700
Listek.
LISTEK.
Janežičev nemško-sloyenski slovar — Deutsch-slovenisches VVorterbuch von Anton Janežič. Dritte, vollstandig umgearbeitete und vermehrte Auflage bearbeitet von Anton Bartel, k. k. Gvmnasiallehrer in Laibach unter Mitwirkung der Collegen A. Kaspret, M. Petelin, I. Pichler, L, Pintar, M. Suhač, A. Tavčar. Druck und Verlag der Buch-druckerei der St. Hermagoras-Bruderschaft, Klagenfurt 1889, m 8 , 842 S. — Cena 3 gld , vezani knjigi 3-60 gld. — V pripomenku pravi urednik g. prof Bartel: »Mehr als zwei Decenien sind bereits seit der Herausgabe der zvveiten Auflage dieses Buches verfiossen, und ein Blick auf die liierarische Entwicklung der neuslovenischen Sprache in jtingster Zeit zeigt uns, welch gewaltige Fortschritte diese Sprache seitdem sowohl in der Ver-besserung und Consolidierung der Wortformen, als auch insbesondere in der Bereicherung des Sprachschatzes gemacht hat. Diesen Umstanden Rechnuug tragend bemiihten sich die Bearbeiter der vorliegenden dritten Auflage durch Richtigstelluug einzelner VVortformen riicksichtlich der Rechtschreibung und Formenlehre, durch Ausscheidung falscher Ablei-tungen, dunkler, meist aus dem Deutschen stammender Localismen, namentlich aber durch umfassende Sammlung des Sprachmaterials aus verschiedenen Werken und Schriften bel-letristichen und fachvvissenschaftlicheu Inhaltes den Wortvorrath so zu gestalten, dass er ein mdglichst treues Bild der jetzt ublichen slovenischen Schriftsprache bietetu-.
G prof. Bartel in njegovi tovariši so nam s tem slovarjem podali delo, vredno slovenske hvaležnosti. Wolf-Cigaletov slovar je v mnogokaterem oziru že zastarel; vrhu tega je nepregledno in nepraktično urejen, da, kdor išče po njem, izgubi mnogo časa, kar zlasti ob nujnem delu ni prijetno. Janežičevega slovarja druga izdava je bila za tiste čase dosti kritična in bogata, toda zaradi nesrečne notranje uredbe je bilo besede iskati v njem še zamudneje, nego v Wolf-Cigaletu. Vse te neprilike je g. prof. Bartel v tej tretji izdavi modro odpravil. Besede je kritično zbral, njih število izdatno pomnožil in knjigo tudi po zunanjem lici jako pregledno uredil. In ker se je tudi tiskarna družbe sv. Mohorja pobrinila, da je knjigo natisnila z lepimi in razločnimi črkami, je slovar v vsakem oziru tak, da ga človek res vesel vzame v roke in zadovoljen položi iz rdk. Korenite vsestranske kritične sodbe seveda ne morem danes še izreči o njem; toda ako smem soditi po dozdanji izkušnji, mislim, da bode tudi ta ugodna Te dni sem prelagal iz nemščine na slovenski jezik neko več pol obsezajočo vojaško stvar. Kdor se je kedaj pečal s takim delom, pritegne mi, da navadno ni lehko. Rabil mi je ves čas Bartel-Jauežičev slovar in le malokdaj mi je odrekel svojo pomoč. Le v juridično-politični terminologiji bi želel tu in tam nekoliko več natančnosti, Erlass n. pr. je vse kaj drugega nego Verordnung; za oboje nam slovar ponuja ukaz Zakaj se za Erlass ni sprejela beseda razpis, ki nam rabi že nad dvajset let? — In še jedno dobro svojstvo ima Bartel-Janežičev slovar v primeri z drugimi jednakimi slovarji tujih jezikov — jako nizko ceno Vse, ki pri svojem poslovanji potrebujejo nemško-slovenskega slovarja, zatorej opozarjam na to lepo in prekoristno knjigo.         L.
Družba sv. Mohorja je za leto 1889. slovenskemu narodu poklonila te lepe knjige: A. i>Koledar za navadno leto 1890«. V njem beremo dve povesti; prvo: »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag« je spisal g. dr. J. Vošnjak, drugo: »Znojilčevega Marka božja pot« pa g. Janko Kersnik. Izmed ostalih spisov omenjamo zlasti krajepis »Trst« z mnogimi jako dobrimi in karakterističnimi podobami; g. dr. Krizanicev »Razgled. po katoliških misijonih« ; g. dr. Vošnjakove »Kmetijske šole« ; g. c. kr. višjega davčnega nadzornika Filipa Tratnika razpravo: »Odpisovanje davka zarad elementarne škode« ; jako lepi in času primerni spis koroškega Slovenca drd J. Rakeza »Dva sovražnika naše dece« ; kratke životopise slovenskih državnih poslancev z njih podobami in spis »Razgled
Listek.
