušesih pa ji je nenehno odzvanjal stavek: »Zakva te pa 'mamo!« Temu dogodku pravzaprav ni potreben komentar! Kaj menite, kaj bi bilo najprimerneje storiti s tistim kuštravim junakom? Morebiti bi bilo še najbolje, če bi ga prisilili, da bi še sam skusil, kako nehvaležno je delo čistilke! — Ne tako, tovariši! ALOJZ ZALAR Cisti umivalniki so ponos za vsako čistilko, za nas pa dokaz naše kulture PioSlmii lucj imtiko-lakimm 'duMe letos e nesreč hi lani Komisija higiensko-tehnične varnosti je imela v .prvem polletju letošnjega leta pet posvetovanj, na katerih 60 člani komisije obravnavali vrsto perečih problemov higiensko-tehnične varnosti v podjetju. Komisija je obravnavala tudi pomatnkijivosti v obratu na Vrhniki ter o> preureditvi oziroma popravilu internata Gumarske šole. Ugotovljeno je bilo, da je nujno vse pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti na podlagi določenega načrta odpraviti. Na predlog komisije HTV je upravni odbor podjetja odobril tudi predlog o razširitvi kuhinje v delavski restavraciji obrata II. na Gašteju. Kot vse kaže bo razširjena restavracija do septembra že gotova. Prav tako' je bila odobrena gradinja pralnice, za katero je kompletna oprema že dobavljena. Le zakaj se k adaptaciji prostorov in ureditvi opreme še ni pristopilo? Komisija je obravnavala tudi zdravju škodljiva delovna mesta. 'To pa zaradi tega, da bi predlagala dodelitev dodatnega dopusta. Opaziti pa je bilo, da je upravni odbor sprejel določene sklepe o dodatnih dopustih brez vednosti komisije higiensko-tehnične varnosti. Ta sklep je ustvaril določena nesorazmerja. Na primer: v kurilnici obrata I. kurjači nimajo dodatnega dopusta, čeprav so njihovi delovni pogoji težji. Kurjačem v kurilnici obrata II. pa je upravni odbor določil dodatni dopust, čeprav imajo v primerjavi s prej omenjenimi lažje delovne pogoje, ker kurišča nalagajo mehansko. Ob polletju so bile delavcem razdeljene nove zaščitne obleke, pač v skladu z določili internega pravilnika HTV. Toda opaziti je, da se razdeljena zaščitna sredstva v razdobju enega leta ne uporabljajo dovolj smotrno. Obstajajo primeri, ko si jih upravičenci celo prisvajajo ali pa jih zamenjujejo z že izrabljenimi. Zato1 bi bilo treba sprejeti mo-v razdelilnik o zaščitnih sredstvih, ki temelji na načelu, da zaščitna sredstva ne smejo biti materialna podpora zaposlenim. NESREČE PRI DELU V prvem polletju je bilo v našem podjetju 58 nesreč pri delu, ki pa so bile — k sreči — večinoma lažjega značaja. Težji primer delovne nesreče je bil le v valjarni I., kjer je delavcu zaradi nepravilnega uravnavanja blaga na navijalni napravi, stroj zlomil levo roko. Ce naliziramo vse nezgode, lahko ugotovimo, da terja vsaka nezgoda povprečno 12 delovnih dni, medtem ko je vsaka nezgoda lansko leto terjala 15,5 delovnih dni. Kljub povprečnemu bolezenskemu staležu zaradi posamezne nezgode pa hkrati ugotavljamo, da se je število nesreč v primerjavi z lanskim letom precej povečalo. V prvem polletju letošnjega leta smo imeli 8,6 nesreč na 100 zaposlenih, medtem ko je bilo lani le 7 nesreč na 100 zaposlenih. Največ nesreč je bilo v obratu L, in sicer v oddelku pmevmatikame. Pri vulkanizaciji veloplaščev je bilo sedem primerov opeklin. Tem opeklinam je Ljubljanski dnevnik, 21. juli- Kranjska tovarna »Sava« bo začela izvajati drugi del rekonstrukcije. Gre predvsem za tehnični del rekonstrukcije1, ki bo zaključena leta 1965... V podjetju sodijo1, da se bo proizvodnja dvignila za okoli sto odstotkov. Razveseljivo pa je, da se število zaposlenih v podjetju ne bb bistveno dvignilo'. V primerjavi z letom 1939, bo znašal indeks1 proizvodnje 1965. leta 1113. Tako1 velik porast proizvodnje bo posledica: rekonstrukcije, velik delež pa bo prispevala tudi boljša organizacija dela in večja