• ,
^ [if fj
KOPER, PETEK 1. JUNIJA 195S
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO V. — ŠT.
Izhaja vsak petek. Ureja uredniški cdbor. Odgovorni urednik Ivan It en ko. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Sautorjeva ulica 26, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v ICopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnilc okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500. polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 d!n ali 3 in pol dolarja.
ie tutSa t® S
i teden. v Ko-
Strateške koristi -liiiena škoda
Kako upravljamo
po-

- .v
vMm-

- - e r:,]
: ^iimi,n\ :::šs^pi!. >.: ,: ^ J
......._.^„¡.tOSt.JJ
RRHi
Ljudska tehnika — zvezS za tehnično vzgojo slavi letos ¿eseto obletnico obstoja. Zaorala je ledino kmalu po tem, ko je centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije Hstanovil komisijo »Tehnika in športa. Dve leti kasneje, leta 1948, se je organizacija osamosvojila in se razrasla v mogočno drevo s številnimi vejami, ki zajemajo vsa važnejša področja tehnične vzgoje. Njene glavne naloge je predsednik Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek očrtal takole: »Razvijati, podpirati in organizirati razne oblike prostovoljnega dela za tehnično vzgajanje, zlasti med delavci, mladinci, ženami, posebno pa še na vasi, krepili obrambne moči naše socialistične skupnosti in omogočati svojim članom, da bi z dviganjem
Fos¥st0?onj® iirtemsiov ? Portorožu
V Portorožu je bilo v torek in sredo V. posvetovanje Zveze urbanistov Jugoslavije. Posvetovanju, ki se ga je udeležilo 250 jugoslovanskih delegatov ter predstavniki urbanistov Češkoslovaške, Velike .Britanije, Sovjetske zveze, Švice, Madžarske in Grčije, so v sredo prisostvovali tudi predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, predsednik Stalne konference mest Jugoslavije Naum Naumovski, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dr. Marijan Dermastia ter sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Albert Jakopič-Kajtimir, V svojem nagovoru je predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher poudaril važnost urbanistične dejavnosti ter poleg drugega posebno še večje sodelovanje upravnih organov z urbanističnimi republiškimi društvi ter Zvezo urbanistov Jugoslavije.
Namen tega posvetovanja je bil s stališča urbanizma in arhitekture razjasniti aktualna vprašanja naše stanovanjske izgradnje. Ob tej priložnosti so izdelila predloge in na-vodia, na osnovi katerih bi obvezno uvedli sistem podrobnih postopnih urbanističnih načrtov. Na ta način se bodo stanovanjski preblemi usmerjali k planski realizaciji, česar doslej ni bilo, ker so ljudski odbori občin, ki so dobili samo generalne načrte, bili pri izvajanju načrtov prepuščeni sami sebi. Brez dvoma bodo zato imeli ljudski odbori občin od tega posvetovanja neposredne koristi, ker bodo dobili z navodili za gradnje v nekem smislu metodologijo urbanističnega dela, česar doslej niso imeli.
se bo letos udeležilo delovnih akcij ? koprskem okraju
ravni svoje tehnične kulture bolje in hitreje obvladali sodobno vojaško tehniko, s tehničnim izobraževanjem delovnih Ijndi delati za povečanje' delovne storilnosti in dajati zanjo pobudo, delati za varovanje in pravilno vzdrževanje sredstev za proizvodnjo v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu, transportu, gospodinjstvu in drugod.
Poleg iega smo se odločili, naj Ljudska tehnika aktivno dela tudi za zaščito, varovanje in znanstveno proučevanje spomenikov naše tehnične kulture, ter skrbi za zbiranje posameznih predmetov in urejanje tematskih razstav v pripravljanju čimprejšnje ustanovitve tehničnega muzeja.«
Biiauca desetletnega dela Ljudske tehnike je visoko aktivna. O tem govori tudi teh nekaj številk: organizacije so v tem času v vsej državi vzgajale v svojih tečajih in šolah skoraj 400 tisoč članov, med njimi samo voznikov motornih vozil okrog 100.000, okrog 15.000 jadralnih in motornih pilotov, 26.000 padalcev in še vrsto drugih ljubiteljev tehnike.
Nič manj ni plodna bilanca v našem okraju, kjer obstoja Ljudska tehnika v severnih predelih že deset let, v bivšem koprskem okraju pa šest let. Kadre, ki jih je organizacij» vzgojila, srečamo v tovarnah, podjetjih in kmetijskih zadrugah. Med tisoči šoferjev-amaterjev, hi so se usposobili na tečajih Ljudske tehnike oziroma v avtomotodništvih, so danes mnogi vozači kamionov in traktorjev. Naša mlada radijska industrija je dobila prccejšnje število kadrov iz radioamaterskih tečajev. Pa tudi v dragih strokah srečujemo mlade ljudi, ki so dobili osnovno znanje in veselje do svojega poklica v krožkih in klubih Ljudske tehnike.
Dejavnost Ljudske tehnike je velika epora naglo razvijajočemu se gospodarstvu in tudi naši ljudski armadi pomaga, kajti tehnično razgledani mladi ljudje lahko v vojaški službi mnogo lažje osvajajo komplicirano sodobno vojaško tehniko. Zato ji .TLA nudi precejšnjo materialno pomoč. Razen tefira pa Ljudska tehnika nudi mladini prijetno razvedrilo. Doslej je organizacija razširila v našem okraju svojo dejavnost-, predvsem v večjih središčih, v bodoče pa se bo zlasti usmerila na podeželje, kjer bo z dviganjem tehnične kulture lahko mnogo pomagala pri razvijanju važne gospodarske panoge — kmetijstva, V obalnih mestih pa bo še bolj razširila dejavnost na morju. Že sedaj vključujejo brodarski klubi stotine mladih ljudi, ki se usposabljajo v jadranju in z veli-(Nadaljevanje na 2, strani)
Predsednik FLRJ Josip Broz Tito bo jutri odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo ostal tri tedne. V tem času bo predsednik Tito obiskal razen Mo-skve še več drugih mest v notranjosti Sovjetske zveze in se seznanit z delom raznih znanstvenih ustanov, industrijskih objektov, kulturnih institucij in gospodarskih organizacij. Med obiskom bodo imeli sovjetski in jugoslovanski voditelji več razgovorov.
S predsednikom Titom in njegovo soprogo bodo obiskali Sovjetsko zvezo še podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Kcča Popcvič, član zveznega izvršnega sveta Mijalko Todoro-vič, predsednik izvršnega sveta LS Hrvatske Jakov Blaževic in drugi.
Predsednik ministrskega sveta ZSSR Buiganin je v svoji izjavi za tisk glede obiska predsednika Tita dejal, da bo ta neposredni stik najvišjih jugoslovanskih in sovjetskih voditeljev važen dogodek v zgodovini sovjetsko-jugoslovanskih odnosov. Ta obisk je važna etapa v razvoju prijateljskih stikov in sodelovanja na vseh področjih med SZ in FLRJ in bo imel velik vpliv na zmanjšanje mednarodne napetosti v Evropi in drugod po svetu.
Na zadnji seji predsedstva Okrajnega komiteja Ljudske mladine za koprski okraj, ki so se ga udeležili tudi predsedniki mladinskih občinskih komitejev, je podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Franc Klobučar seznanil navzoče s tehničnimi pripravami za letošnje mladinske delovne akcije. Omenil je, da so finančna sredstva za gradnjo brkinske ceste v glavnem že določena iz proračunskih investicij Okrajnega ljudskega odbora in da so že izdelani načrti za gradnjo ceste od Prema do Celj. Kaže pa, da bodo letos zaradi predvidene dobre sadne letine v Brkinih izdelali celotno traso od Prema do Pregarij, tako da bi se kmetovalci že v jeseni posluževali delno zgrajene ceste za prevoz blaga v dolino. Na delu pri izdelavi te trase računajo tudi s sodelovanjem tamkajšnjih prebivalcev, ki bodo brez dvoma radi pomagali s prostovoljnim delom, s prevozi in z drugimi uslugami. Pripravljalna dela za začetek gradnje bodo zaključena do 15. junija.
Podpredsednik Franc Klobučar je dalje dejal, da so ustanovili pri Okrajni zadružni zvezi v Kopru poseben odbor kmetijskih strokovnjakov in tehnikov, ki bo vodil s pomočjo režijskega odbora pri KZ Debeli rtič dela za obnovo oljčnih nasadov na področju te zadruge. V ta namen bodo uporabili sedem milijonov, dinarjev republiških sredstev in del okrajnega sklada za pogozdovanje. Tudi načrt za gradnjo letališča bodo predvidoma izdelali do konca junija in se bodo terenska dela 3a-hko začela prvega julija.
Razen teh treh večjih delovnih akcij, pri katerih bb predvidoma
Včasih se dovolj ne zavedamo, s kolikšno požrtvovalnostjo opravljajo pripadniki državne varnosti svojo naporno službo v korist vsej naši skupnosti. Njihovo delo je tiho, skoro neopazno, jc pa po drugi strani brez dvoma tako pomembno, da ga zmorejo opravljati samo stvari socializma skrajno predani ljudje. P.cdko se zgodi, da ti čuvarji državne varnosti, javnega reda in zakonitosti dobe priznanje za svojo, družbi tako koristno službo.
To poslednje pa je prišlo do prepričljivega izraza ra sprejemu, ki ga je pretekli petek priredil predsednik Okrajnega ljudskega odbora tovariš Albin Diijc za komandirje vseh postaj Ljudsko milico v okraja. Razen komandirjev so se sprejema udeležili tudi predsednik OO SZDL tovariš Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik Sveta za notranje zadeve OLO Koper tovariš Mavsar, iz okrajnega Tajništva za notranje zadeve pa načelnik tov. Nace Majcen, Stane Kovač in major Drago Čihak.
Predsednik Dujc je zbranim komandirjem po čestitki k Dnevu državne varnosti izrekel toplo priznanje za vidne uspehe, ki jih imajo pripadniki Ljudske milice v izvrševanju svojih težavnih nalog in ki
jih opravljajo v vzorni povezanosti z drugimi organi ljudske oblasti.
Čestitkam k iTnevu varnostne službe se je pridružil tudi predsednik OO SZDL tovariš Jakopič- Kaj-timir, ki je podčrtal razveseljivo politično aktivnost pripadnikov naše varnostne službe.
V imenu okrajne Ljudske miiice se je za povabilo na ta sprejem, za čestitke k njihovemu prazniku in za priznanje uspešnega ter napornega dela pripadnikov Ljudske miiice zahvalil major Drago Čihak, ki je v imenu vseh pripadnikov v okraju obljubil, da se bodo le-ti' tudi v bodoče glede nakazanih nalog kar najvestnejo odzvali pozivu predsednika okraja in predsednika OO SZDL.
Po tem oficielncm delu se" je razvil dolg, živahen in tovariški razgovor, ki je z mnogimi primeri iz prakse samo potrdil visoko strokovnost in požrtvovalnost pripadnikov Ljudske milice, v enaki meri pa tudi njihovo občo družbeno-po-litično aktivnost.
Za tem je predsednik okraja zbrane komandirje LM povabil v restavracijo Galeb na svečano kosilo, kjer je prišla do izraza tesna povezanost naše varnostne službe a organi ljudsko oblasti.
sodelovalo okrog 1800 mladink in mladincev v treh izmenah, po tri tedne, in sicer na brkinski cesti po 400 v vsaki skupini, na letališču in pri obnovi oljčnih nasadov po 100, bodo gradili tudi športne objekte v Piranu. To delovno akcijo bo vodil mladinski komite v Piranu, ki je že preskrbel načrte in začel s pripravljalnimi deli. Pri tej akciji bo sodelovalo nad 200 mladincev.
Doslej se je prijavilo v mladinske delovne brigade iz koprskega okraja okrog 400 mladink in mladincev ter nad 1200 iz drugih krajev Slovenije. Največ prijav so doslej zbrali v Piranu, kjer sta se med drugim stoodstotno priglasili Pomorska srednja in P.ibi-ška šola. Slabši pa je odziv v ilir-sko-bistriški in. divaški občini.
Na seji predsedstva OK LMS, ki ga je vodila predsednica Marija Vogričeva, so v drugi točki dnevnega reda razpravljali o pripravah za okrajno konferenco Ljudske mladine, ki bo 6. junija v Kopru.
Baz stsva prosfets ¥ Kopru
Razstavo Ljudske prosveie okraja Koper, ki je bila 30. t. m. odprta v mali dvorani Gledališča Slovenskega Primorja, je priredil okrajni svet Svobod in prosvetnih društev.
Ta razstava je prva te vrste v našem okraju in je namenjena najširšim množicam. Zaradi tega je tudi tako prirejena, da jo bodo pozneje lahko prenesli v vse naše občine. Pripravljalni odbor je zaradi obsežnosti razstave s srečno roko rešil številna težavna Vprašanja s pomočjo vseh prosvetnih društev v okraju in tudi nekaterih kulturnih ustanov. Z razstavnimi predmeti in s svojo organizacijsko pomočjo sta zlasti sodelovala Okrajni muzej v Kopru, Notranjski muzej iz Postojne in koprski zgodovinski arhiv, svojo pomoč pa so nudili tudi drugi kulturni delavci.
Razstava kaže nazoren pregled glede razvoja nsše ljudske prosvetc, vse od prvih čitalnic na Primorskem pa do današnjega razmaha kulturnoprosvetnih društev in Svobod.
Razstava ima povsem svojevrstno obeležje, saj upošteva prav vsa obdobja v razvoju naše ljudske pro-svete. Med premnogimi razstavljenimi predmeti, grafikoni, zemljevidi itd. zbujajo nekateri posebno pozornost. Tako je za obdobje prvih čitalnic iz dobe narodnega" prebujenja značilen najstarejši društveni prapor na Slovenskem (1857) iz Razdrtega, prav tako pa tudi predmeti in dokumenti iz dobe fašizma, iz obdobja NOB, vtem ko je del razstave, ki kaže kulturno-prosvetno razgibanost po osvoboditvi, vsebinsko najbolj bogat.
Razstava ljudske prosvetc okraja Koper je izredno poučna in zasluži vso pozornost našega občinstva, čeprav bo del zbranega gradiva pozneje prevzel Okrajni muzej v Kopru za poseben oddelek o kulturnem razvoju na Primorskem v zadnjih 100 letih, bo vendarle koristno, če razstavo v sedanjem obsegu obišče čim večji krog občinstva, zlasti pa šolske mladine pod vodstvom vzgojiteljskega kadra!
P^IPSVi
Jugoslavijo jc obiskal sredi tedna generalni sekretar KPI Palmiro Togliatti. Do zaključka redakcije nismo še prejeli uradnega poročila o vsebini razgovorov med njim ter voditelji ZKJ. Pač pa je pred odhodom Togliattija objavila KPI uradno poročilo, v katerem je rečeno, da je namen potovanja upo-staviti prvi stik in začeti nato redne odnose z ZKJ po hudem razkolu, ki so ga povzročili zgrešeni sklepi Iniormbiroja v letu 1943. Italijanski komunisti — je rečeno v poročilu — cenijo visok prispevek, ki ga dajejo jugoslovanski voditelji za popustitev mednarodne napetosti, kakor tudi dejstvo, da so ti voditelji kljub težkim doživljajem v preteklih letin obdržali svojo državo na poti socialističnega razvoja. Zato je naš namen bolje spoznati to izkustvo, bodisi da ga pravilno ocenimo, kakor tudi z namenom boljšega razvoja vse naše mednarodne politike.
Grški zunanji minister Teotokis je odstopil na zahtevo ciprske etnarhije, ki je protestirala proti njegovi popustljivosti nasproti Angležem. V zvezi s tem je predsednik vlade Karamanlis izjavil, da je potrebno na čelo grške diplomacije postaviti osebnost, -Id uživa popolno zaupanje ciprske etnarhije In ciprskih borcev.
Medtem se na otoku nadaljujejo nemiri. V minulem tednu je bilo pri raznih spopadih ubitih 8 in ranjenih 69 oseb. Britanske oblasti so močno poostrile varnostne ukrepe. V Nikoziji so zaprli trgovine in pisarne ciprskih Grkov in za tri mesece prisilno izselili prebivalce mestnega središča, ker nihče izmed njih ni hotel dati podatkov o tem, kdo je vrgel bombo med nedavnimi nemiri. Spričo nenormalnega položaja na Cipru kroži v britanski javnosti čedalje več vesti o spremembi politike na Cipru. Mea drugim se je laburistični voditelj Bevan zavzel za pripozna-nje ciprskih samoupravnih pravic, češ da bi lahko dobila Velika Britanija v tem primeru od Ciprčanov vse, kar želi. Po zadnjih vesteh namerava atenska vlada predložiti prihOdnji teden Združenim narodom poseben memorandum o Cipru,
Varnostni svet Združenih narodov je začel razpravljati o palestinskem vprašanju. Na dnevnem redu je predvsem proučevanje britanske resolucije, ki predlaga čimprejšnjo konkretno uresničitev določil arabsko-izraelskega sporazuma o premirju s sodelovanjem zainteresiranih držav. Vse kaže, da bodo to resolucijo z nekaterimi dopolnitvami sprejeli. Iz dosedanjih govorov delegatov so bile razvidne predvsem tri temeljne stvari: rešitev palestinskega vprašanja se ne sme vsiljevati, Hammar-skjoeldova misija je izboljšala položaj na tem področju in britanska resolucija vsebuje v splošnih smernicah pravilen kažipot za nadaljnje delo.
Francija in Maroko sta podpisala sporazum o medsebojni odvisnosti. Sporazum določa med drugim stalna posvetovanja diplomatov obeh dežel, zlasti pa vsklajevanje dela v raznih mednarodnih organizacijah in ustanovah. Obe državi sta se zavezali, da se ne bosta zatekali k politiki, ki bi bila nezdružljiva s koristmi te ali one strani. V pariških političnih krogih so s tem v zvezi pripomnili, da sporazum praktično veže Maroko, da se ne
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PIRAN
Kandidati morajo imeti diplomo filozofske fakultete, strokovni izpit in najmanj dve leti arhivske praktične službe.
Predpisano kolkovane ponudbe z življenjepisom ter opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Piran najkasneje do 20. junija 1950.
wrrmv g M
mv m m W
......	_____L
3 r"*L ™ * V ■ 1" .	.t—,
pridruži Arabski ligi, če bi bila njena politika sovražna Franciji.
Medtem si Francija tudi resno prizadeva, da bi spravila alžirsko vprašanje z mrtve točke. V pariških političnih krogih menijo, da bo že v nekaj dneh prišlo do odločilnega preobrata. To se kaže zlasti v spremenjenem stališču francoske vlade do pogajanj v Al-žirti. Vlada je namreč opozorila na možnost, da bi se pogajanja začela, ne da bi alžirski uporniki poprej odložili orožje. Hkrati pa se namerava vlada odločneje lotiti političnih, gospodarskih in šocial-nir reform v deželi. Med drugim nameravajo imenovati „nadaljnjih 30 funkcionarjev iz vrst Alžircev na visoke javne položaje, uvesti brezplačno zdravniško službo ter pospešiti razvoj kmetijstva in industrije.
Vzhodna Nemčija si resno prizadeva urediti stike z Zahodno Nemčijo. Predsednik vzhodnonemške
Stanovanje m
vlade Grotevvohl je te dni predložil obširen načrt, ki naj bi prispeval k pomiritvi mednarodne napetosti in olajšal prizadevanja' za združitev Nemčije. Med drugim je predlagal, naj ne bi bilo v obeh , delih Nemčije vojaške službe in naj bi omejili oborožene sile, skupno ali ločeno 17, J ci vo Vzhodne in Zahodne Nemčije o prepovedi atomskega orožja, prepoved fašističnih in militarističnih organizacij v Zahodni Nemčiji, trgovinske in kulturne odnose med obema Nemčijama ter izmenjavo parlamentarnih delegacij.
V Sovjetski zvezi so likvidirali še štiri Bcrijcve sodelavce. Vrhovno sodišče ZSSR je objavilo poročilo, da so bili bivši prvi tajnik KP za Azerbejdžan Bagirov ter drugi trije soobtoženci obsojeni na smrt in usmrčeni, ker so bili krivi sodelovanja z Bcrijo, terorističnih dejanj in veleizdaje. V poročilu je tudi rečeno, da je bil Bagirov eden najbolj aktivnih in intimnih sokrivcev izdajalca Berije, s katerim je izvršil vrsto najhujših zločinov proti državi. Zlasti so mu očitali več insceniranih sodnih procesov, pri katerih so obsodili na smrt vrsto nedolžnih ljudi.
U 3 ^
V	soboto je bila v Ljubljani slovesno odprta na Gospodarskem razstavišču in v Gradisovi palači pomembna razstava »Stanovanja za naše razmere«. Ima dva dela: poučno-znanstveni v novi Gradisovi palači, komercialni del pa na Gospodarskem razstavišču.
Otvoritvi razstave so prisostvovali številni predstavniki oblasti in javnega življenja, med njimi predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, državni sekretar za blagovni promet FLRJ dr. Marijan Grecclj, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Bermastia, ki je ob tej priložnosti nastopil kot predsednik Stalne konfcrcnce mest FLRJ, nadalje organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšičeva in drugi. Udeležili so se slavja tudi francoski socialistični župani večjih mest, ki se te dni mudijo na obisku v naši državi. Razstavo je odprl predsednik pripravljalnega odbora inž. Marijan Tepina. Zbrani gostje so si nato ogledali razstavne prostore v Gradisovi palači in na Gospodarskem razstavišču, kjer so bili lepo sprejeti od direktorja razstavišča Leopolda Iirescta.