701
po svetu« iz peresa »Slovenčevega« urednika g. Ignacija Žitnika. — B. »Slovenske Ve-černice«, 43. zvezek, prinašajo povest gospe Pavline Pajkove »Domačija nad vse!« — Puškinovo »Bajko o ribiči in ribici« v dovršenem Aškrčevem prevodu; g. prof. Vrhovca spis »o pošti« ; dalje »Pet vzgledov pridnosti, varčnosci in podvzetnosti« od prof. Ivana Steklase; »Pravljice«, katere je spisal g. I. Fr. Radinski; Kodrovo povest * Gospod Anton« in še več krajših spisov in pesem. — C. »Občna zgodovina«, 13. snopič, spisal Josip Stare. Ta zvezek nam opisuje svetovne dogodke od 1. 1794. do 1830. — D. »Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu«. Spisal prof. Henrik Schreiner. I. knjiga: O toploti, magnetizmu in elektriki z ozirom na vremenske prikazni. S slikami. To je letos nova knjiga, koje bode izvestno vesel ves narod slovenski. — E. »Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evaugelistov. »Spisal Ivan Skuhala. — F. »Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega žeuina svetega Jožefa.« Popisal f Janez Volčič. V tej knjigi so dokaj zanimivo popisana razna božja pota Marijina po Slovenskem. — Družba je imela lani 41.552 družabnikov, letos pa 46 042, tedaj več za 4490. Pričakovati je tedaj, da se njih število prihodnje leto pomnoži na 50.000 družabnikov. Največ jih ima ljubljanska škofija, namreč 18.209, potlej lavantinska 14.587, goriška 5.898, krška 3.894, tržaško-koperska 2.253, zagrebška 315 sekovska 242, somboteljska 137, senjska 110, poreška 53 (!), videmska (Udine) 150, razni kraji 117: v Ameriki 77. — Dohodki so znašali 48.609 gld., troški 48.601 gld. — Za prihodnje leto razpisuje odbor 210 gld. nagrade za šest krajših povestic, vsaki po 35 g^ m r4° §^' za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld,, v obsegu po pol tiskovne pole. V družbinem glasniku beremo tudi te besede: »Ponoviti moramo staro tožbo, katero so menj ali bolj glasno javljali že glasniki prejšnjih let, posebno oni v koledarji leta 1886. Družba je vedno v zadregah zastran dobrih, iz ljudstva povzetih in našemu ljudstvu prikladnih povestij. Da mu nista vsled nujnih prošenj pomagala g. dr. Jos. Vosnjak in g. Janko Kers7iik, ne vemo, kakšnega razvedrila bi bili namesto njiju povestij podali Mohorjevim bralcem, a jako dvojimo, da bi bili z njim tako zadovoljni, kakor slišimo, da so zdaj. Mi smo ta dva gospoda zopet ustno in pismeno naprosili, da še nadalje v tej stroki skrbita za družbo ; prosimo pa še druge spretne pripovedovalce, da nas zalagajo  z dobrimi pripovednimi spisi«.
»Stariši, podpirajte šolo !« Nekoliko besedij o skupnem vzgojnem delovanji domače hiše in šole. »Narodna tiskarna« v Ljubljani 1889, m. 8, 23 str. — Takd se imenuje drobna knjižica, katero je napisal in poslal v Slovence g. Anton Kosi, učitelj v Središči na Štajerskem. Velikokrat se dandanes toži, da ljudska šola mnogokrat ne doseže svojega učnega in vzgojnega smotra in da iz nje izhaja mlad zarod, ki je brez prida in koristi prebil svoja leta v ljudski šoli. Duh, ki preveva sedanji čas, je že tak, da za vse neuspehe pri odgoji naše mladine dela odgovorna sedanjo šolo in učiteljstvo. Tega pa ne pomisli, da mnogokrat vse te neuspehe zakrivi domača hiša, domača odgoja, ki ne samo ne podpira šole, ampak v mladih srcih celo uničuje to, kar vduja sadita šola in učitelj. Da bi dosegel zložuost pri odgoji mladine naše med šolo in domačo hišo, obrača se g. pisatelj v svoji knjigi z lepimi besedami do loditeljev ter jih uči, kako naj skupno z učiteljem delujejo, da si odgoje pridne in poštene otroke. Vzajemno delovanje šole in domače hiše mu je pravi in bistveni pogoj dobre otreške odgoje. Da se pa to doseže, treba je, da roditelji I. svoje otroke kar najbolje za šolo pripravijo ter v njih vzbude" veselje do šole; 2. da otroke pridno in redno v šolo pošiljajo; 3. da v navzočnosti otrok o šoli in nje učiteljstvu govore" vedno lepo in spoštljivo; 4. da se zanimajo za to, kar se otroci uče v šoli; 5. da večkrat povprašajo pri učiteljih, kako se uče" njih otroci. To so zlata pravila, katera je najtopleje priporočati zlasti našim kmetskim ljudem,  da naposled  vender pridejo do  spo