delovna storilnost. Sicer pa pripravljajo v »Savi« vrsto novih Izdelkov. . . Novost, ki boi gotovo razveselila številne kolesarje: začeli bodo' z novo proizvodnjo plaščev za kolesa z žičnim jedrom. Letos pa bodo v kranjski »Savi« osvojili tudi proizvodnjo gum za mopede... Za. ta novi proizvod so se odločili tudi zato ,ker je na naših cestah vse več mopedov, ki so' postali domala že naše ljudsko vozilo. »Delavska Enotnost«, 29. julija: Tovarna »Sava« iz Kranja, v 1961 letu ni dosegla plana za 1.4 odst., ker še ni prejela strojev za proizvodnjo žičme^ velo in moped pnevmatike, kar so v načrtu predvidevali. Proizvodnja teh izdelkov bo stekla bržkone zadnje četrtletje in upajoi, da bodo predvideni načrt dosegli; seveda, če bodo predvidene stroje tudi dobili. bil vzrok naglica pri delu. V vseh teh primerih so se -raztrgale ogrevne cevi in ponesrečenci so dobili opekline od brizga vroče vode. Delavci pa se večkrat na različne načine odrgnejo1, tem odrgninam pa ne posvečajo prevelike pozornosti. Zaradi tega pride pozneje tudi do najrazličnejših zastrupitev. Vse te poškodbe imajo v pretežni meri vzrok v neupoštevanju predpisov našega pravilnika o higiensko-teh-nični varnosti. Organi delovne inšpekcije zaradi tega, na predlog socialnega zavarovanja zahtevajo od podjetja odškodninski zahtevek, ki seveda bremeni osebni dohodek. Vsi taki primeri naj bi na podlagi novega sistema o delitvi osebnih dohodkov, šli na rovaš ekonomskih enot in bi morali bremeniti sklad osebnih dohodkov tiste ekonomske enote, v okviru katere se je primer nesreče pripetil. Hkrati pa naj bi vse tiste delavce, ki se v prvem pol- Na Vrhniki se poskrbeli tudi za primemo shrambo koles letju niso poškodovali, nagradili na podlagi nevarnostnih stopenj delovnih mest: — I. stopnja — konfekcija velopla-ščev — 1000 din — II. stopnja — vullkanizacija v kalupih — 2000 din — III. stopnja — transport, remont strojev — 3000 din — IV. stopnja — delo na dvovaljih, vullkanizacija pnevmatik — 4000 din Vodje ekonomskih enot in izmenski delovodje bi morali na svojem gibljivem delu plače še bolj občutiti težo posamezne nezgode. S takimi in podobnimi ukrepi bi delavce: še bolj spodbudili k upoštevanju navodil v varnem delu. Pri vseh lažje poškodovanih delavcih oziroma delavkah, bi morali komisijsko določevati rehabilitamte, ki bi jih potlej zaposlili na že tako določenih lažjih delovnih mestih. HIGIENA V PODJETJU S ponovno ustanovitvijo higienske skupine ter z nastavitvijo vodje higienske Skupine, se je čistoča v podjetju močno izboljšala. Posamezni oddelki, hodniki m dvorišča se redno čistijo' in vsa nesnaga se sproti uničuje oziroma sežiga. Težave so le v obratu II., kjer še ni. peči za sežiganje smeti. Vendar je upati, da ho tudi ta problem rešen, če bomo- odkupili peč od »Kranjskih opekarn«. Glede umivalnic, kopalnic in stranišč, pa moramo, žal ugotoviti naslednje: še vodno- se namreč dogaja, da posamezniki odstranjujejo in si prisvajajo posamezne dele te opreme: ključavnice, pipe, tuše, itd. Da bi to preprečili, bi bilo nujno eprovesiti v življenje že sprejeti sklep- upravnega odbora o tem, da bi poškodovano opremo vračunali posameznim ekonomskim eino-tam. POŽARNA VARNOST V p-rve-m polletju je bil v naši tovarni registriran le on -po-žar oziroma zametek požara na podu rezervoarja za industrijsko vodo. Na pomoč so priskočili poklicni gasilci — požar je bil v kali zatrt — pod in izolacijo- stolpa pa smo- takoj obnovili. Nujno bi bilo zaposliti poklicnega gasilca, za kar pa obstajajo težave-, ker nimamo možnosti, da bi mu nudili stanovanje. Težave so tudi z vskladiščenjem raznih surovin — zlasti to velja za bencin — ki ga dobivamo v sodih, dasi-ravno je to prepovedano. Upravni odbor naj bi čimprej sprejel sklep, da se takoj odproda odpadna