CERKVENI JGLASMK
ZA TRŽIŠKO ZXPXIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din
LETO 1939
MAJ
ŠTEV. 5
Ob petdesetletnici Vincencigeve konference
J'ari.ški j e bi I 12,
imclškol' in kardinal Veidicr (lecemi)ra 1917 sprejel v po-avdienci pri hlagopokojnem sve-Svcfj OČO je ob lej
se.l)ni
I em očetu Pi jn XI.
priliki povedal svoje najgloblje želje,
nekako svojo opo-rolko. ki naj bi jo ljudje (lo'bre \olje vedno upoštevali.
Mod drugim je dejal : »l>j nbezen, I j u-bczen jo velika zahteva časa. A skoro l)i se zdelo, da ljudje no poznajo več ljubezni. Samo ibe-sode sovraštva, \ oj-ne se slišijo lui (ej zomlji: razredni boji, državljanska vojna, vojna mod паг(кИ. proganj a-njc, pokol j i. Ako bi so Jezus Kristus vrnil na zemljo, kaj so ne l)i sklonil k vsem tem nesročni-kom. On. ki ui lio-tol nikoli zatroli ilečega stenja. On.
ki jo tolikokrat iz-rokel ganljive besede: »Množica se mi smili«. On. ki ni niik'dar prezrl nobenega, ki je bil v |)olrobi. I udi Coi-Kov smatra lo za
s\()jo izročilo, da jo izkazovala Ijubo-zon vsem. za najlepše, in sicer jo vidno odlikovala prav najbolj nesrečne. Mi ne bomo tenui voličastnomn izroči In nezvesti. Nikdar so papoštvu ne bo moglo
i
očitati, da v tem času sovraštva in socialne borbe ni obilno delilo iz svojilt zakladov ljubezni.
Oče in zavetnik Vincencijevili konlore nc sv. Vincencij
sv Pavelski črtal pot Na ulico mračnih
za-
je pa ljubezni, je šel, po domov ill
Sedanji lastili dom >iui zvcziiii s
jo hodil, poiskal jc lačne in zapuščene ter j ill zbiral, podpiral, grc4, nasiee-val in učil. Člani Vinceucijcvih kon-lorcMic morajo hiti kakor lučke, ki tiho iščejo, kje je rana in potreba. Če se te lučke po božji volji razmnožijo. potem je vsaka \ as, vsaka s'kii-pina hiš, vsako bivališče razsvetljeno v luči Jezusove zapovedi o Ijuliez-ni. — Reveži so bili vedno na, svet u i n tudi vedno 'bodo. I udi dobrih ljudi nikdar ni man jkalo. I oda tok časa jc^ vedno bolj zahtev al organizirano ljubezen. In kje je ospredju lepsc oigaiiiziTaiia kot \ V i licenci jevili koiilerencali! I udi v tržiški župniji je bila ргсм! 30 leti ustanovljena Vincenci jeva konle-renca. Pač zalo. da -se je slklanjala že doslej pc;! deset let i j k vsem potrebnim in da je skušala bili lučka v ljubezni
Skali«, ki je |)rv<Miiim.
Jezusove luči. — V ljubljanski .škofiji sta bili ustanovljeni prej samo dve konferenci. in sicer 24. aprila 1876 konferenca sv. Nikolaja za stolno župnijo \ Ivj ubija ni in \5. oktobra IS70 konferenca sv. Jakoba v 1J ubij an i.
Pofilejmo 'kratko zgodovino naše Vin-cencijeve konference. da ne bo zabrisan prehitro spomin ti-slili. ki so res pravočasno lo potrebno lučko v Tržiču prižgali, in da bomo plamen te luči znali zvesto čuvali tudi v bodočnosti!
Najstarejši zapisnik naše Vincencije-ve konference se prične takole: »( vetno ncjdeljo. 14! aprila 1SS9, so «e na pozi\ preč. jiospoda i^pendala, farnega administratorja v Tržiču, ob šiirili popoldne pri njem zbrali nasledmji gospodje: Andreas (iassner, tovarnar in posestnik tr-žiškega gradu; Kortunat Kurnilk, kolar; 1'eter Mihelač. mizar; Vincenc 1'lieuer-scliuli. ključavničar; I' riderik Ošabnilk. diurnist; Antoii (habere, čevljar; Rok Merčun, ka])lan. Zbralii so se v prijazni razgovor ali in kako bi se v Tržiči vsta-novila Vincencijt'va družba. Knoglasno se jo -sklenilo, to prckoristno družibo vsianoviti in zato vse potrebno ukreniti, da družba kmalu delovati prične.«
V nekaterih sejah so našteli gospodje prerešetavali namen in pravila Vincenci j eve konference, vlada je 26. aprila leta 1889. potrdila pravila in ta pravila je glavarstvo v Kranju konferenci dne 7. junija že poslalo. Na tej podlagi je I I. junija konlere^nca že dobila svoj prvi odbor. Za predscnltnilka je bil izvoljen g. Špen<lal I' rane, za ()odprcxlse^dnilka g. (iassner Andrej, za blagajnilka g. Friderik Ošabnik in za tajnika g. Merčun 1' rane. Delovni udje otlbora so bili tudi gg. Kurnik Kortunat, Theuerscliuh Vincenc, .Vlilurlač Peter in (habere Anion.