V	nedeljo je bilo v veliki union-skl dvorani redno zasedanje Stalne konference mest FLRJ. Po številnih referatih najuglednejših predstavnikov vseh večjih jugoslovanskih mest so sprejeli nekatere sklepe, zlasti glede stanovanjske politike.
Razstavo »Stanovanje za naše razmere« spremljajo številna predavanja in strokovna posvetovanja in vse lcažc, da bo imela odločilen pomen in vpliv r.a našo stanovanjsko graditev.
Turistično-olepševalno društvo v Kopru stopa v drugo leto svojega plodnega dela s prvim koprskim Turističnim tednom, V preteklem letu je priredilo vrsto kulturno-umetnišldh in zabavnih večerov ter predavanj, člani pa so v znatni meri z nasveti sodelovali pri reševanju turističnih, gostinskih in komunalnih vprašanj. To svoje delo bo društvo v bodoče še bolj razširilo, saj se dobro zaveda, da neprecenljive naravno lepote slovenske obale narekujejo povečano turistično dejavnost. V ta namen je prevzelo organizacijo kulturnih prireditev s sodelovanjem priznanih domačih in tujih izvajalcev ter prirejanje izletov v bližnje kraje, ki so polni naravnih in zgodovinskih lepot. Turistom, ki prihajajo na oddih k morju pa tudi domačemu krajevnemu življu, želi nuditi možnosti spoznavanja tega predela slovenske zemlje, ki ima na sorazmerno majhni površini svetovnoznano kraško podzemlje in morje, nepregledne gozdove, bujno obmorsko vegetacijo, soline, številne spomenike davne preteklosti, kot so starodavne palače v primorskih mestih, utrdbe, stoletne freske itd.
Razen navedenega pa ima Koper vse pogoje razvijanja športne dejavnosti, predvsem jadranja in športnega ribolova. Z eno besedo: neprecenljive so osnove večanja turistične dejavnosti in zato je društvo sklenilo vložiti vse sile v
Izreden uspeh »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani
Naša slika prikazuje del dnevne sobe vrtne hiše ing. arch. Šorlija; hiša je polmontažna, vse stene brez odprtin so zidane z votlaki, komplicirani deli pa so izdelani serijsko in montirani, vse omare
so vgrajene
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
V današnjem času, ko svetu ne grozi več neposredna nevarnost a-gresije, so se nekatere zahodne države, ki jih še vežejo na Azijo in Afriko kolonialni interesi, znašle v kaj nerodnem položaju. Najnovejši razvo'j dogodkov v svetu postavlja pred državnike in politike teh držav, posebno pa še pred Angleže in Amerikance, zelo težko vprašanje: ali jim bo zapuščanje gotovih strateških oporišč v bivšem kolonialnem svetu prineslo v zameno prijateljstvo narodov, ki bi morali dobiti svobodo? Odgovor na to vprašanje postaja vse bolj predmet razpravljanj in pisanja v časopisju, tako v Londonu kot tudi v Washing-lonu, kadar je govora o Cipru, Cey-lonu, Singapurju, Adenu v Arabiji ali o zahodni Novi Gvineji, katere pripojitev zahteva Indonezija.
Svojo pravico, da zadržijo gotova vojaško važna oporišča v Aziji in Afriki, branijo nekatere države s' tem, da mora Zahod za vsako ceno ohraniti svoje »vii'alne strateške pozicije« v bivših kolonijah. Britanski minister za zunanje zadeve Sel-win Lloyd je imel pred očmi prav to obrazložitev, ko je pred nekaj dnevi dejal: »Velika Britanija bo za vsako ceno obdržala Ciper, A.den in Singapur«.
Pričakovali bi, da ameriški tisk ne bo branil kolonialnih interesov posameznih držav. Vendar pa je antikolonialnj nastop predsednika Indonezije Sukarna pred ameriškim Kongresom bil povod, da je ugledni
ameriški časopis »New York Times'« šel po stopinjah Selwina Lloyda in napisal: »Washington ne smatra, da je indonezijska zahteva po zahodni Novi Gvineji toliko upravičena, da bi lahko kar zavrgli argumente Ho-landije.« Z drugimi besedami, narodi Azije in Afrike, ki so že dosegli svojo svobodo ali pa jo še zahtevajo, morajo podrediti svoje najosnovnejše nacionalne interes'e »vitalnim interesom Zahoda«.
Ko ocenjujemo take argumente Londona in Washingtona, moramo vedeti, da »strateško pomembne kolonije« izhajajo iz časa, ko so Velika Britanija in druge evropske države imele po vsem svetu svoje kolonije, do katerih so morale zagotoviti nemoten promet. Od tedaj pa do danes pa so se razmere zelo spremenile. Takih kolonialnih imperijev ni več ali pa so v poslednjem stadiju razpadanja. Ce pa je temu tako — in lega vsaj v Londonu ne zanikajo — potem bi moral odpasti tudi razlog za ohranitev posameznih strateških oporišč, ki so nekoč o-mogočala sigurno oblast nad kolonijami, Toda — ker temu argumentu na Zahodu ne morejo resno o-porekati, iščejo vse nove in nove razloge za obrambo svojih starih pozicij.
Tako med drugim trdijo, da s'o strateška oporišča v Aziji in Afri-ikj zato pomembna za Zahod, ker še ni popolnoma minula nevarnosit spopada med svetovnimi bloki. Tudi ta argument nima velike vre-dno-
njeno razvijanje.
Z bogatim sporedom prireditev I. Turističnega tedna v Kopru bo neoficielna otvoritev letošnje turistične sezone. V desetih dneh se bodo zvrstile številne prireditve: gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta z Goldonijevo komedijo »Primorske zdraho« 31, maja ia 1. junija na Trgu Revolucije, kjer bodo postavili del primorske vasi, koncert lahke glasbe, ki ga bo istotam izvajal 4. junija zvečer veliki plesni orkester Radia Ljubljane, nadalje 5. in 7. junija predavanji o znamenitostih Pariza in o podzemeljskih jamah v Zah. Nemčiji, razstava »Slovenija v zemljevidih« in razstava umetniških fotografij z motivi Slovenske Istre, velika modna revija ter izlet 10. junija v Škocjanske jame. V tem tednu pa bodo tudi Številne prireditve, ki jih organizira okrajni odbor Ljudske tehnike v proslavo desete obletnice LT. Vsekakor bogat spored, ki bo brez dvoma povečal zanimanje za naše obmorske kraje in neposredno vplival na povečanje turističnega prometa. To pa je tudi namen dela Turistično-olepševalnega društva v Kopru,
Ljuas!
sti. Doba hladne vojne, ko bi ta oporišča še lahko bila važna za to ali ono državo, je v glavnem že mimo. Dokaz več, da je hladna vojna za nami, je prav vse močnejša zahteva prebivalstva teh kolonij za samostojnim življenjem. Ce upoštevamo to zahtevo skupaj z menjanimi odnosi v svetu, bi bil to dovolj u-pravičen razlog, da bi se vsaj delno menjal kolonialni status strateških oporišč, kot so Ciper, Singapur, Aden| Ceylon ali zahodlna Nova Gvineja, ko jim že 'ne želijo dati popolne svobode. Ce niti toliko nočejo popustiti nacionalnim zahlevam prebivalstva strateških oporišč, potem je popolnoma upravičena pripomba liberalnega londonskega časopisa «Observer«, ki je zapisal, da »negirati najrodom svobodo v imenu strateških razlogov, pomeni prisiliti jih, da se v našem interes'u odrečejo svoje svobode«.
Ni težko predvideli, kakšno politično škodo bodo imele zahodne države, če bodo še naprej trdoglavo branile svojo posest strateških oporišč. One lahko za določen čas še s silo zadržijo ta oporišča v svojih »rokah, toda le za ceno izgube vsakega političnega ugleda in zaupanja v bivšem kolonialnem svetu Azije in Afrike in za ceno izgube vsake možnosti sodelovanja s krajevnim prebivalstvom, ki se bo vse upor-nejše forilo za svojo svobodo. To pa pomeni, da bo politična škoda mnogo večja, kot pa korist zadržanih strateških oporišč.
(Nadaljevanje s 1. strani)
kim uspehom merijo svoje' zuanje na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih.
Samo koprski klub »Jadro« ima že okrog SCO članov, med katerimi so mnogi požrtvovalni jadralci, ki z malimi tekmovalnimi jadrnicami križarijo po morju. Bilo pa bi jih' še več, če bi ne primanjkovalo plovnih objektov. Če bo uresničena zamisel vseslovenskega brodarskega doma v Kopru, se bo jadranje ob našem morju še bolj razras'o. Klubi, ki so zdaj raztreseni po večjih mestih od morja do Maribora, bodo našli v brodarskem domu najboljše možnosti za množično in kvalitetno usposabljanje svojih članov. Udejstvovanje mladine na morju pa bo tudi koristilo našemn mlademu pomorskemu gospodarstvu, ki bo rabilo vedno več kadrov, ki poznajo morje in ki bodo pluli po oceanih.
Organizacija za tehnično vzgojo ima pri nas razen tega še široko področje dejavnosti, kajti tehnika naglo prodira v sleherno vas in v gospodinjstvo. Razvoj zahteva, da vsi poznamo najosnovnejše znanje tehnike od kmeta pa do gospodinje. S politehnično vzgojo bomo imeli najvidnejše uspehe pri najmlajših. Le-ta privzgaja človeku smisel za delo, iznajdljivost in druge koristne lastnosti, brez katerih si ne moremo zamisliti sodobnega človeka. Skupaj s šolami in drugimi vzgojnimi ustanovami bo lahko Ljudska tehnika, ki vsepovsod širi svojo dejavnost, ogromno pomagala pri naglem tempu našega gospodarskega razvoja. Dosedanji uspehi so najboljše jamstvo za bodočnost.
Prireditve, ki jih bomo spremljali te dni v Kopru ob deseti obletnici Ljudske tehnike, bodo pregled naše moči in naše dejavnosti. Rezultate svojega dela bodo pokazali jadralni klubi, avto-moto društva, modelarji, radioamaterji in še nekatere druge organizacije. Je pa še mnogo drobnega a pomembnega dela, ki ga ni moč pokazati na prireditvah, toda tndi to daje velik doprinos pri napredku naše socialistične domovine.
PUTNIK-SLOVENIJA
POSLOVALNICA V KOPRU prireja
Z - dmv/rti izlet
na Lošinj v dneh 6. in 7. junija. Cena izleta z vso oskrbo
jc 2.400 dinarjev *
Prijave sprejema poslovalnica Putnilc-Slovenija v Kopru, Hotel Triglav, do i. junija 1956
Minilo je šele dobro leto, ko so v piranski ladjedelnici slavnostno spustili v morje prvo obnovljeno železno ladjo. Dali so ji simbolično ime Martin Krpan, in bila je ena naših prvih ladij. Kakor je sama pomenila lepo pridobitev za našo mlado trgovinsko mornarico, je bila hkrati tudi mejnik v razvoju ladjedelniške industrije na Koprskem.
V piranski ladjedelnici se je od takrat marsikaj spremenilo. Start leseni čolni so se umaknili sodobnim železnim plovnim objektom, ob zasilnem pomolu so zasidrane čezoceanske ladje, enolično pesem tesarjeve sekire je zame-
iSfiSfr*,'ia^HWf^i-^^MiVi**:» ' • ■ .............. --.........■■■■■■■.■.■■■■■va.x-w-M
■ < ■ .
. \f '	; ^m
njal oglušujoči ropot rezko sičanje varilnih
kladiv aparatov.
Že lansko leto so železne gradnje dosegle skoro tretjino vse proizvodnje. Za »Martinom Krpanom« je prišla na popravilo ¡»Gorenjska«, za njo pa še deset drugih večjih in manjših železnih ladij. Letos pa se je razmerje še bolj povečalo v prid železnih konstrukcij in doseglo okrog GO°/o. Lesene gradnje so ostalo v manjšini. Ladjedelnica danes lahko prevzame remonte
.lilši t»' < * Igjr
piKll
Pogled na Piransko ladjedelnico
V	letošnjih družbenih planih naj bi razpolagale občine le z najnujnejšimi sredstvi. To se jasno odraža tudi v predlogu družbenega plana Občinskega ljudskega odbora Izola za leto 1956, ki so ga sestavljali na sejah svetov in komisij občine. Dokončni predlog je določil občinski Svet za gospodarstvo in ga dal v ocono družbenim organizacijam, dan pred sejo Občinskega ljudskega odbora pa je o njem razpravljal še Klub proizvajalcev.
V	diskusijah je prišlo do izraza pereče vprašanje, kje dobiti sredstva za razne nujne negospodarske investicije, kot na primer za nadzidavo osnovne šole v Izoli. Ni povsem gotovo, da bodo dohodki krili administrativni del proračuna. V z vezi z najbolj perečim šolskim vprašanjem, ki terja takojšnjo rešitev, se je razvila živahna razprava. O stiski govore razni predlogi, ki so jih z namenom pridobivanja nujno potrebnih sredstev za šolo, predlagali različni govorniki, kot na primer: ukinitev Glasbene šole, ki je s svojim delom in uspehi (okoli 100 slušateljev) svoj obstoj popolnoma opravičila, nadalje odvzem pomoči v znesku 150.000 din krajevni godbi s G0 instrumenti, ki ima zaradi velikega interesa vse možnosti uspešnega razvoja, aH celo skrčenje dotacije zdravstvenemu domu in preventivni službi. . . Da bi imela krčenja že tako skromnih sredstev v večini primerov kvarne posledice, res ni dvomiti. Seveda pa je med vsemi temi nujnostmi trenutno najvažnejši problem pridobitve novih učilnic.
---.Osnovno šolo s štirimi učilnicami obiskuje letos 405 otrok, zaradi česar je nova, pred 7 leti zgrajena šola premajhna vsaj za eno nadstropje. Glavni vzrok spremenjenih prilik je narodnostna sprememba mesta in okolice. Iz osnovne šole bo odšlo letos v gimnazijo okoli 55 otrok, vpisalo pa se bo najmanj 122 novincev, tako da_bo v novem šolskem letu samo na osnovni šoli najmanj 460 šoloobveznih otrok. Ze sedaj je pouk na osnovni šoli v treh izmenah, kar gotovo ni t korist učnemu uspehu. V takih pogojih je tudi zračenje prostorov gotovo pomanjkljivo. Za normalno delo bi potrebovali trenutno vsaj 15 razredov, pri pouku v dveh izmenah pa vsaj 8, kar bi pridobili z dvigom sedanje šole za eno nadstropje. Vsi navzoči so bili mnenja, da je treba rešiti vprašanje do jesenskega pouka, to je v letnih počitnicah, kajti sicer bi lahko nastala pri vzgoji najmlajšega naraščaja težko popravljiva škoda.
vseh vrst, v njenih delavnicah popravljajo parne kotle in stroje, vlivajo propelerje, izdelujejo stat-vene cevi itd. Prav te dni pa so začeli z gradnjo tudi prve nove železne ladje in z izdelavo aluminijastih rešilnih čolnov.
Za preusmeritev proizvodnje ni imela ladjedelnica skoraj nobenih sredstev. Pomagati so si morali največ sami. Tako so poiskali v starem železu peč, ki jo je puljska ladjedelnica že davno izločila iz proizvodnje in jo usposobili. Na podoben način so si priskrbeli še vrsto drugih strojev in orodja, ki jim je bilo nujno potrebno.
Razumljivo je, da se je zaradi tega kolektiv pogosto znašel pred velikimi težavami in da ni bilo potrebno le najtesnejše sodelovanje med delavci, organi delavskega upravljanja in upravo, ampak tudi ogromno dobre volje in požrtvovalnosti. Še danes morajo opravljati najrazličnejša dela z zelo primitivnimi pripravami, vendar pa je kvaliteta izredno dobra .in storilnost dela razmeroma visoka. To potrjuje dejstvo, da nimajo nikoli omembe vrednih reklamacij, medtem ko so cene v piranski ladjedelnici izvrešnih popravil in gradenj pogostoma do 25% in še nižje kot v drugih ladjedelnicah ob Jadranu, kjer imajo mnogo sodobnejše stroje in orodje.
Sedaj imajo v piranski ladjedel-
nici v popravilu in v gradnji skupno 18 objektov. Od teh jih je več kot polovica železnih. Prav visoki storilnosti se lahko zahvalijo, da imajo zagotovljeno delo do februarja meseca prihodnjega leta, medtem ko imajo mnoge druge ladjedelnice težave za zaposlitev svojih kapacitet.
To so .veliki uspehi, zlasti še če upoštevamo, da je to izredno mlad kolektiv. Več kot dve tretjini delavcev se pred letom dni ni niti poznalo med seboj. Prišli so od vsepovsod. Nekateri so svoj čas delali v Trstu, drugi v Tržiču in drugod. In vendar je ta navidez nehomogeni kolektiv v bistvu enoten in ve kaj hoče. Saj bi sicer ne bilo teh uspehov. Člani kolektiva čutijo, da je podjetje njihovo, zato ga gradijo in razvijajo z ljubeznijo. Zavedajo se, da je v njem tudi njihova bodočnost. V tem je vzrok, da so lanskoletni plan presegli za trideset odstotkov in tako častno izpolnili svoje obveznosti do skupnosti. In ko jo letos pozimi prišlo do zastoja v proizvodnji zaradi pomanjkanja električnega toka, so vsi člani kolektiva razen desetih prišli tri nedelje prostovoljno na delo, da nadoknadijo, kar je bilo zamujenega.
To je nedvomno lep primer požrtvovalnosti in zasluži priznanje. Hkrati pa nam govori o tem, da je podjetje v dobrih rokah in da zasluži, da mu tudi skupnost da pri investicijski graditvi izdatnejšo pomoč, ki je tudi ekonomsko popolnoma upravičena. • iv-
Vclika prekooceanska ladja Ljubljana na popravilu v Piranski
ladjedelnici
Letošnji občinski družbeni plan, ki ga je skupno a proračunom sprejel v torek občinski ljudski odbor v Postojni, predvideva povečanje industrijske proizvodnje za devet odstotkov. Istočasno se bo povečala sečnja lesa v splošno družbenem sektorju za 4 tisoč kubičnih metrov v primeri z lanskim letom in bo zajela 9G,3 odstotke prirastka. Medtem, ko bosta blagovni promet trgovine in gostinstva ostala na ravni lauskega leta, se bo predvidoma povečala obrtniška proizvodnja za 12 odstotkov. Le
kmetijska proizvodnja bo letos nižja od lanskoletne in to za dva odstotka, kar je posledica ostre zime, vendar pa bo kljub temu večja od povprečja v zadnjih petih letih.
Občinski proračun sa letošnje leto znaša 79 milijonov 56S tisoč dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Od te vsote odpade na negospodarske investicije 21 milijonov dinarjev. Skupna sredstva proračuna in skladov pa znašajo 159 milijonov 495 tisoč dinarjev tako dohodkov, kakor tudi izdatkov.
Sestanek zastopnikov podjetij in .kmetijskih zadrug, ki se v našem okraju ukvarjajo z odkupom in prodajo vina, v Trgovinski zbornici Koper prejšnjo soboto, je bil koristen iz več razlogov.
Ugotovili so, da je po zelo previdnih cenitvah pri kmetih-neposred-nih proizvajalcih —■ danes še vedno okrog 85 vagonov vina. Za kakovost večjega dela iteh zalog se da trditi, da ni več takšna, da bi jih bilo mogoče prodati za direktno kritje pogreb široke potrošnje. Ta okoliščina bi utegnila spraviti marsikaterega vinogradnika ob pričakovani dohodek, Zato so sklenili — v sporazumu z Okrajno zadružno zvezo, — katere zastopnik je tudi bil na sestanku — naj svetujejo 'kmetijske zadruge takim kmetom, da se sporazumejo s podjetjem »Vino-Koper«, da jim to s svojimi strokovnjaki pomaga najti tržišče za delno že pokvarjeno vino po še sprejemljivih cenah (za industrijsko prede-
lavo ali podobno).
Omembe vredna je trditev, da žepa odkup vina preko kmetijskih zadrug na področjih, kjer zadruge nimajo kleti (primer KZ Koper). Na področjih talcih zadrug šarijo uslužbenci gostinskih obratov, posebno gostišč ter privatni gostilničarji in se s kmeti dogovarjajo mimo zadruge ne le o količinah in vrstah vina, ki ga nameravajo kupiti, marveč celo o cenah. To je v nasprotju s predpisi in onemogoča zdravo politiko cen in stabilizacijo tržišča. Zato so udeleženci sestanka poudarili nujno potrebo, da postri tržna inšpekcija nadzorstvo in zatre ta pojav, ki so mu vzrok bolj špekula-tivn-e tendence gostilničarjev, kot pa objektivne težave (na primer že omenjeno pomanjkanje kleti). Objektivne težave je namreč mogoče odpraviti bodisi tako, da zaposlijo zadevne zadruge strokovnjaka-od-Ikupovalca, ki bo za zadrugo odkupoval vino, bodisi tako, da odsto-
Na ornih površinah v skupni izmeri 16.300 ha prevladujejo žitarice (40,7% od ornih površin), značilen pa je sorazmerno velik delež povrtnin (okraj 37% — LRS 21.9%). Največ pridelujejo krompir, zlasti v vzhodnem delu v okolici Postojne, Pivke in II. Bistrice. V zapad-nem delu Krasa, ki je bolj podvržen suši, zavzemajo žitarice večji delež na ornih površinah, krompir pa ustrezno manjši. .V obmorskem delu, kjer prevladuje milo
sredozemsko podnebje, posvečajo mnogo pozornosti zgodnjim vrtninam in zelenjavi (radič, salata, paradižnik, paprika, grah v stročju, vrtne jagode), ki jih v precejšni meri izvažajo, tako za potrebe notranjega trga kot tudi v inozemstvo.
Pridelek glavnih poljedelskih kultur v letu 1955 izgleda v primerjavi s pridelkom v LRS in FLRJ takole":
		okraj	LRS	FLRJ
Artikel	skupaj	na 1 prebivalca	na	1 prebivalca
	v tonah	v kg		t kg
Bela žita	6,702	63,9	87,2	197,7
pšenica	4.400	41,9	47,2	143
rž	G18	5,9	19,0	15,4