guma, ki leži za mizarsko delavnico, kajti v primeru požara bi bil dostop do objektov nemogoč. Vse te pomanjkljivosti so- na dlani in bi jih bilo treba čimprej odpraviti. Tako pa bi tudi na področju higiensko-tehnone varnosti dosegli občutno boljše uspehe. Zaradi izredno velikega povpraševanja po ležalnih blazinah so delavke obrata III delale kar zunaj, ker je primanjkovalo prostora Julij in avgust sta bila meseca glavne sezone dopustov. Velika večina članov našega delovnega kolektiva sc je kopala ob morju ali pa je uživala sveži zrak v gorah. Zato je bila tudi dejavnost samoupravnih organov, v primerjavi z drugimi »delov-nimi« meseci, nekoliko manjša. Kljub temu je • upravni odbor na 15. redni seji, dne 1. julija obravnaval plačilni sistem v našem podjetju. g Na 16. redni seji, ki je bila 8. julija, pa je upravni odbor razpravljal o izpolnitvi proizvodnega načrta za mesec julij; razpravljal je nadalje o poročilu o kakovosti za meseca april in maj ter reševal pismene vloge. 15. julija pa je upravni odbor na 17. redni seji vnovič obravnaval načela plačilnega sistema ter poslušal poročilo o disciplini v drugem tromesečju letošnjega leta. 9 18. redna seja upravnega odbora, ki je bila 27. julija, pa je bila posvečena poročilu o kontroli kakovosti za mesec junij. Člani upravnega odbora so na- dalje obravnavali pravilnik o osebnih dohodkih, na koncu pa so reševali nekatere pismene vloge. 9 Na 21. redni seji delavskega sveta 3. avgusta, so člani tega samoupravnega organa razpravljali in sklepali o pravilniku o delitvi čistega dohodka, o pravilniku o delitvi osebnega dohodka, o preimenovanju gumarskega instituta. Pod točko »razno« pa so obravnavali nekatere tekoče zadeve. 9. avgusta pa so člani upravnega odbora sklepali o predlogih tarifne komisije, o poročilu o strokovni ekskurziji ka-drovsko-socialncga sektorja; poslušali so predloge o ureditvi problemov glede letnega oddiha ter reševali nekatere pismene vloge. Z&hmčiM' Uvod Pogosto se pri proizvajalcih v naši gumarski industriji pojavljajo težnje no klasifikaciji naravnega, kavčuka, ki bi poleg normalne kvalitete podajala tudi predelovalne lastnosti kavčuka. Tako bi prihajal kavčuk na tržišče na tehnološki podlagi. Za proizvajalca bi takšna 'tehnična klasifikacija imela prednost v tem, da bi lahko nudil kavčuk v mnogo1 bolj enakomerni kvaliteti in obenem mogel dati predelovalcu — četudi samo' omejeno — navodila za verjetno zadržanje surovine. — Poleg tega bi takšna klasifikacija vključevala pri vseh zainteresiranih proizvajalcih redno proizvodno kontrolo, na podlagi te pa bi prišlo do zboljšanja enakomernosti in kvalitete produkta. Po znatnih začetnih težavah, katerih posledica je bila večkratna sprememba v klasifikacijski shemi, kar kaže na dobro- presojo- predelovalne industrije, so- lahko- postavili po daljših skrbnih preiskavah končno shemo, po- kateri se že dela z uspehom nekaj let. Razvoj tehnične klasifikacije Tehnično- klasificiran kavčuk ali kratko TK-kavču-k je lahko naravni kavčuk vsake mednarodne trgovske kvalitete, ki mu je proizvajalec dodatno ugotovil nekaj tehničnih lastnosti. Pri uvajanju tehnične klasifikacije v plantažno gospodarstvo so- z ugotavljanjem dveh lastnosti ustvarili v celoti devet možnih različnih skupin. Kot prva lastnost naj- bi bilo vulka-nizacijsko- ponašanje preiskovanega kavčuka v standardni zmesi, ki jo podaja American Chemical Society (ACS-I zmes) in jo označuje s tremi barvami: rdeča za počasno, rumena za srednje hitro in modra za hitro vulka-ni-zacijo-. Za karakterizacijo ponašanja na dvovaljčniku je podana plastičnost (viskoznost), ki jo- je treba ugotoviti s pomočjo Mooney-Scherviskometra, s tremi simboli: Andrejev križ za nizko plastičnost (nad 87° Moomey), krog za srednje vrednosti plastičnosti