'S' *** Štev.18. , Leto II-VERj^lO TjLPTNjI L4_ Nedelja, 2. novembra 19^7< »jemoecm Slovenski fant je prišel z uežele v tabo¬ rišče na obisk. Vesel je bil, da je po dolgih. me = secih spet med domačimi ljudmi, ki imajo iste na= M?kT//?\ H I L&AsS/' fl v enako negotovem poioža= VrM l\W /t%Vr,il$ Za srečo smo ustvarjeni. Nikjer tu stalnega veselja ni. Ni ga na zabavah, ne na plesiščih, ne v domovini, ne v tujini. Pov= sod, kamor begaš za popolno srečo, se ti odmika in nikjer je ne moreš dobiti. Iščemo kraja, kjer ne bo begunstva, kjer ne bo hi'epe = n en j a po domovini, kjer ne bo hrepenenja po družini. Hrepenimo s solzami v očeh, da bi enkrat mogli govoriti z materjo, ki doma joka za nami. Željno čakamo trenutka l da bi objel otroke, ki vsak večer molijo za očeta, ki je tam daleč za gorami. Nestrpno čakaš trenutka, da boš mogel materi in očetu seči v roke in z nepopisnim veseljem ■ povedati, de si se vrnil iz tujine tak, kakršen si odšel in.še bolj* ši. ~ Koliko želja! Koliko hrepenenja! Ne vemo, kdaj bo mr zemlji to uresničeno. Vemo pa, da je lahko uresničeno v večnosti, na kraju neskaljenega veselja. Tam ne ho solza, ne ločitve, ne hrepenenja, • ne strahu, ne žeje, ne lakote, ne izgnanstva, ne begunstva! Tam bomo doma, vekomaj doma! Ali je vredno živeti za tak cilj? Vredno je živeti in vredno je tudi trpeti! Že tretjič obhajamo praznik vseh svetnikov v tujini. Morda prav zato, da bi lažje in'gotovej e hrepeneli po večni domovini! Ali nas bedo letošnji vsi sveti utrdili v veseli zavesti, da smo vsak dan bližje večnim nebesom? Ali smo podobni onemu, ki._ govori* "Saj ni vredno misliti in živeti za posmrtno življenje?" Ali smo podobni onemu fantu, ki je kljub razočaranjem in slabi okolici rekel? "Ne' c - sa so in vanje moram priti"? U k tl y \\ L r> Če druge dni ne, vsa .lice iz vic! Nepregledna mno” _ -)• • • m_"" -K-r* 'Z „ _• __ sica teh dneh poskušajte poslušati jih je , ki dvigajo roke iz plsme= .ov, ki jih žgo. Nič si ne morejo pomagati, Niti za sekundo si trp= jenja ne morejo prikrajšati, niti za mrvico^si ga olajšati. Med .jimi so morda duše, katerim si dolžan največjo hvaležnost in lju= ezen. Duše ljudi, katerim si obetal., da jih nikdar ne boš pozabil, pa je danes? Se še spomniš, da sc siveli nekoč, da so bili tyo= prijatelji in dobrotniki. Morda se ti še srce stisne od žalosti n orosi oko. Da bi se pa ajšati trpljenje, pa ne, esedah, v resnici pa ne« n se izkazala v strašni e mor e ni c pomaga b1, nam spomnil, da jim je treba on¬ kraj sati in 0= aka ljubezen in zvestoba je bila sam'' v Če bi bila resnična, bi segala preko groba nesreči, v trpljenju, kjer si duša sama pa je to mogoče in še celo ne pretežko. 18. s Leto II. - 3 - 2. novembra 1947. a tev. Morda je prav to vzrok* da take radi pozabljamo na pomoč dušam v vicah, ker je to tako enostavno in lahko, Ze vsako delo, ki gp. vršiš udanoz ljubeznijo in natan*= cnostjo Bogu v čast, je lahko pomoč dušam v vicah, če ga zanje da« ruješ. Prav tako vsaka molitev, sr-»maša, zakramenti,- trpljenje in žrtve, _ ki nam jih pr masa vsak dan* Cele gore prilik dela za du= še v vicah imamo. 