ječmen	995	9,5	11,6	22,9
oves	G89	6,6	9,4	16,4
koruza	2.030	19.9	38,1	176,5
sladkorna pesa	—	,—	0,6	73,3
sončnice	—	—	1,4	7,5
tobak	—	—		1,7
krompir	41.000	390,0	364,0	108,8
fižol	G31	6,0	6,2	10,2
detelja	1.320	12,6	06,2	22,3
lucerna	11,000	104,8	48,2	55,8
Zraven teh glavnih	pridelkov so	na domačem kot na		tujih tržiščih,
v krajih ob Jadranskem morju pomembne zgodnje in druge povrt-nine, ki se dobro vnovčujejo tako
V letu 1955 so pridelali 14,475 ton paradižnika, 1.777 ton graha v
stročju, 1.096 ton fižola v stročju-in 315 ton zelene paprike.
Področje Brkinov daje v dobri letini na tržišče okoli 400 vagonov poznega sadja, zlasti jabolk (mu-šanciger, bobovec, zlata parmena), obmorski kraji dajejo zgodnje in južno sadje. V letu 1955 so pridelali na tem področju 1.822 ton češenj, 546 ton smokev, 67 ton breskev In 9 ton marelic. Zgodnje in južno sadje ter zelenjavo izvažajo v precejšni meri v tujino.
V vinogradništvu sta zlasti znana teran na sežanskem področju in re-fošk iz okolice Izole. Letno pridelajo 13.000 hI. terana, ki se dobro izvozi v inozemstvo. Proizvodnja refoška je precej manjša, okoli 100 hI. letno. Skupno je v okraju okrog 14 milijonov rodnih trt, kl so v letu 1955 dale 17.710 ton grozdja. Od tega predelajo 90% v vino, preostali del pa porabijo v svežem stanju.
Živinoreja je v pretežnem delu okraja na prvem mestu, razen v obmorskih krajih, kjer prednjačijo druge veje kmetijstva.
Primerjava živinoreje v okvaju z •živinorejo .na področju Slovenije in Jugoslavije daje to-le podobo:
(Dalje prihodnjič)
pijo ta odkup sosednji, za to delo že usposobljeni zadrugi ali nekemu pooblaščenemu odkupnemu podjetju. Tu gre le za pameten dogovor, ki ga ob dobri volji ne bo težko doseči,
Veliko je bilo na sestanku govora •tudi o zaščiti kvalitete vina. Kakor je znano, zakona o vinu še nimamo, in zato je tudi možno, da spije na primer v Sloveniji precej več recimo terana in refoška, kakor ga sj^oh pridelamo. To seveda ni v prid ne slovesu teh cenjenih sort, ne v prid potrošniku, ki plačuje teran ali refoško, čeprav to sploh ni, še posebno pa ni v prid vinogradnikov, ki ta vina pridelujejo. Dosedanje zlorabe bi bilo mogoče odpraviti, če bi se prodajala posamezna posebno čislana vina -amo stekleničena. Ce ne bi brli sitekleničenje razmeroma drago, bi do tega prav gotovo že prišlo. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi bilo prav, zaupali odkup in prodajo takih vin, ki se pridelujejo v razmeroma omejenih količinah na dokaj omejenih področjih, samo eni gospodarski organizaciji (splošno-družbenega ali zadružnega sektorja). Kakorkoli nosi tak predlog v ¡¡ebi kal monopolizma, je treba vendarle priznati, da bi z njegovo izvedbo kaj kmalu uspešno zavarovali sloves recimo terana ali refoška.
Uvodne ugotovitve o zalogah ia ¡še ne cisto izdelani organizaciji odkupa so udeležence sestanka pripravile k sklepu, da se bodo ponovno sestali v okviru sekcije za vino pri okrajni Trgovinski zbornici, ki jo bila na tem atestanku tudi formalno ustanovljena, proti koncu junija in da bodo -takrat že obravnavali vso organizacijo odkupa grozdja in vina to jesen. Predlog za koordinacijo dela bo pripravilo podjetje «Vino-Koper«, kalkulacije, ki brez niih ni mogoče vodiiii zdrave politike odkupnih cen, pa Okrajna zadružna zveza.
Vsem, ki 3e jim utegne zdeti pre-rario, razpravljati o teh vprašanjih že meseca junija, rečemo lahko samo to, da je ta sklep sekcije prav hvalevreden napredek: veliko škad® emo prejšnja leta že utrpeli — b« samo pri-odkupu vina — ker smo tfe za nalogo začeli pripravljati, ko bi morali že biti pripravljeni. Na vodeni «k!ep sekcije daje torej mnog» upanja, da letos neke take škode — vsaj pri odkupu vina — ne bo.
F. m,
Ml p?;
iLH
Iz razgovora s predsednikom delavskega sveta tovarne Ex Arrigoni v Izoli
'H ^
NENEHNA SKRB ZA USPOSABLJANJE LJUDI IN STROJEV — OVIRA JE POMANJKANJE SUROVIN — RIB ZA PREDELAVO IN
NAJVEČJA KONZERVI-
RANJE — IZREDNO USPEŠNO UVELJAVLJANJE DELAVSKEGA
Srečala sva se že na vratih pri vhodu v tovarno:
»Ravno prav, da se ne bova iskala ...«
Simpatični možak me je povabil s seboj in v prazni sobi sva sedla za pisalno mizo. Prav rad se je odzval moji prošnji, naj bi za bralce »Slovenskega Jadrana*-, za rubriko »Kako upravljamo« povedal nekaj malega o delavskem upravljanju v tovarni »Arrigoni«. Najprej naj pa ga vam predstavim: tovariš Teodor Cok, doma iz neposredne okolice Trsta, je električar v tovarni. Predsednik delavskega sveta je že drugo leto — kolektiv tovarne ga je letos ponovno izvolil in potrdil v tej važni funkciji.
Seveda sem ga takoj zasul z vprašanji: «Tovariš Cok, najprej splošno vprašanje — v čem se najbolj kaže uveljavljenje delavskega upravljanja in posebej delavskega sveta v tovarni?«
Nasmehnil se je: »To je res obširno vprašanje. Najlepše bom označil vlogo delavskega upravljanja, če povem, da se v tovarni ne zgodi prav nič, da ne bi o tem poprej razpravljal upravni odbor in delavski svet. Investicije, krediti, skladi za prosto razpolaganje, za zamenjavo (sredstva, pridobljena s
Pomanjkljivo delo šolskih odborov ? občini Divača
Nedavnemu zasedanju občinskega sveita za šolstvo v Divači so prisostvovali tudi okrajna šoiska inšpektorja Sikst Marion in Zivko Tomažič 'ter predsedniki šolskih odborov. Ugotovili so, da je bilo dosedanje delo šolskih odborov pomanjkljivo, ker se vse premalo zavedajo svojih nalog. Sestajali so se poredkoma in še takrat so razpravljali le o materialnih vprašanjih šol, manj ali pa skoraj nič o vprašanjih učnega dela in vzgoje mladine. Noben šolski odbor v divaški občini še ni poročal o svojem delu volivcem ali občinskemu ljudskemu odboru. Pomanjkljiva je tudi vskladi-itev vzgojnega dela med šolo in domom. Le v nekaterih šolah prirejajo roditeljske sestanke, marsikje pa to obliko sodelovanja sitaršev in vzgojiteljev zanemarjajo.
Na seji so razpravljali o nelepem vedenju dijakov postojnske in sežanske gimnazije. Obsodili so njihovo nekulturno ponašanje do starejših oseb, predvsem o neupoštevanju prednosti odraslih na javnih prevoznih sredstvih.
Na dnevnem redu je bila tudi razprava o razmestitvi učnega kadra" v prihodnjem šolskem letu in sprejetje sklepa o podaljšanju rednega pouka do 20. junija, da bi nadoknadili kar so zamudili îozirni zaradi hudega mraza, ko so bile šole zaprte.
UPRAVLJANJA
prodajo neuporabnih osnovnih sredstev) in za vzdrževanje — o vsem razpravlja delavski svet. Vsaka investicija ali katerikoli drug izdatek se poprej temeljito pretrese. Delavski svet urejuje tudi odnose v tovarni, razpravlja in sklepa o tovarniških pravilih, tarifnem pravilniku in premijah, o normah in akdornem delu itd.«
Zanimalo me je: »Kako delavski svet vpiiva na izboljšanje proizvodnega proccsa in dvig storilnosti.«
»Delavski svet prav temu vprašanju posveča veliko pozornost. Mnogo razpravljamo o štednji z materialom, zlasti v oddelku pločevinaste embalaže, kjer se borimo za čim nižji odstotek škarta. Pločevinasta doza mora biti nad vse precizno izdelana, sicer nastane pri zapiranju takoj kvar. Zato se trudimo, da najbolje usposobimo strojni park v tem oddelku. Je namreč že precej zastarel in potrebuje nenehno obnavljanja.
Izvolili smo stalno komisijo, ki na predlog upravnega odbora izdaja dovoljenja za gradnjo novih ali velika popravila starih strojev. Sami smo izdelali stroj za pranje pločevinastih doz. S tem smo dosegli nad štiri milijone dinarjev letnega prihranka. Novi, doma napravljeni stroj opravi s šlirimi delavkami v dveh urah delo, za katero je bilo treba prej ob starem stroju s petnajstimi" delavkami osem ur. Doma izdelan nas je stal pol milijona, medtem ko stane zunaj nad dva milijona dinarjev.
»Kako pa potem take podvige racionalizatorstva in novatorstva nagrajujete?«
»To smo uredili s premijami. Delavski svet je sprejel poseben pravilnik, po katerem ima posamezni član kolektiva ali pa grupa delavcev do enega milijona din dokazanega letnega prihranka 10 odstotno premijo, od enega do dveh milijonov 9 odstotkov, do treh 8, itd.«
»Kako pa je z normami in nagrajevanjem za delo na splošno?«
»V tovarni smo uvedli akordni sistem dela. Vse okoliščine smo poprej temeljito pretresli. Vsako pomembnejšo zadevo proučimo pred celotnim kolektivom, izobesimo napisano za 15 dni, in šele nato delavski svet sprejme zadevni sklep, ki je potem obvezen za vse člane. Tako je bilo tudi s plačnim sistemom. Kaj kmalu se je pokazalo, da je akordni sistem najpravilnej-ša oblika. Poprej so vsa delavke dobivale od 7—12 tisoč dinarjev
Berite in širite SLOVENSKI JADRAN Naš list vas vedno obvešča o dogodkih doma in po svetu.
BU® M §3g°mw
... če bi upravni odbori trgovskih podjetij na območju Občinskega iiudskega odbora Pivka redno vabili na sejo Indi predstavnike njihovih potrošniških svetov.
... te l>i Kmetijska zadruga Planina pri Postojni na 52 Im travnikov in pašnikov, s katerimi razpolaga, no redila samo 13 glav živine in to bi upravni odbor te zadruga čim prejo pristopil k načrtnemu izkoriščanju strojne opreme.
. . . čo bi se člani šolskega odbora v Barki seznanili s svojimi lialognmi. ... če bi Občinski ljudski odl;or v Piranu čimprej poskrbel za'kmetijskega referenta, ker so z vprašanji tega področja, ki je za piransko občino nemalo važnosti, že več mesecev nihče no ukvarja.
. . . če bi pri podjetju »Sloga« v Ilirski Bistrici izračunali, koliko škode «o utrpeli zaradi njihove opeke v Sežani, nakitlcro so dvo leti niso spomnili,
... če b: dali priznanjo Šolskemu odboru v Solevi (občina Divača), ker jo imel že 4 sojo, pobudo pa je dal tudi za plodne roditeljske sestanko.
... če bi novoizvoljeni delavski svet podjetja Sadje-zelenjava v Izoli dodobra proučil, kam bi privedel podjetje dosedanji način gospodarjenja,
. . . čo bi tudi Kmetijska zadruga v Podgorju (občina Hrpelje) sledila Kmetijski zadrugi Obrov, ki ima vključenih 93'It gospodarstev.
mesečne plače, po novem se je pa to močno spremenilo: nekatere bolj »komodne« so zaslužile komaj 4.000, medtem ko so starejše, pridne delavke zaslužile tudi po 15 in več tisoč dinarjev mesečno, Ta velika razlika pa vedno bolj izginja, saj se tudi mlajše močno trudijo, da bi dosegle boljšo plačo. Popolnoma smo ostvarill geslo: Vsakemu po njegovem delu.«
Zanimalo me je še: »Kakšen 'je sestav delavskega sveta?«
»Odnos glede na kolektiv ni pravilen. V delavskem svetu je 18 moških in 12 žensk, medtem ko je v tovarni odnos zaposlenih 2:5 v korist žensk, Vendar pa se žene niso pokazale najbolj aktivne in se tudi članice delavskega sveta nekoliko premalo zanimajo za tovarniško problematiko in za delavsko uprav-. Ijanje sploh.«
»Kako pa ste sicer zadovoljni s stanjem v tovarni, z odnosi med upravo in delavstvom, in kako vi še mimo rednih zasedanj delavskega sveta pojmujete svojo nalogo kot njegov predsednik?«
»Povedal sem že, da se mimo organov delavskega upravljanja v tovarni ne zgodi prav nič — to pa je že tudi zadosten dokaz, da je pri nas vse v najlepšem redu. Z direktorjem se zelo razumemo in vodi
tovarno na vsesplošno zadovoljstvo. S predsednikom upravnega odbora se seveda razen na rednih ali izrednih sejah upravnega odbora in delavskega sveta zanimava tudi za tekoče delo. Zgodi se večkrat, da prilomastim k računovodji in zahtevam na vpogled to ali ono stvar. Zato sem poučen o vsem dogajanju in lahko pri priči interveniram, če je to potrebno.«
Govorila sva še o težavah, ki jih ima tovarna zaradi pomanjkanja surovin, saj je njena kapaciteta mnogo večja — komaj okrog 40 odstotkov njene zmogljivosti je »vprežene« — in še o nekaterih drugih zadevah, ki pa niso v neposredni zvezi z delavskim upravljanjem in jih zato izpustimo. Tovarišu Coku sem se v svojem in v imenu naših bralcev lepo zahvalil za pojasnila.
Iiastko Bradaškja
Vzgoja mladine je stvar celotne naše družbe, ne samo šolnikov ali drugih državljanov, ki se po svoji službeni dolžnosti ukvarjajo z vzgojo. Da je ta misel prodrla v zavest naših ljudi, nam dokazuje skrb mnogih družbenih organizacij za rast in vzgojo mladine (Društvo prijateljev mladine, Zveza ženskih društev itd.). Vendar pa. najbolj neposredno sodeluje družba pri vzgoji mladine potom organov družbenega upravljanja v šolah in v naših šolskih odborih. Ker smo o delu šolskih odborov, ki so ustanovljeni na području našega okraja pri vseh splošno-izo-braževalnih strokovnih šolah že večkrat govorili, bodi prav, če si tokrat ogledamo socialni sestav državljanov, ki v njih sodelujejo in na temelju omenjenega pogleda naredimo nekaj zaključkov.
Na vseh 152 šolah v našem okraju je 1116 članov šolskih odborov, od katerih je 759 moških in 357 žensk. Pri nadrobni razčlenitvi ugotovimo, da je razmerje med moškimi in ženskami bolj ugodno na osnovnih šolah kot na gimnazijah in strokovnih šolah. Tako je na osnovnih šolah 583 moških in 318 ženskih članov šolskih odbo-
rov, kar je zelo ugodno, če upoštevamo, da je večina osnovnih šol izven upravnih in industrijskih središč, torej v predelih, kjer se žene v manjši meri udejstvujejo v javnem življenju. V vseh šolskih odborih gimnazij in strokovnih šol, ki so navadno v večjih središčih; pa imamo samo 39 žensk, kar je občutno premalo. Torej — če je na osnovnih šolah razmerje med ženskimi in moškimi člani šolskih svetov 1:1,8, ju na gimnazijah 1:4, na strokovnih šolah pa celo 1:6. Razlike so torej prevelike in jih bo treba ob novih volitvah zmanjšati. Po socialnem izvoru je v šolskih odborih 161 delavcev (industrijskih, obrtnih in poljedelskih) ali 14,4%. Dalje 351 kmetov (31,4°/o), 430 uslužbencev (38,5%), 25 obrtnikov (2,2%), 149 gospodinj in drugih, kar je še 13,3%.
Že ta skromen pregled nam nudi možnost povzeti, da število članov šolskih odborov glede na socialni sestav ne ustreza docela socialni strukturi prebivalstva v našem okraju. Podoba je, da število uslužbencev, zastopanih v šolskih odborih (430) ni v pravilnem razmerju s številom delavcev in kmetov. Vendar moramo vedeti,
11 tem primeru opravili! i f
Uslužbenec uprave nekega podjetja si je pri svojem podjetju izposodil avtomobil in to kajpak za neslužbeno pot. Kot se pri takšnih »stranskih« vožnjah kaj rado zgodi, se je zgodilo tudi tokrat: Ita-rambol, ki bi ga mogli najkrajše opisati z- ugotovitvijo, da je znašal račun za popravilo vozila blizu 200.000 dinarjev. Direktor podjetja je dal nalog za izplačilo popravila, ne da bi se bil o tem posvetoval z upravnim odborom, oziroma ne da bi zato dobil pristanek delavskega sveta. Kritika nad omenjenim postopkom direktorja s strani naprednih članov kolektiva pa je — čeprav na takoj po tem dogodku — vendar našla tudi pravo mesto: eden izmed članov delavskega sveta je povsem utemeljeno predlagal hi zahteval od upravnega odbora, da naj se na prvi sledeči seji obravnava tudi ta zadeva. Res, upravi odbor ,ie o nssluž-beni vožnji, nepotrebnem karam-bolu in 200.1100 dinarjih, ki so bili izplačani za popravilo iz blagajne njihovega podjetja, tudi razpravljal. Nekoliko presnetljiv je le zaključek upravnega odbora v zvezi z omenjeno točko dnevnega reda — kajti upravni odbor je naknadno odobril izplačilo in to — soglasno.
Tokrat zopet nudimo priložnost članom delavskih svetov in številnih ostalih organov družbenega upravljanja, kot seveda tudi vsem ostalim bralccm, da nam pismeno odgovorijo na sledeča vprašanja v zvezi z opisanim primerom:
1.	kateri protizakoniti ukrepi so bili v opisanem primeru storjeni in s strani koga?
2.	kako naj bi ravnal delavski svet oziroma upravni odbor in predstavniki drugih množičnih organizacij v podjetju, da do opisanih nepravilnosti ne bi prišlo?
3. kakšna rešitev bi bila pravilna spričo že storjene škode?
V okviru naše rubrike »Kako upravljamo« bomo v eni naslednjih številk zopet objavili najboljši odgovor, če se bo pokazalo kot smotrno, pa tudi dva najboljša odgovora. Pismo z odgovorom in točnim naslovom odpošiljatelja pošljite na uredništvo »Slovenskega Jadrana«, z oznako za rubriko »Kako upravljamo«.
da gre razmeroma visoko število uslužbencev na račun 201 učitelja, oziroma profesorja, ki so v smislu določil o družbenem upravljanju v šolah obvezno člani šolskih odborov.
Glede na način izvolitev naj dodamo, da je bilo na zborih volivcev izvoljenih 767 ali 68,7% vseh članov šolskih odborov, medtem ko so jih ljudski odbori imenovali 137 ali 12,2%. Šolskih upraviteljev in ravnateljev je 191 ali 17%. S strani delavskih svetov pa je v strokovne šolo delegiranih 12 ali 1%, medtem ko je dijakov 9 ali 0-8% vseh članov šolskih odborov.
ÎÏ
$ovi potrosnisJa svet v divaški občini
Na zadnji seji sveta za gospodarstvo občine Divača so sklenili ustanoviti potrošniške svete v podružnicah divaškega trgovskega podjetja »Timava« v Divači, Lokvi in Kači-čah ier pri podjetju Klavnica-Mes-nica v Divači. V slednjem bodo sodelovali tudi potrošniki jz okoliških vasi. Predvidoma bodo volitve potrošniških svetov zaključene do 15. junija.
Člani sveta za gospodarstvo s'o odobrili prošnjo zadružnega trgovskega podjetja »Istra-sadje« iz Izole, da v Divači odpre manipulacijsko skladišče za prebiranje, sortiranje in vsMadiščevanja sadja, zelenjave, jajc ter drugih kmetijskih pridelkov. ki jih bo podjetje odkupovalo v divaški občini in njeni okolici ter jih odpremljalo na domača in tuja tržišča, Izdelali so tudi predlog odredbe o zatiranju koloradskega hrošča, 0 katerem bo razpravljal in sklepal občimki ljudski odbor na prihodnji seji.
Državljani predlagajo.
Pogosto je slišati na račun kvalitete vina in drugih alkoholnih pijač pikre pripombe i:i kar velja podčrtati — ne brez osnove. Zato mislim, da bi bilo vseskozi potrebno priklicati v življenje neke vrsic »letečo kontrolo« ali kakorkoli že naj bi imenovali organe, ki bi bili pooblaščeni z maliganimetrom obiskovati ustanove, ki točijo alkoholne pijače. Gostilne, kavarne, restavracije, bifeje okrepčevalnice — z eno besedo vsi, Ici imajo dovoljenje za točenje alkoholnih pijač, naj bi obvezno na vidnem mestu v svojem lokalu imeli razo-bešen seznam z naslednjo vsebino:
1.	naziv in poreklo vina (kje je bilo nabavljeno);
2.	maliganska stopnja vina. ob prevzemu.
V kolikor bi predstavnik »leteče kontrole« ugotovil, da maliganska stopnja ne odgovarja na seznamu obelodanjeni maliganski stopnji, naj bi sledila stroga, to ie razmeroma velika denarna kazen, n. pr. 20.000 din za vsako manjkajočo maliganslco stopnjo. Iste posledice naj bi nosilo podjetje, ki malokar opisanega seznama s podatki o nabavi in kvaliteti vina ne bi imelo.
Menim, da bi se na preaiegani ali podoben način (nikakor si ne domišljujcm, da je ta predlog najboljši) moralo nekaj ukreniti, ker sedanje okoliščine na tem področju nudijo obilo priložnosti Ea »krščenje« vina in malomarno ravnanje z vinom, s tem pa tudi najrazličnejše zlorabe, ki gredo vedno na račun potrošnika. Denarni sklad, ki bi se na opisani nao'n zbrai, bi lahko koristno uporabili za borbo proti alkoholizmu ali v podobne koristne namene. Osebno sem prepričan, da bi se v omenjenem skladu nabrali Icpš denarci!
jF. S. — Portorož
DRAGI TOVARIŠ P. S.!
Zdi se nam prav, da ste sc obrnili na nas z željo, da bi Vam pričujoči predlog objavili. Ker pa nismo podrobno seznanjeni s tem področjem, sr.io sklenili Vaš predlog poslati tržni inšpekciji pri OLO s prošnjo, da naj kot za to poklican organ o Vašem predlogu poda svoje mnenje. Odgovor tržne inšpekcije bomo objavili skupaj z morebitnimi drugimi mnenji bralcev v eni naslednjih številk.
Uredništvo