Dne IV. septembra 1884 je bila konferenca že agi'egirana glav ni \ incencijev i družbi v 1'arizu.
Prve reveže je odbor 'konference pričel obiskovati že naslednji dan po izvo-
litvi, to je 12. junija, l^redlagal je to podpredsednik g. Gassner Andrej z besedami: »Ileveži pač težko čakajo! Predsednik in pcxlpredsednik sta izvršila to nalogo in nakazala sta sedmim revežem za prvi teden raznih živil za 1 goldinarje in 61 krajcerjev. Podporo je tedaj ikonferenca delila le v živilih. Molko so merili potrebnim na bolkale, kavo navadno na osmin ko kilograma, sladkor na ix>l kilograma, ob praznikih so pa tega in onega reveža razveselili tudi s kake pol kilograma mesa. Dobili so podpiranei listke in potom teh so kupili po prodajalnah živež. To je pravilen način podpiranja. Že pri prvem o^bisku revežev 12. junija je neki Tržičan prosil le za denar, pa ga ni prejel. Sedanji odbor konference je pa pred nekaj leti dajal nakazila za moko in sladkor pred božičnimi in velikonočnimi prazniki. A je moral s tem odnehati, 'ker so preveč pričeli tekmovati tudi nepotrebni z nakazili in tudi trgovci so želeli vsi proda j ati.
Prvi doluxlek konference je bila zbirka na seji II. junija 1889. Znašala je i goldinarje in 14 krajcerjev. Odborniki so darovali veliko sami, imeli so |)a tudi Tržič razdeljen na okoliše, kjer so pobirali darove. Največ je seveda odrinil vedno podprcxlsc^dnik g. Andrej Gassner. Oglasila se je pa že tudi prvo leto dobra oseba, ki je na tihem darovala konferenci 500 goldinarjev, da bi |X)trebna ustanova mogla priti sčascmia tudi do kakšne hiše. Denar je bil naložen v hranilnico in je tvoril podlago poznejšemu nalkupu.
Dne 9. junija 1890 je imela konferenca visok obisk. lOkscelenca knezoš'kof ljubljanski dr. Jakob Missia je prišel pogledal, kako napreduje zidava novega župnišča. Zbirali so se tenia j k seji ravno delavni člani odbora. Podelil jim je svoj blagoslov in jih spodbujal k uspešnemu d( lu.
Konferenco je takoj v začetku jako vzljubil zlasti g. Andrej (iassner. Sam
t župnik Krainc Sal. Apendal, ustanovitelj in prvi predsctlniik 1909).
Anton Gahcrc, sodaj fr. Ainat, ki (xl ustanoviteljev edini še živi.
ji je veliko tlaroval in nagovarjal je tudi svoje premožne znance, da so ji bili naklonjeni. Že leta 1890. je pridobil na letovali j u neiko osebo, da je za sklad liiše konference darovala 400. goldinarjev. Med prvimi večjimi dobrotniki je bil g. Kdimiiid CIanzmann.
Tudi \ oporokah so se mnogi T rž i can i spomnili konference.
Priznanje v veliki meri ji je zlasti poklonil g.
Franc Deu. ki je umrl S. olktobra I VIT. Zapustil je konlerenci svojo veliko liišo na glavnem trgu. ki jo je dobila konferenca pod gotovimi o'bveziio-' last.



^'ХШ

simi
po smrii iijogo-\ lil domačili pa tudi v popoln užitek.
Neimenovani (kvbrolnik jo na knjižico konference naložil I.
1892. kar dva tisoč goldinarjev.
I .ep /iiak zaupali j a že v začetnih letih poslovanja.
Tudi misel na dnevno zavetišče konference je bila že kaj kmalu sprožena.
Decembra meseca leta 1891. je namreč za ustanovitev tega neimenovana dobrot niča poklonila konferenci zlato rento v nominalni vrednosti lOOO gld.
Vodilna osebnost konference od ustanovitve do odhoda iz I ržiča leta I9(W. je bil župnik in <luh. svetnik g. I' rane Šprndal. Od I. 1891. do odluxla je opravljal sam pnxlstxlniske. tajniške in blagajniške posle. Bil je velik gospodarski taloiit in znal je dol)ivati konferenci vedno vire. Le ena seja je bila pixl iijezov i m predsedstvom zelo burna. 1 a je Itila II. januarja 1897. Tedaj je pod-
t Aiulroj (lussncr sen..
velik (l<)'l)r<)tiiik. ill tlriisi pnHlscd.niik (!<)()') —)<)14)
preclsedniik konference g. Gaissner stavil vprašanje: »Ali ne kaže, <la bi konferenca ustanovila bralno društvo^« Temu predlogu je predsednik, kot je sam označil v zapisniku, odločno ugovarjal. Smatral ga je skoraj za osebni napad.
