8POMNITE 8E SLOVENSKIH BEGUNCEV, S KAKIM DAROMt DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Na 50 CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 12, 1947 LETO XLIX-VOL XLIX Razne najnovejše svetovne vesti ZAHTEVA, DA SE PREPOVE KOMUNISTE Naj ne bi imeli pravice postaviti kandidate pri n. WASHINGTON. — Ruski poslanik za Zed. države, Nikolaj Novikov je bil nenadoma poklican domov v Moskvo. Odpotoval bo jutri. Državni oddelek je bil o tem obveščen in kot vzrok se navaja, da je Novikov poklican domov “na posvete.” BARBERTON, O. — Skrivnostni stresljaii, ki so jih čutili v pondeljek večer v Barbertonu, še vedno niso pojasnjeni. Nekateri mislijo, da je stresljaje povzročila razstrelba na prostoru, kjer kopljejo ilovico. Prostor se nahaja poldrugo miljo južno od Bar-bertona na 160 akrov farmi. volitvah CINCINNATI, O______Tukaj se je zrušila petnadstropna hiša. Washington. — Delavski taj- Kup razvalin je do 30 čevljev visok. Dve osebi so včeraj že dobili n'^ Lewis Schwellenbach je vče-izpod ruševin, štiri so pa menda še spodaj. Do enega so prišli tako1 rai Pr‘^ Pred delavskim odse-blizu, da ga lahko slišijo in torej vedo, da je še pri življenji!: O *com. P®8'8118^ zbornice ter pro-ostalih treK pa ne vedo nič še. * testiral, da bi se priznalo komu- nistično stranko v Zed. državah in da ne bi smela imeti pravice postaviti kandidatov za javne urade. Rekel je, da to še ni dovolj, če delavske unije vržejo komuniste iz voditeljskih pozicij. "Zakaj naj bi pa mi priznali DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) ALI V AMERIKI KAJ VE- da malo pogledat in se malo navdušit za preganjanje farjev in komunistično' stranko v Žed. dr- STE O TEM? — Komunistično glasilo v Trstu: “Primorski Dnevnik” piše 28. dec., da se vračajo jugoslovanski izseljenci domov polni navdušenja za ‘novo" Jugoslavijo. ’ Prav dobesede naj vam prepišem, kako je zapisano: “Zlasti v Ameriki” — tako piše list — “se izseljenci skrbno pripravljajo na povratek, organizirajo se v zadruge, kupujejo stroje in' drugo, da bi mogli tudi sami čimveč prispevati k graditvi stanovanj. Načrt za leto 1947 ■ predvideva povratek 40,000 do 50,000 izseljencev.” , sem se začu- “novo” svobodo, toda za stalno Ižavah?” je vprašal Schwellen- bivanje tam — jih ni. Pa bi mi prav iz srca želeli, da bi vsi tisti, bach. “Zakaj naj bi pa dali komunistom priliko, da bi izvolili ki se navdušujejo za Titov raj, svoje kandidate v javne urade in čim prej odšli vanj. Torej boste celo morda v kongres, ko pa je pisanje partizanskega lista mo-, pa njih namen delati proti seda-rali radi ali neradi dejati pod po- njemu sistemu naše vlade in na-glavje varanje ubogih zapeljancev. Opomba uredništva). ZGODBA BRAZILIJANCA. — Pred kratkim sem vam pisal o dveh ženah, ki sta se vrnil) iz Argentine, ker šta slišali o “novi” Titovi Jugoslaviji take lepe reči, da sta mislili, da gresta v še dežele?” (Komunistična stranka je imela lansko leto dva kandidata za zvezni senat, v Indiani in Virginiji; sedem kandidatov za poslansko zbornico, štiri v New Jersey, dva v Michiganu ih enega v Connecticut ter enega kan-lidata za guvernerja, namreč v Dedovali bomo Kot je videti bo postala Amerika edina dedinja umirajočega angleškega imperija. Dobro bi bilo, predno prevzamemo dediščino, da bi pregledali v, zemljiški knjigi, če so davki plačani, da ne bomo potem razočarani. ' .: MOLOTOV NI USPEL, DA SPRAVI KITAJ V DEBATO rosijo zanj, da bi mu spregledali kazen, ker je vzorno živel I Detroit— George Mason je navzoči tudi zastopniki Kitajske. Moskva. — Zed. države, Fran. cija in Anglija so preprečile, vsaj začasno, da bi sovjetski minister Molotov spravil zadevo Kitajske na dnevni red pri konferenci. Ministri prvih treh so se borili tri ure, da so dosegli toliko, da se o Kitajski na tej konferenci ne bo govorilo, ne da bi bili bil leta 1932 v Clevelandu prijet, ker je nameraval izropati May Co. Z njim je bila aretirana njegova žena in trije drugi moški. Sovjetski minister Molotov je zahteval, da se zastopniki Zed. držav, Anglije in Rusije pogovore glede položaja na Kitajskem Pri njih so našli ,vlomilno orodje| ter si izmenjajo svoje mnenje o in razstreljivo. Bil je obsojen v ječo od 1 do 20 let in poslan na farmo v London, O. na prisilno delo. Od tam je pa pobegnil in je 12 let živel v betroitu pod drugim imenom. V Detroitu si je ustanovil prav dobro idočp malo tovarno. Te d|i je pa dobila policija namig, da je to pobegli kaznenec. Guveriner Sigler je podpisal papirje, dg se ga izroči nazaj državi Ohio. Tedaj se je pa oglasilo več kot 100 odličnih Detroijčanov, ki so prosili naj se mu pregleda na-daljna kazen, ker je tako zgledno živel In postal zopet dober član človeške družbe. Michiganski guverner je rekel, da bo priporočil ohijskim oblastom, naj vzamejo tem. (Kitajski zunanji minister je v Nankingu izjavil, da je absolutno proti temu, da se bi delo vprašanje Kitajske na dnevni red pri konferenci v Moskvi). Da bi Molotov vsaj deloma rešil svoj predlog je svetoval, naj bi se ministri sestali neuradno ter nato izdal svoj komunike j. Angleški zunanji minister Be- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice vorilo o Kitajski, ne da bi sedeli 'na pred8lava_ njen. zastopmki pri miz. | Nocoj pobožnosti bo y ^ Državm ajmk Marshall, k. je , w. vida slikovna pred9taVa predsedoval včerajšnji sej. Je „Daritev gv maše/, občinstvo obnovil svoj včerajšnj. P^dlog,' ^ ^ da bi se delo na dnevni red vpra- «. .. šanje, koliko čet sme imeti vsa-| 8r*. a zap . , . ka zavezniška država v okupacij . r lno''8 rgovina z •j p,vm ■ inimi predmeti m knjigami na Molotov je ponovno izjavil, da a J8 St'fClair *"• b° ob ** mora imeti za odgovor več časa,1 J,a J za?r 8 ves ,an' zato naj se položi predlog začas-' v*toPnice naprodaj-no na mizo. Vstopnice za program Glas- Nato so pričeli z debato glede'>>ene matice, ki bo 13. aprila v razorožitve Nemčije. Molotov je SND' 8e že član‘h'n ponovil prejšnje napade sovjet- v Ora^movi sladščicarm v SND. Pismo iz Zagreba— Mrs. Antoinette Voglesh, 959 E. 67. St. je dobila iz Zagreba pismo od dr. Slavko Zupana, ki prosi, da bi poizvedela za naslove Petra, Josipa in Mike skega časopisja, da zapadni za- ; vezniki svojo zasedbeno zono niso razorožili in da držijo nemške čete v vojaških formacijah, kar je proti sporazumu v Potsdamu. Molotov je obdolžil Anglijo, da Osterman ali pa njih otroke, ima 81,350 nemških oboroženih |Ce kdo ve zanje, naj sporoči čet v formaciji v svoji zoni, do- na gornji naslov, čim jih imajo Amerikanci 9,000. * Zaroka— Dalje je Molotov izjavil, da je! Mr. *n Mrs. Joseph Meglich, vfn je bil proti temu, da bi se' bilo v angleški zasedbeni zoni do; lastnika Clover Dairy na 1003 izdalo kakršen koli komunikej v! 1. jan. 1947 uničenih komaj 7,®- 6š. St. naznanjata, da se je odstotkov nemških tovaren za zaro<^a njiju 'hčerka Helen z tanke, topništvo in drugo orožje.! Mr. Walterjem Prawdzik iz Rekel je, da je v zapadnih zonah Johnstown, Pd. 