STROKOVNO ŠOLSTVO NA PRIMORSKEM
© BI O	^
Modemi razvoj .kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, industrije, trgovine in tudi gostinstva terja vedno višje strokovne kadre. Preprosto pismenost, ki je včasih zadostovala, je v naprednih deželah že davno zamenjala višja izobrazba. Za učence v obr.i, 'trgovini, gostinstvu in drugih strokah se zahteva večinoma že nižja srednja šola ali popolna osemleuka, prejšnji individualni poiik pa zamenjujejo strokovne šole. V" la razvoj je šla že stara Jugoslavija, še bolj odločno in naglo pa gro nova, socialistična. Zato je nastalo po osvoboditvi poleg prejšnjih veiiko' število novih strokovnih šol, nižjih in srednjih.
Skoraj vse te .šole so popolnoma pridobitev naše osvoboditve. Hodila jih je nujna potreba po vzgoji strokovnih kadrov za naše gospodarstvo in želja po dvigu osvobojenega primorskega ljudstva. Njihova struktura usitreza strukturi gospodarskih možnosti maše dežele, čeprav s tem še ni rečeno, da ne bi potrebovali še drugih. Od 14 šol je 10 nižjih in le 4 so srednje. Prilagojene so rudarstvu, obrti, industriji, poljedelstvu, gozdarstvu, umetni obrti, trgovini, pomorstvu, ribištvu in vzgoji.
V	Idriji imamo triletno industrijsko šolo, katere namen je v prvi vrsti vzgajati kvalificirane rudarje v idrijskem rudniku živega srebra. Njeni absolventi gredo nato lahko dalje študira na rudarski oddelek tehnične srednje šole v Ljubljani. V Idriji imamo pa tudi še nižjo gozdarsko in čipkarsko šolo. Teoretični pouk na nižji gozdarski šoli traja 10 mesecev, praktični pa še nadaljnjih 6 mesecev. Absolventi dobe zaposlitev v gozdarstvu in gozdnih obratih. Za vpis v čipkarsko šolo sta potrebna vsaj dva razreda gimnazije ali t>. razredov osemletke. Njene absolventke se lahko vpišejo v šolo za umetno obrt v Ljubljani.
V	Cerknem deluje elektrogospodarska šola, ki traja tri leta. Za vpis so potrebni 4 razredi gimnazije ali osemletka. Šola izobražuje obratne eleis.ričarje, kvalificirane delavce, ki bodo zaposleni v elektrarnah in elekiriških razdelilnih podjetjih. Absolventom je nadalje odprta pot na mojstrsko šolo elelntriške stroke na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Po predpisani praksi pa lahko opravijo izpit za visoko kvalificira-
. ne mojstre,
V	Novi Gorici imamo nižjo industrijsko šolo pohištvene stroke. Šola traja itri leta ter vzgaja mizarje, strojne mizarje in lesne strugarje. Po praksi in izpitu postanejo viso-
ko kvalificirani delavci, ali pa gredo po enoltni praksi v mojstrsko šolo na srednji tehniški šoli v Ljubljani.
V Ilirski Bistrici in v Kopru delujeta nižji šiviljski strokovni šoli. Za sprejem sta potrebna dva razreda srednje šole ali 6 razredov osemletke. Sola traja 3 leta. Absolventke postanejo kvalificirane šivilje v tovarnah in šiviljskih podjetjih, brž ko opravijo po potrebni praksi mojstrski izpit. Po triletni praksi morejo oditi tudi v Maribor, na mojstrsko šivilsko šolo, ki traja eno leto.
Splošni kmetijski šoli imamo no-minelino dve, eno v Ložah pri Vipavi in eno v Kopru. Sola traja eno leto in vzgaja kmetovalce, vinogradnike in sadjarje, vodje panog v zadrugah in na državnih posestvih ali samostojne 'kmetovalce. Vendar je zanimanje za to šolanje pri nas na Primorskem še vedno dosti premajhno, ker se starši in mladina še ne zavedajo, kako potrebna je tudi kmetu strokovna izobrazba. Zanimivo je, da je bilo zanimanje za tako šolanje dosti večje v prejšnjem stoletju, ko je bila ustanovljena prva laka šola na Slapu pri Vipavi, ki se je pozneje preselila na Grm pri Novem mestu, kjer je še sedaj.
Zelo pomembna in potrebna je nižja ribiška šola v Piranu. Za vpis sta potrebni 2 razreda gimnazije ali teoretična in praktična, traja 2 leti. 6 razredov osemletke. Sola, ki je Vzgaja kvalificirane ribiče, ladje-vodje in ladijske motoriste. Njena naloga je, da<ti našemu slovenskemu morju ribiče s strokovno izobrazbo, in njeni absolventi so že doslej dokazali, kako so nam bili potrebni. Zanimivo pa je, da je prav med Primodci premalo zanimanja za ta poklic.
Druga zelo pomembna šola za Slovence je pomorska srednja šola v Piranu. Za sprejem so potrebni 4 razredi gimnazije ali popolna o-semletka s sprejemnim izpitem. Deli se na dva dela, na navtični, ki vzgaja oficirski kader trgovske mornarice, in na strojni, ki vzgaja ladijske strojnike. Sola traja 4 leta in ima tako položaj popolne srednje šole. Navtiki lahko napredujejo do ladijskih kapitanov, strojniki pa do-vodilnih strojniških položajev. Razen tega imajo možnost še drugih zaposlitev. Absolventi se lahko vpišejo na fakulteto za ladjedelništvo v Zagrebu, kjer postanejo inženirji,' ali pa po dveletni praksi na višjo pomorsko šolo na Reki in postanejo kapitani dolge plovbe. Na katerikoli univerzi pa lahko študirajo na matematičnem ali geofizičnem od-
delku ali strojniki na strojniški fakulteti. Sola je posebno pomembna zato, ker daje višji kader našemu slovenskemu pomoratvu, ki se je pričelo razvijati z ustanovitvijo Splošne plovbe v Piranu.
V Kopru imamo edino srednjo ekonomsko šolo na Primorskem. Za sprejem. so potrebni 4 razredi gimnazije ali popolna osemletka s sprejemnim izpitom. Šolanje traja 4 leta. Absolventi dosežejo položaje strokovnjakov v trgovini in indu-knjigovodij, računovodij, vodilnih atriji, referentov pri javnih organih itd. Vpisati se' morejo tudi na ekonomski oddelek pravnih fakultet na vs'eh naših univerzah.
K strokovnim srednjim šolam Š'e_ jemo tudi učiteljišči v Tolminu in Kopru. Za sprejem ,so potrebni 4 razredi gimnazije ali popolna osemletka in sprejemni izpit, Sola traja 5 let in o položaju absolventov •,ni treba govoriti, ker je dovolj' znan. Vpišejo se lahko tudi na univerzo ali na višjo pedagoško šolo.
To je naše primorsko strokovno Išolstvo, nižje in srednje. Dobro je. da se z njim seznanijo najširši krogi staršev in šolske mladine, ki se bo prav v prihodnjih dneh morala odločali za nadaljnje šolanje. S temi šolami smo na Primorskem dosegli veliko, vendar še ne vsega. Potrebne bi nam bile še nekatere druge strokovne šole, tako n. pr, zidarska in kamnoseška, vrtnarska, mehanižka in morda tudi srednja kmetijska,	S. V.
:t:
^¡llimilllll!..................................................................................................................
CICIBAN BERE
Podnaslov: Dopolnilno berilo za 1,-in 2. razred osnovne šole, priredil Josip RibičiC, opremil Janez Vidie, izdala založba Obzorja v Mariboru. V knjižici je cela vrsta sestavkov v vezani in nevezani besedi, namenjenih najmlajšim bralcem. Strani so napolnjene večinoma s prispevki mladinskih pisateljev in pesnikov, nekaj drobcev pa je tudi iz ljudskega pesništva.
OSKAR HUDALES: BILO JE NEKO C
Tri drobne, broširane knjižnice, Sest zgodbic iz zgodovine, iz različnih časov in krajev: Pralovec Geg, Gun najde Ječmen, Faraonov praznik, Junaški Spartak, Na veliko pot in Slovenski knez. Zgodbice naj bi kot čtivo pomagale učiteljem pri pouku zgodovine. Tekst Je ilustriral akademski slikar Janez Vidic, izdala pa ga je mariborska založba Obzorja.
PRAVLJICA ŠT. 50, 51, 52, 53
Zbirko domače in tuje pravljične književnosti, ki jo izdaja založba Obzorja v Mariboru, so pomnožili novi Štirje zvezki, in sicer: H. Chr. An-dersen — Divji labodi in še kaj (poslovenil Rudolf Kresal, ilustrirala Vladimira Zorko), Leopold Suhadol-čan — Ognjeni možje (ilustriral Bojan Golia), Sigurd in strašilo — islandske narodne pravljice (poslovenil Ivo Molan, ilustriral Branko ZInauer), Brata Grimm — Krojaček junaček (poslovenil Alojz Bolhar, ilustriral France Slana).
PRELEPA VASILJICA
Ruska narodna pravljica o lepi deklici Vasiljiei, ki ji čudežna lutka pomaga preko vseh pravljičnih nev-