Predlagatelj se je kmalu jio seji opravičil predsedniku. pri naslednji seji je bil ta predlog umaknjen in zadeva je bila s tem poravnana. Kaže nam pa ta predlog blagopo-kojnega Gass-nerja. kako je stremel Zii katoliški napredek Tržiča. Smat 141)1 je konferenco za torišče vsega katoliškega prosvetnega in kulturnega dela. ki naj 1и) osredotočeno v organizaciji krščanske ljubezni. Vse to je konferenca |)oslala v dobi od IV12 do 1933. ko so bila \ sa katoliška društva v Tržiču razpušče-na, Viiicencijeva konferenca je pa tedaj <lala okrilje tržiškemn katoliškemu organiziranemu delovanj u.
Po odhodu župnika g. Špendala iz I r-žiča je bil na ^seji 13. decembra 1909 soglasno izvoljen za predsednika konference veletovarnar g. Andrej Cassiier. Podpredsednik je poslal župnik g. Po-tokar. blagajnik posestnik in mesar go-)od jeglič Anton, tajnik kijiičavničar-mojster g. Theuersc huh Vicencij. za delovnega uda je ibil pa tedaj sprejet tudi čevljaiski mojster in posestnik gospod Cirassmeier Ludovik. Že v začetku naslednjega leta sta se pri konferenci lepo udejstvovala tudi gg. kaplana C"a-dež in (iole, od leta 1911. dalje pa še
S|)OI
ski
t Kanil Pire, tretji l)redse<liiik (1919 do 192?).
nova delovna iixla gg'. Peter Perko in Jurij Scliwciger.
Želja po lastni hiši je postajala vedno večja. Za jilomenite namene (konference so odborniki že nekajkrat imeli načrt nakiipa. dokler ni bila 1. 19П. v resnici kupljena hiša na Skali. Kupiti liišo je pomagala župnijska cerkev, a že 1. 1915. jo je prevzela \ incencijeva konferenca sama. I a hiša je bila takoj odprta za dnevno zavetišče, l^rej gostilna, sedaj zavetišče! Opremile so jo z vsem potrebnim požrtvovalne članice tržiSkih Marijinih družb in 21. novembra je kanonik in predsednik centralnega sveta Vincenci-jevc družbe g. dr. (truden hišo blagoslovil in jo je vpričo mnogoštevilnega ljudstva po lepem nagovoru izročil svojemu namenu. Skrbne roke čč. sester križark so pričele streči otrokom in lajšati tudi gorje marsikaleiemu bolniku.
ležlke so bile razmere za konferenco med svetovno vojsko. Pa storila je mnogo. S pomočjo tedanjega deželnega odbora je konferenca klala tudi živino in tešila je s tem najhujše potrebe zlasti leta 1917. in I9.IS. Zalklanih je bilo leta 1917. kar 7? glav živine in v letu I9IS. do srede februarja še 12 glav. Popolnoma zastonj je bilo oddanega 1111 kg mesa. Deželmo mesto za klanje živine je pri tej akciji prispevalo konferenci 29 tisoč 714.<S() kron tixlanje \ el ia\ e. Posebno živahno je tedaj poslovala ta'ko imenovana šolska in vojna kuhinja. Prva je razdelila 41.194 kosil, druga pa K).II2.
Septembra meseca 1917 je pristopil h konlerenci kot delovni član svetnik go-sipod Kaiel Pir(\ ki je takoj v začetku pričel posvi'čevali konferenci svojo veliko skrb in 1 jube/en.
I.ela 1919. je prevzela konferenca \ svojo last »i\aš dom«, brez velikega dobrotnika, predsednika g. (iassnerja, bi se to ne moglo zgoditi. Л pojmovala je konfereinca važnost kulturnega in pro-sNcMnega ikatoliš'ki'ga dela v Tržiču in je prcipusiiila dvorano vsemu katoliškemu gi
junija 1919 je odložil mcsio prctkod-nilka v elezaslužni g. Ami rej Gassiner. Odstop je ulenieljil s svojo starostjo in z novimi razmerami, 'ki so tedaj nastale v naši državi. Konferenca ga l>o ohranila vedno v najlepšem spominu. Saj bi brez njega in zlasti brez njegove velike clarežljivosti konferenca nikdar ne prišla (lo takega razmaha. V sejni sobi na Skali visi njegova slilka. zapiski hranijo njegovo skrb in požrtvovalnost, (lull njegove prave krščanske ljubezni pa naj oživlja vedno tlelo konfereince in dobrotnikov.
l'o odstopu g. (Jassnerja je pa postal predsednik konference svetnik g. Karel 1'irc. Ostal je to do svoje smrti decembra 1927. Zvesto in neizprosno je čuval pravice in imetje konference in nekaj let je prav za prav kar sam v od i I vse posle. V mali sobici svoje hiše je posloval. dobro je pa poznal najmanjše potrebe zavetišča in si rot išča ter tudi potrebe revežev. Pod njegovim predsedstvom so bile zamen j a ne tudi čč. sestre iia Skali. Prišle so namreč 23. avgusta čč. šolske sestre iz Maribora.
L. 1920. sta postala delov na uda konference gg. posestnika Salherger Jožef in Kralj Andrej. Še pred njima se je lepo ude j SI voval tudi pokojni g. Vidic I' rane.