1,554 vojnih tovaren, katere bi ^ovorojenček umrl— morale biti premeščene kot voj-! Staršem William In Helen tej zadevi. Ameriški državni tajnik Marshall in francoski zunanji minister Bidault sta bila istega mnenja. Bevin je nato svetoval Molotovu naj svoj predlog umakne, kar je ta tudi storil. Kot je nek uradnik izjavil, se teh popolnoma odstranjene samo! er na odškodnina in da so bile od|Cetina, roj. Conte, 20980 Full* . :jer zasledil. Ali ne znam brati ameriških listov? Ali ima vaš SANS kak skrivnosten načrt, ki ga noče izdati grdim, reakcionarjem? Ali se morda boji, da bi se začela kaka agitacija proti povratku ? Pravijo, da je v Ameriki kakih 250,000 Slovencev. Torej še letos izgubite najmanj eno petino svojih naselbin. Ko sem to bral, mi je prišlo tudi na misel, da morda to poročanje spada v tisto poglavje, ki ga imenujemo javno varanje prismojenih partizanskih ovčic, Te namreč veliko preneso tu pri nas. (Tudi ameriške partizanske ovčice vse verjamejo, kar jim povedo veliki voditelji okrog SANSa. Op. uredništva). Veliko preneso te reve predvsem ra. di tega, ker bero samo partizanske liste. V Jugoslaviji kot ve- drugih časopisov kot taki, ki prinašajo take vesti, ki dajejo korajžo uboji partizanski pari. Dajte' nam torej razložiti to skrivnost. Menda 50,000 ljudi le ne more tako skrivnostno molčati, da se ne bi nič izvedelo o njih pripravah za vrnitev v staro domovino. (Mi smo prav v zadregi. Nismo še sišali, da bi se kdo napravljal za stalno domov. Mor- okrnjene. Izjavil pa je, da bomo imeli krizo v industriji, če bo kongres prepovedal zaprte delavnice in odpravil druge ugodnosti unijam. Akobi kongres napravil postavo, ki, odpravi zaprte dela v-Te dni pa sem zvedel zgodbo nice, potem bodo unije zahtevale možakarja iz St. Paolo v Brazi- popolnoma nove pogodbe z delo-liji. Baje je mož tam doli dobro dajalci, je trdil delavski tajnik, znan. Tudi tja so prihajale vesti spoznali, kako strašno so jih nalagali komunistični agitatorji. Odšli sta nazaj v Argentini jo ozdravljeni za zmeraj od vsake partizanske boleznfc stavke letos drastično še 22 meSfodsedeH. Ako“a! o srečni “novi" Jugoslaviji. Navdušenje ga je dvignilo, da si gre novi paradiž vsaj ogledat. Prišel je v Trst in Vzel avto ter se odpeljal v Ljubljano. Tam so mu začele leteti kmalu luskine z oči. Videl je okrog sebe bahari-jo ljudi, ki so se pripodili iz gozdov, in ustrahovane ljudi, ki niso hoteli ali mogi v gozdove, ko je bilo rokovnjaško partizansko življenje moderno. Popolnoma pa so se mu odprle oči, kaka svo- ste tudi ni.in ne sme biti nobenih boda vlada v Sloveniji, ko je ho- tel v domačo Loško dolino, pa ga niso tja niti pustili, da se zunaj Ljubljane kje ne pohujša in ne Iz raznih naselbin Buffalo, N. Y. — Tukaj je umrl Anton Bubnich, star 57 let, doma iz Poljane, Istra. North Chicago, 111. — Edward Dolinar iz 1312 Victoria St. se nahaja v bolnišnici sv. Terezije za opeklinami, ki jih je dobil v požaru, ki je uničil njegovo garažo zadnjo soboto. Dolinar je popravljal motor pri svojem avtu, ko se je vnel gazolin. Bil je namah v plamenih. Posrečilo se mu je zbežati iz garaže, kjer je pogasil gorečo obleko, toda dobil je hude opekline po obrazu in no- ________w______ ___________ gleda stvari 3 svojimi lastnimi gah. Uničena je bila garaža in jaška sodnija je obsodila 12 biv-očmi, kot so. Pa je sklenil, da avto v njej. Požarna bramba, ki jih fiacijev, 9 od teh je bilo obso- ________________________ FIT ne bodo pomilostili, bo moral! delil, d da 80 leP° nijo,” ko prav nič ne veš, kak-šnq bo tista “linija” jutri. Pomislite, kako silno so se med nami navduševali neki ljudje za novo državno mejo med Nemčijo in Poljsko! Pomislite, kako je Molotov ogorčeno zavrnil Byrnesa, ki je v Stuttgartu* dejal, da sedaj veljavna meja med tema dvema deželama ni končna ... Sedaj pripoveduje newyor-ški “liberalno-katoliški" list COMMONWEAL, da mislijo Sovjeti sami pomakniti nem-ško-poljsko mejo nazaj proti vzhodu na račun — podjarmljene Poljske! Le verjemite: Kdor si da svojo pamet soliti samo iz Moskve, se bo moral še neštetokrat v jezik ugrizniti. (COMMONWEAL je nekdaj tudi z Moskvo vlekel, pa kar precej.) je razglasi za nepostavno. Za,— — ------------- katero od teh dveh misli gospa naj spregovori kar mogoče pri teh razgovorih ni iskre- krepko zoper komunizem. Ven- na? Vsekako se nam zdi precej neokusno, če kdo ob tem času razširja take štorije o ameriških generalih. Glede nevarnosti in nezaže- lenosti komunizma smo si zdaj | še nekoliko bolj, na jasnem kot smo bili pred li Kako je pa vendar to, se bo kdo vprašal — kaj nismo šli v vojno zato ,da bo vsak narod svoboden, da bo imel vsak pravico do svoje ekonomske in politične svobode, da ši bo pak mislim na nekati vsak izbiral svojo vlado pri svobodnih volitvah? Kako je med katerimi živimo, vendar to, da je zdaj v nevarnosti Grčija, da se jo polasti kaka druga država? Res je, da steguje komunizem svoje kremplje po raznih državah in narodih, ker hoče zagospodovati nad vsem svetom. Samo naši državniki! nočejo povedati, da je belo belo in črno — črno. Nočejo prijeti vraga za rožičke, ampak ga lovijo za rep, bi rekli. Zato pravijo, da potrebujejo denar za ekonomsko odpomoč Grčiji, namesto da bi povedali resni-no: Grčiji moramo pomagati, da ne pride v roke Sovjetski Uniji. Toda prej ali slej bodo morali naši državniki govoriti resnico in nič drugega kot resnico. Povedati bodo morali ameriškemu narodu, da vse od konferenc v Teheranu, Jalti in Potsdamu — smo skušali zadržati pohod Sovjetske Unije in da je predsednik Roosevelt apizal iiuistrezal Rusiji samo zato, da bi pomagala poraziti Japonce. Ne bomo tukaj razpravljali, v koliko je dejansko pomagala in v koliko ne v zadnjih treh tednih, predno so zavpili Japonci, da imajo dovolj, toda dejstvo pa je in ostane, da je plačal predsednik Roosevelt zelo visoko ceno za to pomoč Sovjetski Uniji. Škoda, da ni danes pri življenju, da bi lahko sam videl, kaj je dosegel s svojim aplzarstvom. Državniki, ki so pisali čarter združenih narodov, so obljubili, da se nobena država ne bo smela vtikati v notranje zadeve druge. V koliko ta čarter faktično “drži” lahko raz-vidimo iz tega, da Rusija faktično vlada vsako državo na Balkanu izven Grčije in da ni nobenega legalnega načina, po katerem bi mogli ostali zavezniki pomagati malim balkanskim državam, dokler te same ne prosijo pomoči proti Rusiji. Pa kako bodo prosile, ko so pa vlade tistih dežel postavljene tje od Rusije, torej so lutke Moskve. V slučaju Grčije je nekaj drugega, ker je bila grška vlada sama, ki se je obrnila za pomoč najprej na Anglijo in zdaj tudi direktno na Zed. države. Ker more v imenu naroda vprašati za pomoč samo vlada dotičnega naroda, pa naj bo za ekonomsko pomoč, ali za pomoč proti kaki drugi državi, ne moremo pomagati deželam, kjer vemo, da je narod suženj svojih vlad, a vlade so pa agentje Moskve. Zed. države morajo zdaj “prevzeti” ekonomsko, če ne morda tudi vojaško