11.. ne bomo tudi od tega enkrat dajali odgovor, ''Lačen sera bil, žejen sem bil atcU , ti si imel polne roke sredstev in prilike, pa se me nisi usmilil* Kaj bo, če se nas v podobni pri= liki nihče ne bo spomnil. :, Saj dam za maše” bo kdo rekel * Res..je, neskončno vrednost ima sv«maša* Kaj pa, če Bog za to ali drugo du= šo terja kakšno osebno žrtev. La se- sam potrudiš za kakšno molitev, sarr čemu odrečeš, kaj potrpiš z-, duše v vicah., pa tega nočeš. Pri Bogu iščemo usmr- lj- ja v svojem trpljenju in nesreči. Prav je. ta. Samo pkazati mer smo, da božje usmiljenje zaslužimo, da smo ga vredni. Jezus je rekel $ Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli, S kakršno mero boste merili, s tako se vam bo odmerilo, Dušepv vicah trpe neprimerno večje in hujše trpljenje, pa smo tako brezčutni do njih. Bog bo pa meril svoje usmiljenje do nas z mero našega usmiljenja do duš v vicah* Tudi tukaj je ena in sicer prav gotova in sigurna pot do nase rešitve iz trpljenja - pomoč dušam v vicah. Saj znajo te duše biti hvaležne. Bog sam bo vračal naše usmiljenje do njih z bogatimi obrestmi, pa še duše, ki bodo na našo prošnjo rešene, bodo močno trkale za usmiljenje na božje Srce. Zato molimo, trpimo, žrtvujmo in premagujmo se, darujmo svete zakramente, svete maše in odpustke dušam v vicah v pomoč! ob mm { te \ V duhu stojimo na va¬ ših grobovih in mislimo na vaše duše... Želimo vam večni mir. Upamo, da^ste ga dosegli vi vas je mučilo življenje pričanje, Vi naši starši, ki imeli udelane' roke, od skrbi zgubano čelo, oči polne skrbi, in večkrat tudi "solza za ras _otroke - da smo mogli mi brez-^ ur skrbno živeti. r "" Vi naši voditelji, . duhovni in učitelji, gospodarji in politiki, ki ste morali pre= s odej omahniti v grob, predno to izrekli zadnjo besedo in .-ckazali varno smer. Zadnja seda, poslednji kažipot nam aša smrt in grob - morda o oskrunjen sredi božje nji= v! s-. kjer naj bi vsaj pepel na= _ svoj mir- *. * V( In kaj naj rečemo ob r.-‘ -n "vas, naš cvet in up, ni je moral biti ta ko neusmiljen no poteptan. Seme ste na novo rast, ki nam v vz>1’ . ob času, ki ga je dc^cč^r Gospod! i Štev.- 18«, Leto li t , - 4 - 2« novembra 1947* kor ca na vaših grobovih ne bo ne luči ne rož. Nič zato t časi so tako veliki, da si ob tem ne bomo mučili srca« Nekaj pa vam vendar moramo pokloniti te dni, ko jo prišel vaš spomin na okoli - dan vseh svetih in trpečih, Ubogi smo in bogati« Naše misli bodo danes pri vas in pri Bogu* v Njem smo združeni. Svoje molitve vam darujemo, svoje žrtve -- zunanjo in notranje - vam poklanjamo, če so morda potrebne, da dobite mir. Neštetokrat' bodo ob vašem spominu duhovniki povzdignili nedolžno Jagnje - žrtev za spravo med Bogom in svetom, Naj bi vam ta žrtev bila zveličavna. Naj bi spomin na vas prinesel razsvetljenje in tolažbo tudi nam. Včasih bi se človek vprašal«' kaj je težje - ali počivati v grobu ali po tem .'svetu romati? Premnoge izmed vas si je Bog izbral za mučence, mi naj bi bili Njegovi zvesti spoznavalci. Upamo in vemo, da uživate Boga? posredujte za nas, da se skrajša naša begunska pot - naj se vrnemo na domove in - vaše grobovej dokler pa v tujini živimo, naj ravnamo in hodimo tako, da ne zabrišemo vašega svetlega spomina; naj bi bili vseskozi vredni otroci, bratje in septre svet¬ nikov. Naj bomo ena lepa božja uružina vsi, ki živimo v občestvu svetnikov J E €*W i prvemu petku v novembru), V !