DANILO JSJČIČ': MESTO (lesorez)
šečnosti do poroke z lepim princem. To Je vzhodnjaška inačica naše Pe-pelke. Pravljico je lepo prevedla Vera Brnčič, ilustriral jo je Tone Kralj, izdala pa založba Mladinska knjiga kot 20. zvezek Čebelice.
IVAN TAVČAR: CVETJE V JESENI
To povest je napisal naš mojster romantične novele v dneh pred prvo svetovno vojno (takrat je imel 66 let) in sodi med njegova najboljša dela. Z resnično osebno prizadetostjo je napisal slavospev prirodnostt in ljubezni, črpajoč iz zdravja in življenja svoje loške domačije. Srečamo pravo galerijo izklesanih kmečkih likov preteklih dni. Povest je znana in izredno popularna med slovenskimi bralci, ponatis, ki ga je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani, pa je namenjen predvsem mladini, ki naj spoznava vrednote naših književnih stvaritev.
HIPPOLYTE TASNE: FILOZOFIJA UMETNOSTI
V svojem Predgovoru pravi avtor med drugim: »Predavanja, iz katerih sem priredil za to knjigo deset poglavij, sem imel v Soli lepih umetnosti, Ce bi bila urejena, bi jih bilo za enajst zajetnih zvezkov. Nisem si drznil naložiti bralcu tolikanj dolge-• ga branja, zato sem odbral iz dela le splošne ideje. Pri celotnem raziskovanju so prav te ideje poglavitni predmet in zdaj, bolj kot' kdajkoll, jih moramo razjasniti.« In te svoje ideje razlaga Taine, ki je prekinil z romantično-estetskimi teorijami ter vnesel bistveno novo postavko: umetnost je konkreten družbeni pojav,-Isl ga ni mogoče obravnavati izven določene človeške skupnosti, okolja in časa. Umetnost je treba po Tainovih nazorih iztrgati s področja metafiziko in jo priključiti eksatnim znanostim, kjer lahko vse razložimo na podlagi na argumentih sloneče analize. Čeprav je pomenila Tainova filozofija pomemben razvojni napredek, nas danes ne zadovolji popolnoma, kajti tudi marksistična družbena veda je odkrila v literarni zgodovini nove poglede. Tainovo Filozofijo umetnosti je prevedel v slovenščino Jože Javoršek, izšla pa je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani.
V. I. LENIN: MATERI ALi ZEM IN EMPIRIOKRITICIZEM
Med Izbranimi deli Vladimira Iljlča Lenina v izdaji Cankarjeve založbe v Ljubljani je izšla nova knjiga, katere redakcijo teksta je po več prevedenih predlogah opravil Janez Zor. V Predogvoru k prvi in drugi izdaji pravi avtor, da upa, da bo knjiga pripomoček pri študiju marksizma in dialektičnega materializma in da bo seznanjala bralca tudi s filozofskimi zaključki v zvezi z najnovejšimi odkritji v prirodoslovju. »Kar se mene tiče«, zaključuje Lenin, »sem jaz tudi — »iščoči« v filozofiji. Takole je namreč: v pričujočih beležkah sem si zastavil nalogo, raziskati, kje so zašli s prave poti, ljudje, ki nam ponujajo pod videzom marksizma nekaj neverjetno zmešanega, zmedenega in reakcionarnega.« Lenin govori še o ljudeh, ki pod videzom »prole-tarske kulture« zagovarjajo buržoaz-ne in reakcionarne nazore.
STANS RTJHADOLNIK:
Peiioisko izrazoslovje
Slovenci i h od naselitve sem prebivamo ob morju, a v pomor ca se nismo razvili. Tujci, ki so nas ves čas načrtno odrivali v brežinc, so nam nekako vcepili misel, da nismo za na morje. V zadnjih dveh letih pa se je marsikaj zasukalo.
Y času, ko na oni strani meje naši ribiči odhajajo z morja v svoje vinograde, v tovarne rdi v svet Iskat srečo, stopajo naši ljudje v Kopru, Izoli in Piranu na morje. Bo že držalo, da zares ljubi morje samo tisti, so je rodil ob lijem; toda verujemo, da naše sedanje navdušenje za pomorstvo ni sad trenutnega razpoloženja, mladostne vihravosti, marve'-- plod tisočletnega pričakovanja in tla se je urezal tisti ne «rečnik, ki je bil ta stavek prvi izreke). Le potrudite se v pristanišče in ogljete si, kaho je z vsakim dnem več .jadrnic varno zasidranih ob bregu, kako so Učno prebarvane, kako se med stare ribiške čolne vrivajo novi, a nespretno, a podjetno roko izdelani. Jasno, kar čez noč ne bomo postaii »morski volkovi«, a eno drži kot pribito: začenja se novo obdobja v življenju obmorskih Slovencev in gospodar-sko-kvuturnega pomen;» tega preloma sie smemo podcenjevati.
Pozni smo, a no prepozni. Čeprav jo našega obrežje, komaj za, dobro ped, nam to vendarle, čc bomo poslušali nauk učiteljice zgodovine, lahko na široko odpre okno v svet, d d nam pogum in premoženje, o katerem niti sanjali nismo. Za zgled imejmo Poljake, ki :-:o iz brezpomembnega Gd.tnska v nekaj letih napravili eno najvažnejših severuoevrop.skih pristanišč, iz sebe pa neustrašen pomorski narod.
Ovir je dosti in jih še bo: železnice nimamo, piovuih sredstev ni, dobrih pristanov i:i, izkušenosti ni, denarja tudi ne. A če ostaneta gorečnost in volja zadnjega leta, ca ni
treba bati, da ne bi uspeli. Treba se bo le polagoma otresti sentimentalnosti kontinent alecv, romantičnih fotografskih posnetkov, posebnih časopisnih izdaj in prilog — morje nam mora postati tako vsakdanje in potrebno, kot sta nam kruh vin voda.
Da pa nam bo pot tudi v sedanjih pogojih lažja, naj vsaj Slovenski Jadran, dokler ne bolho dobili svoje pomorske revije, bralce načrineje seznanja in seznani s problematiko iiašega morja.
Najprej s pomorskim izrazoslovjem.
Marsikdo bo upravičeno pridvignil obrvi, češ v navadi ni, da bi hiši za začetek napravili streho. Res, v navadi ni, a kdaj pa kdaj .je pametno tudi to, kar se zdi na prvi pogled nespametno. Ko bi bili Slovenci morje zmeraj imeli in bi bili vezali svojo usodo s njim, ko i so jo Dalmatinci in ostali «.'••moreš, bi se nam izrazoslovje oblikovalo samo od sebe, kot je narekoval čas. Na žalost pa je bil naš stik rahel, tako r:','n-l, da se domače besedje te stroke ni moglo roditi. Slovenski mornarji, ki so pluSi pod tujimi zastavami, so se • :;::rali naučiti le besed svojih gospodarjev, ribiči iz Nabre-žino in Sv. Križa so si glasovno prikrojili benečanske ali furlanske izposojenke, izrazi pa, ki so jih skovali naši slo-varnUu in pisatelji, so zakopani v knjigah.
V tem trenutku smo še kakor otroci na izletu: kaj je to in to? Ko zvemo, kako se stvari reče in streže, nam je koj bolj domača. A kako se ji reče? Kdo ve? V.si smo novinci. Naj uporabimo ljudski izraz, to je besedo nabrežiuskih ribičev, naj ca naredimo, naj si ga izposodimo pri Hrvatih? Toda spet, katera od dveh, treh hrvaških sczuačnic je najprimernejša? Ta, ki jo uporabljajo rii)iči in mornarji — navadil o je spet italijanska, nemška ali angleška, zakaj le-ti res niso utegnili preučevati, kakšna sta pomen in vrednost jitsameznc besede; slišali so jo, potrebovali so jo, všeč jim je bila, pa so jo sprejeli — ali iisfa, ki jo predlagajo za trgovsko mornarico, ali ona, ki jo zahtevajo v šolah vojne mornarice? Na vse to bo odgovorila Slovenska strokovna terminologija, ki jo pripravlja Akademija znanosti iu umet-
nosti v Ljubljani. A ta še ne bo kmalu izšla. Cas pa besedo terja. Mornarji, ribiči in jadralci potrebujejo besedo jutri, ne, še danes. Kor je naše jezikoslovje doslej — ne vedno po svoji krivdi — capljajo za 'gospodarskim razvojem, smo morali popravljati, kar sc popraviti ni več dalo, ali pa priznati, da je vse zamujeno, in sprejeti, kar je pač bilo; to pot pa se nam morebiti posreči, da zaživi jezikovno sprejemljiva beseda istočasno s predmetom.
Ni dvoma, vse predložene besede ne bodo najboljše, saj bi bilo za temeljit študij potrebno leto in dan, tudi obveljale ne bodo vse. A poskusiti je treba ša letos, drugače nam bo zamuda sedla za vrat, kakor vse kaže: tržaški ribiči bodo poznali en izraz, v slovarjih bo tičal drugi, na pomorski šoli živel tretji, v ladjedelnici četrti, v časopisju in knjigi peti. Eden bo laški, drugi hrvaški, tretji angleški; morda bo kaleri med njimi tudi slovenski. Zmeda, da sc iz nje ne bomo videli, prav tam, kjer bi moralo biti največ jasnosti in enotnosti.
Ko sem se razgovarjal s tovariši na Pomorski šoli in v ladjedelnici,"pri jadralnem klubu Jadro in drugod o tem, za kateri i::raz naj se odločimo, marsikdaj nismo bili enotni. A kljub temu smo izhajali pri delti iz skupnega načela: zbrati 111 izbrati Slovencem takoj vsaj prgišče tistega pomorskega besedja, ki se najbolj rabi, to je, najvažnejše izraze o delih ribiškega čolna in jadrnice, o veslanju in jadranju, in se pri tem nasloniti na hrvaške knjižne izraze, kadar dobrih domačih ljudskih ali književnih tvorb ni na voljo. Poudariti ,!e treba: razmere sicer zahtevajo, da si izposodimo čimveč hrvašlto-srbskih izrazov, saj se bo naše pomorstvo razvijalo v okviru enotne jugoslovanske mornarice, slovenski mornarji ne bodo mogli biti vkrcani le na domačih parnikih iti naša ladjedelnica bo tesala ladje za najrazličnejše naročnike, a kar na slepo spet ne kaže sprejemati, kakor ne kovati novih izrazov, ki se le stežka zakoreninijo.
Tak predlog menda ne more škodovati, lahko pa koristi, in to je prav.
(Dalje prihodnjič)
V Postojni.. .
V	počastitev gasilskega praznika so postojnski prostovolni gasilci priredili v nedeljo praktične vaje v Orehku pri Postojni in med drugim pokazali vaščanom spuščanje in reševanje ponesrečencev s pomočjo vrvi. Desetina pionirjev je v Postojni prikazala vaje z vedrovko dn spuščanje po vrvi s stolpa. Za ta nastop so se najmlajši člani dru-iš.tva pridno vadili delj časa. Nastopil je tudi pionirski Hamburaški zbor pod vodstvom Cirila Komarja, ki je naštudira.1 kratek spored narodnih pesmi. Po prireditvi so člani gasilskega društva vse nastopajoče pogostili, nakar se je pionir Pavel Vrtovec zahvalil vsem navzočim za lep obisk,
V	nedeljo je PGD Postojna v eni izmed mestnih izložb odprlo razstavo gasilnega orodja, slik, diplom in strokovne literature. Za io razstavo je vladalo med prebivalstvom veliko zanimanje,
Siina
... in v Kopru
Tudi prostovoljni gasilci v Kopru so počastili Dan gasilcev. V izložbi Trgovskega doma so razstavili gasilno orodje in opremo ter statistično prikazali razvoj gasilstva. Dopoldne so se zbrali na posvetovanje. Pomenili so se o dosedanjem delu in nalogah, ki stojijo pred njihovo organizacijo. Razpravljali so o nujnosti širjenja gasilske ideje med široke ljudske množice s propagando, praktičnimi vajami in s požrtvovalnostjo v delu. Sklenili so posvetiti več pozornosti pritegovanju predvsem mladine v svoje vrste. Zedinili pa so se tudi predlagati občinski in
ŠEMBIJE
V	počastitev rojstnega dne maršala Tita so vaščani s sodelovanjem pripadnikov JLA dogradili gozdno cesto iz Sembij v Milanje, kjer imajo svoje gozdove. Cesto je dnevno gradilo do 80 domačinov in 60 vojakov. Delali so tudi do deset ur na dan, S prostovoljnim delom so prištedili okrog 120 tisoč dinarjev samo pri izdatkih za delovno silo.
¡s
Pionirji šembijske šole s pred kratkim obiskali. Postojno ter si o-gledali jamo in Notranjski muzej. Za organiziranje izleta so dobili znatno denarno pomoč od občinskega ljudskega odbora II, Bistrica,
Svet za socialno skrbslvo vsakodnevno razdeljuje pionirjem vaške šole mleko in maslo ali marmelado. 2elijo si le še dnevni obrok kruha, ker je vas dokaj pasivna in jim ga starši težko nudijo. Kaže, da bo socialno skrbstvo skušalo ugoditi itudi tej želji otrok.
Šolski odbor pa je na zadnji seji med drugim razpravljal o nujnosti popravila šolskega poslopja med počitnicami. Kakor je znano, je bila zgradba med zadnjim potresom močno poškodovana,
INVALIDI SO ZBOROVALI
V	nedeljo je v II, Bistrici zasedala skupščina občinske organizacije Zveze vojaških invalidov. Predsednik začasnega občinskega odbora ZVVI Ivan Širok, je poročal o dosedanjem delu članov za okrepitev in razširitev organizacije ter o njihovih dosedanjih naporih za politični in gospodarski razvoj občine. Sekretar občinskega komiteja ZK An-, ton Dovgan — Branko pa je nanizal vrsto nalog, ki jih ima ta organizacija pri nadaljnjem širjenju socialističnih odnosov in družbenega upravljanja.
Po živahni razpravi o bodočih nalogah so sklenili pregledati kako se udejatvujejo člani v drugih množičnih organizacijah in kakšni so u-spehi njihovega dela. Bolj kot doslej bodo skrbeli za življenjske pogoje in vzgojo otrok padlih borcev ter sproti odpravljali vse nepravilnosti, ki nastajajo okrog tega vprašanja. Razen teh dveh pomembnejših, so sprejeli še nekaj drugih sklepov predvsem organizacijskega značaja glede na vključevanje članov v vse veje družbene dejavnosti na vasi.
■ Ob zaključku občnega zbora so izvolili nov 9 članski občinski odbor ZVVI II. Bistrica, ki bo njihovo organizacijo zastopal tudi na bližnji okrajni skupščini, ki bo v Kopru,	—1—
okrajni gasilski zvezi, da bi namesto sedanjega dneva gasilcev, ki ga praznujejo zadnjo nedeljo v maju s prihodnjim letom začeli prirejati Teden gasilcev, ki bi bil prav tako maja., V tem tednu bi prirejali razne prireditve, praktične vaje, nastope, pregledali bi izvršeno delo in zaprisegli med letom v kij učene člane.
V	nedeljo popoldne so koprski prostovoljni gasilci obiskali svoje tovariše v Dekanih in z njimi izmenjali v prijateljskem pogovoru misli in izkušnje,
HRPELJE
Delavsko-prosveitno društvo »Svoboda« iz Hrpelj je pred kratkim uprizorilo Finžgarjevo dramo »Veriga«. Delo so zelo dobro pripravili, kar je v veliki meri zasluga režiserja Leopolda Bolela in požrtvovalnosti igralcev, med katerimi je bil najboljši Viktor Sosič iz Kozine. Ob tej priložnosti so otvorili novo prosvetno dvorano, ki bo služila tudi za kinopredstave, *
V	nedeljo so bili zaključni izpi-iti petnajstih tečajnic dvomesečnega zdravstvenega itečaja, ki ga je organiziral občinski odbor RK v Iir-pcljah za žensko kmečko mladino. Po uspešno opravljenih izpitih so dekleta izrazile željo po organiziranju gospodinjskega tečaja, ker
vlada zanj veliko zanimanje. *
Gozdno revimo vodstvo v Hrpe-ljah bo uredilo v Odolini na površini enega hektarja topolov matič-njak, kjer bodo vzgajali topolove isadike za potrebe občine. Teren za matičnjak je primeren zaradi odgovarjajoče geološke podlage tal,
Velika razširjenost gobarja pa je napotila revirno vodstvo, da je začelo s' poskusi biološkega zatiranja itega nevarnega drevesnega škodljivca, V rta namen so zgradili gojišče, v katerem gojijo parazita gobarjc-vih jajčec.
PIVKA
Na občnem zboru zadruge »Mrzlik* v pivški občini, ki zajema doianski predel, so razpravljali o njenem poslovanju. Ta zadruga ima že zelo iztrošene in zastarele stroje, zato ne more več predelovati mleka, temveč se bavi le z zbiranjem blaga od privatnih kmetovalcev za grosistično podjetje »Zadružnik« v II. Bistrici. Po daljši razpravi so navzoči člani izrazili mnenje, da bi bilo dobro, če bi se zadruga spojila s kmetijsko zadrugo v Dolnji Košani, v okviru katere bi delovala kot živinorejski odsek. Zaradi majhnega števila prisotnih pa o tem predlogu niso mogli sklepati.
¥
j V počastitev dvanajste obletnice ustanovitve V. bataljona I. brigade VDV, ki bo 3. junija na Ostrožnem brdu (občina Pivka), bo organizira! občinski odbor Zveze borcev v Pivki partizansko patruljo. Iz Pivke bo krenila v soboto skozi Petelinje, ScIcc, Slavino, .Turi.ščc, Ke-ritnico in Bač na Staro Suši-co, kjer se bo sestala s pedna-noško patruljo. Obe patrulji bo sprejel predsednik ObLO Pivka Milan Zalcrajšek, nato pa bodo priredili partizanski večer, na katerem bodo ob tabornem cg-inju obujali spomine na NGB. V nedeljo zjutraj sc bodo v Pivki združile pivška in podna-noška patrulja, ki bosta prišli iz Stare Sušice, in pa brkinska ter istrska patrulja. Po krajši svečanosti, pri kateri bodo sodelovali tudi pionirji, bodo vse štiri patrulje krenile na Ostrož-no brdo, kjer bo ob 10. uri proslava.
Svojo udeležbo na proslavi so napovedali žc mnogi preživeli borci I. bataljona VDV, pa tudi drugi partizani in aktivisti. Za prevoz iz Pivke in Ilirske Bistrice je poskrbljeno, verjetno pa bo tudi iz Kopra peljal poseben avtobus. Vsekakor se v nedeljo na Ostrožnem brdu obeta tako partizansko slavje, kot ga žc dolgo ni bilo v našem okraju.
".v.: . v?--v ■ ■«■■>
i n m m i ¿§P - S
t-<feST