upravo Grčije, ne toliko, da jo postavijo “na noge,” kot da pokažejo narodom na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Češki in Poljski, da oblast slim tu sebe in ljudi okoli A- MERIŠKE DOMOVINE, am-nekatere druge, se gibljemo in smo. Zlasti se mi zdi, da imamo že za seboj eno posebno dolbo komunistične propagande. Saj se boste še spominjali, kako so nam dopovedovali še pred kratkim, češ, da je zoper komunizem, del sveta samo zato, ker se boji SLOVANSTVA . . . Vpitje zoper komunizem je samo maska, so nam pridigali, v resnici jim gre samo za to, da zaustavijo POHOD slovanstva ! To je zdaj že precej ponehalo. Saj je moralo. Celo komunisti sami se počasi naveličajo svojih “udrihnic” in jih pogosto spreminjajo. Kako bi se teh udrihnic ne naveličali tisti, ki svojo modrost nevede črpajo iz komunistične zaklalnice? dar je res, da njajo. se časi spremi- Gospodična Erika Mann je baje rekla, da je Nemce nemogoče “denacificirati.” “Enkrat Nemec, vedno Nemec.” Jaz ne vem čisto natanko, če je res ali ne, da je Nemce ne- %irw*ieinti'.’’ Nem. Še eno tako dobo imamo za ci so bili Nemci davno davno preden so bili nacisti. Po mojem skromnem mnenju so Nemci že marsikatero neumnost o-pustili, pa so vseeno ostali Nemci. Opustili so eno neumnost, pa so si osvojili drugo. Zato je kaj verjetno, da bi se sicer dali “depacifirati,” pa bi namesto nacizma “iznašli” kaj drugega, morda še kaj slabšega. Pa to naj že bo, kakor hoče. Svaril bj pa zoper preveč goreče razširjanje prepričanja gospodične Erike Mann. Zakaj če bomo Amerikanci [sprejeli njeno mnenje in se po njem ravnali, bo lepega dne IZ MOSKVE prišlo mnenje, da za-padnj kapitalisti ne znamo Nemcev pridobiti za ‘demokracijo”! Sovjeti bodo vzeli stvar v roke in nas kruto obtožili, da uboge Nemce samo zmerjamo, Neki ameriški katoliški list, ki se -tiska v angleškem jeziku, ima na svojem ovitku spredaj tole natisnjeno: “Naš list se zavezuje, da bo pospeševal naslednji program za zboljšanje ekonomskega položaja: 1. Nihče naj ne štori greha zaradi posvetnega bogastva, ne v mislih in ne v dejanju. 2. Vsakdo naj bo zelo zmeren v pridobivanju in uživanju svetnega imetja. 3. Vsakdo naj svoje svetno imetje upravlja tako, da bo njegovo premoženje pospeše- vilo oberi kot njegov osebni blagor.” rumene. Pa mi je rekla, da še nikoli ni videla žefrana v cvetju. Posebno pa žefran lepo raste in cvete, če je na dobri zemlji. Posejete ga takole: napravite 'kakšna dva palca globok grabenček, bolj globoko ne sme biti, ker bi potem ne prilezel ven, eno od drugega pa naj bo od § do 10 palcev, ker če je preveč na gosto, ne bo napravilo velikih glavic, če bi zrastlo pa prenagosto, potem ga je treba razredčit. Ko pa se enkrat prične cvetje obešati in prične dobivati tako barvo, kot ste že videli sijh žefran, potem ga pričnete obirati. Sušite ga potem v senci, da ne zgubi barve, Tudi obirati ga je najboljše zvečer, ko ni preveč suh, ker drugače vam ga vsaka najmanjša sapica sproti odnese. Seme pa se dobi iz glavic, katere pa se mora pustiti rasti toliko časa, da postanejo rumene in nato se jih še malo osuši, da je seme dovolj suho in da ne splesniva čez zimo. Seme je približno tako debelo kot debela ajda. Tudi ne pošiljam semena na funte, ker ga ne rabite toliko. Pošljem vam ga za 30 centov v koverti, pa ga boste imeli dovolj za svojo u-porabo in za naprej pa si lahko pridelate seme doma. Naročilo mi lahko pošljete v znamkah. Imam tudi jako lepe rože, ki izredno lepo diše in to je predvsem starokrajaka prežulika. Ce lo katera želi, jo tudi lahko nik Nikola Klasan, preds. finančnega odbora Math F. Intihar, I. finančnik J os. Pi&kur, H. finančnik Frank Brancel. Navzoča nista in se jih oprosti: I. podpr. Frank J. Mače-rol in nadzornik Frank Cfflnik. Zapisnikar čita zapisnik prejšnje seje, ki je sprejet kot čitan. Za tem prečita zapisnik posebne seje gl. odbora, ki se je vršila v oktobru, prečital ga je Chas. Benevol, ki je bil takrat začasni zapisnikar radi odsotnosti zapisnikarja. Tudi ta zapisnik je sprejet kot čitan. Poročilo uradnikov. Poroča gl. predsednik Rudman, ki poda dokaj obširno pa zanimivo poročilo o svojem delovanju in o obisku pri podružnicah, katere je obiskal, tako med drugimi je bil pri podružnicah št. 6 in 14, o katerih se jako pohval-izrazi. Spodbuja navzoče, da gremo energično na delo za čim večjo SMZ ter nje napredek. II. podpreds. Lukežič nima kaj posebnega za poročati. Poroča gl. tajnik Lauter o -dohodkih in stroških. Blagajna 31. dec. 1946 je $6^23.76. Dosegli smo prav lepo število tako v financi, khkor tudi v članstvu, tako v odraslem kakor tudi v mladinskem oddelku; seveda, ako bi se morda bolj potrudili, bi bil uspeh še lepši; zato skušajmo v bodoče še bolj intenzivno iti na delo. Posebej pa gl. tajnik omeni še podružnici št. 5 in 6, ki sta pridobili jako lepo število članstva baš zadnje čase, prav tako so storile vse v svoji moči tudi druge podružnice. Zakar se jim vsem lepo zahvali, za požrtvovalnost. Poroča gl. blagajnik Šega, ki poda istotako finančno poročilo, ki se povbem ujema z poročilom gl. tajnika. Tudi gl. blagajnik se prav pohvalno izrazi o delovanju in napredku S. M- Z., tako v financi kakor v Ali se vam ne zdi, da bi kmalu konec vzeli vsi pogoji za komunizem in tudi komunizem sam, če bi se vsaj VEČINA ljif-di ravnala po tem programiu? — Zaplot. Za naše kuharice Sheboygan, Wis. — Drage mi slovenske kuharice! Nudim vam neko prav dobro reč, katero rabite pri peki in vam napravi šarkel ali potico lepo rumeno. To je, imam namreč nekaj žefranovega semena. Jaz ga namreč posejem; vsako leto in ga bom tudi letos, zato pa nudim to seme sedaj tudi našim slovenskim gospodinjam, posebno tistim, ki imate pri hi- ši kaj vrta, da si tudi ve same nimamo pa zanje nič človeške- posejete nekaj žefrana. ga čuta. Sovjeti bodo dali na- Saj ste že slišali stari pre-mesto nacizma komunizem, res govor, ki pravi: je drago kot dobi pri neni. Saj se menda še spomin jaite, kako so jo dekleta tam doma rade vtikale v pu-šeljčke, da je lepši dišalo in pa še kakšen nageljček zraven. Morebitna naročila pošljite na Jobi? Kocjan, 1013 Indiana Ave. Sheboygan, Wis. Zapisnik Glavne polletne seje Slovenske moške zveze, ki se je vršila dne 2. februarja v klubovih prostorih cerkve Presvetega Srca Jezusovega v Barbertonu, O. Gl. predsednik Anton Rudman otvori sejo ob 10 uri. dopoldne. Sledi čitan je uradnikov. Navzoči so sledeči: gl. predsednik Anton Rudman, II. gl. podpredsednik Jois. Lukežič, gl. tajniki Vincent H. Lauter, gl. blagajnik Jos. Šega, pomožni tajnik-zapisnikar Jože Grdina, preds. nadzornega od- clanstvu in priporoča,'da gTe- mo še bolj z vnemo lia delo. Poroča zapisnikar Grdina o delovanju pri podružnici št. 6, katere član je. Pravi, da prav dobro napredujejo in članstvo se rado v velikem številu udeležuje sej: tudi novih so precej pridobili in uipa, da jih bodo še več. Poročilo nadzornega odbora. Tozadevno poroča Chas. Benevol, k{ je predsednik tega