Leta 1922. je umrl svetnik in župnik g. Potokar Jožel. Ni hil isicer nikdar predsednik ikoinference. toda vodil je s svojo Ijiiibeznivo skrbjo vse krščansko udejstvovanje v Tržiču in posebno tedaj. ko je postala konferenca lastnica
a šeg a doma«, je znal konferenco napravili za matico, pri kateri najde streho in podporo vse. kar je v Tržiču dobrega.
Naslednik svetnika g. Potoka rja je poslal v iržiški župniji župnik g.
Akerbec Matija.
Našel je pri konferenci polje bogatega udejst vo-vanja. \ okviru \ inc. konference je ustanovil Rokodelski dom v ( er- .. 1	.Mililla Skcrbcc, cctili
kvem ulici, ki je priMlscdniik (t')27 do bil slovesno bla-	1')2н).
{•ohIovIjen 8. scptcmibra 1928. Po smrti Ji'. Pirca je'l)il clo svojegii odhoda v Kranj. I o rej eno leto. tudi predsednik konference.
!'(> odliodu župnika ц. Škerhca je postal predsednik sedanji žiipnik Vovk Anton. Prav tista leta sla se udejs(vo\ala pri delu konleren-ee tudi ključavničarski mojster in posestnik Vlarkie Aivdrej ter čevljarski mojster in posestnik Dobrin Karel, lajniki konference pa so positali po smrti J'irca kaplani \ ovk. Bartol. Sk\ arča. Cerkov nik, /a'krajšek. Kortuna.
Pomembno je bilo za konlerenco leto I9i(). in 1411. Leta l*)"i(). je bil postavljen Kokodelski dom. ki so mučili dolgovi, na boljše noi^e. Dobil je /u vodstvo tudi čč. šol sike sestre. odistranjena pa je bila i/, njega gostilna, ki \ alkoholni in brezalkoholni obliki ni prinašala hiši in pre'bivalcem nobene koristi, pač pa same sitnosti in bre/inerne (la\ ke. \ ()di Rokodelski dom \ sa leta svoje račune in oibčuti seveda (udi. da domača obrt v Tržiču propada \ edno 'bolj. Napolnijo ga le v poletju sezons'ki dela\(i pri raznih zidarskih podjetjih.
I ,et a I Vi I. je pa bila izvršena povečava Skale. Združeni sla bili obe hiši prav posrečeno. »Naš dom« je dobil len prizidek in sodobno je bila tirejena tudi dvorana. Prosvetno društvo je za (урге-mo dvorane izročilo do'biček. ki ga je naredilo v pelih letih z najeto gostilno, nekaj je prihranila konferenca in priskočila je na pomoč (udi domara hranilnica, pa NO bili ravno pred zaporo de-
I'rvi lastni dom iia Skill i«.
Prejšnji oltar sv. Jožefa v kupoli iia Skali.
iiiii jii plčičani vsi stro.š'ki v %11c.sku din 424.714.11. Ilviila liogii. izvršeno je bilo ■S (eni veliko delo. Bltigo.slo\ itev prizidki« se je v ršila 11. novembra 1411.
Prvotno Skala ni imela 'kapele. Šolske sestre so jo izprosile. Biva pa Je^ms sedaj že na tг(Чjem mesiii. iSajprvo je priklical na oliar v pritličju Jezusa župnik g. .škerhec K), maja 1424. \ kapelici v podstrešju je imel prvikrat sveto mašo Kaplan Vovk \nton (). septembra 1426. v novi kapelici, ki je v prizidku v pod-strešjn. j e maše val pr\ ič I. junija 1412 župnik g. Vovk .\nton. Imele so pa vse te kapelice ja'ko preprost in uhožen oltar. Zato je kapelica dobila 4. julija I41S nov. 'kra.si-n oltar, po načrtu alkad. slikarja kregarja Stanka, ki je oltarju 14. lebruarja 1414 prinesel še lepo sliko sv. Jožefa, kapela je sedaj pač na j lenši prostor na Skali. Jako je tudi piav!
(davna briga Vincencijeve konference je sirotiišče in zavetišče. Pri vsem tem pa ne zanemarja tudi je veže v po liišali in Kokodekskega doma. Za potrebe sivo-tišča in zavetišča na Skali, za izdafke Bokodels'kepi doma i 11 za reveže jm) družinah je bila i/xhma leta 141S. velikanska vsota 422.427 din. Računi za vsa/ko
vt\jo doibi'odeliio-sti ise vodijo pose-1)0j. Božji blagoslov je na naši Vincencijevi konferenci in ta blagoslov j)rav gotovo spremlja vse tiste, ki so Ji naklonjeni. Imena sedanjih številnih dobrotnikov naj ostanejo prikrita zato,da bodo pred Bogom bolj oeita!
Na Skali je sedaj v popolni oslkrbi51 varovancev. Poleg teh jih prihaja v dnevno zavetišče 69 in nti tel način se Jih vsak dan v sede h kosilu 122. Lč. sester imamo na Skali 7
iti v Rokodelskem domu 1. Služkinji sta na Skali 2 in ena v Rokodelslkem domu.