# in lili ji m Vili 13 Q m V latu 1941«, ko se je-nad našo domovino začelo zgrinjati najhujše gor je,je naš nadpastir pozval naš narod, naj začne v mesecu septembru z za dostilno pobožnostjo devetih prvih petkov. Hotel je, da cel na = rod božjemu Srcu zadošča za grehe, ki jih je narod storil v preteklosti in jih še 'ja, hotel, da bi narod prav po te j osti prenovljen vstal in zaslužil usmiljenje«, Od. tedaj do danes je po= osemkrat devet prvih petkov. S prvim v letošnjem novembru začenjamo deve= to« Dolgo nas preskuša Bog, dolgo Srce preizkuša ali bomo ostali stano« v zadoščevanju in'ljubezni do Njega. še bolj zadoščajmo, še voljno in z ljubeznijo Zavedajmo s bomo vztrajali. Vse bo plačevati samo vitni Pa ne bolj molimo, nase« ne velike resnice? nič nekoč bogato poplačano, vnemo odnehajmo, začnimo se 'z če več žrtev vzemimo prosto- ve c 2 o neskončna dobrota božja. Ce pa ne do zastonj j če tako bogato, kot zna opešamo in malodusno odnehamo v mislih, da nas Bog ne mara uslišati., da se ne _ spla-ca., bomo storili podoben greh, kot ga je očitala pobožna Judita Judom? Kdo ste vi, koliko za do mi, In komu mo Njega in tisti ki skušate poda? Bog sam je čevanja in molitve je potrebno, da v škodo bomo odnehali? Srce božje brez Njega in Njegovega usmiljenja _ _ .. ne opešajmo„ Kako žalostno bi bilo, ko bi v zadnjem trenutku podle gli malodušnosti in obupali. Le še z večjim zaupanjem in z večjo vero se oklenimo te rešilne' pobožnosti« Danes jasno lahko vidimo ki sme določat*., se nas usmili in ne nas ne rabi; mi rabi=- bomo propadli« Zato resnico kat prijatelja, bo reši j, , sr a", is , le ,nmo Bomo pl e g. smo se do : Bog je naš On nas bo, pa takoj v ■oda j otepali* na svetu nimamo n-joenega edini in zvesti prijatelj. Niš-e .nas ne če bomo storili svojo dolžnost« začetku te devete vrste p^vili petkov per preizkušnjo. Pivi petek bo pr ^kih s Ali bomo Štev. 18., Leto II, - 5 - 2, novembra 1947. vztrajali v dobrem, aa boj 20 kljub temu še n« prvi petek prejeli zadostilno sveto obhajilo? Ali pa bomo rekli, da se ne izplača t. li* ko časa se potruditi. Vztrajajmo, z novo .silo pojdimo na delo. Pri = govarjajmo, navdušujmo tudi druge, da bomo vsi kot eden s sklenje= nimi rokami še vse bolj goreče,-^prosilij Srce Jezusovo, usmili se nas, usmili se zaslepljenih naših bratov in sestra in nase uboge domovineI Prav praznik vseh svetnikov naj nam bo v tem pobuda, nihče od teh, ki se danes veselo v nebesih svoje neizrekljive sre= ce^in^zmage, ne bi bil tega deležen, če ne bi bil vztrajal, kljub težkočeunj kljub temu, da se je zdelo, da ga Bog ne sliši. Trkali so na božje Srce, dokler se ni odprlo v vsem bogastvu. Vztrajajmo, trkajmo tudi mi, dokler ne bo v vsej dobroti tudi za nas na s težaj odprto. E MOLIT EA STARE IN NOVE ZEVEZE - KNJIGA PSALMOV. Psalm 15«. (Bog kot najvišje dobro - vir vstajenja in večnega življenja) ■Očuvaj me, o Bog, zakaj k Tlbi se zatekam, govorim Gospodu: ”Moj Gospod si Ti| brez Tebe mi ni dobro.” Do svetih, ki so na njegovi zemlji, mi jo dal tako čudovito ljubezen v srce ! Sami si množijo bolečino vsi, ki časte tuje bogove. Njim na čast ne bom prelival krvi, njihova imena ne bodo prišla na moje ustnice. Gospod je meja dediščina in sreča« Ti imaš v rokah mojo usodo. Pr el po mi je izpadlo žrebanje; ne'ja dediščina mi je nad vse všeč. - Hvalim Gospoda, ker mi daje spoznanje, da me celo ponoči opominja srce.