odbora; on poroča, da so pregledali knjige gl. tajnika in blagajnika, teh iste našli povsem v redu, ter priporoča, da se račune sprejme. Istotako poroča I. nadzornik Nikola Klasan, ter se strinja z poročilom in priporočilom br. Benevola. Na priporočilo nadzornega odbora, računi odobreni in sprejeti. Poroča Math Intihar, predsednik finančnega odbora, kar se tiče investicij in denarja,-ki je naložen na bankah, dalje po-________(Dalje na 3. strani) fryflUAMfJt AL PA NE Potrkali na okno sinoči so trije, trije, prijazno govorili dekletu na srce . . . še, ki so se tam martrale pri hišnem zvoncu. Tako bi skoro rekel, ampak bi moral dodati, da smo bili štirje. Ostalo se pa strinja z verzom, ker smo res govorili dekletu, ali ssssr -ntt,i Sovjetska Unija oziroma njeni voditelji niso ravnodušni ob tem koraku Zed. držav, ker še ne vedo, če misli Amerika zares, ali ne in če stoji za vsem tem ves ameriški narod ali je to samo vlada. Toda s tem važnim korakom bo ameriška ekspertom, in poznavateljem, da vlada, za katero stoji kongres in narod, pokazala Sovjetsk' mi n: treba šteti v zlo, če kdaj Uniji, da se ne misl: umakniti iz Evrope in da ji ni vseeno, citiram kakšno pesniško navda-kaj se godi v Evropi. Sovjetska Unija je morda računala, da hnenje, pa ki ni po foršrifti, ka-bo spravila Zed. države iz Evrope in da bodo imeli potem tam kor je zapisano v izročilih. Kar komunisti proste roke. Toda vse kaže, da je ameriški kon- mi je še ostalo z gmajne, to po-gres odločen pokazati totalitarcem trdno in odločno roko. [ vem in ni prav nič čudno, če pri- Naj ob tej priliki opomnim de na svitlo precej preongavlje- sem, čakal na prijatelja Tončka, “Prav nič se niste spremenili,” no. Upam, da mi to ne bo šteto katerega nisem videl že toliko sem začel nekoliko v zadregi, ker v z%mero saj veste, da imam dober namen, pa bolj slab spomin. “Ali so gospod župnik doma?” sem zinil jaz, kot načelnik ekspedicije, ki je stala lepo v vrsti za menoj in skušal dati obrazu kar najmilejšo obliko, ko sem se ra portal ženski, ki je odpirala, ne kakor smo zapeli pri Tonetu Debevcu: z i levico je odpirala, z desnico pa objemala . . . Usta sem samo mhlce povlekel na smeh; nisem jih hotel odpreti na stežaj, ker bi se morda ustrašila škrbin, ki se še dolgočasijo v mojih čeljustih. “So, so, kar naprej pojdite v sprejemno sobo, bodo ko.i prišli,” nam je prijazno rekla. “Kar za menoj,” sem pomignil vrsti za menoj, “smo prav prišli, pravi- let. Bogve, kakšen je? Ali je še nisem prav vedel, ali bi ga vikal tako lepo okrogel, ko je bil takrat v Kranju? In bogve, če jo še tako lepo zaokroži po loško? In kaj bo rekel, ko bo zagledal mene, ki sem od tistega časa že nekaj zrastel, se lepo raztegnil na široko in si nasadil po glavi šmarnice. Vsega tega takrat še ni bilo. Takih stvari se človek naleze, da še sam ne ve kdaj in se jih tudi ne ubrani, če se jih še tako oteplje. Tedaj se odpro vrata sosedne sobe in med vrati se prikaže častitljiva oseba slovenskega duhovnika. Je in ni, mi je šlo bliskovito po glavi. Ozek, majhen nos jq prav tisti. Prijazna ravna usta do pičice taka. Oči še vedno živahne in bistre, kakopak, ne more biti drugače, Tonček io.” Vstopili smo v sprejemnico Schiffrer je. Dvignil sem svoje in planili vsak na svoj stol. Kaj' trudne kosti in mu otopil na- se ve, če ne bo treba dolgo čaka- j sproti. “Tone in Jaka.” sva re- ti in sede se veliko ložje čaka.: kla drug drugemu in si mečkala Meni je srce močno utripalo, ko desnici po tolikih letih. ali tikal. Velik gospod je in duhovna oseba, čeprav sva skoraj krave skupaj pasla, pa se vseeno ne spodobi, da bi ga tikal. “Jaz sem še vedno Tone zate,” mi je dobrodušno rekel in besede lepo zakrožil po škofjeloško. Ta pravi bo. sem si rekel, ko sem zaslišal milozvočno loško narečje. “Ampak, če ne bi vedel, kdo vni blagajnik Tpne Grdina. “Klobuk denite na glavo in z nami boste šli kam na kosilo. Pa še po g. Stauta bomo šli, ki menda ni daleč od tukaj.” “No, bomo pa šli, če želite tako. Sicer vam bi tudi tukaj pri meni^ lahko s čim postregli, čeprav ste tako nenadoma padli v hišo. Samo trenutek počakajte, bom takoj pripravljen.” Slišali smo, kako je v sosedni sobi na- si bi te ne noznal ” ie dodal “si roial’ da 1)0 precej nazaj in bil S SSTSS i špegle imaš, kot učeni gospodje. Bog te sprimi v naši hiši in vso tvojo ostalo družbo. Lepo je od vas, da se spomnite in obiščete starega mihvauškega fajrao-stra.” Segel je v roke še ostalim trem, katere je že vse poznal, razen Jakšiča. “Kar lepo domače se napravite in se vsadite, bom kaj prinesel, da bomo ložje dobili besedo.” “Le nič si ne delajte skrbi,” je tedaj vzel besedo v roke naš gla- “Kar tamle boste zavili na 5. cesto in tam bomo pobrali Mr. Stauta. Je fin dečko in gotovo bo vesel obiska iz Clevelanda. Tebe, Jaka, visoko obrajta, kakor vidim." . > “Torej je vendar en človek na svetu, ki mu nisem v napotje,” sem ves vesel vzel na znanje prijazno pohvalo. Naš Buick je potegnil in kar hitro sem.bil pred lepo Stautovo hišo na 5. cesti. i ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Lulka: “To pravijo le moji bakrene in železne rude. Ruska zavidni. sovražniki. Jaz pa tega nisem storil in nikoli nisem mislil na kaj takega. Tisto noč, ko je bil Jurij ubit, nare-jal sem jaz celo noč pri sosedi pinjo in se nisem ganil iz hiše. To bodo pričali vsi sosedovi domači ljudje.” Sodnik pa ukaže Luka zapreti v ječo, rekoč: “Zaprt Bož tako dolgo, da se zve, pri čemi je ta reč.” Tudi Ano, Jurijevo ženo je poklical sodnik in ji rekel, da je ona koga najela, da je Jurija ubil. Ana odgovori: “Gospod sodnik, taka hudobija mi ni nikoli prižla na misel. Kdor me tega dolži, je krivičen. Pred Bogom in pri ljudeh sem nedolžna zaradi smrti svojega moža.” Nato ukaže sodnik tudi Ano v ječo zapreti. Zaprta sta bila Luka in Ana čez trideset dni in sicer vsak v posebni ječi, kjer sta pričakovala sodbe. — ■Zdaj pride obsodba takole: Luka P., o katerem se mora misliti, da je kriv Jurijeve smrti, je obsojen za eno celo leto v ječo in gre v Sibirijo rudo kopat. Ker pa ni dognano, da je Luka res kriv Jurijeve smrti, zato ne ho siljen k težjim delom v Sibiriji, ampak bo le stregel tafnpšnjim bolnim jetnikom, zaVjsar je prav prVpra-ven. Ko poteče leto, poslan bo Luka v svojo domovino na Ilirsko. Če se prej zve, kdo je Jurijev ubijalec, izpuščen bo Luka pred letom. Jurijeva Ana pa je bila obsojena za pol leta v ječo, zato ker se vedno misli, da je ona kriva Jurijeve smrti. če pa prej dokaže, da je popolnoma nedožna, izpuščena bo prej. Morala je Ana pretrpeti kazen, čeprav je bila v tej reči či- vlada pošilja tja velike hudo-delnike, da morajo kopati rudo in tako zaslužiti stroške, ki jih ima vlada ž njimi. Po navadi bi Laika ne bil imel poslan biti v Sibirijo, zato ker ni bil za dolgo in ne zavoljo izpričane hudobije obsojen, toda poslan je bil tja zato, ker je bilo takrat med tamošnjimi jetniki veliko bolnih. Luka je bil prav pripraven za postrežbo bolnikom, zato