FR. ROJEC: Spoštuj starost! _-^*Ce> Mladiiniska enodejanijkia. 0 S E S E : Ded; Janez, ečcrov sin; Meta, sača. Kmetiška sdbs pozltai. V lOzadim vrata in zraven njih eino oikno ali dve, ikger se vldi vum na s snegioim ipottcrito pokinagrao-. Na deisni boilj sprediaj vrata v čumn&io m starfeska sitensika ura, v ikoitu zadaii mfea s 'kiliotoimii. Na tevi v isprediiiem ikotu velika zeJona peč z ziapečkom in s ktopjo wa obeb ^traneh, a v zadirjem katu T>ositedja. (Dalje.) TRETJI PRIZOR. PTejšmji, Meta. Meta (pridie iz ouranate.) Ha, kidio bi mislil si! Ta leini dedec sitairi zdoa sc atmke mi pohujSd Ln pokvari! Čestiti sebe zna in pa otroke sii, da bi česiili ga, a mater sovražili! Otroci, vam veHtai: vsa pnoč se obrnite, nogovora pa z njim nič več imi ne zaomite! Za šolo ki za dom vsak rabi naj srlavaco-, dnu&aioe vsula bom proisa vaim mied pšemico! In zbirali 'to zimes spelt narazeii tmi boste. da potleii teden ves ne bo vam ure ptroste! Vatm, stajrec, pa zsdad jaz kositii prtaieseim v skledi, ' • da si z srtodajnjem čas preKanjaste prii jedii! Poiem z ¦iezitoim več ne drezaiite v Cftrdke; zabava mag bo peč za jeizik vaiš in nofce! 78 Ded. O, Meta, ti &i čudina ženska! Koit kača (pika me peklemsika tvoj hudi jeziiik dan na dan, da davno nad že pokiopan 5doibotk»Q v zemilji bi popival Iji zažeHeni' imiir užival! A kdag, poiviej mi, draa:a, kdaj krivice sem1 ti storil kaj? M © t a. Saj pri naijboljši vioilji jaz še moža nMciali ne bažam, nie častiim, č©tU'di n'e žellliim si balj marljivega in hoJj štedHjivega! Ded. če star sem1 in nič več za rabo in jem zasitonj zdaj hrano slabb, stotfsačkirait seim1 plaičal to! Saj mianda iti je še v spomtau, da inoje neikdao je blo posestvov Iki seinr dal ga siimu, ko] tebe je za ženo vzel. Če bffl prtoldal, kar seim imel, na fcupoeik fa bfi laihko sedel, kar želel b-i si, wl Jiti ledel, in rad bi mi piostregeil vsak; zdai pa živim kot fcak pinosjak! M et sl. Kaj boste se bahali1 in meine v nič devaii, sa:i nisielm1 v-eč oitrdk in prišla ipiraanli ndk od doma rafeeimi k Wiši! V denaniu in v bališi Sesttisoč ije z inteniaj ddl možu oče moj! Zata ne fconii trpeila, da v hiši teij imela pokveka vsaka že pravtoo Ibi o©z rnie! 79 D e d. Vem, biila si bo&ata, .zaio si zidiaj košaita. Ker pa tu vse spuhti, kaj lahko se zffodi, d;a tudii sitarost tvojo s kostmii gostiii bojo, če z doima prej te že otoci ne spode! Meta. Zdaii pa unli je zadosti te pridgairske nnodriositi! P e t e r. O, maitii, naii bo> tkotnec te pravidiairige naše! V roike md dajte lonec, če v njeira še kaii je kase! M i n k a. Jaz tudi inalda bi sedaij za laiani svoa žeJiodiec kaj! Tonček. Kaj pa 'ositailo bio zame, če vsiak ipfieid miano vzel bio že? Met a. A kjei naš Jamkio; se mudi, da g-a še zdaa med viam id ? P e t e r. Šel &e je satnkait v breg: naid Klanoeim s Francetam, s T