fij^i s H_-a h
levimo od

Šolski hodniki so bili okrašeni z zelenjem in z plakati, maturanti pa so hodili v svečani črnini po razredih in so se poslavljali. Potem je bila še tradicionalna slovesnost prodaje in predaje ključa najstarejšemu letniku za njimi. Hudomušne, bolj ali manj duhovite opaske so letele na račun dijakov in profesorjev in na koncu genljivo slovo in jok. Na zgornji sliki vidimo prizor predaje ključa maturantov z učiteljišča v Kopru, spodaj pa ravno tako slovesnost na koprski
slovenski gimnaziji.

NOVI ŠOFERJI
Avto-moto društvo v Ilirski Bistrici je te dni začelo s šestmesečnim vozniškim tečajem. Prijavilo se je 30 članov društva, med njimi šest žensk. Pri organizaciji tečaja pomagajo društvu tudi pripadniki JLA in občinski odbor Ljudske tehnike, ki je dal na razpolago motor.
*
V	Piranu je domače avto-moto društvo »Pinko Tomažičc organiziralo podoben trimesečni tečaj, ki
ga obiskuje 25 članov. Pred kratkim so tečajniki že opravili prvo vožnjo z osebnima avtomobiloma na stranski cesti od Pirana do Belega križa.
ŠTANJEL
V	Štanjelu in okoliških vaseh je letos 85 novih naročnikov Prešernove knjižnice. Le v Kobjeglavi zaenkrat ni še zanimanja za io knjižno zbirko. Prebivalci pa i/udi radi segajo po knjigah, ki jih ima na razpolago krajevna knjižnica. Najpri-ljubljenejše berilo so ljudske povesti in potopisi.
V ponedeljek so zopet začeli s poukom v osnovnih šolah v Kopru, Izoli in Piranu, vtem ko bodo otroški vrtci zaenkrat še nadalje zaprti. Epidemija meningitisa je v glavnem zatrta in so primeri obolenja zelo redki. Iz varnostnih razlogov pa za zdaj še niso dovoljeni izleti, posamezna potovanja, niti prevozi otrok do 15. leta starosti v kolonije iz notranjosti države v obmorske kraje in narobe.
2e sem mislil, da so moji bralci pozabili na nagradni natečaj. Pa ni bilo tako. Prejel sem še nekaj odgovorov, Ivi so bolj ali manj posrečeni, kakor jih pač gledaš. Neki moj zvesti sodelavec, ki pa želi ostati v ozadju, mi je pisal, da sicer nima nič proti strokovno utemeljeni razlagi v prejšnji številki, da pa meni, da je zadeva vse bolj preprosta, »Mi v Kopru,« piše, »pravimo, ko smo namenjeni v Izolo, da gremo ,tja dol'. To pomeni, da je Izola nižje kot mi. Popolnoma naravno je, da potemtakem tudi morje visi in ladja, ki pelje ,dol' v Izolo, porabi manj goriva kot, kadar sopiha nazaj v breg proti Kopru.« Vidite, kaj smo zvedeli. Pa to še ni vse. Ta ugotovitev dopušča domnevo, da je tega klanca ravno za pet dinarjev, kar so zainteresirani najbrž točno izmerili. Ker natečaj še ni zaključen, bom prihodnjič objavil, kdo se bo vozil zastonj.
Iz Kopra sem dobil še eno pisemce, toda s popolnoma drugačno vsebino. Gre za nekakšno delitev dobička. Zanimiva zadeva, vendar je ne bom obravnaval, ker se dopisnik ni podpisal. Pa menda ni med tistimi, ki so dobili preveč?
Ta teden se nam, dragi koprski bralci, obeta veliko zanimivih reči. Lepaki, oglasi in prospekti kar preplavljajo naše mesto. Vse to je lepo in prav. Vendar pa se je težko znajti v vsej tej poplavi, saj je skoraj na vsakem lepaku drugače zapisano. Tu nas obveščajo, da bo ta in ta predstava tega dne, drugje pa navajajo spet popolnoma drugi rok. Sicer pa, saj smo blizu. Bomo že kako zvedeli, kdaj in kje bo kaj. Oprostite, če sem tudi jaz sledil temu nerazumljivemu stilu obveščanja.
Iz Sežane pa sem dobil nad vse resno pismo, ki ga velja objaviti neokrnjenega. Zlasti še, ker me tako lepo prosijo za pomoč. Glejte, kaj mi pišejo: »Dragi Vane! Prosimo Te, da se spomniš na nas mu-čenike, ki stanujemo v bližini hotela Triglav. Sedaj prihaja poletje, mi pa moramo imeti zaprta in za-dekana okna podnevi in ponoči, ker nam zvočnik omenjenega hotela ne da miru. Zjutraj ob šestih nam naredi budnico in nato tuli kot za stavo pozno v noč, Imamo svoje radioaparate, pa jih ne moremo poslušati, ker nam ta spak ne da. Pa
tudi glasba se nam je že priskutila, ko smo jo primorani poslušati v takšni hreščeči priredbi. Res no vemo, kaj smo zagrešili, da moramo poslušati prav vse, kar je všeč hotelskemu vratarju ali pa kakemu drugemu uslužbencu podjetja. Ti pa gojijo posebno ljubezen do tujih postaj, tako da moramo poslušati razen vse mogoče osladne glasbe še vsakovrstne čudovite reklame in podobno. Posebno hudo je ob nedeljah, ko vse do polnoči ni miru. Pritožili smo se že pri direktorju, pa vse skupaj nič n'c pomaga. Njega to najbrž nič ne moti, saj se ves ta šunder do »Športa« itak ne sliši. Lepo pozdravljen!«
To mora biti res hudo, vendar pa ne vem, kaj naj bi vam svetoval, če so vse prošnje in tudi uredbe odpovedale. Vsiljuje se mi misel, da bi vam svetoval, da razbijete zlodja, pa to se menda ne sme. Sicer pa, če se boste nekako pretolkli do zime, potem bo že šlo, ko bo večkrat zmanjkalo toka, in se boste lahko od časa do časa malce oddahnili.
Se nekaj iz Ilirske Bistrice. Tudi dobesedno: »Radi bi vedeli, kdaj bomo prišli tudi mi, ki imamo abonma GSP, na svoj račun. Sedaj nestrpno pričakujemo drugo od petih že davno plačanih predstav in računamo, da bo naš abonma, če bo šlo tako naprej, izčrpan nekako šele ob koncu tega desetletja.« Naprej pa je pismo tako hudo, da si ga ne upnm reproducirati.
S tem danes tudi končam in Vas pozdravljam!
VoS Vane
Z omejitvijo kreianja in z množičnim izvajanjem zdravstvene zaščite je uspelo epidemijo omejiti, tako da skoraj ne moremo veS govoriti o pravi epidemiji. Bolezen je bila najbolj razširjena v Piranu, kjer so ugotovili 36 primerov, od teh 10 težjih, medtem ko je bilo v koprski občini 7, v izolski pa le štirje primeri obolenj. Smrtnega slnčaja ni bilo nobenega. Meningitis je bil najbolj razširjen med predšolsko mladino letnikov 1951 do 1954.
Velikega pomena za zatrtje epidemije meningitisa pa je bila tudi izredna discipliniranost prebivalcev pri izvajanju profilakfične zaščite. V ta namen je zdravstvena slnžba, ki je takoj, čim so ae pojavila prva obolenja začela izvajati energične protiukrepe, razdelila med prebivalce piranske občine 36.000, izolske 75.000 in ksprske 114.0BU tablet snlfonamldov.
PODGEAD
Igralska Skupina prosvetnega društva »Tomo Sorli« iz Podgrada je z uspehom uprizorila Linhartovo komedijo »Matiček se ženi«. Delo je režirala Pavla Berne. Skupina je nastopila s komedijo dvakrat v Podgradu in gostovala t Jelšanah pri U. Bistrici. Za dobro izvajanje so igralci želi vse priznanje številnega občinstva.	Bu-Jo
OLJKE SO LE OZELENELE
Te dni so se na številnih olj-kovih drevesih pokazali prvi poganjki. Na nekaterih drevesih so ozelenele tudi drobne vejice. Lastniki takih dreves bodo imeli malo dela pri obrezovanju. Na nekaterih drevesih pa zelenijo le debelejše veje, Tu bo morala žaga opraviti temeljitejšo pomladitev,
V Ankaranu so ozelenele tudi nekatere sadike v drevesnici kmetijskega posestva. Tudi na kmetijskem posestvu Brič so ozelenele skoro vse v zadnjih dveh • letih posajene oljkovo sadike.
Tako vidimo, da zima le ni tako hudo prizadejala oljkova drevesa, kot je sprva kazalo.
a.
Tedenska prometna kronika
sicote ■- í	- —..
Ljudij-h..-»u primor-..! nogometna liga

risanje íeío Do sodeloval le ra m
V nedeljo so odigrali zadnjo kolo ljubljansko primorske nogometne lige. Prvenstvo je pravzaprav zaključeno, vendar je kljub temu položaj r.a vrhu in na dnu noja en. Do za injega sodnikovega žvižga na odloženih tekmah Koper—Grr.fičar in I so I a—Triglav, ki bosta v nedeljo, bo treba počakati preden bomo zvedeii za ime zmagovalca in za moštva, ki se bodo morala preseliti v nižji razred. Toda to so bolj ali manj teoretična razglabljanja. Praktično je prvo mesto že osvojil Grafičar, kajti malo je verjetno, da bi mu Koper od.čipnil točko, zlasti če upoštevamo, da so Ljubljančani v odlični formi. V podobnem nezavidljivem položaju kot Koper je tudi Izola, ki si bo s Triglavom zelo težko priborila rešilno točko. Računi p,'.p'.rj:i torej kažejo, da se bo obeh /.al v ligi le Tabor, kajti v primeru, da se zmagovalec IJubljansko-prlmorske lige ne plasira v višji razred, bo razen Postojne in Kopra izpadla tudi Izola, ki ima sicer enako število točk kot Tabor, vendar s'abšo goldifc-renco. glede na to. kdo bo izpadel in kdo se bo obdržal, pa je bilanca za primorske klube pora::-nn, saj se bodo morali od štirih sodelujočih kar dva ali celo tri-pre.seliti v nižji razred. Ce upoštevamo šc neuspeh Nove Gorice, potem je jasno, da bo potrebno prihodnjo sezono začeti vso stvar mnogo bolj resno. Predvsem bo potrebna večja požrtvovalnost in ljubezen igralcev do svo;ih klubov, večja resnost pri treningih in več.;a pozornost do mladine. Zelo resna stvar je tudi vprašanje trenerjev, čeprav se moramo tu zaradi šibkega finančnega stanja otresti vsakih iluzij in reševati zadevo v mejah možnosti, ki jih imamo.
Oglejmo si zdaj na kratko dogodke pretekle nedelje. Najbolj presenetljiv uspeh je dosegla Izola v Ljubljani, ki je nepričakovano odtrgala Slovanu točko. Skoda, da je v prejšnjih srečanjih doživela nekaj povsem nepotrebnih visokih porazov, sicer bi ji ta točka že zadostovala za obstanek v ligi, ker bi imela boljšo goldife-rcnco kot Tabor.
Postojna je na svojem igrišču prav tako nepričakovano prema-
gala ljubljansko Ilirijo. Zal je ta zmaga prišla prepozno. Ce bi Po-stojnčani vso sezono igrali tako kot v nedeljo, najbrž ne bi obtičali na zadnjem mestu.
Srečanje v Sežani med Taborom in Koprom je bilo v znamenju gesla »biti ali ne biti«. Sreča je bila naklonjena Sežančanom, ki so zmagali z 1:0. Napisali smo »sreča« zato, ker je edini gol tekme p;, iel po naključju. Povsem nenevarna žoga je v paroboli prešla vratarja gostov, medlem ko Koprčani iz mnogo bolj ugodnih položajev niso znali pretresti nasprotnikom mreže. Čeprav sta se obe moštvi trdovratno borili za zmago, je bila igra kljub temu v mejah dostojnosti.
Naj ob zaključku omenimo še srečanje obeh favoritov za prvo mesto, v katerem je uspelo Grafi-čarju premagati Krim s 3:2, medtem ko je Triglav v domačem der-biju visoko porazil Mladost s 7:0.
LESTVICA:
Krim	13	13	3	2	64:14	29
Grafičar	17	13	o	0	68:21	28
Triglav	17	10	3	4	57:24	23
Mladost	18	9	2	7	38:35	20
Ilirija	18	8	2	8	40:36	13
Slovan	IS	7	3	0	27:33	17
Tabor	18	4	3	11	28:53	11
Izola	17	4	3	10	27:56	11
Koper	17	4	3	10	21:66	11
Postojna	13	3	9	13	13:47	8
Pomembna
fslovadna prireditev
v Kopru
V soboto zvečer na Trgu revolucije prvi skupinski nastop najboljših telovadcev in telovadkinj okraja
V okviru prireditev ob deseti obletnici Ljudske tehnike in prvega Turističnega tedna v Kopru bo priredila Okrajna zveza TVD Partizan v Kopru prvi nastop vseh društev Partizana novega okraja. Prireditev bo v soboto ob 20. uri na Trgu revolucije v Kopru. Glede na število nastopajočih in glede na pester spored se obeta ena največjih in najboljših tovrstnih prireditev po osvoboditvi. Telovadci in telovadkinje bodo nastopili v pisanih krojih na razsvetljenem
lfa&itob
vse p o v e r j e n i k e Prešernove družbe
da nam pošljejo do najkasneje 10. junija 195G poimenski spisek tistih članov Prešernove družbe, 1:1 so kmečki proizvajalci in nimajo rednih dohodkov Izven kmetijstva. Na osnovi te:_:a spiska bomo izvedli posebno žrebanje dobitkov za člane PD — kmečke proizvajalce.
Najkasneje do 10. junija 1956 naj r.am tudi vrnejo vse nerazpečane >Vpis-ntce-. »Vplsnlcv«, ki jih poverjeniki ne bodo vrnili do tega roka, bomo smatrali. da so bile dane novim članom in bomo obremenili poverjenike za toliko članarnc po 320 din. kolikor so prejeli »Vplsnic«, pa jih niso vrnili.
Najkasneje do 10. junija lO.TG naj člani in poverjeniki poravnajo tudi vse obveznosti, ker sicer nc bodo Imeli pravice do slučajno Izžrebanega dobitka na njihovo številko »Vpisnlc«.
2rebanje bo v potek 15. Junija 103G ob 12. ure v prostorih Prešernove družbe pred posebno komisijo iz vrst poverjenikov. Celoten izid žrebanja bo objavljen v 7. številki »Obzornika«, glavnih dobitkov pa v dnevnem časopisju.
Tajništvo
trgu. Zlasti bi opozorili na skrbno
pripravljene vaje na orodju.
Podroben spored bo naslednji:
1.	Mladinke — Sežana: Valček — ritmična vaja
2.	Pionirji — Planina: Konjuh planinom — simbolična vaja
3.	Mladinke — Postojna: Pole' mladosti
4.	Članice: Vaje r.a orodju
5.	Mladinke — Sežana: Vaje z žogo
G. Pionirji — Postojna: Vaje z dolgo palico
7. Pionirke — Ilirska Bistrica: Prebujenje — simbolična vaja
o. Mladinke — Postojna: Konjuh planinom — simbolična vaja
9. Cicibani — Koper. Raznoterosti
10.	Člani — Postojna: Vaje na bradlji
11.	Članice: Vaje na dvovišinski bradlji
12.	Mladinke žogo
13.	Mladinci svobodi -
— Postojna: Vaje z
— Sežana: Pesem o — simbolična vaja
14.	Člani: Vaje na drogu
15.	Članice: Talna telovadba
10. Mladinke — Koper: Valček —
ritmična vaja 17. Člani: Talna telovadba 13. Mladinke — Postojna: Vaje na . orodju.
Mladina goriškega okraja pripravlja široko akcijo za graditev telesno-vzgojnih objektov in športnih naprav. V Logu pod Mangartom grade 40-metrsko smučarsko skakalnico ter letno telovadišče, v Livku nad Kobaridom pa pripravljajo traso za alpske discipline. Letna telovadišča bodo zgradili še v Renčah, Sempasu, Kobaridu, Livku, Tolminu in Vipavi, v Ajdovščini pa pripravljajo adaptacijo dvorane za telovadnico.
. v kj, i K:!i.-J/jiVI L;
.....
—r--"---" "
PRODAM po izredno ugodni ceni stanovanjsko hišo v Postojni v Kalistrovi ulici. Informacije dobite pri Posega, Kalistrova 8. Postojna.
DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od
45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, Ulica Picti 3.
VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«, ulica Carducci 41, Trst. Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu!
Zahvala
t/ l/ašefn ia&Uizm ifde&e-su fe, da ka pídete u G&isč&te*
Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno angleško in domače blago za ženske in moške obleke že od 1COO lir cJaijc
SKLADIŠČE:	__
TRST, ULICA S, Fl 10QL9 22
TELEFON 31-138

' —. ' --:---;-----
Izrcžite oglas. Velja za poseben popust pri nakupu!
T"7r"
ZARADI HITRE VOŽNJE ZAVOZIL S CESTE
Na križiSču Rižana jo 20. maj a zaradi prehitro vožnje na mokri cesti zdrsnilo preko nasipa motorno dvokolo s prikolico, ki ga je upravljal Just Benevolt iz Trsta. Pri nesreči jo dobila Cvetka Sever iz Izole lažje poškodbe, voznik in njegova žena pa sta ostala nepoškodovana. Pone-srečenka se zdravi v izolski bolnišnici.
TRČIL JE V DREVO IN SE PREVRNIL
Na ravni cesti v bližini Ecrtokov jo prejšnji teden zavozil s ceste popolnoma nov avtomobil, ki ga je neprevidno upravljal Marjan Skof iz Kopra. Po trčenju v obcestno drevo se je avtomobil z voznikom in petimi potniki prevrnil. Pri nesreči sla bila težje poškodovana lastnik avtomobila Jože Kosmina iz Scmedelo pit Kopru in njegova žena Jožica, škodo r.a avtomobilu cenijo nad milijon in pol dinarje*.
NA OVINKU VEC PREVIDNOSTI
V Valdoltri sta 22. t. m. trčila avtobus, last »Putnika« iz Ljubljane, ki vozi na progi Koper-Valdoltra in osebni avtomobil, last Gozdnega gospodarstva. Pri trčenju sta dobila lažje telesno poškodbe Adri-jana Mezgec in Branko Sabadin, oba iz
Sobota, 2. junija ob 20.00 Hopwood — ŠKANDAL — Predstava v Divači
Nedelja, 3. junija ob 16 00 Iiopsvood — ŠKANDAL — Predstava v Lokvi.
Ponedeljek, 4. junija ob 20.00 IIop\vood — ŠKANDAL — Predstava v Sežani.
Torek, 5. junija ob 20.00 IIopwood — ŠKANDAL — Predstava v Dutovljah.
Sreda, 6. junija ob 20.00 llop\vood — ŠKANDAL — Predstava v Postojni.
Četrtek, 7. junija ob 20.00 Ilopsvood — ŠKANDAL — Predstava v II. Bistrici.
Petek, C. junija ob 20,00 IIopwood — ŠKANDAL — Predstava v II. Bistrici.
Sobota, 9. junija ob 20.00 Hopvvood — ŠKANDAL — Predstava v IIruševju.
Nedelja, 10. junija ob -6.00 Ilopwood -— .ŠKANDAL — Predstava v Ilrpeljah.
"7- - sa&n
i
i m d '¿¡Id*
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki s'o sočustvovali z menoj ob tragični izgubi dragega moža in očka ing. Radivojeviča Milorada.
Posebno se zahvaljujem zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice v Izoli, ki so nam ga hoteli ohraniti pri življenju, a je bil ves trud zaman, nadalje njegovim delovnim tovarišem iz Okrajne zadružne zveze. občinskemu komiteju ZKS Postojna. Pododboru UROJ-a, pevskemu zboru PD Postojna in vojaški godbi, vaščanom iz Hrašč, vsem prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvctja in vsem, ki so mi stali ob strani v težki izgubi.
liadivojevič Mimi Hrašče pri Postojni
sŽŽiSE
NEDELJA, 3. junija: tJ.OO Kmetijska ura — 13.30 Poročila — 13.45 Glasba po željah — 15 15 Za našo vas — 16.00 Primorska burja — 19.30 Zabavna glasba in šport — —19.45 Domače vesti — 23.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 4. junija: 6.30 Jutranje vesti — C,40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Pojo pevski zbor DPD »Svoboda« v Ilirski Bistrici — 13.45 Od melodije do melodije — 14.15 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasbo in objavo — 19.30 Španski ritmi — 19.45 Domačo vesti — 23.10 Plesna glasba.
TOREK, 5. junija: 6.30 Jutranjo vesti
—	6.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Dvajset minut traja naš operni sestanek. IV. dejanje Bizcntove opere »Carmen« — izvajajo solisti, zbor in orkester metro-politanske opere — 13.50 Lahka orkestralna glasba — 14.45 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasba in objave — 19.30 Koktajli s celine, igrajo ansambli: Dekker, Corduwener, Hamilton, Gorrison. Edel weis in Remblers — 19.45 Domače vesti
—	23.15 Plesna glasba.
SREDA, 6. junija: 6.30 Jutranje vesti
—	6.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Clasben« kronika — 14.15 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasba in objave — 19.30 — Ritmi za orgle — izvaja Ken Griffin
Valdoltro, škoda na vozilih znaša okrotf .130.000 dinarjev. O vzrokih nesrečo l>o razpravljalo sodišče. Voznika sta bila Ivaa Glažar iz Ljubljano in Drago Radešu iz Valdoltre.
POŠKODBAM JE PODLEGEL
Med Izolo in Strunjanom so jo prejšnji teden splašil konj vprežen v voz, na katerem sta sedela brata Angel in Jožo Polh iz Izole. Konj jo z vozom, ki jo bil zaradi padca ceste zavrt, zadel v vogal hišo, pri čemer sta oba dobila težko telesne poškodbe, katerim je Jože Polh podlegel čez dva dni v izolski bolnišnici.
MATERE, PAZITE NA OTROKE
V	trenutku ko je vozil skozi Postojno z motorjem Ljubljančan Ivan 2iivic, jo prtA-kal cesto dve leti star otrok. Prišlo jo cl,i nesreče, pri kateri je malček dobil tež!;.} telesno poškodbe.
CE ZAPORNICE NISO ZAPRTE . . .
V	soboto zjutraj se je pripetila r.a pri -hodu Javomiško cesto v Postojni huda prometna nesreča. Tovorni vlak, ki jo iz Postojne vozil proti Rakeku jo na prihod pripeljal v trenutku, ko je prečkala železniško progo konjska vprega. Voznik Janez Sajevic iz Postojno jo pravočasno skočil z voza in ostal nepoškodovan, medlem ko je 63-Ietni delavec Alojz Likon na posledicah težkih telesnih poškodb, ki jih jo dobil pri nesreči, naslednjega dno umrl v vipavski bolnišnici. Ubita sta bila tudi oba konja, voz in vpreZna oprema pa močno poškodovana, škodo cenijo na 500.000 dinarjev. Do nezgodo jo prišlo, ker zapornice niso bilo pravočasno zaprte,
TUDI PEŠCI POVZROČAJO PROMETNE NESREČE
V	nedeljo zvečer so dobro razpoloženi svatje s harmonikarjem na čelu zapuščali gostilno »Štefan« v Valmarinu in krenili proti Dekanom. Sli so v gruči in zavzeli večji del cestišča. Iz Kopra pa" jo proti Rižani vo/il Jože Krnavli iz Ljubljano tovornjak. Z levim delom kasona jo zadel ženina Alberta Jerebico iz Dekanov, ki jo poleg nevesto šel za harmonikarjem. Trčenje ni imelo hujših posledic, lahko pa bi se zaradi neprevidnosti pešcev svad-ba kaj tragično končala.
VZEL JE AVTOMOBIL IN SE ZALETEL
V	nedeljo sta so po prijetni zabavi pri »Slavčku« v Skjcjanu napoUIa avtomeha-nik Karel Zcrjal in ključavničar Emil Cotič v garažo svojega podjetja, vzela iz zaklenjeno garažo avtomobil in so brez šoferskega izpita zapeljala proti Portorožu, S seboj sla imela tudi nekaj pijačo. Na križišču na Belem križu pa je Zcrjal izgubil oblast nad krmilom in trčil v varnostni otok ter obstal v žitu. Karel Zerjal jo dobil težjo poškodbe in se sedaj zdravi v izolski bolnišnici, Cotič le lažjo, škoda na vozilu znaša okrog 100.000 dinarjev.
ZALO G Ä UR
M A G N A G HI /I
''p?
té! J TRST M
ULICA S. LAZZARO 8 | VELIKA IZBIRA VSEH UR ZNAMK
REMEROS'in XÄR0S'
PUTNIK-SLOVENIJA prireja ob otvoritvi nove poslovalnico v Kopru v okviru Turističnega tedna predavanje s skioplič-
nimi slikami
ZANIMIVOSTI PARIZA
dne 5. junija ob 18 v gledališki dvorani. Predaval bo tovariš Janko Potočnik Q K obilni udeležbi zanimivega predavanja vabi poslovalnica Putnik-Slovcnija v Kopru
AVTOPODJETJE
AVTOVIE CARSICHE
S. a. r. 1.
--TOVORNI IN AVTOBUSNI PREVOZI--
TRST, ulica Locchi 20 O Telefon 36-794 in 38-651
BBGaaarav
SINTETIČNI niZ Japonci pridelajo premalo riža, čeprav so njihovi hektarski donosi v tej kulturi daleč nad vsemi ostalimi deželami. Zato so začeli s proizvodnja sintetičnega riža, ki se je udomačil izredno hitro. Danes ga že proizvajajo namreč okrog 100 tisoč ton. Sintetični riž ima vse lastnosti pravega r;-ža. Izdelujejo ga dve vrsti, z večjim in manjšim procentom krompirjevega in pšeniCnega Škroba. Seveda ima ta izdelek tudi svoje pomankljivosti, katerih najvažnejša je pač ta, da ne vsebuje ne kalcija ne fosfora in ne vitamina, kar daje pravemu rižu kot osnovni prehrani pravo vrednost.
Na sliki 2 vidimo poljsko miš v vhodu stanovanja. Kot vidite, ima dobro razvit čut za preskrbo. Pred vhodom v stanovanje je nakopičila zalogo klasja. Kot dobra in skrbna gospodinja bo vse to spravila pod streho za hude čase
Fazi, zdaj bo zletela!
oblasti svoje lelo, bos imel avtomatično tudi duha.« Potem sem začel z vajami za koncentracijo.
Vsak večer sem sedel, 2aprl oči in v mislih gledal človeka, ki sem ga imel najraje. Izbral sem si lik svojega brata. Po dveh letih vsakodnevnega vežhanja sem so lahko popolnoma koncentriral na bia-tovo podobo za dve do dve in pol minuti, Napredoval sem, toda zgodilo so jo nekaj zanimivega: med tem časom sem popolnoma izgubil čut vonja in ga Se danes nimam. Potem sem začel 1 drugim načinom. Vsak večer sem prižgal svečo in buljil v plamen. Gledal sem samo črni del plamena v sredini, tako dolgo, da jo vse okoli mene izginilo. Totem sem zaprl oči in videl podobo svojega brala. Bilo je So veliko dolgotrajnih in mučnih vaj. Toda ko sem imel 24 let, sem bil zmožen koncentracije na poljuben predmet, samo da sem zaprl oči v roku 3 minut. Potem sem začel z vajo, da sem si zavezal oči, sedel na stolu in gledal vsak posamezen predmet v sobi. Nisem si v mislih predstavljal predmeta, ampak sem ga skušal
Dve veliki »prijateljici« kokoši in pšenice. Lisico — slika 1 — je fotograf ujel v hipu, ko se po uspešnem lovu z največjo previdnostjo plazi proti svojemu podzemskemu brlogu
dejansko gledati brez oii. Končno se mi je posrečilo. To jo bilo leta 1933, takrat sem bil slar 28 let. Lahko sem tudi gladko bral knjigo, čeprav sem imel trdno zavezane oči.
To jo moja skrivnost, ki je najprej presenetila zdravnike v Kalkuti, pozneje pa v vseh meslih, skozi katera sem potoval.
Zanima vas, če lahko gledam skozi vse tiste vaše zavoje, lepila 111 kovino? Ne, saj ne morem uporabljali oči, če so pokrile. Toda vidim z nečim drugim. Mislim, da s kožnimi porami. Toda v to nisem popolnoma prepričan, dejstvo je le da zares vidim. Če me boste celega zakrili s kovino in poslovili zadaj odprto knjigo, ne bom mogel brati. Lahko poskusite.«
Zdravniki so napeto poslušali in seseda takoj pristali na predlog, Bux je sedel na stolu, predenj 50 postavili veliko kovinsko ploščo, ki ga jo celega zakrila, na drugi strani ploščo pa jo bila odprla knjiga.
„Ali lahko berete?«
„Zal ne morem! Toda dovolile, da pridem samo z roko okoli kovinske ploščo.«
Dovolili so mu. Tipaje se je roka bližala odprtim stranem knjige. Zdela se je kakor velika tipalka. »Bcrilc levo stran,« se je oglasil eden zdravnikov.
Kakih deset sekund je bil molk, potem pa je bilo slišali Burovo tekočo govorico: „Prosim te, nauči Veroniko, da mc pelje. Reci ji, naj se ne ozira na "mamo . , .«
Dejansko, tako je pisalo na levi strani knjige.
Juao-rokoborba, i-.i smo jo dobili z Japonskega, ima vsak dan več pristašev. V nekaterih deželah so začeli poučevati že otroke v tej umetnosti, ki je dobrodošla zlasti šibkejšim, saj ne odločuje toliko fizična moč kot izurjenost in hitrost. Dobro izurjen desetleten otrok je kaj lahko kes odraslemu človeku, ki ne pozna vseh mogočih trikov tega japonskega izuma. Zato je judo odlično sredstvo samoobrambe
ČLOVEK, KI SE ZAVEZANIM OCI VOZI S KOLESOM PO NAJBOLJ PROMETNIH CESTAH IN GLADKO BERE KNJICO, ČEPRAV IMA OCI ZALEPLJENE S TESTOM IN ZAVITE Z GAZO
Angleška mesta so bila priča nenavadnemu dogodku: 3ux, človek, ki vidi brez. oči, se je vozil s kolesom po najbolj prometnih ulicah. V Manchestru so se hoteli zavarovati pred prevaro in naprosili 10 zdravnika mestno bolnice, naj Buxa pregleda in mu uči dobro zaveže.
Bolniška sestra jo pripeljala starejšega človeka, svctlorjave polti in črnih las,
„Rekli so mi, da vidite, ne da bi uporabljali oči in da želite, naj vam jih zavežem,« ga je pozdravil zdravnik.
„Da«, je odgovoril preprosto človek.
»Ne bosle zamerili, če vam zamažem oči s testom? To ne škoduje, toda zelo uspešno onemogoča gledanje.«
Človek je privolil in zdravnik se je lotil dela. Testo mu je dal v očesne votlino in z njim So premazal veke, ki jih ¡0 Je pokril z. bombažem in prevezal z bombažno gazo. Ccz vse to je prevezal okrog in okrog glave, čez. oči, deset centimetrov .Širok zavoj. Potem jo bil zadovoljen, vendar je pacienta opozoril:
»Prijatelj, zdaj se lahko vozile s kolesom po mili volji, toda jaz bi na vašem mestu zelo pazil na živahni promet.«
»Brez. skrbi, doktor, zelo sem vam hla-ležen! Vidini prav dobro!«
Na kliniki so naredili zdravniki z. Buxom več poizkusov. Uporabili so vsa sredstva, tako da jo bila izključena vsaka domneva, da Bus uporablja oči. Dali so mu brati knjigo, ki je nihče od zdravnikov r.i poznal, tako je bil nemogoč tudi način prenosa misli. S katerikoli strani so knjigo odprli, je Bux gladko bral. Nekaj je bilo dokazano: čeprav ima ta človek oči kakorkoli zalepljene, prevezono ali pred njimi celo kovinske ploščice, mu kljub temu oči služijo. Zdaj jo bilo vprašanje, kako mu to uspe. Prosili so ga za pojasnilo in Bux jim je ustregel. Takole je govoril:
»Indijec seb, Hindu, rojen v Kašiniru leta 1935. Ko sem imel 13 lel je prišel v našo šolo neki fakir. Name je napravil tako močan vtis, da sem zapustil dom 111 šolo in šel za njim. Dohitel sem ga v 300 km oddaljenem mestu. Naučil mo jo enostavnega trika z zavezanimi prstani, me obekel v smešno obleko in postavil pred vhodna vrata, da sem s tem trikom in svo. jo smešnostjo privabljal občinslvo. Tega sem se kmalu naveličal. Priključil sem so nekemu potujočemu gledališču ¡11 ostal pri njih tri leta. Čutil sem, da je zadnji čas, da najdem kakega joguja. Leta 1922 sem ga našel v Ilardawaru. Začel je z. lekcijami, ki sir bile v začetku težko in naporne telesno vaje. Govoril je: »Ce boš imel v
POSLOVENIL RADO EORDCN ^B^SBs •: - • - . • •"!
»Lepih deklet potrebuje. Dal vam bom naslove nekaterih kotičkov v Neaplju. Lepa, mlada dekleta — v spremstvu svojih mamic. Ila! Ha! Ila!«
Kapetan je iztegnil dlan, zavihal palec navzgor, ostale prste pa raztegnil kakor pri senčni igri s prsti. Na steni so res bile sence njegove roke. Spet je govoril t pidgin italijanščini.
»Vi iti takole,« je pokazal s palcem, »in so vrniti takole,« •ter se dotaknil mezinca. Vsi so se smejali.
»Poglejte!« je nadaljeval kapetan. Vnovič je iztegnil dlan in svetloba sveč je zopet metala sence na steno. Začel je z iztegnjenim palcem ter zatem Imenoval po vrsti palec in ostale štiri prste: »Podporočnik-palec, poročnik-kazalee, ka-pctan-sredincc, major-prstanec, podpolkovnik-mczinec. Vi iti podporočnik! Vi se vrniti podpolkovnik!« Vsi so se smejali. Kapctau jc imel s svojo prstno igro velik uspeh. Pogledal je kurata in dejal: »Kaplan vsako noč pet proti enemu.« Spet so se vsi zasmejali.
»Nemudoma morate na dopust,« je rekel major.
»Kad bi šel z vami in vam pokazal vse mogoče reči,« jo dejal poročnik.
»Ko se vrnete, prinesite s seboj gramofon!«
»Prinesite plošče z lepimi opernimi arijami!«
»Prinesite Carusa!«
»Ne nosite Carusa! Ta se dere.«
»Ali si vi ne bi želeli, da bi se znali droti tako kot on?«
»Dere se. Pravim, da se dere.«
»Želel bi, da pojdete v Abruzze,« je rekel kurat. Ostali so vpili drug v drugega.
»Tam je dober lov. Vzljubili bi tamkajšnjo ljudi, in čeprav je tam hladno, je jasno in suho. Lahko bi stanovali pri mojih domačih. R*oj oče je sloveč lovec.«
»Pojdimo!« je rekel kapetan. »Gremo v bordel, preden ga zapro.«
»Lahko noč!« sem dejal poročnika.
»Lahko noč!« je odgovoril.
III.
Ko sem se vrnil na fronto, smo še vedno prebivali v ti stem mestu. V okolici je bilo še dosti več topov in prišla je pomlad.
Polja so bila zelena in na trati je poganjalo zeleno brstje, drevesa ob cesti 30 bila pokrita z drobnim listjem, z morja pa je pihljal rahel vetrič.
Videl sem mesto z gričem in na njem str.ri grad, obkrožen z vzpetinami in planinami v ozadju — rjave planine z nekaj zelenja na pobočjih- V mestu jc bilo Se več topoT, v njem je hilo nekaj novih bolnišnic, po cestah smo sreea-vali Angleže In včasih tudi kakšno Angležinjo, tu in tam pa je bila še katera hiša več zadeta od topovskih granat.
Bilo jc toplo, kakor je pač spomladi, in stopil sem navzdol po drevoredu, ogret od sonca na zidu, ter ugotovil, da še vedno prebivamo v isti hiši in da je vse prav tako kot takrat, ko sem bil odšel. Vrata so bila odprta, na klopi pred hišo je v soncu sedel vojak, pri stranskih vratih je stal ambulantni avto, in ko sem stopil skozi vrata, sem zaznal vonj Iio marmornatih tleh in bolnišnici.
Vse je bilo tako kot takrat, ko sem bil odšel, le da Je zdaj bila pomlad. Pogledal sem skozi vrata, ki so vodila v salon, in sem uzrl majorja, ki je sedel za svojo pisalno mizo, skozi odprto okno pa jc lila v sobo sončna svetloba. On me ni opazil, jaz pa nisem vedel, ali naj vstopim in se mu prijavim ali pa naj grem najprej v zgornje prostore in re očedim. Odločil sem se, da pojdem gor.
Soba, v kateri sem bival skupaj s poročnikom Rinaldi-jem, je gledala na dvorišče. Okno je bilo odprto, moja po-cteljr. je bila pregrnjena z odejami, moje reči so visele na steni, plinska maska t pločevinasti škatli in jeklena čelada sta bili obešeni na isti klin. Ob vznožju postelje je IcžaJ moj veliki kovček, moji Ksnjeni zimski škornji, ki so se
svetili od maščobe, pa so bili na njem. Moja avstrijska kratka puška tipa »Schützen« z osmerooglaio modrikasto cevjo in lepim temnokostanjevim kopitom je visela nad obema postcljema. Spomnil sem se, da je daljnogled, I:i je pripadal k njej, zaklenjen v kovčku.
Poročnik Rinalul je spal na drugi postelji. Ko je začutil mojo navzočnost v sobi, se je prebudil in se vzravnal.
»Ciao!«1 jc dejal. »Kako si se kaj ime!?«
»Sijajno.«
Scgia sva si v roke, potem pa me js objel in poljubil.
»TJf,« sem vskliknil.
»Ves umazan si,« je dejal. »Umiti se moraš. Kje vse si bi! in kaj si počel? Povej mi brž vse!«
»Bil sem vsepovsodi. Milano, Firence, Fini, Neapclj, Villa San Giovanni, Messina, Taonnina.«
»Govoriš kot vozni rcil. Ali si že doživel kakšno lep» pustolovščino?«
»Da.«
»Kje?«
»Milano, Firence, Rim, Ncanelj.«
»Dovolj! Povej mi po pravici, katera ¿0 bila najlepša.«
»V Milanu.«
»Zato, ker je bila prva. Kje si jo srečal? V kavarni Cova? Kam sta jo mahnila? Kako sta se imela? Tovej mi brž vse hkrati! Sta bila skupaj vso noč?«
»Da.«
»To nI nie. Tu imamo zdaj lepega dekleta. Nova de-klcta, ki še sploh niso bila na fronti.«
»Čudovito.«
»Mi ne verjameš? Popoldan pojdemo tja, pa boš videl. V mestu imamo tudi lepa angleška dekleta. In zdaj sem zaljubljen v Miss Barkley, Popeljal te bom k njej. Po vsej priliki se bom z Miss Barkley oženil.«
»Odkar si odšel, smo imeli samo ozebline, zanohtnico, zlatenico, gonorejo, vojake, ki so se sami ranili, pljučnico ter trdi in mehki čankar. Vsak teden je kdo ranjen od Ua-menja, I:i se kruši v skalovju. Prav malo je resno ranjenih. Prihodnji teden se spet začne vojska. Nemara se že spet pričenja. Tako vsaj pravijo. Meniš, da bom storil prav, če sc oženim z Miss Barkley — seveda, ko se kouča vojska?«
' »Zdravo!« Ital.). — Op. prev.
občinskim praznikom v /Sirski Bistrissi
ljudski odobor, množične organizacije in društva zaključujejo priprave za proslavo občinskega praznika, 4. junija. Ta dan, ki ga je občinski ljudski odbor že pred nekaj leti s posebnim odlokom proglasil za praznik občanov, spominja na težke dni, ki
k iL G
junij - dan pom
ske vrednosti ljudskega premoženja, zlasti pri gašenju gozdnih