^ Gospoda si vedno stavi jam pred oči; na desnici moji je, ne bom omahnila Zato se veseli moje srce in raduje duša, tudi moje telo 'bo varno počivalo. Zakaj moje duše ne boš pustil pod zemljo, ne boš dovolil, da bi tvoj sveti razpadel. Pokazal mi boš stezo v življenje, v neizmerno veselje, ki - je pri Tebi, v radosti, ni na tvoji desnici cvete na veke. ŽiVUkNL B A 1 ^ Oi (.1 ki - Ime imaš, ca zj.vis >OŽ|U OTppA pa si irrtev ii __(Raz_3j L ._li njej žiti, greh. Milost božjo smo p rastemo c Ako hočemo aa Kar J« je Da A) B) :oj,li A £a ne zgu:imo. Največja n j zato, da jo množimo in da. v ti, je treba v prvi vrsti pa= ovira rasti božje v nas je smrtni smrt za telo, to je smrtni greh za dušo. je greh smrten, morajo biti izpolnjeni.tri je pogoji: prekršitev božje postave v važni stvari, To stvar moramo spoznati za važno v trenutku, ko gre- Štev..18., leto II. simo. - 6 ~ ; 2. novembra 194-7. C) Popolna privolit: v vol .1 e. Ako 1 niso izpolnjeni vsi in x-jV pogoji, greh. ni smrten. V zadnji knjigi s v. pr srna, v. skrivnem Razodetju, beremo : M Ime^imaš, da živiš, pa si- mitov" (laz 3,1») Strašne besede! Živ mrlič J^ Kolino živih mrličev hodi danes po svetu! Koliko kristjanov, ki so bili prerojeni v božje otroke, uničuje v sebi božje življenjel živijo,- pa so mrtvi. Mrliča se vse boji, Kadar kdo umrje, se ga vse izogiblje. Se tisti, ki jim je bil pokojni drag, se ga navadno ne upajo do« tikati. Narava začne svoje uničevalno delo, V mrtvem telesu se raz« vijejo bacili, ki s-o smrtno nevarni za okolico. Zato mrliča kmalu zagrebejo v zemljo. Kdor je v smrtnem grehu, je mrtev, v njem ni božjega, življenja. Ta človek je nevaren za okolico*. Ne razkraja le sebe, temveč ogroža tudi okolico. Kdor je padel v smrtni greh, se je^v njem nekaj bistvenega spremenilo/. Cim dalje ostane mrtev, tem več ^strupa je v njem.' In ta strup se razširja tudi na okolico, jo ogroža ih največkrat tudi uničuje. Greh je torej socialni zločin« "Kdor nima božjega Sina, nima življenja" (I Jan 5, 12). •Kdor nima v sebi po posvečujoči milosti božji v sebi Kristusa, nima božjpga življenja, je mrtev. Smrtni greh je bistvena ovira združitve z Bogom, ker nasprotuje božji ljubezni. Ko človek naredi smrtni greh, se sam premišljeno obrne od Boga, svojega cilja: Boga zavrže in uniči zvezo z Njim. Smrtni greh je z ozirom na Boga Očeta velik zločin, ker razo« deva veliko nehvaležnost . Smrtni greh pretrga vezi med otrokom in nebeškim■Očetom. Po^posvečujoči milosti smo božji otroci. Bog nas je odločil za večno življenje. Da bi ga dosegli, nas je pri krstu oprostil izvir« nega greha. In za kratek trenutek zemeljskega uživanja, praznega in nepopolnega veselja, zavržemo večno življenje. Se več! Ko smo se prostovoljno odločili za smrtni greh, smo se osločiii za zaničevanje božjih popolnosti in božjih pravic« Uprli smo se božji modrosti in se povzdignili nad njo. Zavrgli smo božjo svetost, namesto, da bi ji o.ali dolžno Čast, Uprli smo^se božji vsemogočnosti, kateri smo dolžni spoštovanje in pokorščino. Vse to je združeno s smrtnim grehom. Za v&e^to smo se svobodno odločili, čeprav tega nismo hoteli. Mi namreč od smrtnega, greha ne moremo ločit posledic. Zapustili smo Boga, pretrgali zve« zo z Očetom, zavrgli božje otroštvo« Nehvaležni otroci smo, iz svo« jih duš smo izgnali Očeta, ki nas ljubi« ER/MOM "Besede mičejo, .zgledi vlečejo!" Begunci, ki smo raz« trošeni po deželi, imamo deloma boljše pogoje za zunanje, telesno življenje, za v duhovno• življenje pa je tu in tam več nevarnosti kot v taborišču. Človek je tukaj bolj sam sebi prepuščen in vplivom okolice, ki so večkrat prav slabi. K površnosti in iN 1 *č^osti. smo _ ljudje nagnjeni sami po sebi in zgled drugih je prav .nalezljiv. Ko pa se začne v človek zanemarjati, gre z njim-vedno bolj navzdol, "Cesar ne poznamo, tega si ne želimo." Slabo versko živ« ljenje izhaja tudi in ne najmanj ol tod, ker ljudje svoje vere ne Štev, 18,, Leto II - 7 - 2. novembra 19^7* poznajo, vsaj dovolj in pravilno ne. Povsod so bila zadnja leta težka za verski pouk, tukaj pa še posebno j mladina - v šoli in do= raščajoča - pa tudi odrasli v vojski so v.srkavali vase nauke, ki so naukom Kristusove Cerkve naravnost nasprotni. Zato se ne smemo preveč čuditi verski mlačnosti in brezbrižnosti, ki jc morda-opazu= jemo: tu ir tam je treba reči: še čudno, da ni slabše. Skrbimo za svoje versko znanje. -Vera je iz poslušanja - in^dandanes je treba dostaviti - tudi iz branja. Vestno poslušajmo božjo besedo v cerkvi, berimo "Leo el jo", "Bogoljuba v tujini.", Pri tem bi zelo poudarjal tole: ni dovolj samo poslušati in brati, treba je razmisliti, treba si je vzeti k srcu, ker smo slišali in brali: tako poslušanje in “tako branje naj bo obenem ■ molitev in spraševanje vesti: hvalimo Boga za spoznonje in ga prosimo, da bi mogel dopolni ti, kar smo za prav spoznali. Na to pač misli Kristus, ko pravi v priliki: "Katero (seme) pade v dobro zemljo, to so tisti, ki beSedo poslušajo in qo ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju* eni tridesete me ga, drugi šestdeseternega, spet drugi stoternega." San pa je najprej naš krščansko življenje, potem pa tudi spreobrnenje drugih: prav je in potrebno, da svoje pravo in boljše spoznanje širimo v svoji okolici, To bomo storili najprej že z lepim zgledom, potem pa tudi z dobro besedo: ta o pravem času veliko zaleže in sami vemo, kdaj in kje bo naša beseda svoj^sad obrodila. - Danes velja za nas begunce še prav posebno: "Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo - kruh in obleka in svoboda in dom - se vam bo navrglo." (Nadaljevanje.) Nekaj Švedov pa med tem časom že teče s sekirami^in žagami da bi naredili splav. Pa glej, takoj za tem se vrnejo. Po' švedsko vpijejo skozi večerno tišino in vznemirjeno kažejo na grad.^Kaj se je zgodilo? Pravkar je dospel sel in sporočil, da je Gallas že na pohodu z veliko premočjo. Vsi se morajo takoj zbrati in se umakniti. Na sredi vode pa stojita begunca, gledata in poslušata vznemirjene glasove, ki prihajajo od obrežja sem, Krištof razume vse in pove svoji mali nevesuici, "Čakaj t boš videla, kake hitro jo bodo odpetali!" Že mi» šiita, da sta rešena, da bodo severnjaki vsak čas zbežali.... Pa glej obotavljajo se. Glasno govore, drug čsz drugega. Tečejo proti gr= movju, ki je še pr.ed kratkim obdajalo kočico. - " Krištof, kaj počenjajo tam, poglej, saj ne mislijo od= iti." . . Napeto jih opazuje Krištof. Ognjeni svit mu slepi oci, vendar vseeno opazi, kaj se dogaja tam, Od strahu ga oblije mrzel pot. Ne more ji povedati, ampak jo objame z močnimi rokami okrog vratu in stisne njeno glavo na svoje prsi. Ne sme videti, da so Švedi drogove in bombarde zmetali proč in da v cevi svojih mušket bašejo krogle,■- Sedaj ni nobene rešitve več..v Proti švedskim kroglam sta brez obrambe. Za svojo drago nima drugega kritja kot samo svoje srce, „ "Bog te obvaruj, moja ljuba, moja dregal" ji šepeče na ušesa "priporočiva se Bogu za srečno zadnjo uro!" ^ _• Lavretka sluti, kaj se dogaja tam in skuša pogledati, "bo glej tja, otrok", prosi Krištpf "saj sva v božjih rokah", pnklekm.1 je na tla in za sabo potegnil tudi Lavretko. Tako klečita tam osamljena nadjglobino gozdne ga jo z. , oblitega z žarom goreče koče in umirajoče zarje. Na obrežju pa se že pripravlja smrt, da s koščeno roko pokosi oba mlada cvetova.,,,. (Dal j e prihodnjic.; Štev. 18., Leto II. 8 2. .novembra .194-7» Skri vnos tni Kris tus, Vse telo-Cerkve, povsod in vedno,"s^mper et ubique" mora postati, mora hiti: apostolsko. Vsi udje, združeni z"(llavo, z vidno in nevidno Glavo " po njem, z n,jim in v njem" morajo biti soudele = ženi na Njegovem apostolatu. Biti moramo skrivnostni Kristus, ki vedno raste, ki se vedno Razvija, ki je danes vedno bolj misijonski, in ki je kos te¬ mu svetovnemu misijonskemu poslanstvu, ki se nalaga perkvi-, vsej Cerkvi, duhovnikom in laikom z nujnostjo, ki je še ni bilo v zgodo= vini. In beseda je meso postala.. To je od Previdnosti določena ura, v kateri skrivnost Učlovečenja in Odrešenja zavzema nezaslišano širino in globino. To skrivnost morajo danes duhovniki in laiki živeti z intenzivnostjo, dinamizmom, z doskrajnostjo resnično brez meja, "In prenovil boš obličje zemlje!" "Luč v razsvetljenje narodov!" 0, kako morajo danes te perspektive poživljati in dvigati vse duhovnike in po njih vse vernike. "Kakor v nebesih tako na zemlji". Bolj kot kdaj mora vsa duhovščina in vse laištvo razmišlja= ti in si osvojiti to Kristusovo prošnjo, ki jo tolikokrat ponavljamo v očanašu. "Posvečeno bodi božje ime, pridi Njegovo ^kraljestvo, z 0 odi se Njegova volja na zemlji kot v nebesih!" Kakšen odgovor je to marksizmu, končen odgovor komunizmu, ki dolžita vero in Cerkev, da dajeta opij delavskemu razredu, češ, da Cerkev in vera govorita le o nebesih, le o tem, kar je-po smrti. A Kristus, vera in Cerkev hočejo vse življenje, vso pravico, vso srečo, na zemlji kot v neben* sih, v zemeljskem kot v blaženem življenju. Vera, Cerkev, duhovšči= na, laištvo so bistveno borbeni, osvajalni, misijonski, in v naj= globljem in najbolj človeškem smislu besede bistveno revolucijonar= ni in razproletarje.vaipi, " Mi s mo revolucija". , Kolikokrat sem to poudaril na tem potovanju.okoli sveta. Da se izognemo revoluciji nasilja, materialne sile, diktature, je . treba notranje, duhovne, moralne, resnično človeške revolucije, ki preoblikuje-posameznike, družine, podjetja, proizvodnjo.in vso družbo od zno tr aj in ki edina dopušča, uporablja in rodi v dobro_ ljudi in vse "človeške skupnosti nujne zunanje, gospodarske, social= ne in politične reforme. Naj bo vojskujoča se Cerkev, duhovščina in laištvo danes ta dobrodelna- in uspešna revolucija, in naj jo-pripelje do njenega polnega razmaha in njene celotne razsežnosti, da bo postalo angelsko petje kmalu resničnost, ne v eni deželi, ne v enem razredu, ampak v vseh razredih in za vse človeštvo? "Slava Bogu na vi šave h in na^ zemlji mir ljudem, ki so blage volje 1" - (Notes de pa^oofaie jdoiste XII. -2» febr.mar.1947 .) Izdaje pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.