mu tain ni bilo nič hudega, bil je med njimi, kakor da bi ne bil sam tudi jetnik. Oskrbnik jetnišnice ga je imel prav rad in mu je dovolil marsikaj, kar drugim jetnikom ni bilo dovoljeno. Luka je mislil, naj bo kakor hoče, eno leto bom že pretrpel. Nedolžen sem umora, katerega so me obdolžili, pa me kaznuje Bog za druge storjene grehe. Med jetniki je bil tudi neki zelo bogat graščak, ki se je z neko politično pregreho tako zameril ruskemu carju, da ga je obsodil do smrti v ječo v Sibiriji. Ta je bil zelo bolehen, zavoljo žalosti in pomanjkanja, je šlo h koncu njegovo življenje. Prosil je Luka, rekoč: “Ljubi moj Luka! postrezi mi, kolikor moreš; saj vidiš, da ne bom dolgo, ker gre moje življenje h koncu. Povrniti, veš, ti tukaj nič ne morem; pa i-mam še očeta in mater. Kadar boš izpušščen, moraš iti do mojih ljubih starišev in jim povedati, kako se mi godi, in če umrjem prej, jim naznani, da sem rešen vseh težav, naj molijo zame. Za vso postrežbo meni ti bodo radi plačali moji stariši.” Luka pravi na to: “Kako bom našel vaše stariše, ki ne vem, kje so in kaj so.' DROBNE VEHI IZ SLOVENKE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje s l. akna)) je so hoteli bežati iz Titovega raja. To pa se ne sme. Da ne bi Adam in Eva tiščala nazaj v paradiž, iz katerega sta bila izgnana, je Bog postavil angela na stražo. Ko kdo tišči ven iz Titovega raja, ga ustavi partizanska straža. Spremljevalci našega Brazilijanca so imeli, da bi preslepili Titove stražnike, ponarejene izkaznice. Pa se stražniki Titovega paradiža niso dali prevarati. Vsi trije in še naš Bra-zilijanec so romali nazaj v Ljubljano, kjer jih OZNA v prisilni delavnici sprašuje, kaj se jim je v Titovini tako zamerilo, da so jo hoteli tako nehvaležno zapustiti. Zapisnik (Nadaljevanje e 2. strani) roča I. finančnik Piškur, nato še drugi finančni uradnik Fr. Brancelj. Vsi trije se jako po-voljno izrazijo o finančnem stanju S. M. Z. Poročilo glavnih uradnikov v celoti sprejeto. Se razpravlja glede plačilnih knjižic, ki naj bi bile malo preurejene potem, ko poide zaloga. Ta stvar se prepusti prihodnji gl. seji. Glede oglaševanja ostanemo pri tem kot je. Uradno glafeilo je Ameriškš Domovina in tam se oglaša SMZ. Sklene pa se, da enkrat je oglas na slovenski strani v slovenščini, , drugič pa na angleški v angleščini tako-, da se seznani tudi one, ki čitajo angleško, ter se lahko tudi piše ali v slovenščini ali angleščini. Gl. uradnike se prosi, da se kaj večkrat oglasijo/V primernimi dopisi za SMZ. Se razpravlja glede atletike, katero se bo skušalo organizirati. Po, nekod so že organizirani; treba je pa sedaj vso itvar bolj osredotočiti v krog ... j. INŽENIR MAROLT. — Pisal sem vam, da so inženirja Marolta, ki se je izkazal za neprijate-lja Titovine zaprli in tako pretepali, da je od tega umrl. Ker pa vlada v Jugoslaviji sama svoboda, smo sedaj zvedeli, da se je inženir Marolt čisto svobodno v ječi obesil. Uradno — poudarjam uradno,' da kdo nc bi kaj dvom.il 1 — beremo 14. januarja v “Slov. poročevalou,” da je Marolt izvršil samomor pod težo dokazov, da je agent sovražne obveščevalne službe." Ker je uradno, moramo sedaj seveda verjeti v to vsi, ki hočemo. Jaz se le to sprašujem, za katero sovražno deželo je bil ta ubogi inženir agent. Katera država se pripravlja, da napade Jugoslavijo, katera potrebuje obveščevalnih agentov? Menda to niso Amerikanci-? Kaj naj bi ti mogli zvedeti o skrivnostih jugoslovanskega orožja? Ali ima Tito atomsko bombo ali jo imajo Amerikanci? Vse pisanje o neki obveščevalni službi je samo zato, da se slika Ameriko kot sovražnika in da se drži med ljudstvom vznemirjenje. Vse to naj odvrača pozornost ljudi od domače revščine. Jugoslovani v Nemčiji (Nadaljevanje) Komandanta taborišča, ameriškega stotnika, ni bilo v pisarni. To me ni niti malo začudilo, saj je bila nedelja popoldne. Eden njegovih pomočnikov, navaden ameriški vojak, mi je dovoljenje takoj dal. šli smo nazaj v taborišče, toda pri bližnjem stranskem vhodu. Tudi tu je bilo nabito isto opozorilo, tudi tu je bil v stražarnici stražar, tudi ta me ne bi pustil notri, če bi ne imel pismenega dovoljenja. Vpisal je v stražarski dnevnik moje ime in uro ter mi naročil, da se moram ktor prava, me je nagovoril: — “Torej Vi ste slovenski predstavnik velikega demokratskega imperija, mi pa slovenski predstavniki DP (displaced person), ali slovensko povedano, proti svoji volji užitkarji velikih za-padnih sil in dobrih, krščanskih src celega sveta, r.” Njegovi tovariši eo mi takoj veselo pripomnili, da bo ta doktor prava takoj, ko se bo taka stolica kje osnovala, profesor za imperialistko. Kqnčno ta ideja ni brez osnove, saj bi bila taka stolica danes res morda potrebna, ko se toliko govori o imperializmu in imperialističnih težnjah. Ko sem jim povedal, kaj bi rad, da sem jih obiskal, da bi kaj zvedel o Jugoslovanih in še posebej o Slovencih v Nemčiji za naše slovenske ameriške časopise, so me najprej vprašali, za katere časopise. Omenil sem jim Ameriško Domovino in Ave Marijo. Povedali so mi, da še niso imeli prilike citati teh časopisov da pa vedo iz pisem iz Italije, da pišeta ta dva časopisa o Jugoslaviji tako, kot tam resnično je. Tudi so mi povedali, da jih je že pred letom parkrat obiskal ameriški vojak - Slovenec, ki jim je prinesel “Proletarca” ter jih prosil, naj zanj kaj napišejo. Ti so bili seveda takoj pripravljeni to storiti. Ko pa so “Proletarca” brali so takoj videli, da bi bil vsak trud zastonj, ker bi “Proletarec” tega, kar bi napisali, tako ne objavil. Postregli so mi s črno, ječmenovo kavo. Mala sobica je bila toplo zakurjena. Kadili smo. Jaz dobre ameriške Camel, oni pa črn, smrdljiv nemški tobak. Moje cigarete so odklonili, ko so videli, da jih imam le par s seboj, češ, da jih.bo za vse premalo sami pa so že vajeni nemškega tobaka, meni bi pa znal škoditi, če bi ga moral na ameriške cigarete kaditi, ko bi teh zmanjkalo. Kaj so mi povedali? Ali naj i-menujem to usodo brezdomcev, pozabljenih od sveta in domovi- v tej obsodbi zvedelo se je za gotovo, kdo je bil Jurijev ubijalec. Bil je neki tovariš Jurijev ki je bil'zaradi neke izgubljene pravde že več časa jezen na Jurija in se je hotel znositi nad njim. Ni ga ravno mislil u- po prosim, da naj malo k meni pride.” Luka gre k oskrbniku, ki res precej pride k bolniku. Bolnik reče: “Dobri go- spod, vidite, kako sem bolan, ječa je za-me veliko hujša kot biti do smrti, pa ga je udaril s za druge, kateri niso bili niko-kolomt tako, da mu je precej li nič dobrega navajeni. Vem, lobanja počila. To je priznal na smrtni postelji v pričo treh mož. Grozno ga' je peklo, ker je' vedel, da Sta Luka in Ana tako po nedolžnem kaznovana. Zvedelo pa se poprej ni za to, ker so imeli vsi ljudje tega soseda za poštenega in dobrega človeka. Nihče ni o njem mislil kaj takega. Luka P. v Sibiriji Sibirija je velika dežela v severnem kraju Azije. Dolga je okoli 800 in široka okoli 300 milj. Neprijazni, pusti, nerodovitni so večnoma kraji sibirski. Vsa Sibirija je zelo mrzla. V severnih krajih je tako mhzlo, da ne raste ne ži7 to, ne sadje in vendar živi božja previdnost tudi v teh krajih ljudi. Najde pa se v Sibiriji posebno veliko dobre srebrne, DO YOU GET vitamins? ssrfiKttts Couldn't Ibo * question K do you get WOUOK Vhomlns? A great many people do not, and o» • m*. M U-low pot, MULTIPLE VITAMIN CNPSULES A dngle One-A-Doy (brand) Multiple Vitamin Copwle every day. fjmlrhe. the bode dally quanH. tier ol the fore vttcmlnr whore re-qulrementi In human nutntlom aro known. „ , Get One-A-Day (brand) MaWpm Vitamin Copwle« « yanr «• •lore. ___ jflice tABOtlATOWIS. M& da mi ne bo več dolgo živeti; prosim vas lepo, da smem pisati starišem, da mi Luka v moji hudi ječi lepo streže, kolikor more, in da naj mu po Zaslužen ju poplačajo veliki trud. Prosim!, dovolite mi to, dokler sem še toliko pri moči, da morem pisat.’ Oskrbnik pravi; “Dovoljujem, da pišete, toda drugače ne, kakor da pišete vpričo mene in daste pismo meni v roke nezapečateno. Pisma Luka ne dobi v roke prej kakor ob svojem odhodu.” \ Bolnik napiše pismo do svojih starišev in pove Luku vse, kaj so in kje jih bo našel; pismo pa izroči oskrbniku. Graj ščak je kmalu potem umil i ječi, pismo pa je čakalo Lukove rešitve. Ko je bil prost, vzel ga je s seboj in šel iskat ž njim starišev umrlega grajščaka. Vsi jetniki so čislali Luka, ker je bil k vsakim prijazen in je vsakemu postregel, kolikor je mogel. Vsakega jetnika je Luka tudi lepo tolažil in mu rekel, da naj voljno prenaša svojo kazen. Boljše je na tem svetu nekoliko časa trpeti, kakor tam na vekomaj zavrženemu biti. Tako je Luka dajal marsikaterim lepe krščanske nauke. Vedno bi ga bili radi imeli med seboj, on pa bi bil rajši danes kot jutri zapustil ječo. Vsak dan je štel, koliko dni bo še moral biti med jetniki. Tudi oskrbnik jetnišnice je rad imel Luka, ker mu je lepo stregel v vseh rečeh; zato' mu je tudi dovolil mara kaj, česar bi mu po pestavi ne bil smel dovoljevati. bi se dalo v te svrhe primerne nagrade, ko se bodo vršile kegljaške tekme, katere se bo organiziralo iz podružnic, pri katerih že obstojajo, pri drugih pa se bodo organiziralo. Po končni razpravi se to odobri in sprejme, ter tozadevno nazna-poidružnicam, katere se povabi k temu sodelovanju. Splošno je prevladovalo razpoloženje, da gremo v vseh o-zirih na delo za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo. Tudi se apelira na javnost, kjerkoli žive naši slovenski možje, ker zdaj je Ameriška bomovina, ki je glasilo naše SMZ močno razširjena po A-meriki, da se tudi možje in fantje organizirajo in se priklopijo k tej naši slovenski, izključno moški organizaciji. Ker je dnevni red izčrpan predsednik zaključi sejo v na-di, da bomo vsi storili vse za SMZ. Anthony Rudman, gl. predsednik; Jože Grdina, gl. zapisnikar. Preko obširnega dvorišča sta me peljala tovariša do dvonadstropne, na eni strani od bombardiranja porušene stavbe. U-gotovil sem po napisih v angleškem jeziku, da se nahaja v pritličju in v prvem nadstropju ambulanta. V drugem nadstropju smo na ena vrata dolgo trkali. Nihče se ni oglasil, šele ko smo kar tako vstopili, smo opazili, da v sobi ni nikogar. Iz naslednje sobe pa se je slišala slovenska pesem. Sicer te pčsmi nisem še nikoli slišal, pa sem takoj spoznal, da je slovenska. Ko smo odprli vrata, je pesem na mah utihnila. V obrazih prisotnih sem Stal, da jim ni ljubo, da jih motim. Da bi prekinil molk, sem jih takoj slovensko pozdravil: “Dbber dan, fantje, kaj pa delate?” Vsi so takoj vstali ter me veselo pozdravili z “Bog daj 1” Ko smo se predstavili in si segli v roke, so mi ponudili stol, da sem sedel. Sami pa so posedli po pošiljali, ker sta poleg mojega ostala le še dva kuhinjska in trinogati čevljarski stpl. Eden med njimi, kasneje sem zvedel, da je do- V USA coni je bilo največje in najdelavnejše emigrantsko središče do zadnjega časa v mestu Muenchen. V dveh taboriščih, ogromni SS kasarni v Frei mannu in Luitpold kasarni v Muenchenu, je živelo preko 4000 Jugoslovanov. Druga večja taborišča so bila v Weblingenu pri Stutgartu, Kasselu, Pasau, Ger-meringu ter drugih večjih in manjših krajih. Dec. 1946 so začele ameriške okupacijske oblasti ustanavljati za vsako na rodnostno skupino posebno, več je zbirno taborišče. Za Jugo slovane je bil določen Bad Aib ling, kakih 60 km*južno od mesta Muenchena. Tu je bilo do zadnjega časa veliko taborišče za SS, zgrajeno iz primitivnih lesenih barak, z velikimi skupnimi prostori. Taborišče leži izven mesta na močvirnatem zemljišču. Sem so se doselili Jugoslovani iz Weblingena, Kassela in Freimanna. Ko pa so začeli prebivalci tega taborišča v trumah obolevati ter je v enem samem mesecu umrlo pet otrok, so oblasti nadaljne transporte ustavile ter začele vprav v zadnjih dneh ia taborišča seliti družine v Landshut, v novo, lepo, zračno in sončno taborišče, nekdanjo nemško kasarno. To taborišče v Landshutu je namenjeno za družine, dekleta in osebe, stare preko 60 let. Kam bodo šli iz Bad Aiblinga moški, še ni znano. Taborišče v kasarni v Muenchenu za enkrat ostane. Določeno je samo za moške, brez žena in družin, ter za mladino, ki obiskuje jugoslovansko gimnazijo, ki se nahaja v taborišču, odkar je ona v Freimannu radi preselitve morala prenehati z delom. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO YEC POMOČNIC ZA (AFETERIJG SE SPREJME 'jfci. — V'2 Delo je v čisti, zdravi okolici —' !fn!J Morajo razumeti in govoriti angleško i;J — ;‘ni2l Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 89 let starosti naj se prlglacijo. Dobra plačg Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče’ E. 9th St. in Broadway Plača 93i4c na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr, George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E- 9th & Broadway. ______________________(50) Tovarniške delavce 1 sprejmemo Material handlers 40 ur na teden Stalno delo nove boljše čase? Po uradnih podatkih je v a-meriški okupacijski coni Nemčije 15,500 Jugoslovanov, ki žive po taboriščih ali pa privatno in ki jim je priznana lastnost DP, to se pravi, ki imajo pravico živeti ob podpori UNRRE oziroma druge mednarodne dobrodelne ustanove. Med temi Jugoslovani je največ Srbov, kakih 1000 Slovencev in prav toliko ali malo manj Hrvatov. Večino imajo nekdanji vojni ujetniki,’ki so padli v nemško ujetništvo že leta 1941 ali pa kot četniki Draže Mihajloviča ali pa partizani v kasnejših letih. Na drugem mestu so prisilno na delo v Nemčijo privedeni delavci, na tretjem mestu pa v Nemčiji pod splošnim imenom KZ lerji, znani člani nekdanjih nemških koncentracijskih taborišč. Zanimivo je, da je med vsemi emigrantskimi skupinami jugoslovanska najmočnejša po številu moških, žena je pa zelo malo, in družin pa še manj, večino tvorijo mladi ljudje, sposobni za vsako delo in tudi za vojaško službo. MALI OGLASI Prostor za piknike Vnajem se odda lep prostor za piknike, društvene