V . ' r • "	S
i: .. ___ . _____
požarov. S tem v zvezi je treba še omeniti, cla je njihovo delovanje zelo uspešno, čeprav nimajo za gašenje požarov modernih priprav. Toda zdaj upajo, da bouo dobili še letos nov, moderen gasilski avto.
Na dan občinskega praznika, 4. junija, bo imel občinski ljudski odbor slavnostno sejo, kateri bodo prisostvovali tudi zaslužni borci iz teh krajev. Po slavnostni seji bo na glavnem trgu množično zborovanje vseh vaščanov. V programu slavnosti so potem na vrsti nastopi Svobod, domače folklorne skupine in telovadnega društva Partizan. Športniki se bodo pomerili v košarki, odbojki, boksu in nogometu. Posebno slavje ima še strelska družina »4. .junij« in bo ob tej priložnosti razvila društveni prapor.
Eden najpomembnejših dogod-
kov letošnjega občinskega praznika v Ilirski Bistrici pa bo prav gotovo otvoritev novega obrata podjetja Zadružnik, in sicer tovarne za proizvodnjo vinske kisline in njenih soli. Za ves brkinski predel in njegovo okolico bo ta novi gospodarski objekt velikega pomena. Kot surovino za proizvodnjo ne bo uporabljal namreč samo odpadnih pridelkov vinogradništva, ampak tudi sadjarstva, ki doslej ni bilo popolnoma izkoriščeno. Nova tovarna bo imela svoje mesto ob stari mlekarni, ki tudi slavi te dni GO let svojega obstoja.
V novi tovarni so začeli s prvo fazo proizvodnje. V oddelku za izkoriščanje stranskih produktov mlekarstva (kazein in kazeinska lepila) je zaposlenih G delavcev, pri proizvodnji vinske kisline in njenih soli pa 40 delavcev. Ko bo-
do začeli s proizvodnjo mlečne kisline (predvidoma v začetku prihodnjega leta), bodo lahko zaposlili še več ljudi.
Novo tovarno je zgradilo gradbeno podjetje »Sloga-; iz Ilirske Bistrice, strokovno pa so novemu kolektivu »Zadružnika ■ precej pomagali kemiki ljubljanske univerze. Med drugim so tudi usposobili visoko kvalificiran kader, ki je danes že sposoben prevzeti popolno odgovornost za nadaljnji normalni razvoj nove tovarne.
Kot nujna posledica tega naglega razvoja bo ločitev trgovinske in industrijske dejavnosti podjetja »Zadružnik«, Zavedati se moramo, da bo ta novi objekt za naše gospodarstvo zelo pomemben. V naši državi proizvaja vinsko kislino namreč samo podjetje Radonja v Sisku na Hrvaškem. Zmogljivost tega podjetja je samo 600 ton vinskega kamna letno, kar je vsekakor premalo. Razen tega pa ostajajo neizkoriščene vinske dro-ži, ki jih bo začela oredelovati z izboljšanjem tehnološkega procesa nova tovarna v Ilirski Bistrici,
so jih prestali prebivalci vasi Ma-reče, Kilovče, Ratečevo brdo. Gornje in Spodnje Bitnje, Podstenja in Podstenjška, ko je pred 14 leti kruti sovražnik zažgal in ropal domačije ter ustrelil 28 ljudi, 5 obesil, ostale pa odgnal v koncentracijska taborišča.
Razen tega obhaja tiste dni tudi domače prostovoljno gasilsko društvo 70. obletnico svojega delovanja, zadružna mlekarna pa 60. obletnico.
Slavje se bo pričelo že dne 3. junija, ko bo mimohod gasilcev in gasilsko vaje. Nastop pričakuje prebivalstvo z zanimanjem, kajti znano je, da je doseglo domače gasilsko društvo na raznih tekmovanjih lepe uspehe. Svoj praznik pa bodo gasilci počastili tudi z odkritjem spominske plošče gasilcem, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno. Ob tej priložnosti bodo tudi razvili društveni prapor. V dolgih sedemdesetih letih svojega obstoja so ilirsko-bistriški gasilci s svojim hitrim posredovanjem obvarovali milijon-
GROS5STIČNO 7 R G O V S K O
¿A
O
D J E
E
><v*v ran
E x

B 3
P. S K
r s i c
A
A
*lmmurlu i
¿r	IN vuOC.;t»■■■'•
/

v
Xj
v"
v

^ i j:'-,-™ Š

ČESTITA OB PRAZNIKU VSEM
OBČANOM TER JIM 2ELI MNOGO USPEHOV PRI DELU
DELOVN
K O L E K T i V » L E S O N
TOVARNE LESOV1NSKIH PLOŠČ
S T«
CT7"
i
.'v- - ■ "v
'■snMKkA-J.
■ ■	-V— -----
>	- >•■ — —	.	V v	--
. ' X- <>" - • <•■ .-...,-• • .V v
-	... -.. .	v i - r. V -
.	--	. -	•*•	•■'. .' . v"i«- " «i.
•ji
't' ■"-t
«ar.-
.. i -,
-v-.;; -v. - . -: _. .. , i .,
r-A-


- "
-i,---.'
-•r- ' • -. v-S,
• - HBi

Restavracija »SOČA« ~ ilirska Bistrica
Vabimo občinstvo, da nas obišče za občinski praznik. Jedače in pijače po zmernih cenah. Postrežba solidna. Ne pozabite: Restavracija »Soča« — Ilirska Bistrica-Trnovo
PODJETJE Z MESOM IN MESNIMI IZDELKI
V-7
! L 3 R 3 K A B 5 S T R I C A
VEDNO V SLUŽBI POTROŠNIKOV
k:-..
DELOVNI KOLEKTIV
INDUSTRIJSKEGA
PODJETJA
„iOPOL
D □□□□□□□□□□□□ □□□□□□L. TOVAr.NA FURNIRJA
ILIRSKA BISTRICA
| Gostilna »JAKSETIČ«
p PODGRAJE pri Ilirski Bistrici l
-	J
se priporoča
vsem cenjenim gostom! j
TUJ isrr^Tt.
GOSTILNA
V A LE N Čl Č PAVLA
DOLENJE pri Ilirski OIsfrici
Priporočam se za obis!;. Poslrezeni boste vedno solidno!
Gostišče »Kale« SCnežak ★
No pozabite nes! Točimo vedno pristno kapljico!
ČEVLJARSTVO
P E R S E LUDVIK
IL. BISTRICA, Prešernova 31
Vsem strankam se tudi nadalje priporočam!
V' -

Trcfovir.a »TEKSTILUA« - ilirska Bistric
a
© BOGATA IZBIRA OBLAČIL ZA MOŠKE IN 2ENSKE Q CENE ZMERNE © KUPUJTE V NASI TRGOVINI!
Bulfet »BLSTPJCA« v iijrslj jjstjci
SE PRIPOROČA VSEM OBČANOM TER JIH VABI ZA 03ČINSKI PRAZNIK. PRI NAS DOBITE VSAKOVRSTNE PIJAČE PO NAJNIŽJIH CENAH Q PRIDITE!
V kavarni »SMSŽMSK« v tlirski BSs^ici
PA VAM tO GOTOVO NAJPRIJETNEJE ZLASTI V VEČERNIH URAH - V PRENOVLJENIH PROSTORIH NUDIMO GOSTOM VSEH VRST PIJAČE 0 IZVRSTNA POSTRE2BA!
SE PRIPOROČA SE NADALJE VSEM POSLOVNIM PRIJATETELJEM TER JIM 2ELI MNOGO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU
Kcsvarna »ŠPORT« Ilirska Bistrica
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM K PRAZNIKU 4. JUNIJA. PRIDITE NA VELIK! PLES, KI GA PRIREJAMO TEGA DNE NA TERASI PRED KAVARNO. PRIČETEK OB 17. URI. O VABLJENI VSI!
Klepar IVANlC ROMAN
Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 7
Čestitam vsem cenjenim stran-. kam in se jim priporočam!
Gostilna »Pri PERKANU«
ILIRSKA BISTRICA
O
Vabimo nadalje cenjcnc geste
s? ea
F« gumi
ob 14-letnici težkih, toda slavnih dni, čestitajo vsem delovnim ljudem
gg

• E3 E3
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR,
OBČINSKI KOMITE ZVEZE
ILIRSKA BISTRICA

i
Ob naši 70-lefnici pozdravljamo vse delovne ljudi. Pripravljeni smo vedno na pomoč!
OBČINSKI ODBOR SZDL,
OBČINSKI ODBOR ZVEZE ' BORCEV MOV,
OBČINSKI KOMITE LJUDSKE
c
MLADINE,
in OBČINSKI SINDIKALNI
SVET
Delovni kolektiv in uprava
KMETIJSKEGA POSESTVA ZABIČE pri Ilirski Bistrici
LESNI KOMBINAT
ILIRSKA BISTRICA
© proizvaja raznovrstne lesne izdelke kot pohištva, embalaže vseh vrst iz rezanega lesa iglavcev, listavcev in furnirja.
© Naša reklama je: PRISTOPNE CENE.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
10
¿3 iili
ILIRSKA BISTRICA
«A
r
S SVOJIMI PRODAJALNAMI IN ODSEKI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE
isšw ifs:::»«.. ■:■ .	:.: sviss®.
m^r-m^tmm^^..........
ADRU2NO TRGOVSKO PODJETJE
ilirska Bistrica
Čestita vsemu prebivalstvu občine in
svojim poslovnim prijateljem ob prazniku 4. junija, ko obhaja hkrati tudi 6O-letnico svoje mlekarne in otvoritev novega obrata za proizvodnjo vinske kisline in njenih soli
n bb
□
\ Pl iSi^ i
//
ČLANI IN UPRAVA KMETIJSKE ZADRUGE PREM
Naša prva skrb je, izboljšati sadjarstvo na našem področju
S SVOJIMI ODSEKI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE
Gostilna
pri II. Bistrici
TRGOVSKO PODJETJE
VINO"
J5
ILIRSKA BISTRICA
IMA NA ZALOGI NAJRAZLIČNEJŠE ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE PO DNEVNIH CENAH © PO NAROČILU DOBAVLJA GOSTINSKIM PODJETJEM TUDI PIVO
DELOVNI KOLEKTIV AVTOPREVOZNIŠKEGA PODJETJA
ILIRSKA BISTRICA
KMETIJSKA ZADRUGA
JELŠANE
s poslovalnico V NOVOKRAČINAH
s svojimi kmetijsko pospeševalnimi in lesnim odsekom
DELOVNI KOLEKTIV
OPEKARIN
ILIRSKA BISTRICA
UPRAVA IN DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
1
'•■-V.- -■:■>
ILIRSKA BISTRICA
GRADIMO PO KONKURENČNIH CENAH HITRO IN SOLIDNO!
KMETIJSKA ZADRUGA K N E 1 A K
S SVOJIM POSESTVOM IN OBRATI

S f
o
Hwama izcUlUov
psa

1À
iskreno čestitamo vsem članom Ljudske tehnike k njihovim dosedanjim prizadevanjem za napredek tehnične ravni našega delovnega ljudstva in jim želimo nadaljnjih uspehov

pozdravlja udeležence proslav desetletnice LTJ. Svojim odjemalcem se priporočamo za nadaljnje zaupanje!
\7
VSEM ČLANOM LJUDSKE TEHNIKE
ŽELIMO MNOGO NOVIH USPEHOV!
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB DESETLETNICI LJUDSKE TEHNIKE JUGOSLAVIJE
(CENTRALA ZA SLOVENIJO)
KOPER
POZDRAVLJAMO
TEKMOVALCE KOPRSKE REGATE iN VSE UDELEŽENCE PROSLAV!
(
)
)
KAVARNA
mm

H KOPER
SE PRIPOROČA SVOJIM GOSTOM ZA NADALJNJE OBISKE
ŽELI TEKMOVALCEM IN ORGANIZATORJEM KOPRSKE REGATE 1956 MNOGO USPEHOV
Podjetje
G PIRAN
želi ob desetletnici LTJ vsem njenim članom novih uspehov pri tehničnem izobraževanju naše mladine
77
rti o a &
aiei ezen ceni
"Sopp&ke
s
react te želimo (f
o n5peHov o



4
S
W
POZDRAVE VSEM UDELEŽENCEM KOPRSKE REGATE I
obvešča vse potnike, da bo «postavilo s 3. junijem 1956 naslednje avtobusne sezonske proge:
P0RT0R02-GRAZ
P0RT0R02-CEL0VEG-BELJAK
PORTOROŽ-TRST
AN KÄRAN-TRST
ŠEŽANA-TRST
HRPEUE-TRST
Z istim d nenn borno ukinili avtobusni progi Koper—Sežana in Koper—Postojna, ker na teh relacijah obratuje že zadostno število avtobusov.
^P^H^Hl lili
■f II11 m ipiyl P
I i I
bil

«[fIPFÜ
SI V2A W ¿3 r-'r-r; ui| fciA
w
£233 tj>ca g
:TJ1
Z VSEMI SVOJ3MS ČLAE IN GOSTINSKIMI POD JE ORGANIZACIJAM LJUDSKE TEHNIKI •NADALJNJIH USPEHOV
LA
želi organizacijam Ljudske tehnike nadaljnjih uspehov pri tehničnem izobraževanju delovnih ljudi © izdelujemo vse vrste športnih čolnov in iadrnie mednarodneaa razreda
NAROD ZDRAVIH IP< J2BE3
JI

TO JE CSU NAŠE SOCIALSS

za socialno zavarovanje ? Kopra

PR1PROROČAMO
SVOJIM ODJEMALCEM!