Sedanji odbor konference Je sledeči: župnik Vovik Anton, predsednik; posestnik in čevljar Salberger Jožef, podpredsednik: kaplan Zaletel Vinko, tajnik tovarnar dr. Ahačič Kozma, blagajnik ostali odlboriiiki: eleiktrotelmika Boh i m 1'rane in 1'ravsl Kristijati. usnjar Kogoj
l'lufcv'r
) I m

Novi olliii- \ ikiii|)flici lui Skali.
I'raiu-, posestnik in čevlja is'ki moj str г Kralj Andrej, posestnik in župan Ma-jeršič Janez.
Petdeset let je doslej Vineencijeva konferenca lepo delovala. Pot Ji i|)o pač tudi v 'bodočnosti za delo na široko odprta. Naj jo Iblagoislavlja Bog na pri-prošnjo Marije in sv. Vincencija Pavcl-skega!
spored proslayc
50 letnice V:mcencm;eve konference т Tržiču v nedeljo 23. aprila
Z j u I raj ol) šest ill sv. maša /a žive in mrtvo (Idl)rotiiike s primernim govo-roini. Maišujc in ipridigiije v le. g. prior ill kom I ur križniiškega reda Ueak Valerij aII iz Ljubljane.
i'oipo I (I n e oil) pol treh slovesne večer nice v župnijski eeHkvi. Po vceerni-( ali slav nosi na akademija v dvorani, ki jo oskrbijo varovanci Skale.
Spored:
1.	Pozdrav predsednika konference.
2.	Za petdesetletnico. Dramatičen prizor.
"i. Preljubo veselje. Rajanje.
4. .Maricc Hiuijo tudi šolo. Olrošlka igrica.
"). 1'ri čašici kavc. Pri/orčck .s peljem.
(). Kjer ljubezen, lam iiog. Knodejanka.
7. ^elc/ni( (» igramo. Nas I op najina nj-šili.
Odinor .skrajšuje orki-sier.
Vsloipnice bodo že nekaj dni prej v Iraliki I'eime.
V nedeljo, dne 21. aprila so vabljeni k akademiji predvsem odrasli, za otroke bo pa akademija ponovljena v nedeljo, dne 10. aprila.
]\oYa vratca nai
Za si o letnico posvet i I ve smo v naši župnijski cerkvi mai-sikaj olepšali. Očiščena je bila znamenita Layei'jeva slikarija. oltarji, klopi, dobili smo nove orgle in cer'kev je dobila tudi mnogo novega perila in paramentov. Z neikim ■spoštovanjem smo pa hodili tedaj okoli vprašanja, ali naj preuredimo tudi ta-bernalkeljska vratca ali ne. Nosila ko namreč letnico 1У1() in so bila torej nova ravno v letu posvehtve cer'kve. Zgleda-la so tudi še kar dostojno, dasi so imela na zunanji strani pritrjena podobo Križa nega. kar je proti veljavnim cerkvenim predpisom. Vratca, skozi katera je Zveličar celo stoletje obiskoval srca Tr-žičanov. so tedaj ostala neizpremenjeiia.
Lani smo z veliko lahkoto, s samimi darovi faranov. napravili lep nov cibori j. Pred božičem pa pride v župnijsko pisarno dobra oseba z večjim darom, ki ga je namenila »za ciborij«. Bilo ji je povedano, da tozadevne potrebe sedaj naša župnijska cerikev nima, pa je rekla. naj bo dar porabljen za ncikaj takega. kar je v naši cei^kvi v neposredni zvezi s sv. lUvšnjim I (desom. 1'ar obiskovalcev. Iki so ogledovali našo cerkev. je pa prav liste dni opozorilo župnika. da bi tržiška cerkev res morala dobiti lepa vratca labernalklja. Zadevo je bilo seveda treba dobro premislili. Tako važen predmet v cerkvi mora biti v resnici lep.
Naprošeii je bil umetnik prolesor gospod Stanko Kregar, ki poučuje risanje \ škoiijsiki gimnaziji v Št. Vidu in je napravil lani že načrt za našo novo večno luč in za no\ i oltar v'kapeli na Skali, naj napravi lep načrt še za vratca laber-naklja. Ni pa do'bil popolne ip rosi ost i. Predloženi so mu bili lilurgični motivi, katere naj bi ipo smislu ohranil, zraven pa moderniziral in prilagodil slogu oltarja. Keči moraimo, da se mu je načrt, ki ga je z vso ljubeznijo izvršil, izvrstno posrečil.
\a liho nedeljo je žttpiiik pri farni sveti maši župljanom razložil, da bodo \ talca naslednji dan odnešena. Takrat je bilo š(' rečeno, da bo ttov samo srednji d(d, obod z vinsko trlo in notranja prevleka iz svih^ pa še ostane. Povedal je tudi. da je že večji dar v ta namen izročen, če pa kdo hoče biti sodeležen
sga tabernaklja
s svojim prispevkom pri tako lepi stvari, naj se oglasi še isti dan. Povedal je tudi željo pozlatarja po ka'kšnem cekinu, ker je v teh naj'boljša snov za :po-zlatenje. Z veliikim veseljem so se mnogi odzvali. Preko mere se je nabralo da-
\ latca tiilx'r iiiiklju v I i /ičii.
rov. ki so bili v li'kii Kothiiili ur priuc-šcMii v /u'|>iii jsko pisa ruo. N cika j celki-tiov. nekaj denarja. Prisrčne so bile izjave darovalcev. Med mnogimi, ki so res kazali ljubezen do Zveličarja, naj omenim samo eno. Slara ženica, nepre-možna vdova, je prinesla dar, oib katerem se je župnik kar začuidil. Hkromno je dejala: »Naj bo lo Jezusu v zahvalo za Njegove mnoge obis^ke, 'katerih s(4n bila deležna v teku let v naši cerkvi!<?
\ ponedeljelk po tihi nedelj i so bila vratca odnešena \ I-jni)ljano. Ko jih je
začel pasar IDrnovšek Janez razdirati, se je ipo'kazala njiliova revščina. Starost jih je razjedla. Po njegovem predlogu ni ])ilo od starih vrat porabljivega drugega kot 6uh vmesni les. Od vse Ikoviue je bilo dobrega le ncVkaj trtnega okraska. Hvala Bogu, darov je bilo nabranih toliko, da je župnik mirno lahko ukazal nova vratca.
Kakšna so? V sredini stoji zmagoslavno jagnje božje. Pre'bodeno je z mečem, kar spominja na njegovo daritveno smrt. Kri Jagnjeta teče v d a rit ven i kelih, ob katerem sta črki Alfa in Omega — Začetek in Konec. Daritve/ni kelih stoji na oltarni mizi. izpod katere izvira sedem studencev, to je sedem zalkramentov. po katerih prejemamo sadove rešnje daritve. Polje okoli Jagnjeta in oltarja je razdeljeno z zlatimi palicami in posamezni oddelki so okrašeni z lepimi križci in z oljkovo vejico, ki proslavlja Kneza miru. Vois oboid vratic je obdan z zlato trto. Jagnje. sedmeri sluch'iic in oljka se lesketajo v srebru, vse drugo v bogati zlati barvi. Notranja »tian \ ratic je pa op remi j ena s pozlačeno ploščo, na kateri se blestijo srebrne zvezde. Umetnik je s tem luičrtom ohranil liturgični pomen, pa vse je naredil tudi moderno in sprejemljivo. Hvaležni smo mu lahko in enako tudi pasar ju, tki je vratca z veliko Ijubeznijo izdelal.
Vratca so prišla v 1 ržič na veliko src-
do popoldne. Prav iia veliki četrtek jili je župnik prvikrat odprl, da je na ta lepi dan Zveličar pričel slkozi ta vratca obiskovati trži.ške farane. Naj se odpirajo mnogokrat in Zveličar naj obiskuje vedno pripravljena srca!
Imena darovalcev za nova vratca so po njihovi želji zapisana pri Bogu. Ta bo tudi najboljši plačnik. Od nabirke je pa ostalo toliko, da je bila lepo ))re-snažena manjša monštran(4i in narejena je bila lepa nizka kanon-tabla s trto od starih vratic. ki bo na sredini oltarja na \ elike praznike. 1 emeljito bo presnaže-na tudi velika monštranca in najbrž bo lahko popravljen še beli plašč za pi \c petke \ poletju, pwlobno kot je bil težji plašč že popravljen za prve petke zimskega časa. Velika monštranca hrani v lunici drage kamne, ki jih je dobil s prstanov od I ržičanov blagopokojni g. župnik ŠptMidal db odhodu iz Tržiča, v lunico male moiištraiice sta pa bila sedaj vdelana d \ a draga kamna, ki ju je že lani podarila dobra oseba, ko smo zbirali za ciborij. lio pa velika monštranca prenovij<4ia po novem letu. da bo še bolj zabliščala ob misijonu in ob birmi priluxbije leto.
Za Boga nobena reč ni dosti lepa! In nobena žrtev v ta namen ne bo ostala nrpoplačana! I ega se držimo tudi v bodočnost i!
Baragova nedelja in
»l.e eno je potreibno!« Te besede, ki jih je izrekel Kristus skrbni Marti, si je Baraga zapisal v svoj šlkolov^ki grb. Izibral si je pa ta vzklik že zdavnaj poprej za svoje živi jen jsiko geslo. Saj je vedno smatral le to za potrebno, da živi za božjo čast, s tem pa tudi za resnični blagor bližnjega in za svojo lastno srečo.
Po bi-isedah apostola Janeza se naša ljubezen javlja do Boga v ljubezni do bližnjega. In v tem je bil Baraga silno velik. Nolben otrok in nobena ženica mu nista bila premalo, da bi zaradi njih ne vzel tudi največjih napoiov nase. V domovini in v Ameriki je lahko vsak takoj zapazil, da je njegova skrbeča ljubezen nad vse zanesljiva, ('im večjo potrebo in revščino je kje čutil, tem večji je bil v ljubezni. Nase je pozaibljal, dru-
BaragoYO semenišče
gim je delil. Vse pa z namenom, da rešuje duše.
Balaga je poslal naš ljubljenec. Molimo, da bi dosegel čast oltarja in \ tej prošnji inoraimo biti vztrajni.
I mamo pa v naši škofij še poseben spomin in opomin. Najnujnejša potreba l jubljanske šikolije je. <la dobi noso bo-gosloN iio semenišče. I o poslopje v Ljubljani že zidajo. Nosilo bo Baragovo ime. Last bo cele škofije in iz tega poslopja bo(h) prihajali duhovniki med ves naš narod. Važna zadeva vseh! Vsi smo poklicani, da pomaganno postaviti to poslopje. v katerem bodo bivali bodoči dušni pastirji našega narixla. / Baragovo požrtvovalnostjo ga zidaimo!
V kranjski (lelkaniji je določena prva nedelja maj ni ka za Baragovo lu-deljo-
že (Ive leti smo za Ijcčitilikacijo Barage na to nedeljo prisrčno molili in svoje darove smo naklanjali za zidavo semenišča. 1 udi letošnjo prva majniška nedelja ho temu namenu posvečena. Po-šiljajnio zlasti za to nedeljo svoje prošnje 'k Bogu, da doseže Baraga kmalu čast oltarja. In spomnimo se v pravi krščanski ljubezni novega duhovskega semenišča v Ljubljani. Nabirka se bo vršila najbiž na poseben način kar po cer-
kvi |)ri vseli treh svetih masah. Nov način naj užge našo novo ljubezen za dobro stvar! Tudi pri šmarnicah ob nedeljah in praznikih bo pobiral cerkovnik v ta namen s pušco. Kdor bo daroval v plemeniti namen, bo posnemal Barago in njegovo ljubezen za resnične potrebe. Naj niim bo v tem Baraga učenik! Saj s tem poslušamo božji in Baragov klic; »Le eno je potrebno!<
\ stiki) jesen se nupoliii Skala,
To ii
Visok obisk jo imel Tr/ič na vcliko-nornL lorok. '/ Brezij sta se pripeljala (»ha slovenska škofa, Ijnbljansiki in mariborski. Oglodala sla si župnijsko cerkev in bila sta oba vesela novih vratic laluMiiaklja. Obiskala sta tudi sirolišce in zaveti.š<V na Skali, da sta videla tam novi oltar v Ikapelic.i.
Kapela na Skali je dostopna v nedeljo 21. aprila vsakemu. Vhod pri glavnih \ ratih. Kdor so zanima, si lahko ob tej priliki ogleda tudi druge prostore, ki so ob stopnišču, ki vodijo v kapelo.
V krasnem cvetju je žarel tudi letos božji grob ill velikonm ni oltar. Oskrbele so ga naše <lo'bre žene in gt>sipe. Zveliear bo pač tudi to upošteval « svojim blagoslovcmi.
Prvo sv. obhajilo bo v naši župnijski Cerkvi v nedeljo 21. maja. Majnika zato,
ono
da prvoobhajance prehitro ne raztresejo počitnice.
jnrjeva nedelja je letos 10. aprila. Bo ta dan sv. maiša v cerkvi sv. Jurija nad Bistrico ob desetih, ludi v župnijski cerkvi bo ob isti uri sv. maša. Od])ade pa to nedeljo sv. maša v ceiflcvi «v. Jožefa. kjer se spomnimo Varstva sv. Jožefa že s sv. mašo 2(). aprila ob peti uri zjutraj.
Amarnična pobožnost je vsalk večer v cerkvi in ne na poiko|)ališču. Če tega nekateri tudi letos ne bodo hoteli upoštevali, bo pač moral biti, dasi zelo nerad, za reditelja na po.kopališču — župnik.
400 letnica pri kazanja Matere l)ožje na Sveti Gori pri Gorici se bo letos obhajala najsvečaneje. Slovenci smo vsa štiri stoletja radi romali na Sveto (loro in med svetovno vojno je bila I.jublja-
na srečno pribežališče Marije, begunke s Svete Gore. Zaradi tega se bo vršilo posebno romanje iz naše Škofije na Sveto Goro. Cerkvene in svetne oblasti bodo midile romarjem izredne ugodnosti in stroški ne bodo veliki. Vse podrobnosti bodo prinašali časopisi. Odziv bo gotovo velik tudi v naši župniji.
Birma se bo vršila v naši župniji prihodnje leto. Najlepši sjiomin ima otrok, če je birman v domači župnijski cerkvi. Hvalevredno je, da iz Iržiča ne gre mnogo otrok k sv. birmi v Ljubljano, kjer je dbičajno prevelik naval.
»Ješ, to so iiobl«, tako pravi maisikdo, ko pride te dni v župnijsko pisaino. Kes je |)isarna lično preurejena. Zato, <la so vse farne stvari na svojem mestu. da je povzdiguj ena pomembnost tr-žiške župnije, da bodo vsi tržiški žu|)-niki v urejenosti laže prenašali nemajhna bremena. Iki jih je treba nosili in reševati med štirimi stenami pisarne.
Oznanila za maj
1. Prvi mnjiiik, Rod sv. Filipa in Jiikohii, apostolov. V župnijski cc^rkvi je o!) šestih oi-^daiiu faiiui sv. iiuiša. Ol) (lovotili je sv. maša v cerkiv sv. Jožefa [K) Jiaineinii Zveze /iliiiže-iiili delavcev /.a krščansko delavstvo. Zvečer oil tri četrt na osem je sloves(Mi začetek .šmar-iiične poho/nosti.
'■>. Najdenje sv. Križa. Ol) šestih je or^lana sv. maša.
4.	Sv. Klorijaii, /aobljiibljeii pra/.nik /a vso našo žnpnijo. Ol) šestih je sv. maša pred Najsvetejšim, ol) osmih je sv. maša pri oltarju sv. Klorijana /,a |K)žariie hrandie. Ol) devetiii se prične pomikati oh vsakem vremenu po običaj ni poti procesija v navadnem redu. Takoj po procesiji je slovesna peta sv. maša /, leviti. V smislu ohljuhe je v tednu sv. I'iorijana, letos od I. do 7. Tiiaja, zjutraj sv. maša ol) šestih pred Najsvetejšim.
5.	Prvi petek v meseca. Na predvcičer nadomesti molitve svete ure šmarnična pobožnost, pri kateri so slovesne pete litanije. I'ohožnosl prvega petka se izvrši v običajnem redu.
7. IV. ned(4ja po Veliki noči in prva nedelja v niesecn. Službe božje so v navadnem redu. Ker je to tudi Da rakova nedelja za našo dekanijo, bodo vse zibinke te nedelje poklo-njene liaragoveniu semenišču v Ljubljani. Zjutraj je sv. obhajilo za moške.
14. V nedeljo po Veliki noči. Slu/be božje so v navadnem redu.
ti. 16. 17. Prošnji dnevi. Prošnje procesije odhajajo iz žuipnijske cerkve ob pol sedmih. V ponetleljek gre v cerkev sv. Jožefa, kjer je
sv. maša s i])ridigo, vrne se po krajši |X)ti nazaj v župnijsko cerkev. V torek gre procesija k Sv. Ani pod Ljnbeljem in v sredo k sv. Juriju nad Bistrico. Pri Sv. Ani in na Bistrici je sv. maša e pridigo za sosesko.
18.	Vnebohod Gospodov, zapovedan praznik. Ob šestih in desetih je sv. maša pred Najsvetejšim in z dvema blagoslovoma. Ob desetih je tpeta sv. maša ]>o naimenu Dolincev. Pred deseto sv. mašo se vršita običajni procesiji iz Doline in od Sv. Ane.
19.	Pričetek devetdnevnice na čast Sv. Duhu. Predpisano molitev in a čast Sv. Duhu twnio opravljali zvečer pri šmarnični pobožjnosti.
21. Nedelja v osmini Vnebohoda. Službe božje so v navadnem redu. Pri osmi sv. maši je slovesnost iprvega sv. obhajila.
28.	Binkošti, nedelja in zapovedan praznik. Ob šestih in ob desetih je sv. maša pred Najsvetejšim in z dvema blagoslovoma. Ob desetih je sv. maša slove^sna peta z leviti. Pred deseto sv. mašo je klicanje Sv. Duha.
29.	Binkoštni ponedeljek, nezapovedan praznik. V župnijski cerkvi so sv. maše kakor oi) nedeljah. Takoj po šesti sv. maši gre iz žup-nij.ske cerkve procesija ik Sv. Ani ob vsakem vremenu. 1 am je sv. maša s pridigo za darovalce in častilce sv. Valentina.
10. Binkoštni torek. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
31. Zaključek šniarnične pobožnosti. Po slovesnih ilitanijah lx) zali v al na ipesem. Ob nedeljah ill praznikih so litanije Matere božje pete. pri katerih naj mogočno poje vsa cerkev.
Mesečne shode cerkvenih organizacij nadomestijo v majiiikii šniarnice.
Molitvena pomoč КЛ opravlja svojo pobož-nost vsak petek takoj ]К) šniarnicah.
.Šolska sv. spoved bo za nekatere šole že ta mesec obvezna in bo nj(Mi razpored razglašen po šolah in v cerkvenem oznanilii.
^iipnijKku kronika жа marec 1939
Marcu v miši /.iipiiiji rojenih: 9.
Mnri-a v naši župniji poročena:
I. KiicluM' Anton, lovski čiiviij. Sv. Aiia S4 in Meglic Angela, prcdilniška dclavkii, I tv.ič, I.jiihljiiiiskii ccslii 11. iporočciia II. iiiait\i.
Marea v naši župniji umrli;
1.	Lolrič Terezija, /asciinicu-vdova, mjiinii JI.
1N()9 v Križali, poročena 26. 11. 1911, umrla v Tržiču, Ljubeljska ('.28, dne 2. marea.
2.	Starman Marija, vdova Bečan, rojena (ar-man 17. 10. 1871 v 1'reski, drugič jKiročeiia K). ?. 1920, umrla v Tržiču, l jubeljska eeslii št. (>(), <lue 17. marea.
>. TiSler Alojzija, samska služkinja, rojena 21. (i. 1409 v l.oiuu, umrla v Tržiču, Kovaška ulica 1 a, due 2?. marea.
Marčna poročila o<l drugod: Jih iii hilo!
/a predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — /a urednika v l.jubljaiii: Dr. 1'. (I vido llant, O. l'\ M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec,^