zabave in razne večerne prireditve. Je novo plesišče in dobra voda, elektrika ter vse drugo potrebno. Nahaja se na Eddy Rid. med Oak Rd. in cesto 91 na Ka-liope farmi. Za informacije pokličite IV 4490. —(51) Poletni cottage naprodaj Naprodaj je opremljen kra sen poletni cottage na zasebnem jezeru, 28 milj vzhodno. Cena je $5,000. Pokličite C. Marolt, KE 2142. (52) Par išče stanovanje Zanesljiv in miren mlad zakonski par bi rad vzel v najem 3 do 4 sobe. Pokličite do 2:30 pop. PO 9582, ali kadar hočete LI 8607. —(52) Bishop & Babcock Mfg. Co. 1286 E. 49. St. ________________________(52) Za gospodinjo Starejša ženska bi šla za gospodinjo k dobremu gospodarju brez otrok; razume se tudi na delo na vrtu. Naslov dobite v uradu tega lista. —(51) MALI OGLASI" Furnezi Novi fumezt za premog, olje, gorko vodo ail paro. Besetting $15 - čiščenje <6 premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0*87 Govorimo slovensko (z) Popravimo , Popravimo in pretkemo luknje na blagu, ki jih napravi cigareta, ali molji ali se kako drugače raztrga in poškoduje. Magic Weaving Co. 2800 Mayfield Rd. vogal Coventry Rd. Tel. FA 6665 (52) Harmonika naprodaj Naprodaj je importirana harmonika, 80-120 basov, krasno izdelana, razni šifti. Pokličite YEllowsfone 7858 kadar hočete. (52) SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXP! 1ING 1024 E. 174 št KE 6580 Iščejo 3 ali 5 sob Vdova z dvema hčerama, vse tri delajo, išče stanovanje 3 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. —(51) Sir Malcolm Campbell, v sredini, si ogleduje model novega dirkalnega motornega čolna, s katerim upa posekati svoj dosedanji rekord H1.7 milje na uro. Slika je bila posneta v De Havilland v Middlesex, Anglija. Dvorana za bankete / - Se oddaja za ohceti in ples. K. P. Hall 1624 E. 55. St. (x) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognlu. viharju, za avtomobile, Sipo Itd, se lahko In zanesljivo obrnete na L. Petrich — IV1874 19001 KILDEER AVE. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Bi. IVanboe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI -CA NAGROBNIH HPOMHNIKOV Stanovanje iščejo Tri odrasle osebe iščejo stanovanje, 4 do 5 sob, v. st. clair-ski okolici ali v Coliinwoodu. Kdor bi vedel za kaj primernega, naj pokliče EX 2908 kadar hoče. —(52) LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO no ne- J1 redme- I iSin n In vse je kazalo, da bo ostal zmagovalec umirajoči, kajti e-na krogla je zadostovala, da Radouba treššči v prepad. Hvalaibogu, kmet pištol, ki ju je držal v rokah, ni mogel takoj rabiti in je sunil Radouba s sabljo. Toda Radoub, ki ga je mala rana le razjarila, je izpustil želazni palici in se z močnik skokom pognal čez doprsni zid line ter zdaj stal tik pred kmetom, ki je vrgel sabljo stran in klečeč na obeh kolenih, pomeril nanj pištolo. Tresoč se od slabosti jo je iz-prožil in krogla je prifrčala tik ob Radoubovi glavi, tako da mu je odtrgala polovico ušesa. Kmet je dvignil drugo pištolo, toda Radoub ga , je zdaj prehitel. “Že dvakrat si me ranil,” je dejal skoraj smeje, “zdaj je pa že zadosti.” Vrgel se je ko blisk na kmeta, tako da se je druga krogla zadrla v zid, in ga stresel za razmesarjeni podbradek. Kmet je zatulil in je padel v nezavest. Radoulb je ■ ••■topil preko njega in ga pustil ležati v temi. Dvorana je bila temna ko rog. Domislil se je, da nima več pištol, ki ju je kmet izstrelil. “Kaj naj zdaj počnem?” se je spraševal v o-bupu. “Sablja mi nič ne koristi. Hudič te vizemi!” je zaklel ko je ubogi kmet, ki je bil v zadnjih izdihljajih, tiho zastokal v noč. “Zdaj sem čisto zastonj tukaj." Naenkrat je zagledal v spmraku za osrednjim stolpom dolgo mizo polno nejasno svetlikajočih se predmetov. Stopil je bliže in tipa«. Bile so puške, p: karabinke, cel mluzej orožja z municijo vred. “Bravo!” je veselo Vkliknil narednik, “po-služite se, gospoda, kakor pri bufetu!” Njegov načrt je bil uresničen. Vrata, ki so držala na zavoj-nate stopnice, katere so vezale med seboj vsa nadstropja, so tila na stežaj odprta. Radoub je, zavarovan za mizo, prijel v obe roki po eno dvocevno pištolo in sprožil obe v globino; potem je ustrelil še iz karabink. Takoj nato je pomeril v stop-nlčni (zavoj iz kratke puške posebne konstrukcije, ki je naenkrat izstrelila petnajst kro-gel ko karteča. Potem je zakričal z grmečim glasom v za. voj doli: “Živel Pariz!” Potem je zagrabil drugo, še debelejšo kartečno puško, in jo je nameril na zavoj, kleče na mizo. V pritličju je nastala panika. Od treh strelov, ki jih je bil Radoub izprožil v dolino, sta bila dva zadela: dva kmeta sta izdihnila duši. Krogle iz “topiča” so se bile zapičile v stene zavoja in povzročile stra-šansk šum. “Gori!” je zavpil rrtarquis in s tem dal znamenje za umik. Splašena tropa ptic ne zleti tako hitro v zrak kakor so se zdaj kmetje vrgli proti stopnicam. “Hitro zbežite kvišku,” je rekel marquis, “pogum je zdaj v tem, da čim prej švignete mimo prvega nadstropja. V drugem se zberemo in začnemo boj iznova.” Bil je zadnji, ki je zapustil barikado; ta njegova hrabrost mu je rešila življenje. Zakaj v prvem nadstropju je za zagra-do za vratmi prežal Radoub, držeč prst na petelinu. Prvi, ki so zavili po stopnicah, so dobili naboj naravnost v prša in se zgrudili mrtvi. Če M bil marquis zbežal ž njimi, bi ne ostal živ. Predem je mogel Radoub zagrabiti drugo puško, so ostali kmetje zleteli mimo vrat v drugo nadstropje; marquis je bil zadnji. Gauvain, ki ga prasketanje streliva kakor smodnika. Tudi boljše je bilo zastaviti stopni-“ ce, kajti v takih položajih ima ovira, za katero ima človek razgled in lahko mirno strelja, le prednost pred zaprtimi vratmi. Prostor je razsvetljevala plamenica, ki jo je bil vtakrfl I-manus zraven niti zažigalke. — Pri zidiu nasproti vhodu je bila velika težka skrinja iz hrasto-vine, v katere so, preden so iz-našli omare s predali, spravljali obleko in perilo. To debelo skrinjo so zavlekli oblegan, ci do vhoda na stopnišče; bila je tako velika, da je odprtino je bilo računati s tem, da so mogoče položili v stopnice mino. Eno pa je bilo gotovo: sovražnik ni mogel nikamor več zbežati. Kdor ni padel, je sedaj čepel gori vjet v past kakor miška. Lantenac ni mogel ne naprej ne nazaj. Spričo tega se je pač izplačalo premišljevati, kako bi se našla najugodnejša rešitev, da bi ne bilo treba žrtvovati preveč življenj; saj jih je bilo itak zadosti padlo. Zadnji naskok je bil vse- pušk na stopnicah ni nič manj iznenadilo ko rojaliste in ki ni mogel zapopasti, odkod mu je prišla ta pomoč, ni dolgo o tem kakor združen z največjimi ne- premišljeval. liko, preskočil na čelu vojakov barikado in jo urno udrl za obleganci do prveg^ nadstropja. Tu je zagledal' Radouba. Radoub se je postavil ‘pozor’ in salutiral. “Le dve besedi, gospod komandant, to reč sem jaz zamislil. Spomnil sem se ,kako ste naredili vi v Dolu in vas posnemal. Zašel sem sovražniku v hrbet, da je prišel med dva ognja.” “Dober učene si,” je smeh- Uporabil je pri- varnostmi in gotovo je bilo pri- popolnoma zamašila. Le gori čakovati naravnost merilnega ognja. Vojaki so čakali, kaj bo poveljstvo ukrenilo. Gauvain in komisar pa'sta se še vedno posvetovala, Radoub pa je molče stal zraven njiju. Naenkrat si je, nekako v zadregi, dovolil vprašanje: “Gospod komandant!” “Kaj želite, Radoub?” “Ali nisem zaslužil nagrado?” “Kajpada. Kar prosi!” “Prosim, da smem spet biti pod svodom je ostala ozka odprtina, da je mogel splezati skozi komaj en mož — kot nalašč za kmete, ki so morali po- trone. sekati enega vojaka za drugim. Bilo je sploh veliko vprašanje, če bi se upal kdo tu skozi. Zdaj, ko so vhod zaprli, so se možje vsedli, da si nekoliko odpočijejo. Začeli so šteti, koliko jih je še ostalo. Od devetnajstih, junakov je bilo živih še deset, med njimi ImanuB. Razen Lantenaca in Imanusa so bili vsi ranjeni, toda še vsi sveži, kajti v taki borbi ostane človek čvrsto pokonci, ako ra- -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride na ni smrtna. Streliva ni bilo več, nabojnjače so bile sko-ro izpraznjene. Steli so pa-Koliko strelov so še i-meli? Samo štiri vseh sedem skupaj. Prišel j^ trenutek, ko jim ni preostalo drugega ko umreti; stali so na skrajnem robu strašnega brezdna. Medtem se je naskok spet pričel; prevdar-no, toda tem bolj gotovo. Obleganci so slišali, kako so oble-govalci s puškinimi kopiti preiskovali stopnico za stopnico. Zbežati je bilo nemogoče. Kam neki? Skozi biblioteko? Tam na visoki planoti je režalo šest Zdajci se je oglasil marquis: “Prijatelji, konec je tu.” — Nato je po malem premoru dejal: “Grand Francoeur postane spet častiti oče Turmeau.” Vsi so pokleknili, rožni venec v roki. Udarci puškinih kopit so se čedalje bolj bližali. Grand Francoeur, ki je bil oblit s krvjo — kajti krogla mu. je bila oplazila glavo in vso kožo odtrgala — je dvignil v desnici razpelo. Marquis, ki je bil na dnu svojega srca nekoliko brezveren, kakor vsi aristokrati one dobe, je tudi pokleknil. 'Vsak naj se naglas izpove topovskih žrel, zraven njih ka-, svojih grehov,” je dejal Grand-nonirji z zažigalnicami v roki. V najzgornejše nadstropje? — Cernu? Tam je bil izhod samo na pločnik stolpa, odkoder se je bilo edino mogoče vreči v prepad. Bili so neizbežno zaprti v okroglem zidovju, ki jih je obenem ščitilo in izročalo smrti. Ne da bi bili ujeti, so bili ujetniki. Francoeur. "Govorite, milo-štivi gospod!” “Jaz sem ubijal,” je odgovoril marquis. “Jalz sem ubijal,” je dejal Hoisnard. “Jaz sem ubijal,” je izpovedal Guinoiseau. “Jaz sam ubijal,” je priznal Brin-d’ Amour. ljajoč se dejal Gauvain. Ce je človek nekaj časa v temi, se o-! prvi.” ko navadi nanjo kakor pri no-j Tega mu ni bilo mogoče odeni ptici. Gauvain je zapazil, da reči. Saj bi bil storil tudi, če bi Radoub krvavi. “Ti si ranjen, tovariš?” “Ni vredno govoriti. Eno uho več ali manj, kaj to pomeni! Dobil sem jo tudi s sabljo po ramenu, pa se požvižgam na to. Ce človek ubije šipo, se gotovo ureže. Sicer pa jih je tudi o-ni pošteno dobil.” Vojaki so se v prvem nadstropju ustavili, da se oddahnejo. Nekdo je prinesi svetilko. Tudi Cimourdain je prišel ter se posvetoval z Gauvainom. Tega je v resnici bilo treba, Zakaj oblegovalci niso vedeli, kaj obleganci nameravajo; niso vedeli, da jim manjka tako mu ne bili dovolili. Pred neizogibnim, koncem Medtem ko so se republikanci v prvem nadstropju posvetovali, so se krnjetje v drugem zabarikadirali. Kdor zmaga, od veselja nori; kdor je poražen, od onemoglega srda besni. Med obema nadstropjema se je pripravljal divji spopad. Spodaj so se udajali nadi nad neizbežno končno zmago, zgoraj je vladal pbup, ki je hujši od upanja. Bil je to hladen, premišljen, strahovit obup. Prva in zadnja skrb oblegancev je bila, da (zastavijo vhod. Zapreti vrata ni imelo smisla, iiimiiiiiiimiiimimHiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii': PEP'S FLOWER SHOPPE naznanja odprtijo nove prodajalne na | 9613 DENISON AVE. ATIantic 7642 Cvetlice za vse prilike JOSEPHINE KROMAR, 998 E. 63rd St. Telefon dome: EX 3970 iuiiiinuuiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiuniniiiiiiiniiiiiiiiiniiminiinnniimimiiiiiiiiiiii.= Uslužbencem od The Park Drop Forge Company katere zastopa C. I. O. unija: Y7 ASA unija je sklicala stavko v naši tovarni 6. januarja. Stavka v je zaprla našo tovarno, s čemer je bilo ob delo 800 uslužbencev. Stavka se nadaljuje devet tednov. Naši odjemalci nas obveščajo, da jim bo naša nezmožnost dobave naših produktov v kratkem zaprla ali prikrajšala njih obratovanje in mi računamo, da bo vsled našega zaprtja v kratkem brez dela nad 15,000 uslužbencev v podjetjih naših odjemalcev. To število se bo pa brez dvoma še mnogo zvišalo, ker zaprtje ali okrnenje obratovanja v tovarnah naših odjemalcev prizadene druge industrije. Zadeve, ki so v nesoglasju med vašo unijo in kompanijo, so sledeče: Prvič: Gotove pritožbe unije. Drugič: Zahteva unije za izravnanje mezde v nekaj posebnih klasifikacijah. Tretjič: Odprava navad unije, ki so ovirale poslovanje obrata v tovarni. četrtič: Zahteva unije za splošno povišanje mezde. Kar se tiče pritožb unije je kompanija ponudila pogajanje o njih. Kompanija je tudi ponudila napraviti gotovo izravnanje pri mezdi uslužbencem v gotovih posebnih klasifikacijah in z gotovostjo čuti, da bi ponudene izravnave dovedle mezdo vseh uslužbencev v vaši uniji dosti nad povprečno mezdno lestvo za enaka dela v tej okolici. Ni praktično, da bi na tem mestu navedli podrobnosti nesoglasja med vašo unijo in kompanijo, kar se tiče obratovanja podjetja, toda družba vztraja na pravici da vodi svojo tovarno. Avtomotivna industrija je v splošnem z dovoljenjem unije prestavila akcijo za splošno zvišanje mezde na poznejši čas in dela brez prestanita. Vi ste že izgubili devet tednov dela. Družba ne bo privolila v nobeno splošno zvišanje mezde ob tem času. Toda kadar bo vzpostavljen splošen vzorec z ozirom na mezdo, se bo družba pogajala z vašo unijo za splošno izenačenje mezde. THE PARK DROP FORGE COMPANY OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. 61st St. "A UČITE SE AN6LESCINE iz Dr. Kanovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "KNGLIBH- 8LOVKN1 UADKB” kateremu je znižana cena A AA in stane samo: 9 C«UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St Clair Ave. Cleveland, O. Ne lakajfe, kadar imate Sat, se vaa prijemlje staroet, Ce teko kontrolirate vodo, Ce vas peče V mehurju, Ce Imate holeCtne v hrbtu. Morda Imate vnete iile. Vse to so nevarna aramenja. Pojdite k zdravniku, ki Ima 15 let uspešne Izkušnje v bolnišnici v Mi boleenlh. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC iH CITIZENS BLDG- M SC CUD AVE. TELEFON MAin Mil Uradne am: M da 4 ram eh vedah la pe dotovorn be ruroaoQuco za popka vila tendebjev, ogrodja in za BARVANJI AVTOMOBILOV. ' SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6906 ST.CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik.