NOVI TEDNIK CELJE. 28. DECEMBRA 1972 — ŠTEVILKA 52 — LETO XXVI — CEHA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Vsem bralcem, sodelavcem in poslovnim prijateljem želimo srečno 1973. Obenem sporočamo, da letos ne bomo pošiljali nobenih novoletnih čestitk, ker smo namenili 500 dinarjev Društvu SRS za boj proti raku. Redakcija NT in RC In zopet se je izteklo! Komaj smo dodobra stopili vanj, že je za nami. Hiter tempo življenja, napredek in buren razvoj nas slepo silijo v naglico, v kateri živimo. In tako nam iztekajo leta, bežijo kot tedni in nam prinašajo radosti ter včasih tudi grenka spoznanja. Je bilo iztekajoče se leto kaj drugačno od prejšnjih? Bilo je, prav gotovo! Marsikatere želje so postale uresničene, mnoge neizpolnjene ... Pa vendar kljub temu vstopamo v novo leto z novimi željami, s številnimi hotenji in vse naj bi se prihodnje tudi uresničilo. Tudi vam, zato vam kličemo iz vsega srca: SREČNO NOVO LETO 1973. Da bi bilo srečno vsem, ki so sreče najbolj potrebni ... (Foto: BERNI STRMČNIK) Z urednikove mize Da hi bilo tole zadnje kramljanje? V tem letu, seveda, in kaj naj zapišem? Predvsem to^ da smo, dragi bralci, zelo zadovoljni z vašim sodelovanjem. Veliko pisem in vaših prispevkov smo prejeli in vse bomo objavili. Ce bo kaj možnosti, da borno prihodnje leto tiskati zajetnejši NT, tedaj bo seveda, še več prostora za rubriko Bralci pišejo. In za odmeve na naše pisanje. Prihodnji NT izide 11. januarja 1973. Torej, na svidenje že v novem letu. Danes pa smo vam pripravili, upajmo, toliko zanimivosti, da tednika dolgo ne boste dah ia rok. Pa srečno W7.U Vai urednik 2. stran NOVI TEDNIK St.52 — 28. december 1972 O delu pravosodnih ustanov v ^^^^^^^^ ^ Naše pravoscKine ustanove so bile v zadnjih mesecih več- krat dane na rešeto družbene kritike. V ostrejši borbi proti neupravičenemu bogatenju, ali bolje, proti preprečevanju družbeno škodljivih pojavov so poleg službe družbenega knjigovodstva, davčnih uprav, carinarnic, uprave javne var- nosti in drugih državnih orga- nov sedle za isto mizo tudi pravosodne ustanove. Delo pravosodnih organov je pose- bej občutljivo. In zato toliko pomembnejše. Kajti delitev pravde in resnice ter s tem kazni, ni majhna stvar. Tudi zato ne, ker vlop;a sodišč m tožilstva v naši družbi ne mo- re biti omejena zgolj na zado- stitev pravici ali zahtevi po kazni. Njihovo delo naj bi z izrečenimi kaznimi vred vpli- valo na razvijanje učinkovi- tejšega sistema družbene za- ščite. Po domače — da bi si v vsaki delcvTii sredini zago- tovili tako samokontrolo (pri posameznikih in v kolektivu), ki bi onemogočila izigravanje družbenih predpisov, zakoni- tosti in pojave neupravičene- ga bogatenja. Bogatenje posa- meznika na račun delovnega kolektiva aH pa neupravičene- ga bogatenja deloTOega kolek- tiva na račun družbe. Neposreden pnavod za raz- govor z Ivanom Beletom, ma- gistrom prava in občinskim javnim tožilcem v Celju, pa je bilo še v nečem drugem. V skrbnem in zanimivem poro- čilu o kaznivih dejanjih v go- spodarstvu na celjskem ob- močju, o katerem so med dru- gim govprili na eni izmed sej komiteja občinske konference ZICS Celje. Povedati moramo še nekaj. Delo pravosodnih organov po- znamo predvsem po rubrikah »kriminal...« ali po sestavkih s to vsebino. A to ni tista pra- va javnost dela naših sodišč. Zakaj ne bi kdaj pa kdaj malo bolj, kot se reče, celo- vito pogledali v notranjost hi- še pravice? Pač zato, da ugo- tovimo, kaj o svojem delu mi- slijo, s čim se spoprijemajo in kaj pričakujejo ljudje — ki delajo v teh hišah. NOVI TEDNIK: Pedla-^amo. da najprej ragmete nekaj bi- stvenih podatkov o številu Ira- znivih dejanj in prestopkov v Celju in na celjskem območ- ju. Zanima nas tudi vaša oce- na vzrokov za pojave krimi- nala, še posebej v gospodar- stvu. Prav tu namreč prihaja do izraza zanimiva miselnost, češ da ni nič hudega, če izi- gramo predpis in s tem dru- žbo, važno je, da bomo mi »na profitu«. IVAN BELE: Število kaznd- vih dejanj počasi, vendar vztrajno narašča. Občinskemu javnemu tožilstvu je bilo leta 1971 prijavljenih za 18 odstot- kov več osumljencev kot v le- tu 1968. Seveda pa vsa kazjni- va dejanja ne naraščajo ena- komerno. Največji porast opa- žamo pri ogrožanju javnega prometa in pri tatvinah, med- tem ko je število kaznivih de- janj v gospodarstvu, kar vas najbolj zanima, rahlo upadlo. Pričakujemo pa, da bo ob koncu tega leta tudi v gospo- darst\'U spet porast, kar ni čudno. Upoštevati moramo, da so bili letos ostrejši nastopi proti škodljivim pojavom v gospodarstvu in da je bilo od- krivanje kaznivih dejanj us- pešnejše. NOVI TEDNIK: Vzrokov za naraščanje in hitrejše odkri- vanje kaznivili dejanj ni ma- lo. Vemo, da je storilec kaz- nivega dejanja posameznik. Vendar pa objektivne okolišči- ne vplivajo na njegovo odloči- tev — da gre na krivo pot. Kaj porečete na to? IVAN BELE: Kazniva deja- janja v gospodarstvu so po- speševali tisti pojavi, za kate- re ob Titovem pismu ugotav- ljamo, da so nam nasploh škodovali. Tolerantnost done- spoštovanja sprejetih stališč, do zagovarjanja nezakonitosti na račun poslovnosti, do teh- nokratizma in do nesamoup- raiTiega odločanja v delovnih organizacijah ali do lokalistič- nih interesov v družbenopoli- tičnih skupnostih in do podo- bnih pojavov — je zavirala odkrivanje kaznivih dejanj v gospodarstvu. NOVI TEDNIK: V čem se je kazala ta huda tolerant- nost? IVAN BELE: V tem, da ni bilo pravega interesa za kre- pitev organov, ki se ukvar- jajo z odkrivanjem kaznivih dejanj. Poglejte inšpekcijske službe — v zadnjih petih le- tih so med vsemi prijavitelji kaznivih dejanj udeležene sa- mo z 2 odstotkoma. To pome- ni, da so prijavile inšpekcij- ske službe samo 2 % kazni- vih dejanj, občani 1 %, delov- ne organizacije 10 % in orga- ni za notranje zadeve 87 %. Kar predstavljajte pa si, kak- šno moralno oporo so lahko imele inšpekcije, ko so se ce- lo v višjih političnih forumih pojavljala stališča v korist večje privatniške dejavnosti. Podoihno, kot pri kaznivih dejanjih v gospodarstvu je tudi pri gospodarskih prestop- kih, ki jih storijo delovne or- ganizacije s kršitvijo predpi- sov o gospodarskem in finan- čnem poslovanju. Računamo, da bo do konca leta 1972 pred okrožnim gospodarskim sodi- ščem kar petkrat več gospo- darskih prestopkov kot v le- tu 1968. Največ zato, ker je bilo odkrivanje uspešnejše. Poudariti še moram, da je se- stav obtoženih prestopkov spremenjen. Namesto manj- ših kršitev, skorajda napak v finančnem poslovanju, je pred sodiščem vedno več premiš- ljeno skombiniranih nezako- nitih gosiK>darskih pvotez, s katerimi so si delovne organi- zacije ustvarjale izjemen do- hodek in položaj. NOVI TEDNIK: Bodite kon- kretnejši pri omembi o spre- menjenem sestavu kaznivih dejanj. Katera so najpogo- stejša in kiko jih opredelju- je sodišče? IVAN BELE: Doslej so bile najpogostejše odkrite pone- verbe. Storili so jih razni sprevodniki, poštni uslužben- ci, prodajalci v trgovinah, na- takarji, blagajniki hišnih sve- tov, skladiščniki, medtem ko se poslovodje, upravniki in drugi vodstveni delavci še redkeje pojavljajo kot storil- ci. Vsote prilaščenih zneskov so bdle razmeroma nizke — povprečno okrog 2.000 din. Iz- jemne pa so take poneverbe, recimo v Topru, ko je bilo prilaščenih 120.000 din. Zelo pogosta je še nedovoljena tr- govina, pa ponareditev urad- nih lifiptin, čemur botruje niz- ka poslovna kultura. Nato pridejo na vrsto zlo- rabe uradnega položaja iz ko- ristoljUibnosti, ki jih danes la- hko ocenimo kot posebno ne- varna kazniva dejanja. Neka- teri menijo, da organi odkri- vanja za borbo proti njim ni- majo dovolj pooblastil in ka- drov. Menim p>a, da tudi ka- drovsko okrepljeni organi od- krivanja proti tej vrsti kazni- vih dejanj ne bodo uspešni, če ne bo večje dejavnosti de- lovnih organizacij in občanov. Pri pregonu gospodarskih ukrepov na širšem celjskem območju Pa poskušamo v zad- njem času zatirati kršitve predpisov o cenah, nepokritih investicijah in neplačevanju prometnega davka. NOVI TEDNIK: Mnogo kazni- vih dejanj in prestopkov, ki ste jih našteli, že daje odgo- vor, da bi jih razviti samo- upravni odnosi v delovni or- ganizaciji na.iučinkoviteje pre- prečili. V celjski občini so bi- le izvojevane dokaj ostre bit- ke za odpravo pojavov, ko so si vodstvene skupine podredi- le samoupravne organe. Kaj bi morali potemtakem v de- lovnih organizacijah storiti za preprečevanje nezakonitosti, IVAN BELE: Statute in splošne akte delovnih organov organizacij bi morali ob vsa- kem odkritem negativnem po- javu dopolniti, tako da bi se s precejšnjimi opredelitvami pooblastil in s konkretnejšim normiranjem odgovornosti onemogočalo njihovo pojavlja- nje. Razviti moramo vse vrste odgovornosti (materialno, po- litično in delovno) v samoui> ravljanju, ne le kazenske. Pre- cej govorimo o notranji kon- troli v delovnih organizacijah. Uspešne bodo službe notranje kontrole le, če jih bomo ix>d- redUi najvišjemu organu sa- moupravljanja in če ne bodo samo nadzorne, ampak bodo opravljale tudi preventivno in vzgojno funkcijo. NOVI TEDNIK: Že uvodo- ma smo poudarili, da nas ze- lo zanima vaša opredelitev se- danje vloge pravosodnih usta- nov v zaostrenih družbenih razmerah. Skratka — hočemo več reda, zakoni+osti, discipli- ne in manj izigravanja. Kako ste se v pravosodnih organih sedaj organi:^iral) in kaj bi morali v družbi storiti za bolj- še, učinkovitejše delo sodišč? IVAN BELE: Prav pri zati- ranju kaznivih dejanj v gospo- darstvu čutimo, da so sodi- šča in drugi državni organi, ki sodelujejo v kazenskem po- stopku, sestavni del organizi- ranosti naše družbe. Brez dru- žbene podpore je težko od- krivati kazniva dejanja. Ena- ko težko je brez talte podpo- re v kazenskem postopku us- I>ešno razčiščevati dejanske stanje. Veliko pomaga že to, če v sredini, kjer je prišlo do kaznivega dejanja, politično razčistijo notranje odnose. Tako ljudje, ki naj bi poma- gali pri iskanju resnice, niso več izpostavljeni raznim pri- tiskom na delovnem mestu. Če pK>gledamo na vlogo pravo- sodja v preteklost, pa na ne- kaj pozabljamo Izrečenih ka- zni ni vselej spremljala mo- ralna obsodba javnosti. Vsak pravnik iz pravosodja ve za več ljudi, ki so bili obsojeni Za kazniva dejanja v gospo- darstvu, a po prestani kazni niso zasedli slabšega družbe- nega položaja. Danes bi mora- la sodišča in drugi državni organi v kazenskem postopku odpraviti vsako nepotrebno zavlačevanje. Posamezni de- lavci bi morali v teh zadevah pokazati več pobude in pro- nioljivosti. Pri uporabi zako- nov se mora odražati pravil na idejnopoliitična usmerite" Ne mislim toliko na razlago kazenskega zakonika, temveč na razlago drugih zakonov in normativnih aktov, ki jih upo- rabljamo v zvezi z določili ka- zenskega zakonika. Na tej os- novi sta sprejela delovne pro- grame aktiv pravnikov v pra- vosodju širšega celjskega ob- močja in nedavno ustanovlje- na osnovna organizacija ZK pravosodnih ustanov iz Celja. NOVI TEDNIK: V javnosti poslušamo kritike na račun sodišč, češ da so pri kaznova- nju premila in da so v izreku kazni odločna predvsem pri storilcih »manjših« kaznivih dejanj? Kako odgovarjate na tako kritiko? IVAN BELE: Taka kritika iz- haja iz prevelikega posploše- vanja in poenostavljanja stva- ri. Res je. Kazni, ki jih izre- kajo naša sodišča, se gibljejo v mejah zakonitega kriminala — s pogosto pogojno odložit- vijo kazni. Do tega prihaja verjetno zato, ker se velika večina storilcev pojavlja pred sodiščem samo enkrat. Sodi- šča izrekajo kazni v skladu z zakonom. S primerom bom pokazal, da lalikr k^;t.i''a ve- lja zakonu, če nekdo vdre v barako in iz nje vzame samo- kolnico ter drugo orodje v vrednosti preko 250 din, je s tem že storil veliko tatvino. Po zakonu lahko zanjo izreče- mo kazen strogega zapora od enega do desetih let. Tisti, ki stori zlorabo položaja iz kori- stoljubnnsti, pa se z enako kaznijo kaznuje šele tedas če vsota pridobljene koristi pre- sega 10.000 din. Pri manjših zneskih koristi se storilca v takem primeru kaznuje z za- porom treh mesecev in naj- več s strogim zaporom do pe- tih let. NOVI TEDNIK: A vendarle —ali .ie upravičena zahteva po hujših kaznih? IVAN BELE: Če bi zahteva- li, da naj sodišča na splošno izrekajo hujše kazni za kaz- niva dejanja v gospodarstvu, to ne bi bila prava kaznoval- na politika. Kaznovalna poli- tika mora upoštevati, da se kazni, upoštevaje predvidene razpone v zakonu, diferenci- rano izrekajo glede na aktual- na družbenopolitična stališča. Morali bi, na primer, kazni za zlorabe položaja iz koristo- Ijubnosti, ki vedno povzroča- jo poleg premoženjske škode še moralnopoliMčno, odvojiti od zakonitega minimuma. Ta- ke potrebe pa zaenkrat ni pri poneverbah, pri katerih je bi- stvena le premoženjska ško- da. Povedal sem pa kdo so storilci takih poneverb Kot protiutež takim kritikam mo- ram še povedati, da se sodi- ščem v primerih kaznivih de- janj v gospodarstvu stalno prilagajo »priporočila« delov- nih organizacij in raznih foru- mov, v katerih obširno opisu- jejo zasluge obdolžencev, za- to, da bi jim izrekli blažjo kazen. J02E VOLFAN0 St. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 3 HOČEMO DO KORENIN Kot bi z nekoliko počasnej- šo kretnjo zaprl komaj pre- brano knjigo — tako je bilo s tem našim letom, ki ga bo- mo v teh dneh vsak po svoje kritično merili, čas nikoli ne opozarja. Zato najbrž ne, ker mu dajemo mi, ljudje sami, bujen utrip. Ritem, ki nas kar valovi, ki nas krčevito sili, da ne postanemo preokorni, prepočasni, neživljenjski in neustvarjalni. Mozaik naših delovnih pri- zadevanj in želja sestavlja spretnost rok in uma vsako- gar med nami. Delo je drago- ceno — tvoje, moje, naše. Vsa- ko. Res je, da vsako delo ni enako plačano in vsi vemo, da tudi drugače biti ne more. Toda nadvse res je, da niko- li doslej v zgodovini delo ni bilo med seboj tako poveza- no in prepleteno, kot je da- nes. Zato vse več govorimo o njegovem združevanju, o združevanju dela, sredstev, ka- drov ... zato, da se bo čas še hitreje vrtel, naše življe- nje pa, da bo pravzaprav mirneje dihalo. Zaka] pišem o vrednosti de- la—o pomembnosti sleher- nega dela? Zato, ker nam je to leto podarilo nekaj bistve- nih spoznanj. Hočemo h ko- reninam ustvarjalnosti in de- la — hočemo do delavca, ho- čemo, da on odloča. Da bolj odloča, kot je doslej. Nič se ne bo zgodilo v trenutku. In tudi delavčev glas v samo- upravljanju ne bo postal ne- nadoma veljavnejši. čaka nas težka borba. Rekel bi, borba za več zavesti, za več pri- pravljenosti delati in za več razumevanja, če bomo hote- li zares do korenin. No, to le moram povedati, da smo v redakciji NT in RC vseh dvanajst mesecev ta- ko razmišljali i?i delali. Nismo vedno uspeli. Trudili pa smo se in to je že poi uspeha. V radiu in v tedniku smo se obrnili k človeku. K nje- govemu delu, mislim in že- ljam. Hoteli smo okrepiti od- govornost do dela in javnosti — z javnimi vprašanji. Radi bi, da postane NT bralčevo sredstvo javnega nastopa in delovanja — zato smo name- nili pismom bralcev mnogo prostora. In vaši odmevi, 4rqRi bra^ci^ so presenetljivi Lahko smo ponosni. Delamo preprost časopis — a ga ho- čemo plemenititi. Da bo za vsakogar sočen. Dober! Ena- ko velja za radijski program, ki smo ga letos razširili za eno dopoldansko uro. In ta- ko naprej. Tisti, ki ste bili naši zvesti sopotniki v tem letu, dobro veste, kje smo izpit opravili in kje ga nismo. Nekaj pa še moram pove- dati — z okroglimi mizami, javnimi radijskimi oddajami, s tednom srečanj s sloven- skimi književniki vi še z dru- gimi izrazi naše razširjene de- javnosti smo želeli tudi mi do korenin. Do človeka. Da bodo sredstva obveščanja nje- gova sredstva — da mu ne bodo le odtujena misel, ki jo neprizadet sprejema in ji verjame. Da mu bodo misel, ki jo soustvarja. Le kaj hi bilo, če bi bili 3 vsem zadovoljni — če bi naenkrat vse dosegli? Hudo dolgočasje, nazadovanje. Za- to—v letu 1973 želim vsem nam — še več dela. In seve- da uspehov. ......../ožg. Volfand ZA NOVO LETO 1945 Po decembrski ofenzivi na osvobo- jeno ozemlje Zgornje Savinjske doline smo se proti koncu leta 1944 umikali mimo Vranskega, šmartnega v Rožni dolini, proti Mali m Konjiški gori. V naši koloni je bilo nekaj aktivistov iz mariborskega okrožnega odbora OF in 7}ekaj mladink iz dopisniškega tečaja v Ljubljani Vsi prehodi so bili zastra- ženi, povsod policija, vermani in nem- ška vojska. V zasedah gestapovci, ki so poskušali loviti posamezne umira- joče partizane z osvobojenega ozemlja ali kurirje, ki so vzdrževali zvezo med Savinjsko dolino, Pohorjem in Kozjan- skim. Ves dan je rahlo rosilo iz goste me- gle, ki nas je zakrivala, tako da smo se ponekod lahko premikali tudi po- dnevi. Zvečer pa je pritisnil mraz, ta- ko da so obronki vzpetin bili zalede- neli. Pozno zvečer se je kolona pri- bližala Vranskemu, vodila sta nas To- ne in Feliks iz obveščevalnega centra. Prvi je dejal: »Poglejte, na desni je postojajika v Vranskem. Mi bomo šli preko ceste in nato preko lesenega mostiča v hrib. Pazite, da ne bo ropo- tanja, postojanki nismo kos!« Komaj pridemo preko mostiča, že zasveti ža- romet iz postojanke ter nas išče. Ta- koj nato se oglasijo minometi. Mi se- veda v hrib, ki je bii zaledenel in nam je grozotno drselo. Oglasile so se pu- ške in brzostrelke od vseh strani. Ti- sti, ki sO prvi prispeli na vrh, so z ostrim ognjem krili umik ostalim Nemški komandant se je drl: »Mehr- links!<( a preblizu si ni upal. Zbrali smo se v prvi hiši na vrhu in razdelili v dve koloni. Ena je kre- nila proti Rimskim Toplicam, druga proti Dobrni in Frankolovem. Bil sem v drugi koloni Svitalo se je že, ko smo prispeli k prvi hiši na Mali gori. Gospodinja je že kurila v peč. »Dobro jutro, mati« smo jo pozdravili. Ona pa: »Da, fantje, dobro jutro in srečno novo leto!« Spogledali smo s«! Saj res, danes je novo leto! Leto 1945 — leto, ko bo končana krvava vojna, leto svo- bode slovenskega naroda. Dobro nam je del topel pozdrav gospodinje, ki' je bila vajena sprejemati borce NOV. Po- stavili smo stražo in se nato ogreli pri dobro zakurjeni peči, žgancih in krompirjevi juhi. Kaj drugega na Ma- li gori nismo imeli. Dolina pod nami prav do SlovenskiA Konjic je bila za- meglena, a mi veseli, da smo zopet pri dobrih ljudeh na Mali gori. SODIN KONRAD Celje - prosti dnevi v gostinstvu Kot so na tiskovni konfe- reci v ponedeljek, 25. t.m., zagotovili, predstavniki med- občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavno- sti in poslovnega združenja Formator, bodo do konca le- ta končali s podpisovanjem družbenega dogovora o de- janskem poslovnem času v gostinstvu v celjski občini. Ne glede na to formalnost pa bo dogovor začel veljati pr- vega januarja 1973. In kaj prinaša novega? Družbeni dogovor ureja de- janski poslovni čas v gostin- skih obratih družbenega sek- torja v celjski občini, v tej zvezi tudi proste dneve ter poleg ostalega še sklep, da bodo v gostinskih lokalih to- čili alkoholne pijače šele po sedmi uri zjutraj. Torej do sedmih zjutraj rdeča luč za alkohol! Kolektivi so si zelo različ- no izbrali proste dneve, to- rej dneve, ko bodo gostilne, restavracije, bifeji... zaprti. V okviru Celeie so se odlo- čili tako, da bo restavracija v hotelu zaprta ob nedeljah od novembra do maja. Ob nedeljah bosta zaprta še Kla- divar in Volan, ob ponedelj- kih pa Hrastnik in Golte. V okviru podjetja Pošta bo ob- rat Pri pošti odprt ob ne- deljah samo od 8. do 15. ure, obrat Savinja pa bo ob ne- deljah zaprt. V okviru podjetja Ojstrica bo gostilna Ribič zaprta ob nedeljah, Branibor ob nede- ljah in praznikih, Ojstrica ob četrtkih v času glavne sezo- ne, sicer pa ob sobotah. Ob- rata Amerika in Bizeljčan bo- sta zaprta ob nedeljah inpra. znikih, obrat Lovec ob pone- deljkih ter Turist na Franko- lovem T izven sezonskem ča- su ob ponedeljkih od 14. ure dalje. Majolka in njena re- stavracija bosta zaprti ob ne- deljah, restavracija Evrope bo zaprta samo v izvensezon- skem času in to ob nedeljah, medtem ko bo espresso zaprt ob ponedeljkih. Kolodvorska restavracija bo obratovala ne- prekinjeno brez prostih dni. Ljudska restavracija bo zapr- ta ob nedeljah od 13. ure da- Ije. V okviru hotela Merx bo restavracija zaprta ob nede- ljah do 18. ure, točilnica pa ob nedeljah od 12. ure dalje. Obrat Stari grad bo zaprt sa- mo v januarju, obrat na Lju- bljanski cesti ob ponedeljkih, aperitiv bar pa bo zai>rt ob nedeljah. Slaščičarna in točil- nica Zvezda bo zaprta ob ne- deljah. Pri samopostrežni re- stavraciji v Gaberju bo sa- mopostrežna linija zaprta ob nedeljah in praznikih od 14. ure dalje, prav tako bife in točilnice. V sklopu podjetja Nana bosta bife in restav- racija Na—jna zaprta ob ne- deljah, slaščičarna Na—na ob torkih, obrat Dalmacija ob sobotah in nedeljah od 13. ure ter praznikih. Ob torkih bosta zaprta Mignon in re- stavracija Koper, pivnica Ko- per bo zaprta ob nedeljah, prav tako obrat Pri vrtnici, medtem ko bo Turška mačka zaprta ob nedeljah in praz- nikih. Tak je diiižbeni dogovor za družbeni sektor gostinstva. Podobno oziroma enako bo veljalo tudi za zasebne go- stilne, vendar s tem, da bo njihov poslovni čas določen v posebnem občnem odloku. Sicer pa tudi zanje veljajo prosti dnevi in sklep o pre- povedi točenja alkoholnih pi- jač pred sedmo uro zjutraj. Družbeni dogovor trenutno velja samo za celjsko obči- no. Kot vse kaže, da ga bo- do že v kratkem osvojile tu- di druge občine na širšem ce- ljskem območju. M. B. V okviru centra za izredni študij višjih in visokih šol pri Delavski univerzi Celje delu- je tudi center Višje pravne šole Maribor. Prvi vpis je bil v šolskem letu 1968/69, ven- dar so se zaradi premajhne- ga vpisa in zaradi tega visoke šolnine, skušatelji preusmeri- li na individualni študij. V šolskem letu 1969/70 pa jim je uspelo vključiti v ta center 55 izrednih slušateljev Višje pravne šole in to iz celotne celjske regije. Prav od teh je sedaj prva skupina, to je 17 študentov, končala študij in so jim bile 16. decembra po- deljene diplome. Ker je to brez dvtana pomemben dogo- dek predvsem zaradi pomanj. kanja pravnikov v gospodar- stvu in družbenih službah in tudi za diplomante same, smo tri izmed njih povprašali o načrtih za bodočnost. ŽABERL ANDREJ iz Celja, 35 let, zaposlen pri UJV Ce- lje: »V I. letnik sem se vpisal oktobra 1969. leta. Ves čas šo- lanja sem služboval kot milič- nik in moram reči, da sem imel izredno ugodne pogoje za študij. Omogočili so mi, da sem redno obiskoval predava- nja in v redu opravljal izpite. Zdaj sem se zaposlil pri UJV in sem s svojim delom zado- voljen. Sploh pa Sem bil za- dovoiljen z organizacijo štu- dija pri DelaA^ki univerzi.« IRENA IVACIC — ŠTRA US iz Trbovelj, 23 let, zapo- slena pri UJV Celje: »Tudi jaz sem se vpisala na Višjo prav- no šolo v šolskem letu 1969/70 in sem letos julija diplomirala. Zelo rada študi- ram in mislim kasneje študij še nadaljevati. Za študij sem imela dokaj ugodne pogoje, saj so mi na Upravi odobrili ▼ času študiranja 60 dni iz- rednega dopusta. Seveda sem se morala marsičem.u odreči, pa tudi moja družina je bila večkrat prikrajšana za mojo pozornost. Z dobro voljo se da vse doseči.« MARJAN TERBOVC, iz Ce- Ija 26 let, zaposlen v zgodo- vinskem arhivu Celje. »Do po- klica pravnika sem že od nek- daj imel veselje. Vpisal sem se isto leto kot moja kolega in bil precej marljiv. Zdaj se bom zaposlil v žalskem Fera- litu kot vodja splošnega kad- rovskega sektorja. Z organiza, cijo študija pri Delavski uni- verzi sem bil zadovoljen in hkrati vesel, da sem lahko v tako kratkem času končal in diplomiral. Seveda pa mislim kasneje študij tudi nadaljeva- ti.« D. POS ŽABERL ANDREJI IRENA IVICIC MARJAN TRBOVG ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA TOVARIŠ BERNI STRMČNIK, PREDSEDNIK HIŠNEGA SVETA OB ŽELEZNICI 5 Res je, da ste v letoš- njem poletju kot predsed- nik hišnega sveta Ob že- leznici 5 urgirali pri meni glede zamakanja strehe. Po tej urgenci sem takoj naročil tehnični službi Stanovanjskega podjetja, da streho pregleda in eventuelne vzroke zama- kanja odpravi, čeprav sta mi rajonski tehnik in re- ferent za hišne svete iz- javila, da je to prva za- hteva po popravilu te strehe in da s tem prob- lemom prej niso bili se- znanjeni. 21. avgusta je bila stre- ha pregledana in je iz tehničnega poročila raz- vidno sledeče: Ugotovljeno je, da je kritina nepoškodovana, razen nekaterih manjših lastnih razpok (dvoje sa- lonitnih plošč je bilo za- menjanih) in da zaradi tega ne more zamakati v stanovanju. Vendar pa je pri tem ogledu bilo ugo to vi j eno, da strehe izva- jalec ni pokril tako, kut to zahtevajo predpisi za pokrivanje salonitnih streh s takim naklonom. Stre- ha bi morala biti prekri- ta pri stikih za val in pol, vendar pa je v tem primeru samo za polovi- co vala, kar je vzrok za- makanja. Zaradi tega bo potrebno celotno kritino preložiti, s čimer je bila prizadeta stranka tudi se- znanjena. Ker pa ▼ letošnjem le- tu ni bilo razpoložljivih sredstev (v tem primeru gre ža cca 800.000 Sdin) je bilo stranki zagotov- ljeno popravilo strehe v letu 1973. Nadalje je ugo- tovljeno, da je ta zgradba stara 6 let in da je zgor- nji stranki že bd vsega začetka zamakalo, vendar pa hišni svet ni ničesar ukrenil. Imamo vtis, aa je prišlo do urgeace gle- de zaniaknja šele taltrat, ko je bilo ogroženo tudi stanovanje predsednika hišnega sveta. Snmtram, da je bila dolžnost pred- sednika hišnega sveta, da čim hitreje prepreči ško- do tudi v tem stanovanju oziroma sporoči Stano- vanjskemu podjetju že veliko prej. In končno bi, kot predsednik hišnega sveta, moraii poznati od- lok o minimalnih tehnič- nih normativih, ki dolo- ča, da hišni sveti samo- stojno razpolagajo s sred- stvi tekočega vzdrževanja in da v skladu s tem od- lokom sami izdajajo na- ročilnice (Stanovanjsko podjetje jih samo potrdi) za takšna in podobna manjša popravila. Kar pa zadeva večjih popravil, so ta res v do- meni Stanovanjskega pod- jetja. Za vsa večja pM>pra- viia se v začetku leta sprejemajo programi in- vesticijskega vzdrževanja, s katerimi so seznanjeni vsi predstavniki hišnih svetov in to na vsako- letnih sestankih po kra- jevnih skupnostih (seve- da, v kolikor se teh se- stankov udeležijo). Je pa žal resnica, da v teh pro- gramih ne moremo zajeti niti najnujnejših del (med temi so zlasti strehe in ne samo strehe Ob že- leznici 5), katerih popra- vila imajo prioritetni vr- stni red. Vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi takšna zelo nujna popravila odlašamo iz leta v leto in to kljub temu, da vsi vemo, kakš- no družbeno škodo pov- zroča, to odlašanje (za- htevki za leto 1972 po nujnih popravilih so zna- šali milijardo in pol Sdin; razpoložljivih sredstev pa je bilo 300 milijonov Sdin). Vedeti pa bi mo- rali tudi, da razpK>laga- mo z istimi sredstvi za vzdrževanje že sedmo le- to in spričo velikega po- rasta cen se fizični obseg popravil iz leta v leto manjša (za ponazoritev: to je skoraj isto, če bi imeli v letu 1972 iste OD kot v letu 1965). Po naših ocenah dela od 400 hišnih svetov le 50 odstotkov zelo dobro in so tudi stiki z njimi ure- jeni, saj razumejo, da ta- ka minimalna sredstva še zdaleč ne zadoščajo za uspešno vzdrževanje sta- novanjskega fonda, ki je zlasti v Celju, glede na starostno strukturo, zelo neugoden in ker je bila kvaliteta novogradenj, zla- sti streh, zelo slaba. VLADO ČREŠNIK, direktor Stanovanjskega podjetja Celje 4. stran NOVI TEDNIK St. 52 — 28. december 1972 Gospodarstvo na celjskem območju mmmmmmm Bodi že tako ali drugače, leto se izteka. To je tudi priložnost, da malce pregledamo, kako smo letos gospodarili, kaj smo v tem letu pravzaprav do- segli. Res je, da kompletnih podatkov za vse leto v tem trenutku še ni- mamo na voljo. Vendar pa nam tudi znana dejstva že omogočajo dokaj realne ocene in kažejo nekatere pomembne dosežke. Kljub določenemu pesimizmu, ki je vladal med gospodarstveniki ob vstopanju v letošnje leto, je treba pribiti, da je ravno to leto — leto izred- no pomembnih delovnih zmag, leto lepih gospodarskih dosežkov, ki prav gotovo predstavljajo trdno osnovo za start v prihodnje. Praktično smo na vseh področjih gospodarske aktivnosti dosegli velik napredek, mnoge po- zitivne premike, kar se jasno kaže tako v uspehih posameznih podjetij, občin in ne nazadnje tudi celjskega območja kot celote. CELJE: OŽIVITEV GOSPODARSTVA Celje kot star indu-strijski center Je v zadnjih letih nekoliko počas- neje napredoval v primerjavi z nekaterimi drugimi večjimi kraji T Sloveniji. Ce pa je tako bilo v Kadnji letih, se za letošnje to ni- kakor ne more trditi. Gospodar- stvo je sorazmerno močno oživelo in to na vseh področjih, še zlasti pa v industriji, ki poleg trgovine predstavlja najpomembnejšo go- spodarsko panogo. Celotni doho- dek vseh delovnih organizacij se je v obdob u prvih devetih me- secev (vsi podatki v pregledu se nanašajo na ta čas!) povečal za 21 °'o To .je prav toliko kot znaša povečan.je celotnega dohodka v Slo- veniji. Za odstotek več je poraste! družbeni proizvod, ki pa je z 22 "o povečanja v odnosu na lansko leto kar za tri odstotke nad republiš- kim povprečjem. Med bistvene dosežke letošnjih gospodarskih gibanj v občini je nedvomno šteti izredno povečan iz- voz, saj je le-ta porastel kar za 39 "b in je njegovo povečan e za 10 "o višje kot v celotni Sloveni.ji. Pri tem so se še zlasti izkazala nekatera podjetja, na primer Cin- karna in LIK Savinja Kljub mnogoterim težavam je gospodar- stvo celjske občine doseglo lepe rezultate predvsem pa je krenilo na pot ponovne hitre rasti. Oseb- ni dohodki zaposlenih delavcev so dosegli v povprečju 1,762 dinarjev, kar je sicer nekoliko nod renuliliš- kim povprečjem, na našem območ. ,TU pa imajo v povprečju višje plače le še v velenjski občini, enake pa v žal-ski. LAŠKO: HITER VZPON Tudi gospjodarstvo Laške občine označujeta hitra rast in razvoj. Podjetja te obči- ne, ki pokriva tudi dobršen del nezadostno razvitega Koz- ja,nskega, so povečala celot- ni dohodek za 25 %, družbeni proizvod pa za 26 o b. E>elov- nih organizacij, ki bi ix>slo vale v tem letu z i2^bo, ni- majo, kar jim bo prav go- tovo omogočalo uspešen start T prihodnjem letu. Dokaz, da stopa gospodarstvo te ob- čine na pot hitrega in dina- mičnega razvoja, je tud: v tem. da so si podjetja v tem letu uspela zagotoviti kar le- pa kreditna sredstva za ob- ratna sredstva, saj so se le-ta v odnosu na prejšnje leto povečala kar za 75 %. Da pa so delovne organizacije v tem letu skrbno pazile na to, ka- ko se gibljejo njihove ter- jatve do kupcev m kako ra- stejo obveznosti do dobavi- teljev, je razvidno tudi iz tega, da so se tako terjatve kot obveznosti zmanjšale. V tem pogledu je laška občina dosegla pomemben rezultat, saj zmanjšanje obeh p«>stavk praktično ni uspelo nobeni izmed občin celjskega območ- ja. Kljub porasti za trinajst odstotkov pa se izvoz laških delovnih organizacij še ved- no uvršča med najnižje med vsemi našimi občinami. Manj kot v Laškem so izvozili le še v Mozirju. Sicer pa se tu- di na tem področju odpirajo večje perspektive. V občini so dosegli 1.659 dinarjev pov- prečnega osebnega dohodka, s čimer se uvrščajo v regiji na šesto mesto. Plačam bo- do v bodoče prav go>.ovo mo- rali posvetiti več pozornosti! MOZIRJE: 40% VEČJI DOHODEK To leto je za razvoj mozirske ob. čine prav gotovo izrednega pome- na. Industrija se v.se hitreje širi, rastejo nove tovarne, vedno več ljudi se zaposluje, hiter naprtile-k pa beleži tudi kmetijstvo. Celof.ni dohodek v letošnjem letu je sko- kovito narastel, saj je skoraj za polovico večji od lanskega leta in je seveda močno nad rciiiibHKki.n in regi.jskim povprcč'em. To ne- dvomno priča o hitrem napredku. Za 40 »o večji celotni dohodek je rezultat uresničevanj razvojnega koncepta občine, rezultat naporov delovnih ljudi, da bi čimprej sto- pili iz relativne nerazvitosti. Še bolj kot celotni dohodek pa je porastel družbeni proizvod in si- cer je kar za 43 "/o višji, kot so ga dosegli v lanskem letu. Po- udariti velja, da je mozirsko go- spodarstvo v tem letu razpulagoštevamo še izredno velik porast ostanka dohodka In amor. tizacije, potem lahko trdimo, da si tudi šmarsko gospodarstvo v kar največji možni meri poskuša za- gotoviti močnejšo osnovo za na- daljnji razvoj. Tudi s krediti «a obratna sredstva so bili v tem letu bolje založeni kot lani (37 ^o). To vse pa je pogojilo prve trdne korake iz manj razvitosti, čeprav bo naporov na tem podroCu v bodoče posebno še izredno veliko. Toda prvi pomembni začetni ko raki so tu! Veliko pa so dosegli na področ- ju izvoza, saj so ga v letošnjem letu povečali kar za 36 % in dose- gli skoraj milijon in pol dolarjev celotne vrednosti izvoženih proiz- vodov Na šestem mestu v regiji so po povprečnih osebnih dohod- kih, ki znašajo 1.702 din. Osnove hitrejšega napredka v bodoče so torej tu! VELENJE: LETO REKORDOV Velenjska občina je zabele- žila vrsto rekordov, ki ne- dvomno dovolj zgovorno pri- čajo o prizadevnosti občanov te občine m o njihovih tiote- njih po hitri gospodarski ra- sti. V marsikaterem pogledu se Velenjčani s svojimi do- sežki že uvrščajo na prvo mesto v niiši regiji, za kar je bilo prav gotovo potrebno izredno veliko naporov, jas-' nih programov in tudi od- povedovanj. Celotni dohodek je v tem letu porastel za skoraj polo- vico, čeprav že prej ni D:l ravno majhen, še bolj kot celotni dohodek pa Je pora- stel družbeni proizvod in to je svojski rekord, saj se je le-ta dvignil za nad 50 % v primerjavi z lanskim letom. Tudi glede potrebnih kredi- tov se lahko pK)hvalijo, kar je nedvomno odraz tega, da so znali prikazati bankam svoje potrebe po tej plati, kar jih je seveda pn njihovi rasti še nadalje močno sti- muliralo. Z lanskega drugega mesta (takoj za Celjem) se je ve- lenjska občina v tem letu premočno povzpela na prvo mesto pri doseženem izvozu, S skoraj 16 milijoni izvozne realizacije je velenjska obči- na ustvarila skoraj polovico celotnega iz^'oza naše regije. Porast v odnosu na iansKo leto je rekorden, saj zmaša kar 66 o/o Samo po sebi pa je umevno, da se na prvo mesto v naši regiji uvrščajo tudi po osebnih dohodkih, saj zaiaša povprečna plača 1.824 dinarjev in je le za ma- lenkost pod republi&kmi pov- prečjem. Napredek torej, kot mu do- slej še nismo bili priče! ŽALEC: USPEŠNE SANACIJE Ena Izmed osnovnih značilnosti ialskega gospodarstva v tem letu Je v tem. da so uspešno izpeljali sanacijo vrste industrijskih pod- jeUj. Preštudirani prijemi, enot- na izhodišča, upoštevanje skupnih programov ter neomajna vol a de- lovnih ljudi po napredku so rodili pomembne rezultate. Kolektivi, ki so še do nedavnega imeli hude težave, dosegajo že prve pomemb- ne rezultate uspešnih sanacij in industrija kot panoga zavzema čedalje pomembnejše mesto v strukturi občinskega gospodarstva, ki je nekoč veljalo predvsem za kmetijsko Celotni dohodek je porastel za 36 "/o, družbeiu proizvod pa za odstotek manj Obveznosti do do- baviteljev so padle, nekoliko pa So se povečale ter atve do kupcev. Tudi kar se tiče kreditov za ob. ratna sredstva je treba reči, da jih je bilo na voljo znatno več kot v prejšnjem letu, kar doka. zuje da so tudi banke upoštevale napore občine in kolektivov po uspešni sanaciji nekaterih podjetij. S preko pet milijonov dolarjev izvoza se žalsko gospodarstvo u\-ršča na četrto mesto v regiji, takoi za Konjicami, saj so v tem letu skupni izvoz povečali kar za tretjino. Pomemben dosežek torej tudi na tem področju. Skladno z uspehi in dosežki so porastli tudi o.sebni dohodki delavcev in znaša povprečna plača 1.762 dinarjev, kar je za 32 "o več kot lani in je to največ.}! porast v celjski regiji. Še in še je uspehov in do- sežkov, o katerih nismo go- vorili. 'izpustili sm.o vse na- ložbe, vse nove obrate, fci so stekli v tem letu, izpustili dosežke pri uvajanju nove proizvodnje, moderne tehno- logije m organizacije dela. Veliko je še tega o čemer nismo ničesar zapisali, pa kljub temu je iz tega razvi- dno, da se izteka leto, leto pomembnih delovnih zmag, ki nedvomno kljub zaostre- nim pogojem gospodarjenja vlivajo optimizem za Jutri In tega ravno hočemo doseči — lepšega za vse, za vse delov- ne ljudi, ki ob naporih m od- povedovanju sleherni dan do- prinašajo pomemben delež k hitrejšemu napredku naše samoupravne socialistične skupnosti. BERNI STRMCNIK Naši znanci PIŠE: J. KR.^SOVEC TONE MASLO TONE POSTAL CIVIL Srbi bd rekli, navojsko- val se je možak. Dolga leta je nosil uniformo. Od ta- krat, ko je končal gimna- zij in kadetoval v inten- dantski akademiji, pa do takrat, ko je bil prepričan, da bo naredil blestečo vo- jaško kariero in takrat, ko so ga zasmehovali in žaliU izdajalci ob razsulu kra- ljevske vojske. Uniforma je bila na njem tri leta v ujetništvu. Oblekel je pre- prostejšo brez bleščečih našitkov, ko je zares kre- nil v bitko in še leto pvo- zneje, ko se je vojna kon- čala. Slekel je uniformo in se odrekel mladostnim sa- njam in stremljenjem. Vr- nil se je v Celje, se 2apo- slil, poročil. Od NA VOD A je presedlal na okraj, bil referent na oddelku za dr- žavne nabave vse do tre- nutka, ko so se na okraj- nem komiteju spomnili, da je bil Tone v partizanih propagandist. Prišel je t redakcijo Celjskega tednika. Po od- hodu Lojzeta Jurca sem bil takrat sam z admini- stratorko. Skromno se je predstavil. Poznal sem ga kot dopisnika, sodelavca in se ga razveselil, ko je de- jal, da je prišel v pomoč. Svoj prihod je le previdno razložil še z druge strani, da bi me preveč ne priza- del. Skratka zlogoma sem le vedel, da je moje trite- densko urednikovanje kon- čano. DESET LET UREDNIK TEDNIKA Tone Maslo je kot ured- nik prinesel v tednik mar- sikaj. Bil je predvsem vztrajen in premišljen, kar nam je mlajšim šlo pogo- sto na živce, ker smo ho- teli p>ogosto na vrat in nos skuhati kakšnega vraga. Dotlej in pvotlej nismo ime- li šefa, ki bi bil priprav- ljen stoično mimo prena- šati naše izbruhe, razbur- Ijivost in zaletavost. V tem je bil bolj strateg, kot tak- tik. Ko smo se izpihaU in izpeU, je storil, tako pač, kot je bilo prav. Pod nje- govo taktirko se je v re- dakciji tednika zvrstilo ve- liko mladih in večjidel so vsi ostali časnikarji: Dra- go Hribar, Marjan Kunej, Igor Tratnik, Ivica Bumd- kova, Berti Savodnik. To so imena, ki še danes pol- nijo stolpce časnikov, ven- dar to niso vsi. Pri Tonetu sta začela pokojna Tone Skok in Vlado Smeh, kar lepa vrsta. Tone je bil doslej naj- dlje urednik celjskega čas- nika. Polnih deset let. Se- veda je bil znan tudi po svoji varčnosti, ki smo jo radi spreobračali v sko- post. Kako prav bi bilo, če bi bilo več ljudi in ves čas doslej takšnih, kot je bU on. če smo drezali vanj, kupimo to, rabimo ono, daj, bo padla kakšna na- grada, je vedno opozarjal: Ce bi vsi delali tako, kot hočete vi, bi hitro zapra- vili državo Seveda se je v tem času spletlo okoli Toneta veUko anekdot, resničnih anek- dot. Pri tem je svojo vlo- go imel njegov priimek. Na primer tale: Tone je bil na dopustu, mi pa smo imeli le bici- kelj. Pa sva s pokojnim Tonetom Skokom staknila v trgovini motorje »Jawa«. Poslala sva mu na morje dolg telegram, kakšen je motor, koliko stane, kako hiter je. In da se mudi, se- veda, ker sva računala, da mu ne smeva pustiti pre- več časa za razmišljanje. Pa je vseeno preteklo par dni, ko sva dobila vzorec telegramske fcratkosti in varčnosti. Telegram iz Du- brovnika je bil naslednje vsebine: — Kupite Maslo!« Ni bilo ločila med bese- dama. Zato sva si vso reč po svoje razložila, naj pač kupiva motor, ne maslo. In začuda. Imela sva prav. (Konec prihodnjič) Tone Maslo je tudi po končani vojni dvakrat oblekel uniformo. V času, ko je bila znana napetost okoli Trsta, je bil na meji kar pol leta in od takrat je tudi posnetek. Rezervni častnik Tone Maslo Je prvi z leve. St. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 5 O ljudeh od vsepovsod Upam. da je imel tudi urednik vsaj toliko težav pri sestavljanju svojega »novoletnega sestavka«, kot sem jih imel jaz. Vsaj privoščil bi mu jih, zakaj pa bi mu bilo boljše kot nam. Težave so prav- zaprav bile v tem, ker nisem vedel (in tudi sedaj še pravzaprav ne vem), o čem naj vam, dragi rmši bralci, iz svojega dela sploh nekaj napišem. Izdvojiti nek poseben dogodek, doživetje izte- kajočega se leta. To je vsekakor težavna naloga. Kajti če je bil dogodek kaj posebnega, če je bilo doživetje zanimivo, potem sem o tem itak pisal. Ponavljati torej ne morem, če pa česa takega ni bilo, potem pa ne sodi v časopis. No, bilo je mar- sikaj zanimivega, veselega, prijetnega, bili pa so tudi trenutki, ki puščajo v človeku neizbrisen spo- min, ki silijo v razmišljanje, pa človek o njih raje ne piše. čestokrat bi bila to pregrenka izpoved, ta- ko zame, kot za tiste, ki so bili v take dogodke zapleteni. Takole približno okoli 15.000 kilometrov sem v tem letu prekolovratil po vseh cestah našega ob- močja. Po dobrih in lepih, pa tudi takih, ko je bila potrebna volovska vprega. Veliko sem se sre- čeval z ljudmi, ljudmi vseh kategorij, bogatimi in revnimi, srečnimi in nesrečnimi. Veselil sem se z njimi, bolela me je njihova žalost. Marsičesa ni zapisalo moje novinarsko pero in marsikaj je še ostalo na dolgu, številna poznanstva, številna va- bila, tisoče srečanj in vsako je doživetje po svoje, življenje je polno dogodkov, ljudje so radi pripo- vedovali o njih, so pa tudi molčali in njihov molk je bil dovolj zgovoren. Veliko sem se gibal med- našimi preprostimi ljudmi na podeželju, obiskoval sem naše mamice in spoznaval usode mnogih ljudi. .. BERNI STRMČNIK Vrednote m čas Misli ob slovesu od starega, v pozdrav novemu, mlademu naj napišem. Pravimo, naj bi bilo srečno. Kaj je pravzaprav sreča. Sreča je v človeku, ne v stvareh okoli njega. Pred dnevi je siv, od let, trpljenja in težav upognjen borec-komunist dejal: »Dajmo, vrnimo v svoje vrste nekdanje tovari- štvo, iskrenost, odkritost!« Res je. Da bi bili srečnejši, vrnimo v nov čas, v naš vsakdan, v težave, ki nas čakajo tudi v pri- hodnje, nekaj tistega duha, ki nas je nekoč družil. Pripovedujmo mlajšim o tem, kako so revirski knap, ljubljanski profesor in kozjanski kmet pod isto smreko pokadili eno samo samcato cigareto. Bodimo nekoliko podobni bolničarki Mariji, materi treh otrok, ki so čakali nanjo, da se vrne, pa je na Pohorju omahnila, ko je reševala ranjenega borca iz strelnega ognja. Zdaj nam ni treba umi- rati za sočloveka, toda odprimo srce, kadar bo be- seda o solidarnosti. Ko smo šli v akcijo, ni bilo treba govoriti, da se kateri iz nje ne bo vrnil živ. Morda nobeden. Zakaj danes skrivati resnico za lažnive besede, ko ne gre za življenje? Gre le morda za malenkostno žrtev, po preneseni vrednosti manjšo od tiste, ko je lačen borec razpolovil košček kruha za tova- riša. Srečne niso stvari. Srečni so ljudje. Sam člo- vek ne more uživati popolne sreče. Največja sreča človeka je, če ga obdajajo srečni soljudje. Srečno novo leto! JURE KRAŠOVEC' Prijetno presenečenje Srečala sva se pred dnevi popoldne, v tistem vrvežu na cesti, ki je tako značilen za zdajšnji čas. 2e od daleč sem videl, da je dobre volje. Kar smejalo se mu je. »Se ti je kaj prijetnega zgodilo? Ali si zadel na loteriji?« »Zadel nisem nič, zato pa doživel trenutek, ki mi pomeni veliko, zelo veliko. Zaradi njega je moj pogled na okolje, v katerem delam, na ljudi, po- vsem drugačen, poln optimizma.« »Kaj vendar?« »čisto na kratko, ker si že poklicni radoved- než. Morda se spominjaš, da sem bil pred nekaj leti bolan, da sem ležal celo v bolnišnici in bil operiran, četudi nisem bil z nobenim v kolektivu skregan, ni bilo nikogar v tistem času k meni na obisk. In tudi pozneje, ko sem ležal doma, obiska iz kolektiva ni bilo. Verjemi, da mi ni bilo vseeno. Srečal sem se z bolečino, ki je dolgo žgala. Toda, odgovora na vprašanje, zakaj tako, m bilo. Nisem ga našel, čeprav sem slutil, zakaj takšni odnosi. Prejšnji mesec sem znova zbolel. Zdaj je šele nekaj dni, odkar sem lahko vstal. In zamisli, v tem času sem dobil obisk iz kolektiva. Prišli so kar trije. Nisem se jih nadejal. In prav zaradi tega je bilo presenečenje toliko večje. Prijetno presene- čenje. Naj ti povem, da sem se jih razveselil kot otrok in da me spoznanje, da se je v ljudeh ven- darle nekaj spremenilo, spremlja še danes. Meni to veliko pomeni. Pri srcu so mi prijetni, človeški odnosi. Takšni bi naj vladali v družini, v kolek- tivih, med narodi, če bo osnova zdravja, potem bodo tudi odnosi med ljudmi na sploh drugačni, lepši. MILAN BOŽIČ' Intervju z Marjanom Osoletom, direktorjem Kovaške industrije Zreče Prav gotovo drži dejstvo, da smo o uspehih kolektiva Kovaške industrije iz Zreč v zadnjem obdobju bolj malo pisali. Javnosti še več ali manj bdijo v spominu dnevi, ko je bila v podjetju prisilna uprava, čeprav je od tega že sorazmerno dolgo. Marsikaj se je v tem času v kolektivu pod Pohorjem spremenilo in obrnilo na bolje, za.to je prav, da spregovorimo tudi o tem. Pa smo se zaradi tega odlo- čili, da povabimo na krajši klepet direktorja Kovaške in- dustrije Zreče, MARJANA OSOLETA, diplomiranega in- ženirja ter mu zastavimo ne- kaj vprašanj. NOVI TEDNIK: Leto, ki se pravkar izteka, je bilo za na- daljnji razvoj Kovaške indu- strije v Zrečah nedvomno iz- rednega pomena, V čem je po vašem mnenju največji uspeh minulega leta? MARJAN OSOLE: Izdvojiti poseben uspeh letošnjega leta v našem kolektivu pravzaprav ni težko. Nedvomno je to uspešen start UNIOR EXTRA, katerega temelje smo položili že v lanskem letu, letos pa smo'ga plasirali v svet. Uspe- hi na tržišču in sam potek proizvodnje nam potrjujeta, da smo v naših prizadevanjih v celoti uspeli. Uspešna sana- cija v preteklih letih, pravil- na poslovna politika in odlo- čitev, ko smo uvedli povsem novo, moderno organizirano in tehnološko dovršeno pro- izvodnjo, vse to je omogoči- lo, da smo stopili na novo pot nadaljnjega razvoja. NOVI TEDNIK: Omenili ste novo tehnologijo, moderno proizvodnjo in vse, kar sodi zraven. Za kaj pravzaprav gre? MARJAN OSOLE: Ne bd bH rad neskromen,' toda na po- dročju tehnologije in kom- pleksnosti prijema boste tež- ko našli v Evropi podjetje, ki je doseglo tako višino kot pri nas. Gre za nov proizvodni postopek. Staro in naporno kovaško delo je postalo ne- kaj čisto drugega, proizvodni proces je zasnovan na novih spoznanjih in ne nazadnje — tu je povsem nova mentalite- ta. Mi smo v ta novi obrat premostili le okoli 10 % sta- rih delavcev. Vsi ostali so novi, to pa je vneslo v nove prostore in ob novih prije- mih tudi novega poleta, ki se ga je navzel celoten kolektiv. Etosežke v tej proisjvodnji nam priznavajo tudi tuji stro- kovnjaki in se nemalokdaj tudi odkrito sprašujejo, kako smo uspeli to doseči. Vse se da uresničiti, če se stvari pravilno zastavijo Pri nas v Zrečah, kot kaže, smo pri- čeli na pravem koncu. NOVI TEDNIK: Vaš kolek- tiv je spoznal, kako je, če so mu odvzete samoupravne pra- vice. Se .je na tem področju, na samoupravlialskem pod- roč,}a torej, ob ponovni uved- bi samoupravl.ianja kaj bist- veno spremenilo? Je opazen kak.šen kvaliteten premik? MARJAN OSOLE: Razlika? Pa še kakšna, primerjava praktično nimogoča! Tudi v pogojih prisilne uprave smo uvedli prakso, da smo pred pomembneišimi odločitvami sklicali tudi celoten kolektiv, če je bilo pK>trebno. Razprav- ljali smo o važnih vprašanjih in nato odločali. Osebno smatram, da ni razvoja brez konstruktivnega sodelovanja velike večine 5(x3elavcev. Člo- vek, njegova volia, nieox>vo zavestno n«;tvarianif«. to lahVn rodi rezultate. S tem je mo- goče doseči i>ostavljene odije. Oblika odločanja v tem pri- meru ni bistvena. Ljudem je F>otrebno pokazati ix>t, potre- bno jih je usmeriti, le to rodi uspehe, vse drugo je lahko le kratkotrajno. Veliko večino delavcev je treba prepričati in s tem dvigniti njihovo sa- mozavest, ravno to pa je pri nas v Zrečah prisotno. To je {K) mojem mnenju tuda logika samoupravljanja. Vsak ukrep proti volji delavcev bi pri nas naleteQ na odpor, na glasen odpor. Dosegli smo stopnjo, ko ljudje jasno izražajo svojo voljo in v tem vidim bistven premik v naši samoupravi. NOVI TEDNIK: Zadovoljiti se % doseženim Je začetek stagnacije. Kam usmerjate vaš razvoj? Unior extra je do- sežek določene, čeprav zelo visoke stopnje v razvoju va- šega podjetja, prav gotovo pa ne boste ostali pri tem. Kako je z vašim nadaljnjim razvo- jem? MARJAN OSOLE: Se stri- njam, to je samo faza, samo etapa, mi pa že intenzivno razmišljamo o nadaljnjem razvoju. V obdelavi imamo kar več konkretnih progra- mov, pri vsem tem pa je tu- di program ročnih orodij ta- ko kompleksen, tako širok, da dopušča še neslutene mož- nosti razvoja. V zvezi s tem dograjujemo halo, nova skla- dišča in iščemo kooperante za pomoč na tem področju. Tu je še veliko kruha za mnoga prihodnja leta. Po drugi stra- ni pa je naša tehnologija va- bljiva tudi za tuice, ki bi že- leli ravno kovaško področje še nadalje širiti. Nekateri pa so pripravljeni celo sodnve&ti- rati. NOVI TEDNIK: Razvijate tudi kakšne nove programe? MARJAN OSOLE: Vsakdo jih mora, zato jih tudi md! Intenzivno delamo na progra- mu takoimenovanega kovanja praškastih kovin oziroma sin- ter, kot se to tudi imenuje. Ta program razvijamo v so- delovanju s Skladom Borisa Kidriča in Metalurškim insti- tutom. Ce bo šlo vse tako, kot predvidevamo, bomo v prihodnjem letu že osvojili del programa, za katerega je zlasti zainteresirana avtomo- bilska industrija. V tem pri- meru gre za stiskanje kovin v posebne kalupe, pri čemer vsa nadaljnja obdelava odpa- de. Profil je takorekoč gotov in skoraj brez slehernega od- padka. Najmanj za polovico ceneje, kot to delamo s kla- sičnim kovanjem. To je teh- nološka novost velikih pred- nosti. To pa ni vse! Ob sode- lovanju s strojno fakulteto razvijamo program hladnega kovanja. Tudi v tem primeru gre za povsem novo tehnolo- gijo. Prve preše smo že mon- tirali in z novim letom bo že stekla poskusna proizvodnja. Osvojitev te tehnologije po- meni revolucijo v avtomobil- ski industriji. Prepričan sem, da bo ta program za nas čez I>et let pomembnejši od seda- njega kovaškega programa. NOVI TEDNIK: Tolikšen obseg razvojnega dela terja kadre in seveda tudi sredstva. Koliko odvajate v raziskave in sploh kakšen je odnos do tega v vašem podjetju? MARJAN OSOLE: Naj pri- čnem z zadnjim, z odnosom! Vsi smatramo, da je razvoj in delo na tem področju os- novnega p>omena, brez tega ni napredka. Pri nas celokupen team desetih ljudi nenehno dela zgolj na tem pKxiročju. Kar pa se sredstev tiče, je stvar taka, da odmerjamo za potrebe razvojnih programov med 5—10 % celotne letne re- alizacije. To je za tak kolek- tiv, kot je naš, relativno zelo veliko! NOVI TEDNIK: Pred nekaj dnevi ste podpisali posebno pogodbo s Francozi, s tovav. no Renault. Za kaj pravza- prav sploh gre v tem prime- ru, kaj to pomeni za vaš ko- lektiv? MARJAN OSOLE: Za kolek- tiv je to Izrednega in daljno- sežnega pomena. Na p>odlagi te pogodbe bomo še naprej razvijali kovaško dejavnost, praktično pa za nas to po- meni tudi i>ospešitev razvoj- nega programa na kovaškem področju. Dobili bomo kom. pleten ingenering, kar bo omogočilo, da bomo lastne sile sprostili na drugem pod- ročju. V novi hah, 5.000 kva- dratnih metrov, bomo skoraj podvojili sedanjo proizvodnjo odkovkov, letno brutto reali- zacijo podjetja pa bomo na podlagi tega aranžmana po- večali za okoli 40 %. Ne na- zadnje je potrebno upošteva- ti tudi renome, ki si ga bo- mo s tem pridobili v evrop- ski avtomobilski industriji. Saj bomo v program vkliučili oroizvodnjo ravno tistih de- lov osebnih a.vtomobilov. ki imajo največjo varnostno funkcijo. Gre torej za večjo varnost potnikov. Takšno za- upanje v naše delo je nedvo. mno veliko priznanje kolek- tivu. NOVI TEDNIK: In kdaj naj bi steklo to sodelovante? MARJAN OSOLE: Pogodba je podpisana, elaborati so v banki, čakamo torej le še na ustrezno verifikacijo pristoj- nih zveznih organov ter na odobritev kreditov. Račima- mo, da bo proizvodnja v ix>- lovičnem obsegu stekla s 1. januarjem 1974. v drugi polo- vici tega leta pa že v celoti. Del potrebnih sredstev bo za- gotovil kolektiv, del pričaku- jemo od bank. z delom pa bo sodeloval tudi Renault, in si- cer z enim delom kot kredit, 7. drugim pa kot sonaložba. Torej — vse je le še stvar procedure, potrebnih kredi- tov, de\nznih garancij in s-no- razuma z jugoslovansko av- tomobilsko industrijo PM- jetju se vsekakor odoira veli- ka nerspektiva za daljše ob- dobje. Razgovor pripravil: BERNI STRMČNIK Želim jim vse dobro Ko sem odšel iz tistih srečnih krajev pod Bo- horjem in me je na silo vsrkal svet, da sem za trenutek ob grenkih spoznanjih pozabil na otro- štvo, me je vselej vleklo nazaj med tiste ljudi, dobre in slabe, v katere je bilo kakor z drobno iglo vtkano spoznanje, da so bili sami in da znova ostajajo sami. Ničkolikokrat sem premišljeval o teh rečeh in ničkolikokrat sem bil presrečen ob vsakem napredku, ki je prodrl, mukoma in z mno- go volje teh ljudi, na prostranost Obsotelja, med šmarske griče in med brajde kozjanskih vinogra- dov. Zdi se mi, da se bom moral vselej ob novem letu spominjati teh stvari, da bom moral vedno znova potegniti črto pod vse, kar se je dogajalo in da mi bo vselej lepo, če bo to, kar je bilo na- rejenega za te ljudi, osrečilo čimveč občanov. Ob tem se moram, žal. zavedati tudi tega, da bi mar- sikaj lahko bilo drugače, če bi ne bilo nesmiselne zaverovanosti v svoje, v svoj kraj, v svoje območje, v tisto majhno deželico, ki pa seveda ni edina na tem svetu. Mnogokrat smo vsi skupaj pozabljali, da Kozjanslco pa šmarsko in Obsotelje niso edine pokrajine pri nas, kjer ljudje nimajo vsega, kar bi želeli. Pozabljali smo tudi ob borbi za boljše in lepše življenje, da so ti ljudje v grapah in ob kalni Sotli dobili marsikaj, da so bila zadnja leta leta uspehov in pridobitev, kakršnih ni bilo vse- skozi po vojni. Resnici na ljubo je treba priznati pri skupnem seštevku vsecia narejenega, da Kozjan- sko ni več tisto, kar je bilo, da obsotelski kmetic misli danes drugače, kot je mislil in da šmarski človek že ve. kam bo hodil v tovarno, kje bo krojil prihodnost svojim malim. Zaradi vsega tega in zaradi tega, ker imam te ljudi in te vasice, trge in vse, kar je, vseskozi na dlani in gledam nanje odprtih oči. sem ob novem letu srečen in želel bi, da bi z mano bili srečni vsi občani šmatske Qbčme. MILEN KO STRAŠEK. 6. stran NOVI TEDNIK Št. 52 — 28. december 1972 Bralci pišem KJE SO DOKAZI? v št. 42 vašega Lista od 19. X. 1972 ste na str. 8 objavili članek Juireta Krašovca, »Učilna, ki od- mira«. Pisec članka pripo- veduje o šoli na Henini, da je bila šola kazenska in da je tam dlje časa zdr- žal samo tisti, ki je lju- bil Sd.moto ali pa kdor je moral, in nadaljuje: »Kot na primer slovenski glas- benik Radovan Gobec, ki je zaradi moči laškega tr- laškega trgovca Elsbacher- iz Laškega leta 1936 sem gor . • .« Kot vmik pok. Konrada Elsbacherja, trgovca iz Laškega, zahtevam, da pi- sec članka predloži do Icaze, da se je premestitev Radovana Gobca iz Laške- ga na Henino pred 36 le- ti izvršila »zaradi moči ja«. Miloš Rybaf ddpl. pravnik prof. zgodovine ČUDNI SPREVODNIKI Dne 22. maja letos sem potoval od Slovenj Grad- ca do Velenja z avtobu som, regiistradje LJ-10-19, ki voai iz Slovenj Gradca ob 12.20 uri. In kaj se mi je ob tej priliki zgodilo? Nekaj neverjetaiega, a res ničnega. Na postajo sem prispel ob 12. uri. Tu sem našel nekega prijatelja iz okolice Velenja, invalida. Imel je oporne palice na obeh rokah. Pogovarjala sva se vse do p:-ihoda av tobusa, ki je pripeljal to- čno ob 12.20 uri, torej ver- jetno s približno' 5-minutno zamudo. Takoj na to so potniki izstopili pri zad- njih vratih, nato pa enako vstopali pri zadnjih vra- tih. Moj znanec, invalid, je bil seveda med zadnji- mi. Ponudil sem mu, da mu pomagam vstopiti, pa je pomoč odklonil. In res, s pomočjo palic se je po- gnal na prvo stopnico in tako naprej. Takoj za njim sem hotel vstopiti jaz. Pa sem, nad sedemdesetlet ni starec, najprej pogle- dal, kam se bom z obema rokama prijel, da bom la- hko stopil na prvo stopni- co. Kc sem se oprijel in dvignil desno nogo, je av- tobus začel peljati. Leva noga se mi je vlekla po tleh, tako da sem imel ob- čutek, da se mi bo zdaj, zidaj prelomila pod kole- nom. Vrata pa, ki so se avtomatično zapirala z obeh strani, so me zgrabila za prsni koš, pa som tudi mislil, da me bodo prese- kala na dvoje. Seveda sem začel vpiti na vse pretege in avtobus se je nato usta- vil. Nato sem vstopil in na zadnjem sedežu mi je nekdo takoj odstopil pro- stor. Ves ta čas je spre- vodnik stal pri sprednjih vratih in se delal, kakor da se ni nič zgodilo, ali pa, kot da je to zanj vsa- kodnevni brezpomembni pojav. Avtobus je odpeljal, sprevodnik pa je začel iz- dajati vozne listke. Ko ie prišel do mene, sem mu plačal karto in ker »a moj primer ni niti najmanj za- nimal, se.ti mu dejal, da če ni sposoben za sprevod- nika, naj si poišče drugo službo, to mesto pa pre- pusti nekomu, ki bo svojo službo vestno iz^Tševal. Na to pa je odgovoril: »Jaz ni- sem kriv, če skačete na av. tobus takrat, ko že pelje!« Čudil sem ge, da mi ni tu- di rekel: »Jaz te nisem klical, da prideš na avto- bus, doma bi bil ostal, pa bi bil zdrav.« K temu naj še dodam, kaj se je dogajalo na tu- kajšnji postaji, približno pred enim letom. Ker sem rojak iz okolice Velenja, se tu večkrat snidemo z raznimi sorodniki in prija- telji, ki jih potem pospre- mim na avtobus. In takrat je bil na avtobusu napis smeri vožnje: »Cma—Dra- vograd—Slovenj Gradec — Mislinja«, kljub temu, da je avtobus vozil do Vele nja. Ko sem nekega dne od hajal s postajališča me je ustavilo neko dekle rekoč: »Kdaj pa gre avtobus za Velenje?« »Ravno tale se daj je odpeljal za Vele nje,« sem ji odgovoril. Ka ko to, ko pa piše zadnja pk>staja Mislinja. Seveda piše, a pelje za Velenje In dekle je začelo na ves glas jokati. »No, nič ne jokajte, saj čez uro ali dve pride di-ugi avtobus, pa se boste z njim od peljali!« »Ze, ravno pri tem avtobusu me bo ča kal brat in ker me ne bo, bo odšel brez mene do mov, doma pa sem blizu 15 km iz Velenja.« Zaradi joka se je zbralo okrog nje več potnikov, kakih pet, šest in vsi so izjavi li, da tudi oni potujejo do Velenja To se je po navijalo dan za dnem, te den za tednom, morda tu- di mesec za mesecem. Ko je avtobus prispel na po stajo, so potniki izstopali in vstopali, a sprevodnik je ta čas sedel pri šofer ju, se z njim pogovarjal Ni mu pa prišlo na misel, da bd izstopil in potnikom povedal, da kdor potuje za Velenje, naj vstopi. Tudi v mojem primeru, če bi bil sprevodnik izstopil, ne bi mogel dati šoferju znak za odhod, dokler zad nji potnik ne vstopi. Ko sem bil še deček, sem večkra*- slišal govo riti, da riba pri .glavi smrdi. In če le kje, ta rek za avtobusna podjet j a gotovo drži. Skoraj vsakodnevno ali vsaj tedensko čitamo v raznih časopisih pritožbe na račun nepra\t.lnih f>o stopkov do potnikov, zara di do skrajnosti zanikrnega in brezvestnega poslovanja raznih sprevodnikov in šo- ferjev. Zaradi takih ano malij v avtobusnem potni škem prometu je dolžnost podjetij, da napravijo te- mu enkrat konec. Da bi se to doseglo, ni potrebno nič drugega, kakor to, da vsakemu uslužbencu v pro metu pripravijo enourni teoretični tečaj, potem pa opr:ivliajo strogo kontrolo na terenu in seveda za vs?k prekršek takoj odpu- stijo take malomarneže. Vinko Zaje, Sejmiška 13 Slovenj Gradec ŽIVUFNMF m PRAZNIK Napisala bom kar naj- kraj.se pismo, da zanj v časopisu ne boste porabili preveč prostora. Torej — bila sem nezakonska, za to sem si morala svoj kruh služiti že od devete- ga leta dalje pri kmetih. Strogo so me dn>ali. Ni- sem se smela potepati. Ob nedeljah sem se spravila ria p>c>dstrešje, kjer sem imela svojo omaro, in iz- rezovala iz papirja različ- ne dele predpasnikov in oblek Leta so tekla. Pri vsakein kmetu sem bila po tri leta. BiLo je po vojni, ko so se fantje vra- čali. Ko so zvedeli, pri katerem kmetu živim, so me obiskali. Vprašali so me, zakaj se pri šestin- dvajsetih letih ne poročim. Jaz sem jim povedala, kakšni so moški in da zlasti alkoholikov ne ma- ram. Nekdo med njimi pa je molčal in mi je nato večkrat prišel pomagat. Ker sem po naravi, kar zadeva ljubezen, precej muhasta, sem si želela ot- roka in on me je znal pri- praviti, da sem se odloči- la in zanosila. Komaj sem čakala, da pvmčka prikuka na svet in tako se je zgx> dilo. Punčki sem namenila vso ljubezen. Tudi on je večkrat prišel. Nekega dne sem mu rekla, da je še mlad in naj se poroči, mene pa pusti pri miru Kako se je razburil! Pri- čel mi je groziti, da mi bo vzel otroka in vse pož- gal. In še, da če me dobi na samem, da se mi ne bo dobro godilo. No, potem pa mi je spet lepo govoril, da se pustim kmetom pre- več izkoriščati. Pri njem, da bi mi bilo bolje. Kon- čno sem se odločila in r^ odšla k njemu. Pa se je vse spremenilo. Začel je hoditi v druščino in po pivatd. Vse sem bila, le človek ne. Tako je pač — dokler loviš ptiče, ne smeš metati kamenja. Mož je bil tudi večkrat brez zaposlitve, tako da je vse breme padlo name. Prosila sem na socialnem, da bi mi dali stanovanje in službo. Vedno so me tolažili, da je pač mož ti- sti, ki skrbi za di-užino. Sedaj je že osemnajst let, kar smo skupaj — bilo je pet otrok, škoda se mi zdi teh let. Nikjer nisem bila zaposlena, mož hodi v slu žbo, jaz pa sem pri pet desetih lerih precej iz-črpa na in boLehna. Od mene še vedno zahtevajo tisto, kar sem nekdaj zmogla. Dve hčerki hodita v šo- lo, sta zahtevni in ne ubogata. Hočeta biti oble- ieni po najnovejši modi Vse bi hoteli najboljše, kar pa ob tej draginji ni mc^oče. Tako si včasih zaželim, da bi spet zbežala h kme lom, čeprav je bilo treba trdo delati. Vsak hoče ne- kaj najboljšega, mi pa lahko živimo le skromno in otroci so biii vedno zdravi — bolj kot tisti, ki so imeli vsega dovolj. Sedaj pa končujem tole pismo. Zgodbi nisem ve- dela dati imena. Ce vas bo zanimalo, jo boste ob- javili. Tudi jaz rada be rem vaš tednik in se tudi za horoskop zahvaljujem. Prav je, da objavljate raz- ne zgodbe, potem vsaj vi- dim, da moje življenje ni najtežje Va.ša zvesta bralka B. A PRIDNI PIONIRJI Sem učenka osnovne šole Miroslava Sirce iz Petrove. Naš pionirski od- red si je zadal mnogo na- log, ki jih že izvršujemo. Tako smo zbirali denar za otroke iz Vietnama. Zbrali smo 54 starih ti- sočakov. Največ je zbral razred, ki je prispeval 8 tisoč din. Pripravljamo se tudi na proslavo, ki bo 27. de- cembra. *Ob tej priliki bo- do na naši .šoli sprejeti med pionirje cicibani, še- le sedaj bodo sprejeti za- to, ker se je v prvem raz- redu pojavila bolezen v velikem številu prav ta- krat, ko bi pravzaprav morali biti sprejeti med pionirje. V kratkem si bo mo ogledali gledališko predstavo Figole-Fagole, ki nam jo je plačalo DPM. To je njihovo darilo za novo leto. Pionirja želimo osvojiti znak letošnjih pionirskih iger z naslovom Pionirski odred — tisoč radosti. Pripravljamo pregled vseh pionirskih dejavnosti v tem letu. To bomo prika- zali na svečani akademiji 27. decembra. Posebna komisija bo ugotovila, če smo si ta znak zares za- služili. Nevenka Vidmar, Osnovna šola Petrovče KJE SI PRAVICA? Sem zvesta bralka na- šega dragega lista NT in komaj čakam vsak četr- tek, da izide nova števil- ka. Imam skromno dru- žinsko pokojnino, a za NT imam zmeraj denar. Opisala bom dogodek, ki se mi je zgodil, meni. Siromašni upokojenki, v samopostrežni trgovini v Rimskih Toplicah. Ker imam majhno družinsko pjkojmno, gojim doma nekaj zajčkov, da mi ni treba kupovati mesa, saj za njega itak nimam de- narja. Sedaj, pozimi, ma pride prav vsaka stvar, da jih lahko preživim. Dne 4. U. 1972 sem od- šla v samopostrežbo, da nakupim nekaj malenko- sti. Na cesti sem našla bananin olupek in sem ga pobrala za moje zajčke. Pri blagajna je bila dolga vrsta ljudi, zato sem svo- jo torbo kar nastavila mladi blagajničarki, da bi mimogrede, ko mi ona računa, jaz pospravila svoje stvari. Torba seve da ni bila prazna, v njej je bil bananin olupek, ki sem ga pobrala na cesti. Na njem je bila še cena 2,60 din. Vpričo ljudi je začela vpiti name, da sem banano ukradla ter jo za polico pojedla. Povedala sem ji, da sem olupek pobrala na cesti ah ona je trdila svoje. Solze so me oblile ob tej obdolžit- vi, saj se še ni zgodilo, da bi me v mojem živ Ijenju kdo kdaj obsodil, da sem kradla. Stara sem 68 let, siromašna ali vse- skozi poštena. Banane se veda nisem hotela plačati ker je tudi ukradla ni- sem. Dne 15. 11. 1972 sem na občinskem sodišču za- htevala, da blagajničarka prekliče svoje besede in mi vrne dobro ime. Ali ona sploh ni prišla. Ni se ji zdelo vredno, niti po- trebno opravičiti se me- ni, stari siromašni ženici. Recite, dragi bralci, kje je tukaj pravica? Zdi se mi, da je ni in je tudi nikoli ni bilo, za nas ma- le, nepo-membne ljudi. Pavla Srebot. Globoko 7 Rimske Toplice ALI JE TO PO NOVIH PREDPISIH Ker renovirajo prostor pod železniškim predoro.m na cesti Celje—Rogaška Slatina, je zaradi tega ob- voz mimo podjetja EMO ter po slabi cesti skozi Bukovžlak do Teharij, kjer prideš v stik z glavno ce- sto. Bilo je v torek, 19. t. m. ob 14. uri, ko sem se z očetom peljal po opisa- ni poti. Kljub velikemu prometu sva se v koloni le pripeljala do križišča pred tovarno EMO. Neka- ko sva se še pripeljala skozi semafor, za\'ila na desno — in stop. Pred nami je stal na cesti av- tobus z reg. št. CE-14>-07. Leta je čakal na uslužben- ce, ki so prihajali iz to- varne. Ker se je pa v smeri od Bukovžlaka na- brala dolga kolona vozil, avtobusa ni bilo možno prehiteti. Tako smo bili prdmorani, da smo čakali za avtobusom. V imenu velikega števila nejevolj- nih voznikov se resno sprašujem, kako dolgo bomo imeli avtobusne po- staje kar na glavni cesti? Ali je to po novih pro- metnih predpisih? Res m mogoče dobiti prostor za avtobusno postajališče, na kakšnem bolj primernem oziroma dopustnem me- stu? Mislim, da bi se tu- di ta problem »ozkega gr- la« lahko rešil. Bogdan Podplatan, Šentjur MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Sedim na betonu in zrem v morje. Plavo gladino reze bela jadrnica. Sonce pripeka in pasja vročina je. Jaz pa nemo zrem v daljavo, tja, kjer se morje in ne- bo stikata. Premišljujem o prijateljicah, ki.so-.mi pripo vedovale o doživetjih na morju in o sebi, ki se seda; tukaj dolgočasim, namesto, da bt se zabavala. Iz tega premišljevanja me zdrami glas sestrične: »Hej ti, kaj pa je s tabo? Greš v vodo?« •čeprav nerada, se dvignem. Nasmejem se ji in ji pokimam. ce io ne bi bila ona, bi tega ne storila. A ona je tako dobra. Vedno me razvme in.mi pomaga. Ko stopiva v vodo, zagledava na drugi strani fanta, ki se leno spušča v morje. Pomaha nama in midve mu odmafiava. Nato mol-ce zaplavava, čez nekaj časa zasli- šiva prijeten glas: »Sprechen Sie Deutsch?^ »Ein wenig«, odvrnem in čakam, kaj se bo zgodilo. Nato vpraša: »From ucelchen Land sind Sie?« vFrom Jugoslaivieu.« odgovori sestrična. i>E, pa OKO su na-še curice,« pravi, »da"vam se pred- stavim, zoveni se Saša.« Tako se prične pogovor, ki traja ves popoldan. V tem pogovoru izveva, da je doma iz Novega Sada, dn študira t-ehnologijo, da je njegov oce oficir- Pozno popoldne naju odpelje v camp. Preden se poslovimo, se zmenimo, da se dobimo ob 7. uri in da gremo v Poreč. Na polt proti šotoru zbirava s sestric- no korajžo, da prosiva starše za izhod. Dovoljenje do- biva in sedaj se začne urejevanje. Seveda nisva točni in ko se okrog pol osmih pnkaževa na dogovorjenem me- stu, že seai v avtomobilu in se pogovarja s prijateljem. Ves žareč naju pozdravi in nekaj minut kasneje se že peljemo proti Poreču. V pristanišču pusti avto -in peš se oapruviiiio po mestu. Gledamo iztožoe, ljudi, stare zgradbe. Nenadoma me prime okoli pasu. Ne odmak- nem se mu. Noe spusti svoja črna krila na zemljo. S Sašom za- vijeca k ooaii. Tam sedeva in nekaj času nemo strmiva v morje. Naio spregovori on: »Znus,« reče, »znaš. ja te volim. Mogla oi, da oudeš moja uevojku.«. Jaz ga samo gledam. Njegove bujne črne lase, lejm oblikovane ustni- ce in sive oci z dolgimi trepalnicami Zavem se, da go tudi jaz ljubim. Da. Ljubim, čeprav sem ga spoznala šele pred neicuj uranu. V mojj notranjosti se začne boj. Boj med srcem in pametjo. In z;naga pamet. Po- vem mu, da sva lahko le prijatelja, če hoče, medtem ko njegovo d^skle ne morem biti. Luč v njegovih oceh ugasne. Ugasne iudi njegov nasmeii. Počasi vstane, mi pomaga s skale in napotiva se proti avtomobilu. Tam naju ze čakata sestrična in Goran. Ko se peljemo proti Zeleni laguni, vpraša Goran Saša: »Hej šlo je sada te- bi?« Saša pravi. »To znamo samo ja i Mikica, zar ne?« Vožnja se nadaljuje m nihče ne spregovori besedice. Ko se pripeljemo v camp, si Sašo poljubi prst m mi ga pritisne na lice. To je slovo. Ko liodiva s sestrično proti šotoru, premišljujem, kako hitro je vsega lepega konec. Toda tu sem se pošte no zmotila. Sašo in Goran naju nista zapustila, ampak sta hodila sleherni dan z nama na plažo. Preživeli smo štiri nepozabne dni. S Sašom sva hodila objeta med cvetočimi oleandri, igrala sva se kot otroka in pisala inicialke na beton. Vse prekmalu je prišel čas slovesa_ Bila je sreda m okoli sedme ure zjutraj sem se sarivaj splazila iz šotora. Ko sem prispela do kraja, kjer je stal šotor, je bilo že vse pospravljeno. Goran je že sedel v avto- mobilu, Sašo pa me je čakal pred njim. Se zadnjič me je poljubil, mi dal svoj naslov in vzei mojega. Nato je sedel v avto in se odpeljal. Gledala sem za avtom, dokler le-ta ni izginil za ovinkom. Sašo se je odpeljal. Odpeljal iz tega kraja, kamor se bo morda še kdaj vrnil. Za vedno se je odpeljal iz mojega življenja. Sol- ze so mi spolzele po licih. Nisem se zmenila za začu- dene poglede mimoidočih Vse, kar imam danes od njega, sta njegov naslov in posušen oleandrov cvet. Obljubil mi je. da mi bo pi- sal, a tega ni storil. Kadar zagledam pismo, naslovlje- no name, pomislim, da mi je pisal on. Toda vedno zno- va sem lazočaranc in tedaj se spomnim sestričinih besed: »Nič ne rnaraj, to je bil le slepeč klic ljubezni!« St. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 7 EKSKLUZIVNO ZA NOVI TEDNIK: O FILMU „SUTJESKA" SNEMANJE FILMA »SUTJESKA« JE TRAJALO SEDEM IN POL MESE- CEV. FILM BO STAL PET MILIJARD STARIH DINARJEV. KDOR JE VI- DEL POSNETI FILM, HVALI IGRO RICHARDA BURTONA, BERTA SO- TLARJA IN LJUBE TADIČA. PREMI- ERA BO 4. JUlUA NA AVTFNTIČ- PRIZORIŠČU SUTJESKE — NA TJENTIŠTU! Sredi leta 1971 sem s pi- lotom Medvedom^ članom celjskega letalskega kluba in v organizaciji našega Usta »Novi tednik«, pole- tel z mini — aviončkom »Piper« na snemanje do sedaj največjega filma v Jugoslaviji — »Sutjeske« v režiji Stipeta Deliča, ne- kdanjega asistenta Veljka Bulajiča, poznanega po po- snetih filmih »Vlak brez voznega reda«, »Kozara«, »Pogled v zenico sonca«, »Neretva« in drugih. Takrat sva s pilotom he- vila ekipo vse od žabjaka na Durmitorju preko Fo- če do Sarajeva. V vsakem kraju sva našla i>o delček ekipe se z njenimi člana pogovarjala in nato vrni- la v Celje. Pred 29. novembrom sem dobil od ekii>e pi- smo, da se »NT« zahvalju- jejo za reportažo ter va- bijo še k nadaljnjemu so- delovanju vse do premi- ere filma. Izrabil sem pri- ložnost in s pismom za- prosil režiserja liima »Su- tjesika« Stipeta Deliča, da odgovori na nekaj vpra- šanj. Zanimalo nas je, kate,- re so bile največje teža- ve pn snemanju filma? »Vprašujete za težave. Vedno jih je bilo veliko in so tudi še. Morda je bolje, da te težave imenu- jemo dileme. Za mene tra- jajo že več kot tn leta, to se pravi od prvih pri- stopov k realizaciji filma do takrat, kako bodo na film reagirali gledalci. Ce že naš film imenujete »velefilm«, potem vam povem, da se stalno uba- damo tudi z »veletežava- mi«. Problem so sredstva. Kaj za vas predstavlja največji problem? »Da film posnamem na najbolj avtentičen način.« Koliko metrov filma ste posneli? »Posneli smo 65 tisoč metrov fUmslcega traku, kar je p>od svetovnim mi- nimumom, kadar gre za fihne spektakle, ki trajajo tri ure.« Snemanje filma je ver- jetno dolgo trajalo .,. »Film smo snemali se- dem in pol meseca, de- lovnih dni pa je vsega bilo 160.« Verjetno ste porabili ve- liko razstreliva? »Več kot sto tisoč pa- rafinskega razstreliva raz- nega premera. Tako smo na primer porabili samo razstreliva premera 7,9 milimetrov 205 tisoč ko- sov. Kje ste v glavnem sne- mali? »Največ na terenih, kjer je potekala Peta ofenziva, torej kjer so se dogajale najslavnejše epopeje naše NOB. Odstopih smo samo zaradi višje sile in to po- novno pri reki Sutjeski. Ta reka je bila do vojne skoraj nepoznana, maj- hna, skoraj poetična re- čica. Na žalost, v maju in jiinija 1943. leta je na- rasla in podivjala ter ta- ko povečala težave bor- cev pri njenem prehodu. Da bi dočaraM takšno at- mosfero prehoda in bor- be okoli nje, smo te de- talje snemali na — Ne- retvi!« KoMko bo stal fiJm? »Predvidevamo, da bo stal manj kot pet milijard starih dinarjev. Ob tem pa ne smemo pozabiti velike pomoči JLA.« Kako je bilo z igralca? »Pri montaži filma smo videli, da smo tmeld pri izbiri igralcev za 85, go- vorjenih vlog srečno ro- ko. Največje zanimanje bo vsekakor vzbudil Richard Burton v vlogi vrhovnega komandanta tovariša Tita. Za vlogo zdravnice Vere smo prei2ikusild tri igral- ke ter se končno odlo- čali za Mileno Dravič. Kdor je videl posneti ma- terial, je p>oln hvale na račun odlične igre Berta Sotlarja, Ljiuibe Tadiča in drugih. Najbolj vesel bom, če bom videl^ da so ig- ralci prenesli največjo te- žo in akcent filma.« Kaj mislite o Richardu Burtonu? »Kar je naredil v mo- jem filmu in kako sva skupaj sodelovala, ga smatram za največjega ig- ralca današnjega časa.« Tovariš Stipe Delič, to je vaš prvi veliki samostoj- ni filmski projekt. Kaj ste hoteli z njim povedati in kad občutite zdag, ko je fHm posnet? Kaj osebr«) želite vašemu »prvencu«, ki je med rojevonoem na- letel na toliko dobrona- mernih in zlonamemah ocen in natolcevanj. »Fikn Sutjeska je vse moije življenje. Nekdo me je vprašal, če sem po vsem tem še sploh živ. Najpreo sem mislil, da bom po končanem snema- nju spal meseoe in me- sece, zdaj pa sem fK>nov- no postal nemiren. Kako bo vse izgledalo in kako bo film sprejet pri gledal- cih, to je zdaj moja glav- na skrb. Jasno pa je, da filmu »Sutjeska« želimo sa- mo najboljše tako v umet- niškem, kot tuidti finafl> čnem uspehu. Predvsem pa da bd fihn uspel v tistem, zaradi česar smo ga sne- mali.« Kaj je »Sutjeska«? »Ce hočete, današnji Vietnam.« Koliko ljudi si bo ogle- dalo fihn v Jugoslaviji? »Prdčak-jjem obisk 4 do 5 milijonov.« Kaj vas je med snema- njem filma najbolj moti- lo? »To, da so po meni in po našd ekipi »pljuvali« ter nas zmerjal z amaterji, neznalci.« »Ste to preboleli.« »Tudi takšne diverzije smo preživeU.« Se je nebo razjasnilo? »Se je. In verujem v bo, da bomo ljudem pK> kazali takšen fUm^ kakr- šnega smo si zamislili. Mislim, da smo v tem pogledu uspeli.« Ste zadovoljni s poro- čanjem o nastajanju va- šega filma? »Predvsem gre za naš, ne moj film. S poroča- njem pa sem in nisem zadovoljen.« Kdaj in kje bo premie- ra? »Premiera bo 4. Junija na Tjentištu ob 30. letni- ci biitke na Sutjeski. Va- bljeni ste na premiero.« Hvala! Bomo prišli! Tako: Sutjeska je v la- boratoriju. Njen sodobni ©stvaritelj Stipe Delid že- U svojemu prvencu zdra- vja in dobrega sprejema pri ljubiteljih filmske umetnosti. Stipe je uspe- šno preplaval Sutjesko kljub vsem vremenskim težavam. Zdaj ostane sa^ mo še naloga gledalcev, da dobro sprejmejo pos- net filmski trak. MisUm tn želim, da bo kljub vsem peripetijam, več tistih, ki bodo to delo sprejemali .. Stipe bo takrat naibolj srečen, saj bomo spreje- mali niegovo verzijo naše 2^odovine TONE VRABL Irena Papas v vlogi »majke« 8. stran NOVI TEDNIK St. 52 — 28. december 1972 Tednikova okrogla miza SEDEM SEKRETARJEV KOMITEJEV ZK S CELJSKEGA OBMOČJA O POLITIČNEM RAZPOLOŽENJU PO PISMU, O PO- GLAVITNIH PROBLEMIH, KAKO SE JIH ŽE IN SE JIH BOMO LOTEVALI, KAJ STORITI, DA BO PARTIJA ŠE BOLJ DELAVSKA TER NA KONCU ŠE O TEM, KAKO BOMO ŽIVELI V LETU 1973? v uredništvu smo razgovor s sekretarji občinskih organizacij ZKS v celjski regiji načrtovali že pred časom. Če kdaj, potem je nekaj zamude prišlo zelo prav, kajti kdaj, če ne v tem času, morajo biti občinski partijski sekretarji bolj konkretni, bolj izvirni? Prav srečno naključje je, da smo sedli za mizo z najodgovornejšimi tovariši iz organizacije ZKS teden dni po tistem, ko smo se na podoben način pogovarjali s komunisti — neposrednimi proizva- jalci. Sekretarji komitejev mnenj in stališč delavcev še niso mogli prebrati in vendar sta vsebina in ton razgovora za okroglo mizo bila enaka. To pomeni, da sta se tokrat bolj kot kdajkoli ujela interes delavcev in politična akcija zveze komunistov. Vsebine razgovora ne moremo v celoti in dobesedno posredovati. Kot delavci pred tednom tudi sekretarji komitejev niso zahtevali, da bi zapise njihovih izjav, mnenj in stališč avtorizirali. Razgovora z novinarji Novega tednika so se udeležili naslednji sekretarji občinskih komitejev ZKS: STANE SENIČAR iz Celja, VINKO JAGODIC iz Šentjurja, DARKO BIZJAK iz Šmarja, CVETO KNEZ iz Laškega, FRANCI BAN iz Slovenskih Konjic in VLADO GORIŠEK iz Žalca. Zaradi bolezni je bil odsoten sekretar medobčinskega sveta ZKS, navzoč pa je bil njegov namestnik prof. EMIL ROJC. Razgovora se nista udeležila sekretarja komitejev iz Velenja in Mozirja. V DVEH MESECIH VEČ KOT PREJ VSE LETO Vprašali smo sekretarje, kakšna je njihova ocena uspešnosti občinskih organi- zacij ZK po pismu in 29. seji CK ZKS, h katerim družbe- nim vprašanjem je partija po- glavitno usmerjena in kateri so osnovni problemi na ob- močju občin? STANE SENICAR je bil mnenja, da je težko omeje- vati probleme v občinske me- je. Ni celjska posebnost, da je Zveza komunistov v pre- teklosti doživljala krizo akci- je ter s tem večjega zaupanja delavcev. Komunisti so se v Celju tudi pred pismom in 29. sejo CK ZKS usmerjali k problemom razredno in revo- lucionarno. Manjkala pa je širina akcije. Vse je preveč ostajalo na ravni forumov, comisij, sekretariatov osnov- nih organizacij. Kot ZK so na tem »bolehale« tudi dru- ge politične organizacije, sin- dikati, SZDL, mladina. VLADO GORIŠEK je pove dal, da so dogodki zadnjih dveh mesecev nakopičili toli- ko nalog, da so občinska vod- stva, kadrovsko šibka kot so, naletela na vrslo težav. V nasprotju z minulo krizo ak- cije se zdaj dogaja, da se od ZK naenkrat ne smejo po- stati forumi odločanja. Prav pa je, da se kar največ priča- kuje od komunistov, toda od njihovih prizadevanj tam, cjer delajo, kjer oprav- ljajo funkcije. Teh nekaj ted- nov potrjuje, da je preseženo stanje v preteklosti, ko se je drugače delalo kot govorilo. VINKO JAGODIC je v svo ji oceni navajal, da se je zad- nji čas vehko premaknilo zla- sti v delovnih organizacijah, kjer se vplivnost manjših skupin, kot na primer po- slovnih odborov, zmanjšuje. Težišče samoupravljanja je za zdaj še v delavskih svetih. Prizadevanja komunistov se ravnajo na širjenje neposred- ne samouprave, vendar pa je to povezano s široko fronto idejnega osveščanja, kajti v šentjurski občini je proletari- zacija šele na pohodu. BRANKO BIZJAK je pri kazal ostalim, da je .še nedav- no partija doživljala krizo akcije. Poudaril je, da malo karikira, ko pravi, da je le malo manjkalo, pa bi se bila ZK znašla v nekakšni ilegali. Ravno to, da je partija kre- nila v odločnejšo, razredno čistejšo ofenzivo, povzroča odobravanje med delavci in večjim delom vseh občanov. Seveda pa ne vseh! FRANC BAN je dejal, da je komite po pismu imel kar tri seje, pa je še ostalo mnogo problemov, ki jih bo še treba razčistiti. To je seveda posle- dica večje aktivnosti osnov- nih organizacij in konkretne podpore delavcev Titovemu pismu. CVETO KNEZ je ugotav- ljal, da se je v zadnjih dveh mesecih aktivnost komuni- stov v občini izredno poveča- la. Nekatere organizacije so se v tem kratkem času sesta- le večkrat, kot prej vse leto, pa tudi vsebina in odmevnost teh sestankov je bila nekaj čisto drugega. Ta zavzetost je hkrati hitro prešla okvirje organizacije ZK, se razširila v sindikate, SZDL, med bor- ce NOV, v samoupravne strukture. Nekatere organiza- cije in komunisti so šli v skrajnosti z izredno kritično- stjo do vseh naokoli, manj seveda do sebe. No, očitno je, da hočejo posamezniki odgo- vornost za težke razmere pre- valiti navzven. BESEDA O FORUMSKEM DELU Ugotovitev Staneta Seničar- ja, da je bilo v preteklosti v politiki preveč forumskega dela, so potrjevali tudi neka- teri drugi sobesedniki. Zato smo prosili, da ta problem dodobra prečešemo. STANE SENICAR je bil mnenja, da v organizaciji, kakršna je celjska, ki ima okoli 3.000 članov, povečana aktivnost 100 do 200 komuni- stov v komiteju, organih oko- li njega in vodstvih osnovnih organizacij ni hvalevreden uspeh. Tudi pred pismom, je dejal, smo bi'i največkrat »na liniji«, toda preveč na forum- ski ravni in obliki. Tako je naprimer nesporno, da je sa- moupravljanje najbolj vt-ašče- no med delavci samimi, toda politični odraz tega je bil ši- bak. VLADO GORIŠEK je nada- ljevank ler je neiraH predgovor- nik. Forumsko delo je že precej časa značilno tudi za delavske svete, ki premalo kontaktirajo s kolektivi oziro- ma delavci. V takšnih pogo- jih so večje možnosti za uve- ljavljanje volje in oblasti ozkih skupin znotraj samo- upravnih struktur. Tudi v os- novnih organizacijah forum- sko delo, na'primer sekreta- riatov, ni tuj pojav. In kak- šne so posledice forumskega načina dela? Podaljševanje mezdne miselnosti, razrast socialne demagogije itd. Se- veda se forumskemu delu ne bomo nikoli mogli izogniti. Spremeniti pa moramo vir napajanja vsebinskih proble- mov iz interesov v bazi. VINKO JAGODIC pa je de jal, da nima občutka, da bi bil pri njih problem forum- skega dela pereč. Vsaj v zad- njem času ne. Povedal je, da so v dokaj razsežni občini v posameznih primerih uspeli informirati članstvo tudi v štiriindvajsetih urah. Pač pa je potrdil, da se je forumsko delo zasidralo zlasti v krajev- ni samoupravi, v interesnih skupnostih. Zato je skrajni čas, da se pri nas uveljavi de- legatski sistem. DARKO BIZJAK je bil mnenja, da je preveč kritično obravnavanje forumskega de- la tudi vprašljivo. Gre bolj za odnos, za način in metodo. Forumsko v negativnem smi- slu je bilo vse tisto, kar je dišalo po formalnosti ob zav- zemanju stališč in sklepov. Zdaj, ko je ZK v novi pozi- ciji, zdaj forumska oblika tudi ni več tako problematična. Pač pa so bili forumi pogo- sto kraj za uveljavljanje oz- kih, pa tudi čisto osebnih in- teresov. Nemalokrat je od- bornik načenjal problem, pa je bilo očitno, da je problem predvsem njegov. Vzpostaviti moramo odgovornost, odgo- vornost voljenih, delegiranih, odgovornost predstavnikov do sredine iz katere izhajajo. STANE SENICAR je na sprotoval mišljenju, da fo- rumskega dela ne kaže pre- cenjevati. Poudaril je, da fo- rumsko delo ne smemo videti kot metodo dela, da je to kaj več, da je eno temeljnih vpra- šanj, ki zadevajo samouprav- ne, socialistične odnose. Ali konkretneje. Ce bi to ne bil problem, zakaj imamo potlej tolikanj muk okoli uveljav- ljanja ustavnih sprememb, okoli razčiščevanja zadev na področju socialnega razliko- vanja, problemov okoli delit- ve osebnih dohodkov in do- hodka sploh, okrog odgovor- nosti itd.? CVETO KNEZ se je pri- družil stališču Darka Bizjaka, ko je ugotavljal, da je fo- rumsko delo in odločanje na ravni občine že malone pre- magano, da pa se razrašča v delovnih organizacijah, kra- jevnih skupnostih, kjer so forumi sredstvo za pridobiva- nje moralnih in materialnih koristi pod plaščem obče, ko- lektivne odločitve. FRANCI BAN je zatrjeval, da je forumsko delo politič- no problematično in da po izkušnjah v konjiški občini lahko trdi, da je ravno ta ob- lika botrovala konfliktnim si- tuacijam v Konusu, pri LIPU v Kovaški industriji v Zrečah in še kje. Ko so bili proble- mi preneseni in razčiščeni v bazi, v kolektivih, so bile te- žave odstranjene. O NOVIH TEŽAVAH IN NOVIH ZAVORAH Predsednik Tito je v Ljub- ljani dejal, da se že kažejo odpori proti novi orientaciji ZKJ in da se še bodo. Dejal je, da bo treba sem in tja tu- di privzdigniti glas pri sooče- nju s takšnimi elementi. Vprašali smo sekretarje ko- mitejev, če že imajo te vrste izkušenje? In res jih imajo. STANE SENICAR je dejal, da so se v Celju kaj hitro za- čeli pojavljati primeri etiketi- ranja, površnega razvrščanja na pamet, kdo je birokrat, kdo vse tehnokrat, kdo me- nažer. To bi na eni strani vo- dilo k razbijanju enotnosti akcije ZKJ. Da se razumemo, bitka s konkretnimi pojavi tehnokratizma, birokratizma in drugega je neizbežna. Na drugi strani pa so se kar hi- tro začeli javljati glasovi o trdi roki, o partiji za koman- dnim pultom, da, celo s stali- nizmom so začeli strašiti. No, ob tem nismo oklevali, ena- ko hitro, vendar bolj učinko- vito, smo zavrnili takšna pod- tikanja. Imamo potrditve, da je največ tega v vodstvenih strukturah, ki se iz različnih vzrokov bojijo večjega vpliva delavcev. CVETO KNEZ je odgrnil zaveso nad hudo nevarno de- magogijo, ki jo vnašajo med delovne ljudi s slabo vestjo glede na vprašanja socialne- ga razlikovanja. Delavcem pripovedujejo, da bodo oni, mislijo nase, morda težko do- kazali, odkod jim vila, čeprav imajo dobre dohodke, zapo- slene žene. Kako boste pa vi dokazali, se obračajo na de- lavce, ki imate nizke dohod- ke, ste edini v družini s pla- čo? S takšno prefinjenostjo hočejo takšni ljudje omajati voljo delavcev, da socialnim nasprotjem, ki niso rezultat dela, naredijo konec. Ob tem pa dobro vemo, da s kolik- šnim trudom, solidarnostjo delavcev, odrekanjem si je največji del delavcev postavil svoje hiške. VINKO JAGODIC je med zavore uvrstil tudi razmere, ki v njihovi občini vladajo v dislociranih obratih, katerih matična podjetja, ki so v drugih občinah, nimajo vselej najboljših misli, kadar je go- vor o samoupravnem položa- ju teh enot. DARKO BIZJAK je pouda- ril še to, da je ljudi v manj razvitem območju spričo sla- bih izkušenj v preteklosti strah, da bi stabilizacijske uk- repe ne zgrnili najprej nad ne- razvite. Kot hudo zavoro je omenil še vedno prisotno fa- miljarnost med komunisti, pomanjkanje samokritičnosti, ki je toliko manjša, kolikor večja je odgovornost nekoga, nadalje zamerljivost in po- dobno. Tudi on je omenil me- stoma šibek vpliv komuni- stov, to da v nekaterih delov- nih sredinah ni komunistov ali organizacij, da je precej vodilnih ljudi daleč od parti- je itd. - VLADO CH^RIŠEK je oce- njeval, da je v žalski občini čutiti največjo zavoro v na- daljnjem razvijanju samoup- rave med srednjim strokov- nim kadrom. Seveda je nekaj težav tudi z ljudmi pri vrhu v določenih delovnih sredi- nah. Zato se povečaiia vloga partije, v kadrovski politiki naše družbe ne bo smela omejiti le na vrhove. Srednji kader je najbolj povezan z ljudmi, v neposrednem stiku z delavci in občani. Lahko ve- liko koristi in tudi veliko škoduje. ZAKAJ VODILNI NA POLITIČNO TEHTNICO? Darko Bizjak, Cvetko Knez, pa tudi drugi so poudarjali pomembnost političnega pro- fila vodilnih delavcev. Posta- vili smo vprašanje, če naj bo- do načeloma vodilni ljudje člani ZK in konkretno zakaj? CVETO KNEZ in DARKO BIZJAK sta odgovorila, da je treba med politične kriterije za vodilne delavce vključeva- ti tudi članstvo v Zvezi ko- munistov, ker le tako ZS za- gotovi, da bodo cilji in naloge partije v sedanjem politič- nem trenutku in v bodoče za- res zanesljivo uresničene. Končno je treba še to. Par- tija v okviru svojih moralnih načel mnogo hitreje postavlja vprašanja moralno-politične odgovornosti in postopkov vodilnih ljudi, kot to uspejo storiti izvrševalci zakonitosti, organi kontrole in celo pre- gona. Takrat je navadno ško- da že prevelika in ukrep pre- pozen. NAJVAŽNEJŠE NALOGE ZA PRIHODNJE IN POGLED V NOVO LETO Ker politiki, zlasti komuni- sti niso samo ocenjevalci pre- teklosti ter sočasja, smo pov- prašali tudi po najvažnejših nalogah ZK v prihodnje, a hkrati o tem, kako bomo ži- veli v prihodnjem letu? VSI SEKRETARJI so na prvo mesto postavili uresni- čevanje stabilizacijskih ukre- pov in uresničevanje ustavnih sprememb. Pri slednjih niso mislili le na tako imenovane )Kielavske amandmaje«, mar- več v enaki meri na spre- membe ustave, ki naj temelji- to spremenijo tudi skupščin- ski sistem, področje krajevne samouprave, interesne skup- nosti in vlogo političnih or- ganizacij. FRANCI BAN je še dodal, da morajo komunisti kritič- nost presoje svojili metod de- la prenesti v širino, zlasti v sindikate, samoupravne sredi- ne. Zavzemati se morajo, da se bo struktura v ZK obrnila bolj 7 prid delavcem, čeprav mora zveza komunistov prite- gniti tudi čim v^č razredno opredeljene inteligence. VINKO JAGODIC le opo- zoril na nujnost pritegnitve mlade .generacije v politična in samoupravna dogajanja. Za šentjursko občino ostaja v ospredju problem nerazvi- te infrastrukture," nerazvitega kmetijstva in uslužnostne obrti. Krajevni samoupravi je treba zagotoviti širino neposrednega vpliva občanov. EMIL ROJC je ocenil, da pruiajajoči gospodarski ozi- roma stabilizacijski ukrepi terjajo od komunistov teme- ljito politično in idejno obo- rožitev, terjajo povsem jasno in podrobno poznavanje in spremljanje razmer, ker bo- do le tako pripravljeni ob te- žavah na morebitne socialne namere, zlasti pa, kadar jih bodo skušali neodgovorni ele- menti, nasprotniki in kapitu- lanti pred težo lastne odgo- vornosti usmerjati na neustre- zna, škodljiva in celo sovraž- na pota. VSI SEKRETARJI pa so na vprašanje, kako bomo pri- hodnje leto živeli, govorili s precej optimizma. Vsi so opozorili na razmeroma dobre gospodarske rezultate, ki so se v zadnjem tromesečju še izboljšali, tako da se, če bo tako tudi v bodoče, ni bati velikih težav okoli stabiliza- cije. Ker gotovo niso govorili brez čvrste osnove, je takšna ocena kar lep prispevek za vedrejši skok v Novo leto 1973. ZAPISAL IN PRIREDIL: JURE KRASOVEC St. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran t TEŽKA JE POT DO ZVEZD Tako pravi stari ia.tinslo luknjah, ki so se v teh dneh spet razbohoti- le. Molk ni dolgo trajal, prekinil ga je šofer, Mar- jan Petan. »če se že ti ne spom- niš ničesar več, pa naj jaz povem, kako smo te skoraj izgubili v Novi Go- rici. « »Kar pusti, sem se že spomnil,« ga je prekinil Oto s kratkim zamahom roke. »Ko je bil mesec varčevanja, .smo imeli pod okriljem Ljubljanske ban- ke turnejo po Sloveniji. Zvrstila se je vrsta kon- certov in eden je bil tudi v Novi Gorici. Ko je bi- lo koncerta v Novi Go- rici konec, smo odšli iz dvorane, zunaj pa nas je pričakaal množica mladih. Vsi člani New Swing Quarteta so se nekako pre- tolkli do svojih avtomobi- lov, jaz pa sem bil pre- puščen na milost in nemi- lost množici, ki me je ka- kor razbesnelo morje ali bolje kraška burja pogra- bila v svoje naročje. Pri- šel sem tik avtomobila, skoraj že odprl vrata Ma- rjanovega avtomobila in Marjan je hkrati tudi p>o- tegnil, ko sem padel, brez vsakega pretiravanja, na kopico deklet, menda jih je bilo okoli petnajst. K sreči se je vse dobro kon- čalo, jaz pa sem odšel iz Nove Gorice s celimi kostmi.« Tako in podobno smo se pogovarjali vse do Koz- jega. Tam od Prevorja nas je spremljala množi- ca mladih, ki so šli na prireditev v Kozje so nas takorekoč na vsem, kar v Kozjem stoji, pozdravili lepaki, ki so opozarjali na veliko prireditev. Lepaki so bili tudi na senikih in hlevih in marsikatera pik- ra je padla na ta račun. Še sreča, da fantje pozna- jo šalo. I>vorana v Kozjem je bi- la skoraj polna, le otrok iz osno\Tie šole Lesično ni bilo videti, dočim so bili otroci iz Buč, Podsrede in Koajega že na svojih me- stih. Mladi obrazi so ža- reli in skoraj bi lahko de- jal, da je bil srečen tudi ami, ki se je za nekaj ča- sa rešil lukenj. Vse je ne- strpno čakalo, kdaj se bo vsa stvar začela. VESELO V KOZJANSKI POPOLDAN Zamuda gor ali dol, kon- čno so se zavese v dvo- rani gasilskega doma odprle in Črne vrane so zaigrale uvodne takte, ta- koj za njimi pa je zapela Tatjana Dremelj, nato še Franci Rebmik z Jesenic . in p>otem so se na odru i zvrstili še kvintet A.ve iz' Velenja pa Andreja Zu-" pančič, Franci Doberšek" iz Laškega pa je najmlaj- šim Kozjancem povedal nekaj tako imenitnega, da so se od smeha držali za trebuhe. Tam nekje v trideseti vr- sti je sedela deklica veli- kih živih oči in nemirno vrtela glavico naokoli in v glavo mi je prišla mi- sel: Na koga neki tako ne- strpno čaka? In ko je pri- šel na vrsto Oto s svojim kvartetom, mi je stvar postala čisto jasna, zakaj sklenila je rokice mamici okoli vratu in ji nekaj še- petala na uho, potem pa je skupaj z dvorano vneto ploskala Otu in njegovim. Sploh je bilo v dvora- ni sila živahno in če jih je kaj vrglo iz ravnotežja-, te mirne in preudarne Kozjance, potem sta jih Oto in New Swing Quar- tet. Mladi Kozjanci pa so do- bili tudi darila, ki jih je podaril Slovenija koncert in nekaj ljubljanskih pod- Tehnomercator iz Celja, jetij ter veleblagovnica Kozjancem je zapela Eva Sršen in spet ni bilo ne konca ne kraja ploska- nju. Ko je stopila na oder^ 74-letna Jožefa Tanjšek iz j Kozjega, je dvorana utih-i nila. Jožefa je 1000. član i kluba prijateljev Ota Pest-] nerja in Ne-w Swing Qu- \ arteta. Ko smo se pogo- varjali z njo, je dejala: »Na stara leta rada po- slušam kaj lepega in prav zato imam vse Otove plo- šče. Oto tako lepo poje, zlata duša je. Prvič ga vi- dim danes in tako sem srečna.« In ko sva se kmalu potem, ko je dobila od Ota in New Swing Qu- arteta darilo, pogovarjala kar med predstavo tudi midva sama, mi je nekam nemirno dejala: »Počakaj- te malo, poslušajmo, ne bomo ga dolgo slišali.« Kaj naj bi ob vsem tem še dejal. Morda na koncu le še to, kar sem slišal od vseh nastOF>ajočih. Vsi so bili enotnega mnenja, da tako hvaležnega poslu- šalstva še niso imeli. »Za nas mnogo pome. ni jo ti hvaležni, srečni ob- raza, strmeča v oder, od- prtih ust in mirnih, sko- raj nepremičnih rok. Koz- jega ne bomo pozabili zle- pa in še bomo prišli.« Tudi Oto je bi na pov- ratku srečen. Cisto na koncu tega za- pisa o Otu, ki naj bi bil posvečen samo njemu, pa ni, naj rečem le še to, da je priredite^' v Kozjem sa- mo delček vdanosti mla- dih ljudi njegovi pesmi. Morda bi ob tem želel re- či še to, da s skromnost jo daleč pride, zakaj tež- ka je pot do zvezd ... V KOZJEM JE BIL TUDI MALI FRANJO Mimogrede je prišel na oder v dvorani gasilskega doma v Kozjem tudi Fra- njo Bobinac, nova zvezda celjskega popevkarskega neba. Ni pel, le govoril je in malce treme je imel. Tik pred veliko preizkuš- njo je Franjo v teh ted- nih. Njegov gl^ se bo vsak čas menjal in potem se bo videlo, kaj bo prine- ,sel čas: petje, slavo, us- peh in pot v slovensko pevsko elito? Nekega večera sem se spomnil nanj. Pravzaprav me je nanj spomnila TOP POPS lestvica znanega slo- venskega časopisa za glas- bo, revije STOP, kjer je Franjo poslednji teden ob- tičal kar na prvem mestu s pesmijo Lidija. Te dni bo izšla tudi njegova pr- va plošča, nestrpno jo pri- čakujejo vsi njegovi do- mači in razumljivo, naj- bolj tudi sam. Franjo je čisto zares dečko, kot je treba. Ne ukvarja se ravno z vsem, ne manjka pa dosti do tega. Drsa, smuča, igra na- mizni tenis in se ukvarja z vsem po malem, kot je dejal. Franjo je nastopal že na mnogih koncertih pa ima kljub temu tremo. »Kar nekam neprijetno md je bilo, ko sem se pr- vič videl na TV ekranu, bolj kot na snemanju sa- mem.« šola za Franja Bohinca nd problem. Petice, te za marsikoga čudne številke, se pri Franju kar vrstijo. Mogoče je sedaj, ko pre- staja mutacijo, malce ne- zadovoljen z naravo, ker pač ne ve, kaj bo, ker ne sme peti, ker ne sme po- četi to, kar mu je najljub- še. Najinemu nadvse resne- mu pogovoru se je pridru. žila še njegova mama, Franju pa je čisto malce nagajala sosedova deklica, za katero pravi Franjo, da tudi poje, ona sama pa je po dolgem prigovarjanju le povedala, da bo tudi ona pela kot Franjo in da bo tudi snemala plošče. Takole je povedala Franje- va mama: »Morda ne bi bilo napak, če bi Franjo začel prej peti. Vesela sem, pa naj bo, kakor je. Dovolj velik uspeh je do- živel Franjo v enem letu, prav kot Oto Pestner. No, Oto je tudi njegov veliki vzornik. Večkrat pride k Franju in se pogovarjata. Svetuje mu, kaj naj nare- di drugače, kako mora za- peti \jo, kako ono. Res je, da Franjo hodi v glasbeno šolo, kjer se uči kitaro, nadaljeval pa bo solo pet- je. Izkušnje starejšega to- variša prav gotovo ne ško- dijo.« Franjeva mama je po- vedala še to, da si nikoli, pa čisto zares nikoli ni mislila, da bo iz Franja »ratalo« kaj takšnega. Ko bo Franjeva plošča izšla, bo dela na pretek, še za eno ploščo ima Fra- njo posnetih pesmii in če bodo poslušalci zadovoljni s prvo in upa, da bodo, bo kmalu izšla tudi ta. Bo- li ga le, da domača gra- mofonska hiša Helidon na samem začetku ni imela posluha Za njegovo petje in da je moral svoj glas najprej ponuditi Jugotonu. Povsem enako se je zgodi- lo njegovemu pevskemu kolegu in rojaku Otu Pest- nerju. Nezaupljivost pa taka. Franjo mi je pokazal cel kup izrezkov iz časopisov, fci p>a bi jih ne našteval. Naj bo dovolj, da so o njegovem petju pisali do- mala vsi slovenski časopi- si. Mimogrede sva poslu- šala trakove z njegovimi pesmimi, pil sem kavo, sosedova deklica pa je kar naprej tičala ob Franju. Ne vem sicer, koga bd zanimalo, kje vse je Fra- njo pel, dobro pa bi bilo, če povem, da je pravza- prav začel na javni radij- ski oddaji, ki sta jo pri- redila Radio Celje in Novi tednik v Šentjurju. Od takrat naprej Franjo pre- p>eva kot slavček in je sre- čen. Dosegel je, kar si je tako vroče želel.« Dovolj je bilo narejenega v enem letu,« je za slovo dejal mlada Franjo Bobinac. MILENKO STRASEK 10. fttran NOVI TEDNIK št. 52 — 28. december 1972 Trak se je utrgal , Prav rada bi vam povedala kakšno zanimivo dogodivščino iz vsakdanjega življenja novinarke. Zal pa sučem pero v tej redakciji šele en mesec, zato je zaloga mojih prigod 5e zelo skromna. Oddaja je tekla v redu, magnetofonski trak se je vrtel, s tehnikom Janezom Klanškom pa sva brezskrbno klepetala. Nenadoma se je Janez dvig- nil in oddirjal skozi vrata, kot da bi mu gorelo za petami. Pri aparaturah sem ostala sama in kar malo s strahom sem pomislila: »Kaj bi napravila če bi se utrgal magnetofonski trak?« Pa se je. Vsa prepadena sem nekaj časa stala in buljila v raz- cefrani trak, ki se je še kar naprej divje vrtel. Potem sem si le nekako opomogla in hitro pri- skočila k magnetofonu. Trak sem ustavila, kaj pa zdaj? Janez! Kje je Janez? Stekla sem na hodnik in glasno zavpila: »Janez!« Nič. Se enkrat posku- sim: .Jaaanez!« Tedaj pa le zaslišim oddaljeni: »Jaaa, kaj je?« »Trak se je utrgal!« Nisem še do« končala stavka, ko je nenadoma zaropotalo, kot bi udaril grom. Tista ozka vrata na koncu hodnika so se s truščem odprla in prikazal-se je Janez »s hla- čami v rokah. Zdirjal je po dolgem hodniku, se kar med potjo oblačil in robantil na vse pretege, češ še »tam« človek nima mira. Ves naježen je skočil k magnetofonu, zalepil trak in oddaja je te- kla naprej. ToOm. šele potem sva se zavedla smeš- nosti situacije, v kateri se je znašel naš tehnik. Pla- nila sva v smeh, ki se kar ni hotel ustaviti. Vendar je Janeza le malo skrbel kar precej dolg premor, pa sem ga potolažila: »če bi poslušalci vedeli, kje si bil, bi ti prav gotovo oprostili!« še več je takih dogodivščin, o njih pa kdaj drugič. DOMINIKA POŠ O časopisni podobi Pravzaprav je težko napisati na eni tipkani stra- ni tiste, kar je bilo napisano v enem letu. Sicer me pa ne vežejo na časojns samo potipkani listi papir- ja ali zgovorne slike. Vežejo me tudi ljudje, tisti obrazi, ki sem jih spoznaval pri svojem delu in kretnje vseh tistih, ki žive in delajo. In kako je v bistvu petem potipkan list papirja prazen in brez- pomemben Kroži iz rok v roke, tipkani znaki se prelivajo v svinec, vse skujMj se vrti in črna barva razmaie vsebino na orumenel roto papir. Potem na- slednji dan zapiha veter in odnese kos časopisnega papirja vzdolž ceste. Takšen, pravijo, je konec ča- snika ... Vse življenje pa je strnjeno in nakopičeno v nas in skušamo podoživljati vse tiste številne resnice pa tudi laži, s katerimi se srečujemo na ulicah na- šega vsakdana. In vse dobi svojo podobo. Prej je bilo samo nasluteno, samo mislili smo si, da nekje morda obstaja. Od Sadika na Kosovu, do premrzlih ritk malih otročajev iz Založ. Zdaj so med nami in so zaživeli še v drugih očeh. čisto majhno po- slanstvo, ki nemalokrat spregovori o svoji pomemb- nosti v ljudeh samih. Potem ko preberejo, razmi- slijo. Moje delo pri Tedniku pa je vezano tudi na nje- govo zunanje oblikovanje, ko mu dajem podobo, ki sčasoma postaja zanj značilna in se je ljudje na- vadijo kot obleke ah gospodinja svojega predpas- nika. Mkoli nisem študiral filozofije, a se ukvar- jam s »cicerom«, režem slike, mečem črke v koš — igrum se. Kolegi pa se jezijo name, ker jim krajšam članke in spreminjam naslove. Priznam — kdaj tudi povsem neuspešno. Tudi to je delček ti- stega mozaika, ki sestavlja življenje na papirju, ka- kršnega berete vi, g čaanikom na mizi. A tisto drugo — v toi:arnah, ulicah, šolah, kulturnih do- movih in starih graščinah živi v svojih dimenzijah, ki jih moramo dojeti in vsakodnevno spoznavati. DRAGO MEDVED SO VODE Nevarnost poplav še ni odstranjena — Nova pobuda predsedstva celjske občinske skupščine za nadaljnja in najbrž zadnja regulacijska dela na ožjem celjskem ob- močju. Četudi se je Celje oddahnilo, nevarnost poplav še ni odstranjena. Na nevarnost tn strašne posledice, ki jih pri- našajo visoke vode, so zlasti opozorile letošnje poplave v severovzhodni Sloveniji. Sicer pa tudi čas, ko so na ožjem in širšem celjskem območju divjale visoke vode, ni tako daleč, da bi šel v p>02abo. Celje je pri regulacijskih delih voda veliko napravilo. Priznajmo! Regulirana je bila Savinja skozi mesto, prav tako Voglajna od Štor do izliva, Hudinja od izliva v opu- ščeno strugo Voglajne do šmarjete. Tu je še pregrada v Ločah! Strugi Koprivnice in Sušnice so preusmerili na rob mesta z izlivom v razširjeno Ložnico. S temi deli je že zdaj zaščitenih okrog 800 ha najgosteje naseljene mest- ne površine pred poplavami. In ne samo to! Regulacija voda j8 omogočila tudi ureditev kanalizacije in drugih komunalnih del. Stroški za vsa ta dela niso pi-esei?li 40 mili.jonov dinarjev, kar je le slaba polovica škode, ki jo je Celju povzročila samo ena od katastrofalnih poplav. Financiranje del je bilo predvsem naslonjeno na solidar- nostno akcijo in veliko pomoč republiškega vodnega skla- da. Poseg republiških virov in občinskega proračuna so gospodarske delovne organizacije prispevale po 1 odsto- tek od vrednosti osnovnih sredstev po stanju 1967. leta. Zbrani denar je bil več kot dobro naložen. Na.vz,lic dogo- vorom tn vsemij drugsmu, dolguje še 39 delovnih organi- zacij skupaj 1,446.163 ^dinarjev. To je dolg iz 1069. do 1971. leta. Regulacija voda pa še ni končana. Hiter razvoj mesta narekuje tudi potrebo, da se varnostno poplavna meja po- makne do roba urbanistične aJi celo preko nje. To pa hkrati pomeni, da je še vedno odprto vprašanje uresničit- ve Srednjeročnega programa nadaljnjih regulacij, ki ga je pristojni svet pri občinski skupščini sprejel že lani. Tu gre predvsem za podaljšanje regulacije Hudinje preko mostu v Škofji vasi in za zavarovanje kratkega dela ob izlivu. Okoli deset potokov, ki jih bo križala hitra cesta, bo treba prilagoditi novemu stanju! Sem sodi tudi vzhodna Lož- niča. Sušnica še vedno poplavlja okoli 50 ha zemljišč pri- mernUi za graditev stanovanj. Ker se bo Celje širilo proti IVIedlogu, bo treba nadaljevati z regulacijo Savinje od izli- va Ložnice vanjo do Levca v dolžini okoli m. Tako bi tudi zaščitili vire pitne vode! V teku je gradnja pre- grade v Tratni. Stroški za uresničitev tak.snega načrta so ocenjeni na okoli 40 milijonov dinarjev. Iz republiških virov (cestni in vodni sklad) bi dobili 12 milijonov, občinski proračun bi primaknil pet milijonov, ostanek pa naj bi prispevali neposredni interesenti za ureditev regulacij tn seveda de- lovne organizacije s tem, da bi podaljšale veljavnost se- danjega sistema v enakih mejah in načelih, ki že veljajo. Takšno je stanje, takšni so tudi načrti. Kaj bi govo- rili o posledicah, če predvidenih regulacijskih del ne bi izvršili. Smo dovolj močni, da bi se spoprijeli z novimi katastrofami? Ob takšnem stanju in oceni tudi pismo predsednika cejske občinske skupščine, inž. Dušana Bumika oziroma predsedstva najvišjega celjskega predstavniškega organa, poziva delovne kolektive in njihove samoupravne organe k nadaljnji solidarnostni akciji k nadaljnjemu skupnemu reševanju problema, ki je za Celje, njegovo gospodarstvo in rast več kot pereče. Ce sodimo po dosedanjih odzivih na takšne in podobne akcije, smo prepričani, da bo tudi nova pobuda dosegla svoj namen. M. B02IC turizem Za konec leta še en spomin na Rogaško Slatino,' na tiste dni, ko je bila v času tako imenovane glavne sezone polna gostov, domačih in tujih. — (Foto: IVI. Strašek) Kot vse kaže bo v naslednjem letu eno izmed glavnih komunalnih del v celjski občini graditev cestne inagistrale vzhod—zahod oziroma ceste od Teliarij do IVIedloga. Ra- čimajo, da bi za ta dela potrebovali okoli 700 milijonov starih dinarjev. Od rešitve te magistrale tudi zavisi ure- ditev križišča na šlandrovem trgu, sicer pa bi ta dela prispevaJa k splošnemu reševanju cestriih težav na ob- močju celjske občine. Rogaška Siatina V Rogaški Slatini se že pripravljajo na gradnjo nove- ga hotela ici naj bi bil edini te vrste doslej v tem zdravi- liškem kraju, kjer je iz leta v ieto več gostov. Novi ho^el bo A kategorije, graditi pa naj bi ga začeli v naslednjem letu. Idejni načrt je že sprejet. Za hotel govori tudi dejstvo, da v vsem povojnem času ni bil v Rogaški Slatini zgrajen niti en hotel, če se- veda odštejemo novo terapijo, ki pa m hoteiskega zna- čaja. Vzporedno s tem se je število gostov potrojilo, za tako veiik porast pa je bilo storjenega malo. Prenovljene so bile dosedanje kapacitete, tako da se je kvaliteta usiug v marsičem izboljšala, še vedno pa je najboljši hotel v Rogaški Slatini le C kategorije. V zimskem času, pred- vsem pa v prehodnih obdobjih, primanjkuje ležišč v ogre- vanih sobah, narašča pa tudi zahtevTiost gostov, sploh še za izvenhoteiske dejavnosti. O kakšni zabavi, razen ple- snih prireditev m avtomatskega kegljišča, se v Rogaški Slatim ne bi dalo govoriti, zato bo treba prej ko slej mi- sliti tudi na to. To je hkrati načrtovano pri gradnji no\'ega hotela, ki naj bi te probleme vsaj delno odpravil. Novi hotel naj bi stal na mestu, kjer je danes polnil- nica mineralne vode, v samem centru zdravilišKega kom- pleksa, kar je nedvomno zelo ugodno, da ne rečemo ide-. alno. Sprejeti idejni načrt zajema hotel A kategorije z 204 ležišči in 460 sedeži v restavraciji, kavarni, konferenčni sobi ter drugih prostorih. K temu lahko prištejemo še 230 sedežev v poletnem času na prostem. V hotelski kom- pleks je vključen tudi bazen z vsemi pomožnimi proscon, ki bo meril 16,7 x 12,5 m. Predvidene so tudi saune za 16 oseb, dvostezno avtomatsko kegljišče z bifejem, garaže s 25 boksi, parkirišče za 80 vozil, pasji hotel z 20 boksi, trafika m prodaja spominkov (intem^ trgovina), razen tega pa predvidevajo še frizerski in brivski salon, pedi- kuro in kozmetiko. Hotel bo imel tudi štiri trgovske lo- kale, pralnico za potrebe zdravilišča ter sprehajalne po- krite in odprte poti za goste m povezavo z Zdraviliškim domom preko hotela z novo terapijo. S tako urejenim novim hotelom v Rogaški Slatini bo prav gotovo porastlo povpraševanje gostov, .audib pa j;m bodo lahko mnogo več kot doslej. Po ekonomskih izraču- nih po investicijskem programu bodo strošlu gradnje zna- šali 50,272.263,00 Ndin, izgradnja sama pa bo trajala 18 mesecev. Financiranje objekta je predvideno v celoti iz sredstev za kreditiranje turizma. Potekajo že dogovori z Ljubljan.sko banko, podružnico Celje, ki naj bi bila kre- ditodajalec. V Rogaški Slatini računajo tudi, da jim bo Izvr.šni svet republiške skupščine odobril benificirano obrestno mero. Investiciia v novi objekt je zdravilišču Rogaška Sla- tina gotovo nujno upravičena in potrebna. Omogočila bo naknadno zaposlitev 108 delavcem, razen tega pa bodo naložbe gospodarsko uspešne. Za gradnjo gov>ri tudi dej- stvo, da je Zdravilišče samo kreditno spos:>bno za to in- vesticijo. MILENKO STRAŠEK Ob prazniku velenjske občine so letos podelili tri Kajuhove nagrade, najviš- ja občinska družbena pri- znanja. Poleg dveh orga- nizacij je bil med naqra- jenci kot edini posamez- nik — Stane Ravljen. Utemeljitev za njegovo na- grado je bila kratka in vendar bogata. Nagrado je dobil za srebrno obletni- co družbeno politične ak- tivnosti. Komaj je slekel parti- zansko obleko, že se je v prvem letu svobode zna- šel med profesionalnimi političnimi delavci. Kot mladega, niti dvajset let starega mladeniča je naj- prej sprejel SKOJ. Kma- lu zatem je postal organi- zacijski sekretar okrajne- ga komiteja SKOJ v Šoš- tanju. Politično delo na terenu je zatem zamenjal za vojaško suknjo. Za tri leta je šei med Titove gardiste. In potem znova najrazUčneiše politične funkcije, od inštruktorja pri komiteju partije do predsednika okrajnega ko- miteja mladine. Leta 19o7 je postal predsednik ob- činske skupščine v Šošta- nju. Tu je bil polna štiri leta, ko je prevzel mesto sekretarja občinskega ko-\^ miteja Zveze komunistov^i Profesionalno družbeno politično delo je sklenil 1963. leta. Potem je šel na višje šolanje in se že čez dve leti zaposlil kot vodja splošnega sektorja ERA v Velenju. Takšna je na kratko opisana njegova doseda- nja življenjska in delovna pot To so le mejniki nje- gove aktivnosti, med nji- mi j)a polno odgovornega in razgibanega dela. »Veste, če se danes spo- minjam tistega prvega po- vojnega obdobja in če ga primerjam z današnjim časom, vidim vse faze na- šega družbenega razvo- ja,« je pripovedoval. »Si- cer pa so bili tudi tisti časi lepi. Mladinske de- lovne akcije so bile izre- dna šola. Bil sem kar na petih!« »In kako gledate na da- našnje razmere v Vele- nju?« »Življenje je izredno razgibano, v zadnjem ča- su še posebej. Svoje delo snujemo na množični os- novi. Pri tem imajo SZDL in druge politične organi- zacije izredno mesto. Sam imam zdaj polne roke de- la v izvršnem odboru ob- činske konference SZDL. Izredni politični aktivno- sti gre tudi pripisati, da vladajo v občini zdaj dru- gačni pogledi na obravna- vanje in reševanje skup- nih nalog. Marsikaj se je spremenilo v zadnje pol leta. Lahko rečem, da smo dosegli večjo enot- nost.« Njegovo delo pa ni očit. no samo v SZDL, marveč prav tako znotraj delov- nega kolektiva, kjer prav zdaj zaključujejo pripra- ve na formiranje dveh te- meljnih organizacij zdru- ženega dela in kjer ima- jo tudi sicer veliko lepih načrtov za nadaljnji raz- voj. Tudi tu je njegov de- lež. M. BOŽIČ St. 52 — 28. december 1972 NOVt TEDNIK stran 11 ^^Oblikovalec se predstavi" v ponedeljek popoldne Je bila otvoritev v !VIuz«'ju revo- lucije prve skupinske razstave celjskega Društva oblikovalcev. Mlado, komaj ustanovljeno društvo je pokazalo s to raz- stavo, da je delo resno vzelo v svoje roke in da si člani pri- zadevajo, da bi z aktivno ust- varjalnostjo posegli na področ- ja oblikovanja, kar je nedvom- no izrednega pomena za ce- ljsko gospodarstvo, ki bi mo- ralo najti več posluha za io dejavnost. Največ izdelkov, ki so na razstavi, je iz stekla in kera- mike, pa tudi iz tekstila. Sled- n.ji so namreč že znani, saj in»e Amalije tiribarjeve ni ne- znano in je imela že svojo raz-stavo v istem razstavnem prostoru. Presenetili so tudi mladi grafiki, med katerimi nedvomno prednjačita Jože Kesnik in Franc Kandorfcr, ki se je odlikoval z oblikovanjem mape za CETIS. Upajmo, da bodo nekatera dela tudi naprodaj, posebno še izdeliki iz stekla in keramike pa tudi tek.stilni, saj je znano, da takšni izdelki nikoli ne pri- dejo v trgovine. Veliko priznanja velja orga- nizatorjem in aktivnim čla- nom celjskega Društva obliko- valcev, čeprav na dana.šnji raz- stavi sodelu.jejo razstavljaled iz celjske regije. Regionalni posvet kulturnih skupnosti Več dogovarjanja Minuli teden je bil v Vele- nju regionalni posvet Kultur- nih skupnosti širše celjske regije, ki je bil sklican na pobudo celjske kulturne skupnosti. Posveta so se ude- ležili predstavniki Kulturnih skupnosti Celja, Laškega, Za- gorja, 2alca, Velenja, Sloven skih Konjic, Šmarja in Šent- jurja. Vabilu pa se niso od- zvali v Brežicah, Krškem, Sevnici, Hrastniku, Trbov- ljah in Mozirju. Namen posveta, že drugega, je bil, da predstavniki ome- njenih Kulturnih skupnosti uskladijo programe dela s posebnim poudarkom na spo- meniško varstveni in arhiv- ski službi ter gledaliških go- stovanjih. Inž. Ivan Prodan in prof. Ivan Stopar sta po- dala nekaj osnovnih tez o de- lu spomeniško varstvene služ- be in osvetlila njene proble- me. Tako so se na posvetu odločili in dogovorili za kon- kretne spomeniško varstvene akcije in jih tudi določili, in sicer v Celju tri (grad, Sve- tina in grad Lemberg), La- ško eno, Konjice dve, Šmar- je šest in Sevnica ena. V vseh ostalih krajih bodo potekala samo redna vzdrževalna dela. Odslej naprej bo strokovna služba celjske Kulturne skup- nosti preverjala in ocenjeva- la zahtevke spomeniško var- stvene službe za vse občine celjske regije. Isto delo bo opravljala tudi za arhivsko službo. Prav tako je bil spre- jet dogovor o gledaliških go- stovanjih, kjer je bilo reče- no, da mora vsaka Kulturna skupnost organizirati pet go- stanovanj letno, vštevši tudi lutkovno gledališče. Do nas- lednjega posveta bodo morale tudi posamezne občinske skupščine sprejeti družbeni dogovor za leto 1974, kar bi znatno olajšalo delo in na- črtovanje akcij na področju kulture ter njene sanacije in akcije. Predsednik šentjurske Kul- turne skupnosti Milan Hor- vat je tudi načel problem re- gionalnega bibliobusa. O nje- govem nakupu je pred časom razpravljala že celjska Kul- turna skupnost, a je prišla do ugotovitve, da zdaj še ni čas za njegov nakup. Tako so na posvetu sklenili, da bodo v naslednjem letu opravili vse analize in izračune za nabavo takšnega bibliobusa (v Jugo- slaviji jih nihče ne izdeluje!) in če bodo rezultati realni, ga bi v letu 1974 tudi kupili. Posvet je tudi pokazal, da bo potrebno v nadaljnjem de- lu na kulturnem področju še več medsebojnega dogovarja- nja in da se da z načrtnim in medsebojnim delom izpe- ljati marsikatero akcijo in programe. Izrečena pa je bi- la enotna kritika na račun republiške Kulturne skupno- sti, ki preslabo informira te- meljne Kulturne skupnosti, grajali pa so tudi odsotnost predstavnika republiške Kul- turne skupnosti in so v ta namen poslali v Ljubljano protestno pismo. D. M. iz dnevnika slg Naše celjsko gledališče se poslavlja od starega leta fv gledališkem jeziku od prve polovice sezone) z razveseljivim podatkom: za sabo imamo že pet premier in natančno 100 predstav! V drugi polovici sezone nam ostane le še troje premier, na zadnjo računamo že v aprilu, tako da bo lahko konec sezone, ko zanimanje za gledališče že usUia in so ljudje utrujeni, posvečen intenzivnemu študiju novih del za novo sezono. Ostanejo nam torej še Smiljarm Rozmana »Zvonovi« (krstna uprizoritev)^ Gombroiviczeva komedija »Ivona, princesa Burgundije« (prvikrat v našem prevodu) in pa Sofoklejeva »Antigona« (prav tako prvikrat jaopol- noma novem, odličnem prevodu iz originala, opravil ga je Kajetan Gantar). »Utvo« Antona Pavloviča čehova pa bomo začeli študirati takoj po zadnji premieri in bo postavljena vse do zadnjih generalk. Z »Utvo« bomo bržčas pričeli na- slednjo sezono. »Zvonove« režira Dušan Mlakar, ki se je na našem odru uveljavil s postavitvijo Cankarjevih Roman- tičnih duš, Ivono pripravlja Dušan jovanovič (režiser Strind- bergove Gospodične Julije), Antigona pa bo doživela svoj ponovni krst v zanesljivih rokah režiserja Francija Križajo, Obeta se nam torej lep zaključek letošnje sezone in upamo, da bomo lahko kmalu potešili radovednost z objavo novega rejjertoarja, ki je v glavnem že začrtan. Povedali smo že, da se vrača z Novim letom Pavle JerSin, s katerim se bo- mo že lahko srečali v vidnejši vlogi v drugi premieri, p^-ed še vedno zelo maloštevilnim ansamblom pa se, čeravno je velik del letošnjega bremenu že odložen, grmadijo nove naloge, za teater e upamo, da jih bomo odpravili enako uspešno in enako sprejemljivo za vso našo zvesto publiko. Vsem obiskovalcem gledališča želimo prav srečno, zado- voljno in uspešno Novo leto! J. 2. Srečanje z Avgustom Lavrenčičem je bila vzrok, 6a je Avgust Lavrenčič, slovenski akademski slikar, z zagnanostjo in resnično voljo po- prijel za čopič in se lotil slikarstva in pozneje tudi scenografije, za katero je na letošnjem maribor- skem Borštnikovem srečanju prejel tudi posebno nagrado za scenografijo. Zaradi tega in zaradi svoj- skega likovnega sveta Avgusta Lavrenčiča sem ga naprosil za nekaj besed, ki sva jih spletla v prije- ten dialog. Rad bi spoznal vzgib, ki vas je pripeljal do tega, da ste pričeli s slikanjem. Mor- da je bil en sam, morda jih je bilo več. Zanima me tuoi. kje je ti.sla ločnica, ko ste se oddaljili od konvencionai- m\jfa upodabljanja — ko ste pričel z »razmišljajočim sli- karstvom«? To 'je bil vpliv okolja na otroka, kot je pač povsod, pri vseh otrocih. Stari star- ši po očetovi strani so bili vsi lesostrugarji, izdelovali pa So tudi Igrače in še vrsto dru- gih zanimivih reči Vse to sem podoživljal, a ker smo se iz Rogaške Slatine preselili že leta 1922, ko sem bil star šele štiri leta, sem se pozneje vedno vračal na počitnice k starim staršem in nisem iz- gubil stika s tem svetom. Ta- ko sem že večkrat razmišljal, da če ne bi bil slikar, bi bil gotovo mizar, lesostrugar ali pa kar kmet. Mati je bila ši- vilja in sploh smo se v dru- žini venomer ukvarjali s stvarmi, ki so imele nekak- šno vez z estetiko, z nečim pač, kar je moralo biti lepo. No, tisto lepo danes ne ra- zumevam vedno pod enakimi normami kot takrat. .. Kako je bilo v šoli? V šoli sem bil čisto povpre- čen učenec, pa tudi povpre- čen risar, nič posebnega — tak, da nihče ni mogel reči, češ, iz tega pa bo nekega dne Š4 slikar. Kaj pa gnnnazija? V gimnaziji sta bila moja profesorja za risanje Sirk in Ščuka. Tudi tam še vedno ni- sem kazal nekega posebnega nagnjenja, da bi pozneje celo študiral slikarstvo. Toda vča- sih mi je uspelo delo, da me je profesor ščuka prijel za lase tam pri ušesih, kjer naj- bolj boli (za »sladke«), no tega mu ne zamerim, in me vprašal, od kod sem kaj pre- risal, s katere razglednice! Nisem priznal. To se je kar Večkrat ponovilo. Sicer pa sta Sčasoma spoznala nekatere ftioje slikarske kvalitete in sta jih tudi upoštevala. Da sem resnično začel prizadeto slikati, pa je bil čisto nava- den dan, a zelo pomemben zame. Oče je imel god... to je bilo 1936. leta, .. ja, saj je osemintrideselega umrl... no, imel je god, bil pa je strasten lovec in se mi je po- rodila misel, da bi mu nari- sal sliko. Doma smo imeli Lovski vestnik in tam sem vi- del fotografijo, kako na sa- moti stoji lovec s psom. To me je nekako prevzelo, pa sem hotel narediti sliko na velik format in kar z ogljem, kar se mi je zdelo zelo ime- nitno. Delal sem skrivaj,^ na podstrešju, našel sem celo nek fiksir, ki je onemogočal, da bi se oglje na papirju raz- mazalo in sem sliko očetu po- daril. Kar ni mogel verjeti, da sem to napravil sam, me je vprašal, kje sem sliko vzel. Komaj sem mu dopove- dal, da je slika moje delo. Očetovo priznanje in veselje nad sliko, kd jo je od takrat dalje kazal vsakomur, mi je dalo toliko notranjega zado- ščenja in veselja, da sem kar pošteno popidjel za slikanje ... potem je bila vojna, ki je vse skupaj prekinila in še leta 1946 sem bil brez vsake zapo- slitve. Očeta ni bilo več, ma- ma je nekaj šivala in tako je vse skupaj viselo v zraku, čeprav so se našli vedno kak- šni dobri ljudje, ki so mi po- magali. Tako me je vzel za pomoč tudi zlatarski mojster Hohnjec Bil sem prepričan, da bom ustvarjalno obliko- val. Imel sem veselje tudi do tega, a sem po devet ur dnev- no brusil umetni kamen in tako sem se kaj kmalu poslo- vil od mojstra, šel sem k ta- kratnemu gradbenemu podje- tju Beton, današnji Ingrad, za priučenega tehničnega ri- sarja. Delal sem za inž. Did- ka, brata likovnega pedagoga na ljubljanski Akademiji. Kmalu je opazil nekaj več, kot samo tehnično risanje in me je vzpodbujal,, da bi šel študirat slikarstvo. Tako sem se po sedmih letih, ko sem zapvistil gimnazijo, odločil za ta korak in ko me je profe- sor Zoran Didek vprašal, kaj bi rad delal, sem mu odgo- voril, da bi rad naredil člove- ško roko. Ali kot plastiko ali pa bi jo narisal. Takrat še sploh nisem vedel, ali bi rad bil slikar ali kipar in so se mi smejali na šoli, ko sem rekel, da bi delal na kipar- skem in slikarskem oddelku. To je bila še takratna sred- nja šola, imenovana »Šola za umetno obrt«, današnja šola za oblikovanje. Takrat je bil tudi program drugačen in smo se bolj posvečali čiste- mu slikarstvu (risanju anato- mije in podobno), v samo ob- likovanje pa se nismo toliko spuščali. V svojih delih se po izrazu in tehniki razlikujete od svo- jih celjskih kolegov — slikar- jev. Nekateri vam pravijo tu- di avantgardističen slikar. Prosim, povejte, kje in kdaj je nastopil tisti trenutek (aH proces), ko ste pričeli tako delati. Problemsko in angaži- rano? Vedno fhe je zanimala le človeška figura. Nikoli pano- rama aU pejsaž, tihožitja. Zakaj? Preprosto zaradi tega, ker človeško telo, vse kar je or- ganskega ob njem, roke, pr- sti, kretnja, vse to ne dopu- šča pri upodabljanju nobene- ga kompromisa, nobene špe- kulacije. Četudi grem v po- vsem svojsko upodabljanje. Iz izkušenj vem, da se še ni- koli nisem oddaljil toliko, da bi ljudi s svojimi rešitvami odbijal ob samem pK)gledu na moja likovna dela, ki obrav- navajo na tak ~ali drugačen način človeško telo. če pa sem jih prisilil k razmišlja- nju, si pa štejem v dobro. In človek je tudi bolj priza- det, če vidi upodobljeno (na kakršenkoli način) človeško telo. Bolj ga pritegne, če sli- kar upodablja pokrajino ali mrtve predmete, lahko oride do tega, da je celo všečen. Pri slikanju človeške figure je ta kompromis nemogoč, ker je človeško telo preveč avtentično ... Gledalcu je bolj primarno. Tudi on i;na svoje telo .. .prizadet je ... Predme- ti so bolj amorfni. In s kak- šno »deformacijo« samo da- jem poudarek na formo, na figuro človeškega telesa ali posameznega dela. Pridem do konflikta. Nekdo pa je šel morda v svoji abstraktnosti v estetiko. Sicer p>a je večina sodobne sliko\-ne umetnosti grajene na tej osnovi. Kaj vam koit slikarju po- meni barva? Barva je predvsem samo eno od sredstev za realizaci- jo slikarskega dela. študiral sem teorijo barve, na osnovi tega p>a sem sd ustvaril nek selektiTOi odnos do tega. Mi- slim, da so t-Jdi tukaj vse stvari bile dognane, le malo je bilo prepuščeno slučajno- sti. Zavestna selektivnost pri slikanju pa je važna za sli- karja. Od tu sem pravzaprav prišel do samokritičnosti. Li- kovni svet ima kot glasba svojo močno teoretično pod- ročje, osnovo. Zato čestokrat ne morem verjeti v tako ime- novani spontanizem. Kajti ravno slučaj je lahko tudi ve- lika vrednost, a se ga mora- mo potem zavedati. Zavestno ga opredeliti! Ni je stvari v našem življenju, ki je ne bi definirali. Skoraj od vsega smo prišli z načrtnim delom, zelo malo stvari je bilo pre- puščeno slučajnosti. Sicer pri- demo zgolj do igračkanja z različnimi materiali. Kakšni so po vašem toko- vi v Sod(«bni .slovenski likov- ni umetnosti? Ja, monopolizem obstaja. Nas je-okrog 240. Toda le ma- lo z zagotovljeno ekstistenoo. Jaz jo imam, ker se lotim marsičesa. Mislim pa, da je ob vsej ogromni »likovni pro- dukciji« narejeno po kvaliteti ravno toliko kot v časih, ko je bilo pri nas le deset sli- karjev. Torej po vašem kvantiteta ne zagotavlja kvalitete? Jo lahko, samo je treba stvari selekcionirati, trefba je imetd selektorja. In kdo naj bi to biJ? Tisti, fci se po strokovni pia- td ukvarja s slikarstvom, ne pa po komercialni. Na žalost pa je teh veliko. Ljudje ni- majo časa, da bi se ne vem kako poglabljali v teoretične vrednote likovnih del in eno- stavno poslušajo izjave. Tako se laže odločijo za nakup slik in tako ubirajo linijo naj- manjšega upora. Kdo pa je potem . . . ... ne, to niti niso zakri- vili likovni kritiki. Ti le oi>- ravijajo svoje delo. Ljudi in odnos do tega je pokvaril de- nar. Je p>ač ime važno, ga pa vedno ne ustvarjajo kritiki. Čeprav je danes silno važno, kje razstavljaš — ali v Ljub- ljani ali kje na »periferiji«. In če si priznan in kritiku zanimiv, se potrudi priti iz Ljubljane v provinco na raz- stavo in kaj napLše. Tako je to! Je pa res, da bi danes nekateri radi, da bi o njih pisali kot o genijih. Pa to je nemogoče, poslušajte — živ- ljenje je prekratko, ne moreš se vsega niti domisliti, kaj šele ustvariti. Pa bi nekateri radi izjave o svoji enkratno- sti, potem pa to uporabijo za metanje te vsebine na nekate- re pisalne miize, da se prebi- jajo . .. odločno sem proti temu! Delamo. Škoda le, ljudje so preveč obremenjeni s služba- mi, malo so doma in premalo delajo. So pa čisti ljubitelji, radi hodijo v Likovni salon delat, vsak ponedeljek se do- bimo. Kdor je imel namen se naučiti tukaj delati in sd s tem povečati komercialni uči- nek prodaje svojih slik — ta niti sem ni prišel. Letos ste dobili na Borštni- kovem srečanju v Mariboru nagrado za sceno, pa tudi si- cer vas v Celju poznamo kot uspešnega scenarista, posebno še v zadnjem času (Faust)... . . . tudi s tem sem se pri- čel ukvarjati nekako nenačrt- no. V teatru so pred desetimi leti nekoga rabili, ki bd na- redil sceno in so prišli pome. Nisem nič znad, pristop, odr- ska tehnika mi je bdJa tuja. Pa sem koristno uporabil znanje tehničnega risarja, sem vsaj vedel, koliko je 1:50, Delal sem pri Hercogu in si- cer »2ena pod obzidjem« in »Piknik na bojišču«. Režiser je bil skoraj malo užaJjen, ker so mu daJi čistega zelen- ca za sceno. Pa je bila dobra kritika in se:n bil vesel, se delu posvetil in tako zdaj deQam na sceni že deset let. ... in dobili ste nagrado... . . . ja, dobil sem jo. V celj- skem teatru so mi jo hoteli dati že takrat — za prvo sce- no pa kje, sem bil ja zelenec, prvič sem delal sceno. Likovni salon ,je praznoval svojo destletnico. V Celju imamo tako imenovano »li- kovno publiko«. Kdo jo ust- varja? Ustanova ali likovna vzgoja? Ustvarja jo likovna aktiv- nost. Sredina, ki dela, ust- varjalna o.s.nova in sredina jo ustvarjata. Kaj pa boste z liko\Tio vzgojo, če potem ni- mate z njjo kaj konkretnega početi. Vse to je seveda med sabo povezano. Delati je tre- ba. Delati. Ustvarjalnost je tista, fci obrodi sadove. DRAGO MEDVED 12. stran NOVI TEDNIK St. 52 — 28. december 1972 NOVOLETNE POSLANICE BOŽU JURAKU, DIREKTORJU STVRIE V spomin na tisti letošnji dogodek, ko sta vas naš glavni in njegov pomočnik pri NT in RC kar debelo uro čakala na dogovorjen razgovor v vaši pisarni... zaman seveda.. . želimo, da se vam v letu 1973 kaj ta- kega ne bi več zgodilo, če pa se stvar le ponovi, kaj se pač ve, tedaj se no vendarle opravičite. Zakaj bi vas ljudje zaradi tega po zobeh vlačili... MATEVŽU POŽARNIKU, SEKRETARJU KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK MOZIRJE Kakoi snao zvedeli, se naše okrogle mize s sekretarji komitejev občinske konference ZK s celjskega območ- ja niste udeležili zaradi preobilice dela. V redakciji tega navzočim sekretarjem nismo povedali. Sekretarji bi vas morda napačno razumeli, češ da imajo oni na pretek časa, pa zatorej laže posedajo za okroglo mizo. ANICI VUČERJEVI, DIREKTORICI MAJOLKE Disciplina v vaših prijetnih gostinskih prostorih je presenetljivo vzorna in zasluži vso pohvalo. Tudi pod- poro. Zato skladno z vašim redom sporočam vsem abo- nentom, naj ne prihajajo na kosilo pet minut do treh, kajti takrat lonci sicer ne bodo prazni, ampak kosila ne bo več, ker ste prepozni. Seveda ste! Vsem tistim gostom, ki bi pri meniju namesto krompirja radi riz, pač vljudno sporočamo, naj si tega ne omislijo, če pa si boste morda v dneh pevskega festivala dopoldne na- ročili v Majolki palačinke, bodite vendar obzirni, če jih ne boste dobili — kajti važnejša so kosila. In... No, vse ostalo mm bodo povedali v Majolki! MIRKU MEŠTROVU, DIREKTORJU GOSTINSKEGA PODJETJA NA-NA Vaš načrt o integraciji gostinstva v celjski občini je odličen. Celje je presenečeno. In če boste tudi to inte- gracijo tako dobro programirali kot otvoritev Vrtnice, potem je uspeh zagotovljen. JURU KISLINGERJU, DOr^EDAVNEMU PREDSEDNIKU AD KLADIVAR Le kaj ga lomite! Odstopili ste v trenutku, ko celjski atletiki poleg državnih rekorderjev Kocuvana, Urban- čičeve, Kocuvana, Urbančičeve, Kocuvana, Urbančičeve in še vseh drugih obetajo v letu 1973 sveža imena, pra- ve nade — Lešek, cervan, Važič^ Lubejeva, Zuntar. ,. JOŽETU MAROLTU, PODPREDSEDNiKU SKUPŠČINE OBČINE CELJE Govori se, da vam je uradno odgovorila Aleksandra Komhauserjeva, članica slovenskega izvršnega sveta, in sicer — da ima oddelek višje ekonomske komercialne šole v Celju v programu policentričnega razvoja višje- ga šolstva na Slovenskem jasno določeno mesto. Bodite tako jjrijazni in nam v letu 1973 odgovorite, kakšnih perspektiv se torej lahko nadeja ta naš ljubi nedono- šenček. FRANCUU KRIŽAJU, PREDbEDNIKU IZVRŠNEGA ODBORA CELJSKE KULTURNE SKUPNOSTI Na seji redakcije NT in RC smo se dogovorili, da bomo ukinili kulturno stran v NT in vse oddaje o kulturniki dogodicih v celjskem radiu. Ne moremo nam- reč preboleti vaše utemeljitve, zakaj regionalni infor- mativni mediji ne morejo dohiti prebite pare od kul- turne skupnosti. V letu 1973 bo na kulturni strani ob- javljen raman James Bond 007. Za radijsko oddajo V galeriji kulturnih spomenikov pa imamo že pripravlje- ne Slake, Miso Kovača inThe Middle of the Road. Tako bomo na sptošno kulturni. Seveda pa mora o zadevi odločati še izdajateljski svet. RUDIJU HUDOVERNIKU, NAČELNIKU ODDELKA ZA GOSPODARSTVO PRI OBČINSKI SKUPŠČINI VELENJE Neverjetno ste prizadevni, vaš odnos do javnosti de- la pa je, no, ne da se povedati, naravnost bleščeč, vzo- ren, prav zares vzoren. 2e več mesecev je preteklo, kar smo vam postavili javno vprašanje. In vi še kar pri- pravljate odgovor, hirate podatke o velenjskem gospo- darstvu in skratka — skrbno pišete, ker nočete razoča- rati javnosti. Kapo dol pred takim ravnanjem, resda. Samo majčkena prošnja — končajte do leta 1974! Saj boste, ali ne? F«^ANJU KORUNU, SEKRETARJU KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE Ko ste v intervjuju za NT izjavili, da Velenje ni v ničemer izjema, ste najbrž mislili tudi na integracijske procese na področju informiranja na celjskem obmo- čju. V zadnjem času namreč vsi veliko govorimo o integracijali i7i o tem, da se naj nihče ne zapira . . . Res, lepo! Mi smo prepričani, da bo v letu 1973 zagotovo do- sežen sporazum o zdinižitvi med Nt in šaleškim ru- darjem (le zakaj bi regija drobila svoje sile v obvešča- nju?) in da bomo združeni poskrbeli za močno regio- nalno radijsko postajo. Morda postanemo še TV cen- ter! Nič se ne ve! No, končno smo se le ujeli. POSLANICE DOBROHOTNO POSLALO UREDNIŠTVO NT IN RC Naše šole vsepovsod Mnogo je načinov, kako lahko neka šola stopa v središče življenja v svojem kraju. Povsod dosegajo pri tem lepe dosežke, povsod se porajajo nove ideje, novi načini spletenih vezi med šolo in krajem. So pa tudi šole, osnovna šola KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA v Šošta- nju je tem primeru prav gotovo zgled, ki s svojim aktivnim delom zdaleč presežejo meje kraja, občine in posežejo s svojim delom v celoten slo- venski prostor, pa tudi preko njegovih meja. Če bi iskali bistveno karakte- ristiko dela in življenja na tej šoli (in iskali smo jo) potem je to spoznanje, da je delovanje v kraju samem premalo, da je potrebno otrokom širiti svet njihovih novih spoznanj. Širiti pri pouku, širiti s konkretnimi akcijami. Pre- ko petdeset šol iz vse Slovenije pošilja likovne stvaritve svojih učencev na vsakoletne razstave. Tu se pletejo niti tisočerih poznanstev. šola je stara, vendar ne kaže sledov viharne zgodovine slovenskega naroda, štirikrat je bila obnovljena in raz.širjena, danes pa stoji vsa svetla in lepo urejena. Na šoli so uredili spominsko sobo Karla Destovnika Kajuha. Odprta je že peto leto, obi- skujejo pa jo šolarji iz mnogiji krajev Slovenije. Na oiTimenelih listih šol- ske kronike je zapisano: »Šo- lo je dal zgraditi nemški Schulverein leta 1903, da bi pridobil čim več otrok ma- teri Germani j i.« Mnogo časa je preteklo od takrat, vse se je spremenilo, toda šola še vedno stoji in ne kaže sle- dov viharne zgodovine našega naroda, štirikrat je bila ob- novljena in razširjena, dva- krat pred vojno in dvakrat po osvoboditvi ter danes ka- že podobo svetlega in lepo urejenega šolskega poslopja, v katerem se vzgaja mladi slovenski rod. USPEHI KLJUB TEŽAVAM Delo na šoli pa spremlja vrsta težav, šola kljub vide- zu prostornosti postaja pre- majhna za čez 500 otrok, ki jo obiskujejo. Tudi telovad- nice in športnega igrišča ni- majo, vendar upmjo, da bodo prihodnje leto že lahko telo- vadili v svoji telovadnici, ki jo bodo zgradili s pomočjo sredstev iz referenduma. Zdaj hodijo otroci k uram telesni? vzgoje v Dom TVD PARTI- ZAN in zaradi tega so te ure precej okrnjene. S pridobitvi- jo telovadnic bodo rešeni pro- blemi dvorane za proslave in prostora za shajanje s starši ob skupnih roditeljskih se- stankih. Upamo pa tudi, da bodo pridobili nove prostore, ki jih bo zapustila banka, ko se bo preselila v Velenje. Tam bi uredili dvoja stanovanj za učitelje, ki jih primanjkuje, pridobili pa bi tudi prostore za tehnične učilnice in var- stveni oddelek. Problemi so tudi s prevozi otrok iz po- družničnih šol v Topolšici in Zavodnjah. Otroci se preva- žajo z Izletnikovimi avtobu- si, vozače v pa je kar tretji- na. Tu nastaja problem do- polnilnega pouka in interes- nih dejavnosti v okviru šole. Vsi otroci, ki se vozijo, gre- do po pouku čim prej do- mov, tako da se krožkov v popoldanskih urah ne more- jo udeleževati. Na šoli ima- jo organizirano malico za skoraj vse otroke, vozači, ki so od zgodnjih jutranjih ur od doma, pa dobijo enolonč- nice. Z učnimi uspehi so za- dovoljni, saj se je odstotel osipa v zadnjih letih zmanj- šal na 32,6 odstotka. K temu je brez dvoma pripomogla tu- di dobra kadrovska zasedba, saj je od 31 učnih moči kar 15 predmetnih učiteljev, osta- lo pa so razredni z ustrezno strokovmo izobrazbo. Na vi- šji stopnji so že pred 4 leti uvedli kabinetni pouk, ki se je dobro obnesel, uspehi pa bi bili še boljši, če bi imeli učitelji pri pouku več drob- nih pripomočkov. Kontakti s starši so dobri, želijo pa si, da bi več prihajali starši otrok, ki so problematični iz raznih vzrokov, tako pri uče- nju kot v socialni prilagodlji- vosti. ŠIROKO RAZVEJANE AKTIVNOSTI Na šoli deluje več krožkov, med katerimi sta najbolj raz- gibana literarni in vrtnarski. Mla.di literati imajo svoj list »Mladi zvoki«, ki izide tri- krat na leto. Več ali manj so aktivni tudi prometni, fo- to, modelarski in šahovski krožek, šolsko športno dru- štvo je doseglo že lepe uspe- he, posebno gimnastična vr- sta, kjer so bila dekleta ob- činske in regionalne prvaki- nje. Največje načrte ima fol- klorni krožek, ki pripravlja podmladek za šaleško folklor- no skupino in je zato za nje- ga izredno zanimanje. Vrtnar- ski krožek skrbi predvsem za urejeno okolico šole in šol- ski vrt. Tu so vključeni otro- ci od 1. do 5. razreda, ki so za vrtnarstvo pokazali poseb- no veselje. Sadike gojijo v svoji drevesnici, sodelujejo pa z gozdno upravo in že nekaj let uspešno pogozdujejo. V dogovoru so tudi s krajevno skupnostjo za urejevanje kra- ja. Velike uspehe zanje pev- ski zbor, ki sodeluje na glas- benih revijah in festivalih, go- stoval pa je že rva Madžar- skem. Vodstvo šole in učiteljski kolektiv si je že dalj časa želel, da bi se šola čim bolj Karel Kordeš povezala s krajem in z dru- gimi šolami, zato so izkoristi- li zapuščino K. D. Kajuha tn jo ui>orabili za ureditev mini- aturnega muzeja. Za pomoč so prosUi razna podjetja in pionirje vse Slovenije. Spo- minska soba je zdaj odprta že pet leto, obiskujejo pa jo šolarji iz raznih krajev Slo. veni je, med njimi so tudi srednješolci. Ker je soba majhna in lahko hkrati sprej- me zelo malo obiskovalcev, so se domislili, da bi na ho- dnikih šole organizirali stavo likovnih stvaritev otrok z naslovom »Likovni svet otrok«. Na razstavi že peto leto sodelujejo otroci iz vse Slovenije s svojimi likovni- mi deli, odprta pa je vsako leto od februarja do jvmija. Pokroviteljstvo nad raz- stavo je prevzel Pionirski list, za izbor in ocenjevanje risb pa skrbi republiška komisija in podeljuje tudi nagrade za najboljše stvaritve. Tako so si šoštanjski šolarji pridobili veliko znancev sirom Slove- nije, s katerimi si dopisuje- jo in vzdržujejo prijateljske stike. Pa ne samo v Sloveniji. Tu- di zunaj meja so navezali stL ke z osnovnošolci iz pobrat- timske šole Gropada Padriče blizu Trsta. To je slovenska šola, ki so jo želeli poimeno- vati po Karlu Destovniku Kajuhu. To ji je tudi uspelo, medtem pa so se zbližali s Šoštanjčani, tako da so ti bi- li povabljeni na otvoritev šo- le v zamejstvu. Medsebojni stiki se še vedno krepijo, pa tudi obiske bodo večkrat iz- menjali. Na Kajuhovi osnov- ni šoli si želijo poznanstev in tudi prijateljstev s katero osnovnih šol na Koroškem. Upajo, da jim bo to zbliž^- nje uspelo. Tako teče tisočero niti po- znanstev iz osnovne šole Kar- la Destovnika Kajuha v Šo- štanju na vse strani Sloveni- je in še preko meja. Obzorje šoštanjskih šolarjev se širi, jih uči gostoljubja in pravih tovariških odnosov med ljud- mi. D. POS Na šoli so uredili s])ominsko sobo Karla Destovnika KajiUia. Odprta je že peto ieto, objp sltujejo pa jo šolurji iz množit« kr»jev Slovenije. St. 52 —. 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran t3 VOJAKOVA VRNITEV PIŠE TONE VRABL VRAČANJE Da ne bo preveč roman- tično ali celo komično, za- čnimo nekako takole: Stopil sem v uredniko- vo sobo, pozdravila sva se z nasmehi in stiski rok ter njegovimi besedami — »kdaj se vrneš? Veš, _ tako malo nas je, da komaj zmoremo vse delo.« Potem se nekaj časa po- govarjava o uradnih in neuradnih problemih na- kar mi naroči (ne vi- njak!), da mu za eno iz- med številk Novega »dni- ka, ki bodo izšle do kon ca letošnjega leta, aapi- šem nekaj o mojem vo jaškem življenju Nekaj! Takole nekaj pred vrnit- vijo, da se ljudje ponov- no spomnijo, kdo jih je pred dobrim letom moril s svojimi sestavki Obljubljam. In obljuba dela dolg. Dolgov pa imam tako že pireveč, da bi si še tega nakopal. Za- to raje obljubo izpolnju- jem. Predvsem nekako hitro ]e minil čas, ko smo se več kot tri leta skupni delovni kolegi poslavljali na Etobmi, prav na isti večer, ko je naš Novi ed- nik praznoval 25 letnico obstoja in izvrševanja svo- jega poslanstva Po tistem slavnostnem uvodu smo Se poslovili, sicer najp:-ej delovni tovariši od -nene, iaz pa od njih naslednji dan. V pisarni, z doma- čim kruhom m domačim vinom — zunaj je sneži- lo, da je bilo belo. kot bi plaval v steklenici z mlekom — ter željo, da se kmalu vidimo Takrat se mi je ta be seda »kmalu vidimo« zde- la kot ironija, saj je cas od dohoda do prihoda bil napolnjen z neko dolgo nedoločljivo maso Ta pre- mor se je zdel kot spu- stitev vrvi s konice pla- nine v dolino, do Kcder ne seže glas, temveč ka- men, če ga spustiš dol! In zdaj je december. Le- to in nekaj več. kar sem od doma, od jx>djetja, od prijateljev, od dekleta. Ko gledam nazaj, se mi zdi, da se je vse skupaj zgodilo včeraj ali največ predvčerajšnjim, ko gle- dam naprej, proti koncu, pa je ponovno tako daleč! Kako čudne so te mere, kd se jih ne da meriti s centimetri in metri! Pa sploh ni bilo hudo. Bilo je lepo. Izzvenelo bo kot parola, ki pa to sploh ni? treba je iti v vojsko, da spoznaš vse tisto, kar drugače ne bi. Pustimo ob strani vojaške zadeve Preidimo k ljudem. Čudiš se, da Slovenec, ro,}en 1952. ali 53. leta ne zna pisati Pa ni eden, fun- pak več. Res! Fant, ki je nekaj mese- cev močil posteljo, ie mo- ral oditi domov. Ob odho- du je jokal: »Ne grem domov, kajti doma spim na slami, tu pa na belih rjuhah in jem trikrat na dan!« Tretji tarna: »Najraje bi ostal v vojski, saj tako nimam možnosti, da bi se kasneje zaposlil. Saj veš, izobrazba, ni ustrez- nih delovnih mest, moral bi ostalti doma na kmeti- ji, kjer pa imamo še le- sena kolesa na vozu.« Četrti, Rom: »Fant, na- uči me slovenščine. Strica imam v Ljubljani in rad bi se tam zaposlil. Ne pri stricu, ampak v tovarni, tam, kjer delajo opeko. Samo pri stricu bi stano- val. Moram p>a znati vsaj nekaj slovenskih besed.« Vsak večer me je »mo- ril«. Ko sva ležaval v po- steljah, je potegnil iz omarice blok in svičnik in je pisal ter izgovarjal. Prijeten je bil tisti črni fant ... Peti, intelektualec: »Na ,lekarsko' grem. Hrbte- nica. Ne zmorem vseh na- porov. Nekaj moram iz- vrtati.« Lahko bi naštevali Se in še. Takšne in drugačne iz- jave. Kot apostrof vsem tem in nenapisanim izja vam dodajmo izjavo pri- jatelja, izrečeno nekje v hribih, po šestih letih od- služenega vojaškega roka: »Služil sem v Prizrenu m kasneje na Sar plani, ni. Cez sedem dni ?rem ponovno tja z očetom. Hočem se vrniti v tisti kraj, zaradi katerega sem v vseh pogledih bolj bo- gat.« To je rekel Slovenec, ki je vojsko služil daleč od doma. Bilo pa mu je tako lepo, da se hoče v tiste kraje in med tiste ljudi še vrniti. In v teh dneh se vrača Verjamemo, da ne zadnjič! Od aprila dalje, ko sem prišel v Ljubljano v re- dakcijo \iiy^a »Naša voj- ska«, delam skupaj s pri- jateljem, ki sem ga prej poznal samo po podpisili iz časnikov. Ko sva z;ače- la govoriti, mu je sloven- ščina stekla tako kot da bi bil rojen Slovenec »Ne, iz Trstemika sem, zdaj p>a že nekaj let ži- vim na Jesenicah,« pojas- nuej Duško Dragojevič, športni sodelavec »Sport- skih novosti« in ostalih li- stov. V njem in še neka- terih drugih vidim pojas- nilo, da slovenščina le ni tako »hud« jezik, kot ne- kateii pravijo. Dokaz so mi tudi kolegi iz Makedo- nije Blagoje Krstev Bo- jan Dimitrov in drugi. Pa dovolj o tem. Ce bi hotel napisati vse. bi bil en časnik premalo. Naj bo dovolj paberko- vania pred Novim letom. Vec bomo lahko povedali kmalu, z delom, ki bo oplemeniteno z nečim, kar sem pridobil v vojski. To pa je veliko. In še nekaj: vsem iskre- ne čestitke ob Novem le- tu. TONE VR-^BL FRAN ROŠ: ^^^^^ Dragutin Pepelnik štu- dent prava, je komaj dva- indvajset let star že zaslo- vel kot pesnik in pisa- telj. Zlasti se je priljubil mladim, ki je v časopisih in revijah brala njegove gladke, igrive verze pa tu- di zgodbice v prozi. Te je deloma celo sam ilu- striral. In tako se je kma- lu dogodilo, da mu je neka ugledna založba iz- dala knjižico z njegovimi najboljšimi stvaritvami. Uspel je s to zbirko za otroke, ki ji je dal posre- čen naslov »Vrti se ringa- raja.« Ob izidu svojega knjiž- nega prvenca je prejel kar lep honorar. To mu je bilo tako zelo važno, da je ob tem uspehu povabil tri svoje najboljše prija- telje in samske tovariše na večerjico v gostišče Pri zadovoljnem Kranjcu. Pa so se mu tisti večer v aprilu odzvali novinar in kritik Cene, gledališki igralec Beno in tenorist Lojze. Pred četverico je na mi- zi poleg vaze s pomladan- skim cvetjem ležala drob- na knjiga avtorjevih otro- ških pesmi z mehkimi platnicami rožaste barve. Povabljenci so z vnemo segli po okusnih dobrinah. Na kranjske klobase s ki- slim zeljem se je izvrst- no prilegla briška rebu- la. Hitro je ogrela duho- ve kulturnikov, častilcev vsega lepega in dobrega na svetu. Od časa do časa je k njim pristopila natakari- ca, a jih ni zanemarjala niti domača gostilničarska hčerka Agica, postavna in prijazna plavolaska. Ven- dar je njena ljubezniva pozornost veljala pred- vsem pesniku Dragotinu. Metala mu je zaljubljene poglede, sam pa ji je tak- šne le poredkoma in ne- kako po sili vračal. Kako da je tokrat pri tem bil tako nenavadno zadržan? Sploh je bil ta večer vi- deti zaverovan vase in otožen. Novinar in kritik Cene se je s slovesnim govo- rom odlično uveljavil. Po- dal je pesnikov življenje- pis, ki ga bo priobčil tudi v lokalnem časopisu. Ta njegov prikaz seveda ni mogel biti kaj bolj obse- žen, saj je slavljenec bil mlad in še brez pestrej- ših in mogočnejših doži- vetij. Resda pesniku iz- kušenj v ljubezni m manj- kalo, toda ob takšni jm- ložnosti o njih govoriti m bilo primerno. Takšnih doživljajev niti ni bil vse- lej som kriv, bil je pač lepotec z visoko postavo, valujočimi rjavimi lasmi in sanjavim pogledom. Mnogim deklicam je po- menil idealni lik plemeni- tega mladeniča in so mu za vsako pozornost do njih bile z veseljem hva- ležne. Lastnih prednosti v tem pogledu se je tudi sam zavedal in jih ni pu- ščal neizkoriščene. Pač pa je govornik Ce- ne omenil Dragotinovo ši- roko srce, ki se vedno žej- no lepote življenju nik- dar ni izmikalo, ampak je z ljubeznijo segalo po nje- govih bogastvih. Nadalinji slavljenčev pesniški raz- voj nam nedvomno obeta še marsikaj, kar ga uteg- ne postaviti v sam vrh domačega Parnasa. Mladinski poet se je za- hvalil za laskava prizna- nja in želje, potem pa se je poljubil s prijate- lji. Vsi so dvignili polne čaše. Pristopila je še pri- kupna Agica, ga prijela za roke in mu burno pritis- nila poljub na usta. Na obe lici ji ga je rahlo vr- nil. Zaviti v tobakov dim so vsi tesno objeti zapeli »Naj čuje zemlja in ne- bo « Kaj se je vendar zgo- dilo s pesnikom? Kaj ga je obsenčilo, da se je ne- nadoma zagrnil v resno- bo in malobesednost? Nje- gove onemele oči so razo- devale precejšnjo duševno odsotnost, ki se ni dala razumeti, najmanj pa ob tako prijazni priložnosti. »Ali ti je slabo?« so si- lili vanj. »Te je kaj za- bolelo in užalostilo? Bodi vendar z nami vred razig- rane volje!« »Nič mi ni!« se je pre- dramil, »Lotiti se me sku- ša strah, prav gotovo pra- zen strah.« »Kakšen strah? Zaupaj se vendar prijateljem. Po- magali ti bomo.« »Nihče mi ne more po- magati. Nemara pa mi po- moč niti ne bo potrebna. Saj ne more biti res! Brez povoda in vzroka me je obšlo.. .« »Ljubi Dragotin,« se ga je nežno oklenila Agica. »Saj sem vendar jaz pri tebi! Preženem ti vse čr- ne misli.« »Ne skrbi zame!« se je branU. »Vse bo spet v re- du, kakor je še nedavno bilo. Oprostite mi! No, dajmo: vsem na zdravje in tudi meni!« Trčili so. Pesnik je v dušku vase zvrnil polno časo. Spet so mu zago- rele oči, nasmehnil se je in se sklonu v poljub k Agici. Bilo je torej vse v redu, tako se je videlo. Zdaj je tenorist Lojze mo- gel zapeti »Starčka« z i>so zavzetostjo. Dolgo niso opazili, ka- ko hitro jim poteka čas. Zdaj pa je stenska ura oznanila polnoč. Slavljen- cu te bilo treba poravnati gostilniški račun in sku- paj s tovariši zapustiti go- stišče Pri zadovoljnem Kranjcu. Ubogi, nesrečni poet Dragotin! Tako zelo so mu oslabele noge, da sa- me niso več zmogle teže telesa. Vsak s svoje stra- ni sta ga podprla kritik Cene in tenorist Lojze. Ko mu je širokokrajni črni klobuk zdrknil z glave, ga je iz ozadja prestregel gle- dališčnik Beno. Dragotin ob podobnih priložnostih sicer nikoli ni pozabil zapeti svoje naj- ljubše pesmi »Sem fantič z zelenega Štajerja ... « Zdaj pa je od sebe dajal le pretrgane stavke, ki so zveneli ubito, žalostno. Iz njih se je dalo razumeti to in ono o njegovi nesre- či: Njegovi deklici grozi nevarnost! V bližnjih dneh se bo videlo. Morda je ves strah odveč. O, kako lepo bo še potem z njo — z Valerko! Priznal je to- rej ime svoje nove izvo- Ijenke! Katere Valerke? Ali ne Ograjenškove, te osemnajstletne krasotice? Ta je utegnila biti njego- va bolečina! Njo je torej onesrečil in ta greh ga zdaj peče. Med prijatelji se je nocoj skušal otresti skrbi, a mu je spodlete- lo.. . V tihi mestni ulici so ■se ustavili pred manjšo hišo — pesnikovim do- mom, z njegovim ključem so si jo odprli. Stopili so v ozek kabinet, ta mu je bil spalnica. Na mizi so zagledali nekaj poetovih učnih knjig in zvezkov. poleg teh pa kupček drob- nih knjižic — izvodov nje- gove pesniške zbirke za otroke »Vrti se ringara- ja.a Samo za hip je nekdo pri priprtih durih pogle- dal k njim, nemara Dra- gotinova mati. Njegov oče — železniški kontrolor je bil najbrž v nočni službi, saj bi se bil sicer lahko prikazal in jih ozmerjal — ponočnjake. Vsi trije so pomagali siromaku, da je slekel ob- leko in čevlje. Legel je v posteljo in namah zaspal, tako da so ga morali za- pustiti brez slovesa. Nji- hov večer se torej ni kon- čal na rmjprijetnejši na- čin . .. Nočne ure so se počasi iztekale v mlačen dan. V poznem jutru je sonce po- svetilo tudi na okno ka- binetne sobe. Študenta Dragotina ni prebudilo, pretrdo je spal po razgi- bani noči s prijatelji, po mnogih popitih čašah re- bule in vseh bolečih mi- slih. Medtem je bila že po- konci njegova mati. Po- gledala je v sinov kabinet, poln gostega zadaha po pijači in tobaku. Zmajala je z glavo in vzdihnila. Potem se je odpravila na trg nakupovat. Dragotin Pepelnik je tr- dno spal. Tedaj pa... Krepak, brkat človek srednjih let je z osornimi koraki stopil v hišo. Od- prl je duri k počivajoče- mu študentu in se ustavil ob postelji. Z levico je z njega potegnil odejo, z de- snico pa mu je segel v valovite lase. Njega v srajci in spodnjih hlačah je povlekel z ležišča na tla. Dvignil je pest nad njim in siknil skozi zobe: »Obračunala bova! Ali me poznaš, smrkavec?« Napol prebujen se pes- nik še ni docela ovedel, ko ga je mož, napihnjen od jeze, pograbil za vrat in si ga sklonil predse. Po njem so brez prizana- sanja pričeli padati udar- ci. Postalo je jasno ... Nadenj je prišel sam Valerkin oče — trgovski poslovodja Konrad Opra- jenšek! Torej se je dogo- dilo to, česar se je Dra- gotin ves zadnji teden ta- ko zelo bal, čeprav je še upal, da mu usoda ven- darle prizanese. Prav tak- šen je bil tudi Valerkin strah, ki mu ga je zaupa- la pred dnevi. Njuna še kratka, sladka, svetu pri- krita ljubezen ni ostala brez vidnih zlih posledic. Njen nezaželeni plod ji- ma je spridil srečo. Še dolgo bosta odvisna od staršev, ki od njih ni bi- lo pričakovati, da bi se hitro sprijaznili z dejstvi, kakršna so. Prišel je njen oče. ves razkačen po prav- karšnjem nenadejanem odkritju. Zdaj je tu, da kaznuje povzročitelja gor- ja in sramote. In ka- kor paglavca je tikal nje- ga — visokošolca! Udarci s pestmi in no- go so med zaušnicami pa- dali po njem kamorkoli: po hrbtu, glavi in nogah. Bili so srditi in se jim ni bilo mogoče zoperstavi- ti. Pod njimi se je krčil v bolečinah, ki so mu rah- ljale zavest. Kakor iz da- ljave je slišal ostre gla- sove: »Namesto da bi študi- ral, si zapeljeval mojo ne- razsodno hčerko in ji skrunil čast. Ubil te bom, nemamež. Pa nekakšen pesnik hočeš biti, pesnik za otroke! Ha! Pa še na svet bi spravljal otroke! S čim jih boš redil, falot lahkomiselni?« Popuščali so udarci in študent se je ovedel to- liko, da je skušal pomiri- ti Ograjenška in se pogo- voriti z njim: »Rad imam Valerko in poročil se bom z njo ... « »Kaj? Ti da bi imel družino? Kdo pa bo skr- bel zanjo?« »Valerka pojde v službo, končala je ekonomsko šo- lo. Jaz bom hitro doštu- diral... « »Poznam takšne fičfiri- če. ZapU si se, namesto da bi bil delal izpite! Am- pak Valerka je tudi še po vsem tem vredna česa bo- ljšega. Zatrl bom tvoje ogabno seme! Poskrbel bom ... Ona te ne pozna več! Morala mi je priseči in je to storila klečč! Ce pa jo boš še kdaj skušal nadlegovati, te zmeljem s temi rokami, le oglej si jih! Neusmiljen hočem bi- ti s teboj! Ali si me razu- mel?« »Razumel sem in se Va- lerki ne bom približal, do- kler ne doštudiram. Vide- li boste...« »Med vama je vse na veke končano. Amen.« »Da,« je zastokal, ko je hkrati začutil še ostrejši naval bolečin v hrbtu in razpaljeni glavi. »Pa še nekaj,« je tiše nadaljeval Valerkin oče. »Nikomur besedice o tem, kar je bilo med vama! Da ne bi škodovalo nje- nemu dobremu imenu in naši družini! Obljubi mi!« »Da, molčcd bom.« »Daj častno besedo!« »častno besedo.« »To pa vam vračam,« je dodal strogi mož, ki je pričel študenta zdaj vi- kati. Iz žepa je potegnil drobno knjižico in jo po- ložil na mizo. Bila je Dra- gotinova zbirka »Vrti se ringaraja« s pomečkanim ovitkom. »To reč sem sinoči za- plenil hčerki in vam jo vračam. Nočem, da bi pod mojo streho ostala kakšna sled za vami. To pa so nekakšne pesmi za otro- ke, ampak ne za vajine, takšnih nikdar in nikoli ne bo! Tako sem za zdaj opravil. A še naj pono- vim: varujte se me! Bil sem danes prizanesljiv, to pa ne bi mogel več biti!« Ne da bi bil mladeniču rekel vsaj zbogom, je Og- rajenšek s trdimi koraki zapustil sobico. Tresknil je z durmi in zunaj nato še z vrati. Pesnik je zdrknil nazaj na posteljo in si z dlanmi pokril oči. čutil je. kako ga skeli nekakšna v lice zarezana črta. Ah, ta mu je ostala, ko ga je zaušni- ca besnega moža z noh- tom opraskala do krvi... Kaj naj stori? Ali si bo res moral prizadevati, da ne misli več na Valerko, to ljubko deklico? Ali bo to zmogel? Ali bo mogel najti nadomestilo zanjo? Agico morda ali drugo? Ah. ne! Sprijazniti se bo moral z neizogibnostjo. Prisiliti se bo moral k resnemu študiju. Vsaj teden dni ne pojde iz hiše. Potem mu bo treba za ves mesec oditi v Ljubljano, na uni- verzo. Morda bo celo to- liko pogumen, da se pri- glasi k izpitu. In potem se bo videlo ... Bolela ga je glava. Po- goltnil bo aspirin in bolje mu bo. In pomislil je še: — Takšno je to življenje: vrti se ringaraja ... 14. stran NOVI TEDNIK Št. 52 — 28. december ^^^2 Njihovo življenje je materinstvo Nekje na poti med Sve- tino in Brezami so Konjice. Ne tiste v ravnini — hri- bovske. Tam, kjer se po domače pravi pri Bezgov- škovili, varuje tri vnučke Rozaldja Mlakar. Ni bila vedno tam doma. Na Ko- njice je za »ta mlado« s skromno balo prišla leta 1920, ko je bila stara 23 let. Takrat se je po možu Karlu pisala za Knezovo in rodila je 5 Knezovih otrok. Mož, ki je v prvi svetovni vojni umrl za po- sledicami fronte, jo je s štirimi otroci pustil samo — in s petim, ki je bil na poti. Na kmetih poroka ni le ljubezen, je tudi gospo- darska nuja. Pa je bila tu- di ljubezen tista, ki jo je leta 1931 združila s precej mlajšim možem Antonom Mlakarjem. Ce bi ne bilo ljubezni, bd ne bilo še šest malih Bezgovškov, ki pa se pišejo za Mlakarje. Če- prav iz dveh gnezd — ma- ma Rozalija je enaka mati enajstim. Kaj bi pripovedovala, ka- ko je vzredila in vzgojila vseh enajst otrok. Ne, lač- ni niso bili, so morali biti I>a vsd pridni, kajti pose- stvo meri 32 hektarjev. Ve- čina so to gozdovi, no, fantje so bili le štirje, da so morala tudi dekleta v gozd. .Med enajstimi Beasgovški sta tudi dvojčici, Cilka in Urška. sta si dvojčici csnislild može iz ene hiše. brata Antona in Jožeta Pla- huta. Jože zdaj z Urško gospodari aoma. Rad bi bil le kmet, naredil iz kmetije sodobno gospodarstvo. Pa brez pomoči ne gre. Teža- ven svet je to, zato hodi še na »šiht« v štorsko že- lezarno. Najbolj hudo je bilo za mamo Rozalijo med vojno. Od leta 1941 do konca voj- ne je hiša sodelovala s par- tizani. Mož je »fural« za partizane med Svetino, Brezami in Planino, sinova Tine in Franci sta partiza- nila s puško v rokah, šti- rinajstletni Lojzek Pa je bil več po kurirskih poteh kot doma. Trepetala je za- nje, a so na srečo ostali pri življenju. Zdaj so vsi pri kruiiu, vsi poročeni in vsi imajo otroke, po tri, po štiri. Vnučkov je, da je veselje, seveda pa po hribovski še- gi mama Rozalija zdaj va- ruje Urškin drobiž. Stari- na in mladina se najbolj skladajo. Je pa Bezgovško- va mama še vedno pri mo- čeh. Tudi kak kozarček, ki priteče iz zanju napol- njenega soda, si z možem privoščita. Ne, prevžitka .si ni go- vorila. R^ je, da skrbijo zanjo, pa vendar na tihem upa, da bo kdaj kanil tudi kak dnožbeni dinar, ki bo čisto njen — da si bo kaj kupila — sebi in vnučkom kak posladek. GRENAK HUMOR Po kosilu se je Ubošm- kov Peter udobno zlekml na škripajočo in že mal- ce majavo zojo ter razgr ml časopis. Najraje je pre- biral humor, človek se ^e ob njem vsaj malo razve- dri in pozabi na vsakdan- je težave, na dolgove, ra- čune za elektriko, stanari no . .. oh! »Očkaaaa!« je prelomil tišino rezek Matjažev glas. Planil je v sobo in maha- joč s šolsko torbico nav- dušeno pripovedoval: »Ko bi ti vedel, očka, kako kra- aasno in visoko novoletno jelko bodo imeli pn Tiso- čakovih! Fantastično! Kaj jxi mi? Spet nič, kajne? Očka, tako st jo želim, prosim ... takšno čisto majhno!« »Ne bo nič, dra gi moj sin, saj veš, da ni- mamo denarja.« je z neje- voljo odvrnil oče. »Saj je ni treba kupiti, očka!« je silil vanj Matjaž, »veš. Ti- sočakovi so jo dobili kar v Gmajnikovi hosti. Zve- čer so jo posekali in jo privlekli domov. Kraaasna je in velika!« Ubožnikov Peter se je zamislil: »Ta- ko, tako,... TisočaJcovi! Ti imajo toliko denarja, da bi lahko kupili cel gozd, ne samo ene smreke, če je pa tako, pa tudi mene ne bo pekla vest za eno smreko. Zakaj si še mi reveži ne bi privoščili malo veselja?« Matjaž je odločitev že prebral na očetovem obrazu in je ve- selo zaplesal okrog mize. Zvečerilo se je in Peter se je odpravil na »bojni po- hod« S seboj je vzel se- kiro, vrv in sanke, da bo smreko lažje spravil do- mov. Bila je mer-ečna noč m Peter jo je hitro pn- mahal do Gmainiicove ho ste. »Madona. baterijo sem . pozabil!« je tiho zuroban- til in pričel iskati vžigali- ce. Prižigal je drugo za drugo in iskal. pri 'nernc smreko. »Tole bom! Lepa je, ravno prav za nas Pričei je sekati, težko je šlo. ker ni imel baterije Krhka smreka je kmalu padla m Peter jo je s te- žavo privezal na sam. že se je začel prebijati iz go- zda na planoto, ko nena- doma plane vanj lajajoča mrcina in se loti njegovih hlačnic. Peter se je otepal tn vpil, mrcina pasja pa je še bolj silila vanj. iz bližine je zaslišal grozeč glas: »Prijavil vas bom, le počakajte!« Petru pred no- som se je zasvetila ostri- na sekire. Ves moker od strahu se je pognal iz hos- te in stekel proti domu. Pes in možakar z mahajo čo sekiro pa za njim. a sta na Petrovo srečo kma- lu uaostala m izginila, z namrgodenim obrazom je Ubožnikov Peter stopil v kuhinjo tn se brez besed zavalil na majavo zofo. Njegove scefrane hlačnice so dovolj zgovorno pove- dale, kaj se je zgodilo. Po- grabil je časopis, a humor je zanj zdaj imel precej grenak okus. DOMINIKA POŠ sosed šoi^dti Tednikovi razgovori s kmeti ^^^^^^^^ LE^^^J ^ ^ PRAVITA PLEVANČ EGIDIJA IN MARTIN IZ JAGNJENICE PRI RADEČAH Oni dan je ivje pelilo hoste nad Jagnjenico. Gospo- darja Martina Plevanča pa vseeno ni bilo doma. Doli pri žagi je za nekoga preva- žal les. Malce nerodno mi je, da gospodinji sploh nisem omenil, zakaj sem prišel. Kar oddirjal sem k žagi, kjer me je sam gospodar naučil, da velja pri tem tista: Kar je ž^na, to je mož. »Raje vidim, če se bomo pogovorili v troje. O takih rečeh imam rad, če je žena zraven.« Kaj sem hotel, pa še prav je imel. Oglasil sem se z^/ečer, ko je na štedilniku dišalo po ve čer j i in so Plevančevi trije, df/a fanta in deklic radoved- no opazovali tujca v hiši. PRIŠLI SO IN PREDLAGALI .. . Plevančeva pripovedujeta, da jima leta nazaj nikakor ni šlo. Ce sta hotela, da je bilo kaj denarja pri hiši, je moral Martin s konji na »fu- re«, ker pa je bil veliko zdo- ma, je doma ostalo marsikaj nestorjenega. Je pa bila Sku- porčeva kmetija, tako se p>o domače reče domačiji, že ne- koč precej močna in trdna, saj meri okoli 23 hektarjev zemlje, od tega okoli 10 hek- tarjev obdelovalnih površin. Km_etija ima velik marof, ze- mlja je malone v enem kosu in že pred vOjno so si poma- gali z vodno turbino, ki jim je poganjala mlin, mlatilnico, slamoreznico. Med vojno so bili Skuporčevi, kot vsi lju- dje iz doline ob Sopoti, izsel- jeni. Ko so se vrnili, je biio marsilcaj narobe, precej je zmanjkalo, ko so partizani pregnali nemške priseljence. Kot sta rekla, ni jima šlo. No in tako so se lani na jesen oglasili pri njih iz zadiaige, pa tudi poslanec inž. Bučar je bil z njimi. Plevančeva s^a imela z zadrugo v koopera- ciji njivo hibridne koruze. PJ- zjnali so kmetijo, pa so se pri- šM pozanimat, če bi bila Ple- vančeva za bolj obširno ko operacijo. Sedli so 2va mizo in se pogovarjali. Plevančeva ni- sta imela vate v ušesih in sta se ogrela za njihove predlo- ge. No, potem so še večkrat prišli. Pogovori so dozoreli v pogodbo, s katero se je kme- tija uvrstila med tiste, o kate- rih pravimo, da na njih na- staja usmerjeno, naprednejše kmetijstvo. KAJ VSE JE »PRITEKLO« Z MLEKOM? S kreditom, ki sta ga Ple- vančeva dobila, sta kupUa štiri plemenske molznice, z dvema kravama sta v hle\' prišla tudi teličvka. Na trav- niku sta potrosila okoli 3 to- ne umetnih gnojil. Bila bi ga še več, pa ga na pomlad ve^i nista mogla dobiti. Tra\'nike so ogradili z električnim pa- stirjem. Naslednja reč, ki je prišla k hiši, je bila motorna kosilnica, s katero so imel: že maja pod streho prvo ko- šnjo, pozneje pa tudi izdat- no košnjo otiive in otaviča. Vmes so seveda pasli. Plevjm- čeva sta si omislila še mol- zni stroj, posadila njivo s kr- mno koruzo, ki jo poklada ži- vini zdrobljeno v »šrotar- ju«, ki sta ga tudi kupila. Se- veda je treba živeti in plačali obroke od posojala. Denar je začel pritekati z mlekom, ki ga odpremijata v zbiralnico od 40 do 50 litrov dnevno, po- leti pa tudi po 60 litrov. De- nar od mleka puščata pri za- diTigi. Izplačati si pustita le del, toliko da je za sproti. In še nekaj sta si letos Plevanče- va kupila. Hladiln naoravo za mleko i a pride ohlajeno v zbiralnico. PRVO, KAR MORA BITI, JE TRAKTOR Letošnje leto se je za gospo- darja in gospodinjo kar dob ro začelo. Imata tudi načrte. Prva stvar, ki mora biti, je traktor, kajti kosikiica, obra- čalnik in puhalnik za spravilo sena terjajo še hitrejše spra- vilo. Pobaral sem gospodarja, do ma s Krškega polja, če mu ne bo žal konj. Rekel je, da bo, da se jih je riavadil. Spo- znal pa je, da bi namesto pa- ra konj lahko privezal v hl&v vsaj še tri do štiri krave. Ne samo zaradi prostora, tudi za- radi krme. Ce bi torej dobil kredit za traktor, bi lahko po- večal stalež živine. Dve kravi, ki jih je imel že prej, bi na- domestil s plemenskimi, za- menjal bi tudi odraslo telico, ki je druge s^rte, vzredil pa prirastek od domače prireje Zdaj imata plea^ančeva v hle- vu 11 govedi in par konj. 15 glav živine bi po malem lah- ko preredila na posestvu, se- veda če bo zdravje služilo, če bo traktor in tudi cene umet- nih gnojil ter drug reprodu- kcijski material ne bile s ce- no preveč poskočile. Plevančevima je žal, da m- sta že prej začela. No, sicer pa še nista v letih. Martin jih ima 36, Egidija pa leto manj. Otroci so tudi vsi trije že šolarji, najstarejši pa že po prime doma. Manjša dva na ».se gresta« pastirje. Upata, gospodar in gospodinja, da bo drugo leto že boljše. Da bi e bilo. Zaslužita si. J. KRASOVEC 6t. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 15 S poti po INDIJI (6) - Piše: Jure Krašovec AMERIKANEC IMA DEBELO MOŠNJO DOLARJEV, AFRIČAN JE ČRN ZAMOREC, KITAJCI ŽIVIJO OD PESTI RIŽA, A INDIJCI NE JEDO SVETIH KRAV! Tako nekako tmamo v možganskih predalih raz- sortirane narode, ljudstva, njihove običaje, navade. Za Indijce, ki jih malomar- no prenekateri obsodi kar za Indijance, velja pri nas največja znamenitost to, da ne jedo krav, ker so bojda svete. Potlej še re- čemo, da jim je kar prav, če so lačni, češ, krave bi pojedU. Tako nekako se zgražamo nad severnimi Eskimi, ki tujcu iz prijaz- nosti ponudijo ženo, ker imamo pač rajši, da jih doma takole za hrbtom drug drugemu zapeljuje- mo. SVETIM KRAVAM NI KAJ ZAVIDATI Indijci pač ne jedo go- vedine, pobožnega kristja- na pri nas ne boš pripra- vil, da bi se na.pokal na velikonočni petek, kot mu- slimana spraviš v bes, če mu podtakneš svinjino tn kot se večini, ki sem jim povedal, da sem jedel ju- ho s kačjim mesom obra- ča želodec in me gledajo, kdaj me bo pobral vrag, ker sem to storil. Od kdaj je Indijcem o- ziroma Hindujcem krava »tabu«, je vprašanje. Ver- jetno dlje, kot zmore pri- čati pisana zgodovina. Ni- kjer nisem videl, da bi pred kravami poklekali tn jih po božje malikovali. je pa res, da jim je ne- kak simbol življenja, plod- nosti, pogost motiv v u- metnosti, ljudski slikariji. Hindus rad upodablja kra- vo, ki doji telička in ga ljubeče oblizuje. Če sem videl svete kra- ve? Seveda sem jih. Na po- deželju, kjer so se pasle po livadah, se mi niso zdele nič nenavadne. Do- stojanstveno vam gredo tudi čez cesto, šoferji za- virajo, se jim umikajo, kot pri nas racam in gosem, ki so tudi po svoje zašči- tene. Saj tudi pri nas nih- če hote ne povozi živali, tudi mačke ne. Bolj nenavadno podobo nudijo indijske krave v mestih. Mimogrede E>ove- dano; indijsko govedo je belo, dolgorogo z grbo nad pleči kot kamele. Tam se jim nabira maščoba za sušno obdobje. No, v me- stih so te krave že več- ja nadlega. Največ jih je v starih četrtih, kjer se pasejo po smeteh, prebi- rajo odpadke, če ni dru- gega, tudi papir. V mo- demih četrtih jih ni, ker na asfaltu ni paše, vrto- vi in parki pa so ograje- ni. Videl sem na enem delhijskih bazarjev (trž- nic), kako je krava prilo- mastila pred stojnico z ze- lenjavo tn se lotila solate in sočivja. Prodajalec je rešil svoje blago tako, da ga je pokril, dokler tati- ca ni odtacala v kot uli- ce in legla k že pospalim brezdomcem — parijem. Pa nimajo te krave nič svetega videza. Suhe in preteguj ene buše so, vrh vsega nekatere med njimi precej ostarele telice z za- krnelimi seski, kajti v me- stu pač ne sreča za vsa- kim vogalom ustrežljivega bika. V ENEM LETU BI JO SNEDLI V Indiji, ki ima 450 mi- lijonov prebivalcev, so pred leti našteli okoli 159 milijonov glav govedi. Su- ho in izžeto, kot je to go- enem letu pospravili po vedo, bi štirje jedci v eno živinče. Kaj pa po- tem? Indija je agrarna de- žela, toda z zaostalim kmetijstvom. Preden se bo- do lotili govedine, enkrat bo do tega prišlo, bodo miorali razviti živinorejo, da bo prirastek nadome- stil poklane živali. Sicer pa Indijci le niso tako hudi vegetarijanci, razen Džajnov, ki jih je le toliko kot nas Sloven- cev. Ta verska sekta je pri tem tako natančna, da precedijo celo vodo, dane bi použili kakšne mikro- skopske živalice. Hindusi, Sikhi tn budisti jedo me- mo. Predvsem ovčetino, kozletino in v zadnjem ob- dobju veliko perutnine, ki jo znajo pripraviti na ze- lo pikanten in okusen na- čin. Seveda jedo več so- čivja, zelenjave, sadja. omake, testenine in podob- nega. NEKOČ UPOR, DANES LE ŠE ODPOR Iz novejše zgodovine, ko so Indijo obvladovali An- gleži, je znan strahovit upor indijskih vojakov. Vojaki, ki so v lastni de- želi služili pod krono an- gleškega kralja, so se upr. h samo zato, ker so zve- deli, da je mast, s kate- ro so mazali puške, ži- valska. Danes seveda ni več ta- ko. V vsakem boljšem ho- telu, kjer jedo tudi tujci, morete dobiti goveji zre- zek, telečjo pečenko, ki jo pripravi indijski kuhar. Tisočletne navade se po- časi, toda vztrajno krha- jo. Le čez noč to ne gre. Mi preradi pozabljamo, da so naši predniki zelo radi jedli konjsko meso. Ko pa je presvetU cesar zaščitil konje, poti-ebne za vojsko- vanje, so se ljudje tega navadili, pK>tem je »ihaha« postal meso slabše vrste, pa se večina ljudi sploh ne zaveda več pravega vzroka zakaj. Sicer pa v Indiji privi- legije uživajo le krave. Vole, zlasti bivole, vpre- gajo v težke vozove, pluge, Da celo jahajo jih. Kože poginulih živali uporabijo. Krave tudi molze j o in ker jim manjka po savanjskih področjih lesa, sušijo celo kravjeke, s katerimi kuri- jo. To pa delajo tudi pri nas v Makedoniji. TO IN ONO O INDIJSKI KUHINJI v starem delu Delhija je znana indijska restavraci- ja Moti Mahal. Ogromno, s šotorskimi platni pokri- to dvorišče je gostinski prostor. Pri vratih vas po- čaka ducat natakarjev, ki se kar pulijo, kdo bo go- sta spravil v svoj rajon. Pri vhodu je igral orke- ster sestavljen iz godal in bobnov. Znana melodija me je dražila v uho. Kje sem jo slišal? Pač. Skla- datelj znanega musikala »Hair« si je tu sposodil svoj indijski vložek. Naša družbica je naro- čila piščance. Prinesli so nam nizke kruhke iz ne- kvašenega testa. Pri nas na jugu imajo nekaj ta- kega, kar imenujejo »le- pinje«. Potem so nam pri- nesli rdeče čebule, vlože- ne v kis, pa koščke nare- zane redkve, korenja, li- ste solate, v posebnih sko- delicah pa nekakšno pra- ženo zrnje. In potlej so prinesli piščance. Za vsa- kega po enega. Bili so rdeči, kot pravkar odrt za- jec. Zraven so dodali več vrst omak, takih znosnih tn takšnih, spričo katerih so bratje Srbi s svojimi feferoni prav nedolžni jed- ci začimb. Baje piščance opeče j o v hudo raizgreti peči, jih vroče namočijo v omako iz najrazličnejših začimb, med katerimi je paprika gotovo prevlado- vala. Ko sem premagal prvo osuplost nad nena- vadnim, moram reči, da je teknilo. Ko smo potlej zapuščali Moti Mahal, so nam bra- njevci ponujali nekakšne z\'arke listov, semen tn za- čimb. Za regulacijo preba- ve. Je že tako. Presit v strahu pred težavami ne- hote iK>maga nasititi lač- nega. Namesto svete krave rajši nekaj bolj srhljivega. V Indiji se še vedno precej ljudi preživlja z javnim raziiazovanjem ukročenih kač. Naš možak na sliki si je poleg pišoali omislil tudi palico, ki mu je v pomoč, da z dreganjem prežene lenobo obeh na videz nevarnih kober. Toda niso prav nič nevarne, kajti strui>ene zobe jim je že zdavnaj populil kak vaški »dentist«. Sicer pa so kače tudi neke vrste verski simboli. Eno od glavnih iJindujskih božanstev, bog Šiva, je povsod upodobljen s kačo okoli vratu. Pretekli teden je proslav- ljal šestdesetletnico rojstva dolgoletni javni in družbeni delavec v Preboldu, TOMO POTOČNIK. Skromno in v okrilju svojih najdražjih je slavil visok življenjski jubilej človek, s katerim so poveza- ni mnogi dosežki v razvoju Prebolda, predvsem pa raz- voj turistične dejavnosti po vojni. Tomo Potočnik je bil rojen v Zagorju ob Savi. Po očeto- vi smrti se je družina prese- lila v Trbovlje, kjer je kon- čal osnovno šolo, nakar je šolanje nadaljeval na meščan- ski šoli v Ljubljani, tu pa je končal tudi državno trgovsko šolo. Nekaj časa je bil zapo- slen v Ljubljani, nato pa se je preselil v podružnico iste- ga podjetja v Celje. Od tod ga je pot zanesla v Slovenske Konjice, kjer je služboval le krajši čas. Čutil je potrebo po nadaljnjem šolanju, zato se je odpravil na študij v tu- jino. V Brnu, na Češkem, je kon- čal tekstilno šolo, ker pa ga je že od nekdaj pritegovala kemija, se je iapopolnil v tej smeri tekstilne stroke. Z no- vim poklicem se je najprej zaposlil v Nemčiji, od koder pa so kmalu izgnali vse tuj- ce. Vrnil se je v domovino, bil nekaj časa brezposeln, na- kar se je aprila leta 1940 za- poslil kot namestnik mojstra v barvami tekstilne tovame v Preboldu. Ob začetku vojne je bil mobiliziran, vendar s svojo enoto ni prišel daleč. Pri Impolci se je 121. polk razšel na razne strani, on pa je odšel v Zagreb, kjer so ga ujeli ustaši. Ni bil dolgo v ujetništvu, ko se mu je po- srečilo pobegniti in s prijate- ljem Marjanom Ogrizkom sta se skrivala pri znancih oziro- ma sorodnikih v Zagrebu. Preko Karlovca sta se prebi- la do Rogatca, se skrivala pri Sv. EMI, kjer pa jili je izta- knila p>olicija. Namesto v Ce- lje, kakor so mu naročili, je odšel domov v Prebold, kjer pa ga je že čakala policija. Bil je na seznamu za izseli- tev. V življenju Toma Potočnika je nastopilo novo obdobje. Pri Kapucinarjih, kamor so najprej odpeljali izgnance, je srečal svojo življenjsko dm- žico. Naneslo je, da sta po vseh neprijetnih pripetljajih ostala skupaj vse do Kragu- jevca, kamor so ju izselili. Prvi tedni in meseci v izgnan- stvu so potekali v pomanjka- nju in bedi. Skupina, v kateri je živel Tomo v opuščeni vo- jašnici, se je že na vlaku do- govorila, da bo tisti, ki bo prvi dobil zaposlitev, skrbel za preživljanje vseh ostalih. Dolgo ni bilo moč dobiti službe, dokler se ni ponudila prilika za zaposlitev v dana- šnjih zavodih Crvene zastave. Z žalostjo v očeh se Tomo Potočnik spominja kragujev- ških dogodkov, spominja se, ko je tudi sam bil prijet in je skupaj s svojimi sode- lavci čakal na tragične do- godke. Usoda je hotela dru- gače, ostal je živ. V Kragu- jevcu se je Tomo Potočnik tudi p>oročil in čakal na dan, ko se bo lahko vrnil domov. Julija 1945 se je končno vr- ni^ domov, ko je pred tem opravljal še razne službe v osvobojenem Beogradu. Ko- maj se je dodobra vpeljal v svoje stare delo, je moral na- zaj v Beograd, na Zvezno di- rekcijo za tekstilno industri- jo. Od tod ga je pot zanesla v Maribor, nato zopet v Ce- lje, dokler se končno in za vedno ni vmil v Prebold. Poleg dela v tovarni se je ak- tivno vključil v družbeno po- litično življenje v kraju. Bil je predsednik (potem tudi tajnik) krajevnega odbora OF, kasneje je aktivno delal tudi organizaciji SZDL. Obča- ni so ga izvolili za predsedni- ka občine, ki je bila takrat v Preboldu, kasneje po zdm- žitvi z Žalcem pa je bil dol- ga leta odbornik, tako ob- činskega, kot zbora proizva- jalcev. V kraju je bil akti- ven na mnogih področjih. S pomočjo sodelavcev je usta- novil knjižnico, zagotovil pa je tudi osnove bodočega turi- stičnega razvoja v kraju. Bil je predsednik režijskega od- bora za gradnjo vodovoda in še in še je dolžnosti, ki jih je opravljal Tomo Potočnik. Pred leti se je invalidsko upokojil, vendar je kljub vse- mu še vedno aktiven. Ukvar- ja pa s-e tudi s svojskim ho- bijem — goji namreč kaktu- se, ki jih ima preko štiristo. Naj sklenem pisanje z eno edino željo: še na mnoga leta, tovariš Tomo, vesela in zado- voljna! B. S. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE D FRANCU VAČOVNIKU V SPOMIN Pred dnevi so se v megle- nem poznojesenskem popol- dnevu številni šoštanjčani in okoličani, med njimi tudi godbeniki in člani dveh pev- skih zborov, v Šoštanju zad- njikrat poslovili od priljublje- nega domačina Franca Vačov- nika. Mož, ki je vodil daleč nao- koli desetčlanski ansambel, znan pod imenom Vačovnik, je več kot 50 let svojega živ- ljenja posvetil glasbi in pet- ju, že kot 14 letni fantič je s harmoniko zaigral na neki vaški veselici pod obronki Mo. zirskih planin, v šmihelu, kjer je bil doma. čez nekaj let se je preselil v Šoštanj m se zaposlil v tovarni usn- ja, kjer se je takoj vključil v delavsko godbo Zarja. Nemirni duh muzikanta pa ni miroval. Tako je ustanovil svoj ansambel, ki so ga naj- prej sestavljali kar družinski člani, žena Terezija in hčerka Marianca sta nastopali kot pevki, sin Franc je igral kon- trabas, drugi sin Ivan pa ki- taro. V takem sestavu so jim domačini nadeli ime »dru:i- na, ki igra« aH z drugimi be- sedami »ata spila, mama po- je«. To pa ambicioznemu oče- tu ni bilo dovolj in začel je misliti na povečanje ansamb- la. K sodelovanju je povabil tri Koritnikove fante ter Anastazija šuligoja, ki so se- stavljali vokalni kvartet ter Ivana Kajba, ki je bil solist in napovedovalec hkrati. Ta- ko je štel ansambel deset ljudi vn čutili so se dovolj sposobne za nastope doma in v tujini. Sorodnik organist Anton Acman iz Šmihela jim je skladbe komponiral, drugi so. rodnik Slavko Gostenčnik pa je pisal tekste. Tako je vse ostalo v »žlahti«. Kot ansambel Vačovnik so imeli 13 koncertov v krajih šaleške in Savinjske doline. Trikrat so nastopili na Ko- roškem onstran meje in en- krat v Števerjanu. Ljudje so se vselej veselili nastopa tega ansambla, žal pa je zadnja leta posegla vmes zahrbtna bolezen in oče Vačovnik je po nekajteden- skem zdravljenju v slovenje- graški bolnišnici umrl_ Tako je za vedno prenehalo biti plemenito srce nadarjenega glasbenega samouka. V. KOJC mali intervju Vprašuje: Dominika Poš Odgovarja: Nevenka Raz- potnik. Dedek Mraz, darila, no- voletna jelka... so bese- de, ki ob bližajočem se no- vem letu prihajajo iz ust šolarčkov pa tudi naših najmlajših, ki bodo ta ve- seli dogodek pričakali v vrtcu. Zato sem že pred dnevi odhitela v VVZ »Ani- ce čemejeve« in povpra- šala vzgojiteljico — Neven- ko Razpotnik, kaj in kako se pripravljajo za prihod Dedka Mraza. Prav gotovo bo tudi va- ^o ustanovo obiskal dedek Mraz. Kdaj bo to? Dedek Mraz se bo pri nas mudil kar dva dni, in sicer 27. in 28. decembra. Obiskal bo vse naše enote, ki so v Malgajevi, Trubarjevi in Kajuhovi ulici. Za ta do- godek, ki ga otroci že tež- ko čakajo, pripravljamo poseben proram. Naši varovanci p>od vod- stvom vzgojiteljic izdeluje- jo vizitke za novoletne če- stitke, poslušajo primerne zgodbice, odvisno pač od vsake v2SOJi't«lJlce, kako in s čim ji uspe vzbuditi pri malčkih občutek pričalio- vanja nečesa velikega, kar za otroke dedek Mraz prav gotovo je. Zdaj je veliko novoletnih prireditev. So si tudi otroci iz vaše usta- nove ogledali katero? Se- veda, ogledali so si gleda- liško predstavo »Figole fa- gole«, obiskal pa jih je tudi potujoči kino s fil- mom o dedku Mrazu. To- liko o tem. Bi zdaj spre- govorili še nekaj besed o vas in vašem delu vzjsijoji- teljice. O tem mi ne bo težko govoriti. Sicer sem postala vzgojiteljica bolj po naključju, raje bi bila me- dicinska sestra pa tudi am- bicije za študij na likovni akademiji sem imela, ven- dar mi zdaj kljub temu ni J žal, da sem se odločila za ta poklic. Po dialektu so- deč niste šta,jerka. Ne, do- ma sem v Ljubljani, v Ce- lje pa sva se z možem pre- selila pred skoraj sedmimi leti. Kako ste se vživeli v novo okolje? V začetku je bilo težko, ker se človek v neznanem okolju s težavo znajde. Počasi sem se le privadila, se vključila v ži- vljenje tu v ustanovi in si pridobila zaupanje v moje sposobnsti. Funkcij se ni- sem otepala, tako sem bi- la nekaj časa namestnik ravnatelja, potem predsed- nica sveta zavoda in člani- ca raznih komisij. Letos pa sem se funkcijam odre- kla iz preprostega razloga, ker se mi ne zdi prav, da bi se samo nekatere tru- dile in bile aktivne, druge pa bi se izgovarjale, češ da so preveč zaposlene z družino. Vso svojo aktiv- nst sem zdaj usmerila na delo v skupini. Rada bi, da bi otrokom čim več dala in da bi jih moja vzgoja spremljala tudi v zrelejših letih. Skrbi me le, če bom ta tempo v letih do pokoj- nine lahko obdržala. O CESTNEM SKLADU v začetku decembra je bila redna seja upravnega odbora cestnega sklada občine Šent- jur pn Celju. Na seji so pre- gledali realiizacdjo programa cestnega sklada za leto 1972 in sprejeli okvirni program za leto 1973. Ko so razpravljali o vzdrževanju lokalnih cest, so menili, da je potrebno vzdrževanje le-teh organizirati v okviru Stanovanjskega ko- munalnega podjetja Šentjur. Sprejeli so tudi sklep, da na- ročijo projekte za moderniza- cijo ceste Sele — Ponikva in izmera za cesto Loke — Bi- strica. SEJA SKUPŠČINE Naslednji teden bo seja obeh zborov Skupščine občine Šentjur pri Celju. Dne-vni red je zelo obsežen, kajti na tej seji bodo odborniki obravna- vali predlog srednjeročnega programa razvoja občine do leta 19-75, predloge odlokov s področja stanovanjskega go- spodarstva, odloka o komu- nalnem prispevku in odloka o uvedbi krajevnega samopri- spevka za realizacijo progra- mov krajevnih skupnosti Dra- mlje, Etobje, Loka pri Žusmu, Kalobje, Prevorje, Planina pri Sevnici. VODOVOD Občina Šentjur pri Celju je pri Splošna vxxini skupmosti »Savinia« Celje naročila izde- lavo glavnega načrta za grad. njo vodovoda škofja vas — Šentjur. Prav tako je naročen idejni projekt rešitve oskrbe z vodo naselja Ponikva in idejna rešitev za gradnjo vo- dovoda iz Loke pri žusmu za oskrbo naselij, ki gravitirajo k tem izvirom. Prav tako je skupščina občine naročila iz- delaivo glavnega načrta za vodovod na območju krajev- ne skupnosti Prevorje, kjer naj bi t letu 1973 pristopili k sami gradnji. DEDEK MRAZ V ŠENTJURJU Tudi v šentjurski občini se po vseh šolah marljivo pripravljajo na sprejem Ded- ka Mraza. Obdarjeni bodo vsi otroci, tudi mala šola in predšolski otroci od 3. leta starosti dalje. Obdaritev bo skromna. Veliko razumevanja pa so pokazala podjetja, ki so kljub varčevanju prispeva- la v ta namen nekaj sredstev. Tako je Zlatarna namenila manjši znesek osnovni šoli Kalobje, Merx Šentjur pa bd pomagal s svojim prispevkom pri obdaritvi otrok kar šti- rim šolam. Ostale delovne or- ganizacije so prispevale manj- ša sredstva v skupni sklad DPM Šentjur, ki jih bo enot- no razdelil po šolah in kra- jevnih skupnostih. Šentjurska šola pripravlja osrednjo pri- reditev, in sicer i,grico »Po- gumni krojaček«, ki jo bodo uprizorili v veliki dvorani Kulturnega doma. Prireditve bodo tri, ena za podjetja, dve pa za šolske in predšolske ot- roke. Otroci Dedka Mraza že nestrpno pričakujejo, saj jih bo tudi s svojimi skrom- nimi darili zelo razveselil. D. POŠ KULTURNA DEJAVNOST V Dramljah pri Šentjurju je zelo razgibano kulturno življenje, kar je v največ- ji meri zasluga mladin- cev. Uprizarjajo igre, priprav- ljajo proslave ob večjih praz- nih samostojno ali v okviru šole ter oi-ganizirajo mladin- ske plese. Že lani so uprizo- riU pod vodstvom Franca Tnipeja, ki je ravnatelj tam- kajšnje šole, Nušičevo kome- dijo »Navaden človek« in z njo gostovaH po vseh okoli- ških krajih. Tudi letos so pri- pravili novo predstavo, in si- cer Nušičevega »Doktorja«. Komedijo so naštudirali sami brez režiserja in to zelo us- pešno ter jo uprizorili v Šent- vidu in Slivnici. Namen pa imajo gostovati še v drugih krajih. Ker v Dramljah ne obstaja kulturno prosvetna organizacija, je delovanje mladincev na tem področju še toliko bolj pomembno. Za njihovo aktivnost se je zain- teresirala kulturna skupnost v Šentjurju in jim letos do- delila 500 din v pomoč pri delu. Pomoči so bili zelo ve- seli in se bodo še z večjo za- gnanostjo lotili dela. D. P. USTNI ČASOPIS V ZIBIKI Tik pred Novim letom, 26. decembra, bo v Zibiki na Šmarskem časopisno podjetje Kmečki glas priredilo skupaj z občinsko konferenco SZDL, skupščino občine Šmarje pri Jelšah ter vaščani tega kraja ustni časopis, na katerem bo- do spregovorili o problemih svojega kraja vaščani, o mo- rebitnih spremembah pa bo- do prebivalcem Zibike odgo- varjali predstavniki občinske skupščine, organizatorji ustne- ga časopisa bodo poskrbeli tu- di za nagrade, ki jih bodo po končanem programu razdelili vaščanom. Na prireditvi, ki jo vaščani Zibike že težko pričakujejo, bodo obravnavali probleme svojega kraja. Vsekakor pa bo najbolj aktualna tema dne- va kmetijstvo, ki je v teh krajih najbolj razširjena go- SF>odarska panoga. Pri tem ne bodo pozabili niti na delo dmižbeno-političnih organiza- cij v kraju. Na prireditvi bodo nastopi- li učenci osnovne šole iz Zi- bike. Na ustnem časopisu v Zibiki bodo tako sodelovali vsi občani tega kraja. MST AKTIV KOMUNI- STOV BORCEV Pretekli teden je komite ob- činske konference ZKS v La- škem sklical sestanek komu- nistov udeležencev NOV. Ob- ravnavali so naloge, ki izha- jajo iz pisma predsednika Ti- ta in 29, seje CK ZKS. Raz- pravljali so tudi o vprašanjih ki so bila naslednji dan pred- met poročil in razprav na redni letni skupščini. Navzo- či borci — komunisti so se dogovorili, da bodo s sodelo- vanjem komiteja še v janu- arju prihodnjega leta ustano- vili aktiv komunistov borcev s celotnega območja občine. KNJIŽNICA IN ŠE KAJ NA HUDINJI Člani sveta za urbanizem, gradbene, komrmalne in sta- novanjske zadeve pri skupšči- rd občine Celje so sprejeli pobudo, da naj bi blizu sa- mopostrežne trgovine na Hu- dinji zgradili še objekt za no- vo knjižnico pa tudi za po- što, lekarno in še kaj. Prebivalci nove stanovanj- ske soseske na Hudinji pa med drugim zlasti opozarjajo na pomanjkanje telefonske zveze. Da bi rešili problem, so celo sami pripravljeni po- magati. INGRAD ZA ŠOLO NA FRANKOLOVEM Namesto stroškov za novo- letne voščilnice in drugo je kolektiv gradbenega industrij- skega podjetja Ingrad v Ce- lju namenil 480.000 starih di- narjev za šolo na Frankolo- vem. Vsekakor odločitev, ki za- služi priznanje in čim več po- snemalcev. O ra: Prav vseeno je, ali govoi ciljiv v merilu Jugoslavije like. Povsod je ob nadaljnj lianju samoupravljanja srei stremljenj in prizadevanj, na enotnem jugoslovanskem letu 1973 ustvariti take ra bomo lahko v letu 1974 stabi spodarstva speljali do pril ravni, kot jo poznajo razvi ekonomije v svetu, že to je htevna naloga, ker vemo, da »gospodarskih čudežev« ta iščejo dovolj učinkovito zdi inflaciji, ki je za vsakovrs in celo kirurške posege vi občutljiva. Celo tako grobi ni poskusi kot je zavestno ; večje brezposelnosti se niso Torej, če ocenjujemo m dovolj realen in dovolj zc moramo glede na sedanje prakso vseeno vprašati, ali pripravljenosti, da ga bon Več razlogov vsiljuje to vpra Najprej — kaj je sploi planiranjem. Ne za toliko odstotkov, ampak kar za ne) koračiti planirano stopnjo kot se nam je to zgodilo gotovo vsiljuje dvom v stre realnost našega planiranja, nje, če nekaterim zastavlje ne botrujejo politične oblji je takorekoč nemogoče ure sproten primer, da poteka, trgovinska gibanja ugodneje predvideli, je sicer pomirji gospodarskih dosežkov, ne j. nesljivosti planiranja. V času in v sedanji političn nujno delovnim ljudem od dati, kaj zmoremo in kaj n< tudi pripravljenost in priza OBISK PREDSED- NIKA 10 RIS V sredo, dne 20. decembra, je občino Slovenske Konjice obiskal predsednik izvršnega odbora Republiške izobraže- valne skupnosti Ludvik Zaje. Ugledni gost se je najprej razgovarjal z vodilnimi pred- stavniki občinske skupščine in TIS-a, zatem je imel kraj- ši posvet s prosvetnimi delav- ci m si ogledal še nekatere šolske zgradbe. Pohvalil je izredno močna prizadevanja občanov in delovnih organiza- cij za urejanje problemov na področju šolstva. Predstavni- ki osnovnih šol so ugotovili, da so dosegli že dokaj ugodne uspehe glede zmanjšanja osi- pa, potrebno pa bo nam-eniti večjo skrb organiziranemu posebnemu šolstvu, podaljša- nemu bivanju učencev v šoli in stanovanjskim vprašanjem prosvetnih delavcev. Tovariš Zaje je v razpravi omenil ter predlagal večje stike med os- novnimi in srednjimi šolami, hkrati pa bo treba urediti po- ložaj poklicnih šol. PRIPRAVE ZA NOVO LETO V občini Slovenske Konjice že potekajo priprave na le- tošnjo novoletno jelko in pra. znovanja ob koncu leta. Mno- ge trgovske izložbe so že pri- memo urejene za to letno ob- dobje in ponujajo kupcem različno blago za novoletne praznike. Seveda bodo zadnje dni v letu dobili svečanejše obeležje tudi posamezni večji kraji s primernimi okrasitva- mi, razsvetljavami v večernih urah in drugo dekoracijo. Sa- mostojne krajše proslave ob koncu leta bodo imeli na vseh osnovnih šolah, priprav- ljajo pa jih pionirske in mla- dinske organizacije skupaj s prosvetnimi delavci. Domača delavska univerza bo po vseh podružničnih šolah predvaja- o SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE JVOJU 1973 'imo o teh ali repub- em poglab- iišče naših saj živimo tržišču, v zmere, da \lizaciJo go- Hižno take tejše tržne dovolj za- tudi dežele čas zaman ■avilo proti tne tablete \e bolj ne- tn nesocial- mčrtovanje obnesli, iš cilj kot ihteven, se razmere in je dovolj lo dosegli, sanje. \ z našim in toliko cajkrat pre- rasli cen, letos, prav kovnost in ter vpraša- nim ciljem •ibe, ki jih sničiti. Na- jo zunanje- z kot smo ijoče glede )a glede za- današnjem i klimi je krito pove- e, pa bosta devnost za uresničenje zastavljenih nalog toliko večji. Zal se vestnemu spremljevalcu raz- prav o naših razvojnih dokumentih za leto 1973 že znova poraja dvom, če stvari dovolj realno ocenjujemo na vseh področjih. Tako na primer računamo na sila ugodne dosežke v mednarodni blagovni menjavi, vendar podatki za zadnje mesece kažejo, da krivulja iz- voza rahlo upada, izvoza pa raste. V novembru smo na primer v primerjavi z. istim mesecem minulega leta izvozili za 15 odstotkov več blaga, uvoz pa je bil kar za 23 odstotkov nad lanskim novembrom. Ne zatrjujemo, da na tem področju zastavljeni cilji niso realni, vendar sedanja gibanja kažejo, da go- spodarstvo potrebuje novo vzpodbudo in med ukrepi na tej fronti je naj- bistvenejši realni tečaj dinarja. Merili naj bi ga na novi devizni borzi, ki bi že morala poslovati, vendar tudi z no- vim letom še ne bo odprla vrat. Nadalje je vprašljivo, ali se res do- volj trudimo za enotnost jugoslovan- skega trga; trga brez kakršnihkoli no- tranjih ovir glede gibanja blaga, de- narja in delavcev. Že nelikvidnost, ki se jo lotevamo z novim paketom zelo zahtevnih ukrepov, je pokazala, kako ozke so lahko tržne meje, kadar gre za poravnavanje računov. Obenem pa prav reforma davčnega sistema doka- zuje, da ustavno zapostavljeno enotnost jugoslovanskega trga ne spoštujemo dovolj, čeprav optimistično sporočilo javnosti o medrepubliškem dogovoru glede novega davka na dohodek TOZD izzveni lepo, je že skromnemu pozna- valcu ekonomskega jezika jasno, da ni enotnosti glede davčne osnove, če pa so različne osnove, potem so različni pogoji poslovanja delovnih kolektivov. Dedek Mraz je spet tu. In to letošnji. V nedeljo so ga bili nadvse veseli otroci delavcev laške pivovarne. Malo Metko je vzel celo v naročje, pa se je previdno držala stran, da bi ji ne naribal llčec s svojo gosto belo brado, .škoda le, da ni vsaj v novoletnih dneh zapadel sneg. Morda pa še bo, če- prav novo leto ni več daleč. (Foto: J. Kr.) za učence nižje stopnje več tkovnih in zabavnih filmov, večini gosi>odarskih organi- cij bodo imeli zadnji delov- dan v tem letu že v četr- t 28. decembra, saj so zad- i petek že nadomestili z de- m v eni izmed prostih so- •t v decembru. PROSLAVA OB DNEVU JLA Db letošnjem dnevu JLA je la v domu kulture v Slo- nskih Konjicah krajša pro- iva z ustreznim kulturnim ogramom. V njem so razen imače godbe sodelovali še enci obeh konjiških osnov- h šol in osnovne šole v Vi- aju, člani vitanjske mladin- e organizacije ter glasbene le. Slavnostni govor je imel edsednik Skupščine občine anjo Tepej. Na proslavi so (delili tudi odlikovanja po- meznim rezervnim stareši- ni JLA za njihovo uspešno ilovanje v partizanskih eno- ti konjiške občine, več nje- h pripadnikov je prejelo pi- fiena priznanja štaba, hkrati i so bila razdeljena še pri- lanja in pokali najboljšim relcem ter njihovim ekipam raznih tekmovanj. Proslave ) se udeležili tudi predstav- ki JLA iz Slovenske Bistri- ! in Maribora, za katere so )činska vodstva pred tem ripravila manjši sprejem. V. L. POSVET PREDSEDNIKOV Minuli teden je bil v Žalcu 3svet predsednikov mladin- cih organizacij v delovnih »lektivih. Glavna točka dne- nega reda je bila resolucija . konference ZKJ in naloge o tretji konferenci. Pregle- lali so tudi teze za javno azpravo o stanovanjski po- itiki občine 2alec do leta 977. Sprejeli so še sklep, da )o 10. januarja 1973 v Bra- slovčah seminar za usposab- ljanje vodstva mladinskih ak- tivov. T. T. PROSTOR ZA MLADE Mladinski aktiv na Polzeli, ki je zopet pričel z delom, je te dni dobil svoje prostore. Pri stadionu na Polzeli, kjer je strelišče, so si mladinci te prostore preuredili in ima- jo tako sedaj kar dve manj- ši in eno večjo sobo. Otvori- te\f, ki je bila minulo sobo- to, so najprej kronali s ple- som. M:adinci so vse prosto- re s prostovoljnim delom sa- mi uredili. PROTEST v tednu solidarnosti z viet- namskim ljudstvom se je na protestnem zborovanju zbra- la tudi velenjska mladina in zahtevala, da Amerikanci čim prej prenehajo sovražnosti v Vietnamu. VOJAKI MLADINI V počastitev dneva JLA je bila v soboto popoldne v de- lavskem domu v Velenju le- pa prireditev, ki so jo ve- lenjski mladuii in drugim pri- pravili vojaki vojašnice Jo- žeta Meniha-Rajka iz Celja. Zbrane sta najbolj navdvišila vojaški ansambel ter pred kratkim ustanovljena folklor- na skupina. GLASBA IN PETJE ZA UPOKOJENCE Na nedavni seji Zveze kul- turno prosvetnih organizacij v Velenju so sklenili, da se bodo s posebnimi prireditva- mi ob koncu leta spomnili tudi upokojencev. Tako so jim sklenili v Velenju in Šo- štanju pripraviti pisan novo- letni spored. V programu bo- sta sodelovaJa pevska zbora in zabavno glasbena ansam- bla. Vitanje PRAZNOVANJE ZRVS Vitanje je pripravilo v počastitev dneva JLA proslavo. Proslave so se udeležili pred- stavnild garnizona iz Slovenske Bistrice in politični delavci iz Slovenskih Konjic in Vitanja. V govoru je predsednik ZRVS Vitanje dejal, da v Vitanju prvič svečano proslHvl.5amo dan JLA, ki je postal s konceptom splošnega ljudskega odpora praznik vseh naših ljudi. Na sve- čanosti so sodelovali moški pevski zbor, otroški pevski zbor, recitatorji, posebno pa je navdušila dramska sekcija s skečem iz vojnega časa. Na proslavi so podelili priznanja in odlikovanja pripadnikom teritorialne obrambe, ZB in ZRVS. V. JACIER Zares nerodno vprašanje, a ne za vsakega. t)lexieinik se s temi težavami ne srečuje, ker mu je odaovor dan kot na dlani: nikamor. Kdo drugi si zaradi praznovanja novoletne noči najbrž tudi ne beli glave: ostal bo doma. Malce bolj zbrkljano postane pri tistih, ki več ali manj celo leto de- lajo načrte, kako in kaj za Silvestrovo. Takim se po na- vadi kaj rado zgodi, da ostanejo zaradi prevelikega izbira- nja kar doma ob preimenitnem prepevanju zakonske dru- žice. No, tudi kmetje nimajo prevelikih zapletov okoli praz- novanja preljubega in težko pričakovanega Silvestrčka. RAFKO CEROVŠEK, šmar- ski soboslikar in humorist: »Kar doma bom ostal za Silvestrovo. Je tako najbolj- še. Kako tudi ne bi bilo, ko pa sem za to priložnost z vso sposobnostjo, ki jo pre- morem, organiziral koline. H kolinam, kot je že od nekdaj- znano, spada dobra kapljica, sprostitev vseh celoletnih skr- bi, imam tudi še zalogo vi- cev, kakšnega vraga si bom že zmdshl, pa bo Novo leto prikorakalo. Zakaj bi torej hodil kam drugam:ljubo do- ma, kdor ga ima, ne?« _ ANTON JERIČ, miličnik. Šmarje pri Jelšah: »Čeprav sem domačin iz Ro- gaške Slatine, vendarle ne bom šel zapravljat siLvestrske novce v katerega izmed nje- nUi hotelov, kjer je vse sku- paj precej drago, pač pa bom siknil v Novo leto 1973 na celjskem Starem gradu. Imam namreč prijatelja, ki mi je »zrihtal« rezervacijo. Kar lepa družbdca se nas bo zbrala in prepričan sem, da bo prijet- no. Še bolj pa si želim, da bd v drugem letu bdi zdrav, zadovoljen in uspešen pri de- ki.« ■ JOŽE HERNAUS, delavec v klavnici v Šentjurju: »Izbral sem si od vraga ne- roden čas, ker sem se nedol- go tega razšel z dekletom in sedaj si tarem glavo, kam in s kom za Novo leto. Najbrž bom do polnoči doma, potlej pa se bom nekam dal, kam ne vem. To navadno pride sa- mo od sebe. Saj vemo: kar ni načrtovano vnaprej, je naj- slajše in tudi najboljše. Dru- ga leta sem silvestroval v Ro- gaški Slatini. Da bi mi v No- vem letu bolje šlo kot letos, to je najbolj važno.« MARICA ŠPILJAK, nataka rica v Šmarskem hramu, Šma- rje pri Jelšah: »Zaihe je vprašanje, kam bom šla za Novo leto, že ne- kaj let povsem jasna stvar: celo noč bom delala v našem gostišču, morala ali ne. Sicer pa, da smo si na čistem, to delo mi je všeč m prav nič ne pogrešam »mojega« silvestro- vanja. Saj bo tudi tukaj ve- selo in prijetno, tudi tukaj bo delček mojega Novega leta. Si bom že vzela nekaj časa. V Novem letu pa naj pride kup zdravja in še marsikaj. Nekaj bo že od tega.« VIKTOR HRIBERŠEK, te' lefonist-elektromonter iz Šent- vida pri Grobelnem: »Ker sem gasilec in ker je v gasil- skem domu v Šentvidu novo- letna prireditev, lahko ji re- čete tudi veselica ali kakor vam drago, t>om odšel brez vsakega premišljevanja kar tja, ker tja kot dolgoletni član društva tudi spadam. Vsako leto sem šel tja in zakaj bi letos spreminjal tradicijo?« Tako so se torej odločili šmarčani. Odšli bodo, kamor bodo pač odšli tn vrnili se bodo veseli in zadovoljni, polni načrtov, prepolni mačka, ki ga bodo z uspehom ali ne- uspehom potem po stari navadi preganjali še nekaj dni z bolečo glavo in s sladko zavestjo, da se mora v Novem letu 1973 nekaj stvari prav gotovo spremeniti, ker tako, kot je bilo v tem letu, nikakor ne gre. Vsem z mačkom in brez mačka: Srečno v Novem letu 1973. 20. stran NOVI TEDNIK St. 52 — 28. december 1972 PAVLA ROVAN Dolina se je vsepovsod lesketala, na travnatem grič- ku so polne jablane in hruške oznanjale plodno jesen. Na bližnji smreki je hrstnilo, kadar koli so se ptički, prerivali in sklanjali z veje na vejo. Zbirali so se za od- hod na jug. Enega je prignala ognjevitost prav na rob okenskega okvira Med poletom na smreko, s katere se je vrnil na okno, p ljubko zapel. Ob oknu je tiho slonel stari Hrastnik in opazoval polet ptic, ki so se v jatah oddaljevale. Življenjske moči mu je izsesala jama. štirideset let je njegova ro- ka objemala rudarsko svetilko, štirideset let je vsak njegov dan brusila trda delovna pot — knapovščina —, ki ne pozna mehkih dlani in tihih besed. Vse veselje in vso žalost vsakdana je razvejala jama, tema. ki se je vlekla iz rova v rov do jaškov, ki so ga pO končanem šihtu spajale s svetlobo dneva. štirideset polnih let... Ptička je odletela v daljavo. Njemu pa sta jesen in slovo drobnih pevcev vzbudila spomine na otroštvo, na tisti daljni čas, ki mu danes še zaplapola v mislih in ga zaposluje na stare dni. Prižgal si je pipo. Nasmehnil se je sam v sebi. Ko mu je vnuk primaknil pručko, da si odpočije noge ter zaprosil: »Dedek, povej mi, koko sie se vi igrali, ko ste bili majhni!(i, je v njem kar zagorelo in začel je zavzeto pri- povedovati: »Pravijo, da sem bil rudar štirideset let. Pa ni res tako! »Knap« sem postal že mnogo prej, takrat, ko sem bil tako majhen, kot si ti. Rudarski otroci sO se najrajši igrali ob visokih hal- dah To so kujii jalovine, ki so segali prav do rudar- ske delavske kolonije in rudniške proge, po kateri so delavci pridno prevažali vozičke, napolnjene s premo- gom. To so bili »hunti«, v otroških očeh tako vabljivi kot danes v vaših avtomobili. Seveda se otroci niso smeli igrati ob huntih in na progi Rudarskim otrokom pa sO bili to najbolj vabljivi prostori za igre. Pokvarjene hunte so delavci vedno po- rinili na stranski tir in to so bili naši »otroški vrtciv. Starejši otroci pa so večkrat smuknili tudi na glav- ni tir in se junaško povzpeli na rudniški vlak, na tisto leseno stojišče vozička, ki je delilo vsakih deset hun- tov, da je na njem spremljevalec vlo-^a med vožnjo za- viral ob ostrih ovinkih proge. Dobro sO preračunali ko- liko časa bo strojevodja v pisarni in kdaj zavije proti kantini. Potem so se otroci ob huntih prerivali, robantili, žviž- gali. Deset rok je držalo edino zavoro, dovolj, da so bili vsi »zavirači«. Imenitno so kleli, tako kot so to delali odrasli ob napornem, slabo plačanem delu, saj so jih vsak dan slišali na bližnji haldi. Kako So si takrat želeli biti odrasli, delati in zaslu- žiti, da bi imeli več kruha! Nakladalni prostor je mejil na rudniško kolonijo. Ker sO starejši otroci morali varovati mlajše, so cap- ljali kratkosrajčniki za njimi ter koracali preko jalovi- ne do oboževanih »liuntov«. Nekoč je malega VladJca starejši brat vzdignil na hunt, da bi videl »jamo« in se je malček v zmagoslav- nem krohotu vseh velikih in manjših fantičev rudarske kolonije prekucnil vanj. To se mu je zdele tako imenitno, da ni zajokal, če- tudi ga je bolelo. Obsedel je v huntu in ni črhnil. Viso- ki Karlek je zavpit: »Ubil se je!« Vsi so se na mah razbežali Materi, ki je stala pri oddaljeni krušni peči na zgornjem koncu kolonije, se je zdelo vse to sumljivo, hitro je položila testo v peč in odhitela k progi. Med- tem je stroj že potegnil hunte in hrušč in trušč pre- mikajočih se huntov je zatrl materin klic. Strojevodja Vencelj je mahanje rok razumel po svoje. »Ne,« si je mislil! »če s« hočeš peljati do postaje, bi bila prišla praiočasno, zato ne bom ustavljal!« Pisk lokomotive, ovinek in vlaka ni bilo več videti. Ob Topotanju »n zibanju je otrok začutil sladko ugodje. Vendar je to trajalo predolgo, da se mu ne hi zvbudil strah. Začel se je dreti na vse pretege, a zaman. Nihče ga m slišal, PMdniški vlak je ropotal preko polji, čez most prelio Savinje, dalje, dalje, prav do železniške postaje. Pol ure glasnega joka je malega dečka izčrpalo, utihnil je. Ko se je vlak ustavil na rudniški tehtnici, je bilo konec ropotanja, strahu in joka. Zakaj bi se še jokal? Sedeti v »jami« je bilo vendar tako lepo! Na skladišču je že čakal nadzorni preglednik premo- ga. »Dobro, da imam telefon«, je zaklicai strojevodji, ki pa se ni prat nič zmenil za to. »Dvanajst kosovca, štiri prahu, tri kockovca, šest praznih za lignit, skupaj petindvajset huntov,« mu je zaklicai strojevodja Vincelj stoječ ob tenderju. Nadzornik se je zvišeno nasmehnil in odvrnil: »Pra- znih je le pet!« »šest, če ti rečem,« se je nejevoljno obregnU stroje- vodja. »Stavim liter vina, da jih je le pet,« ponovi hudo- mušno nadzornik in se počehlja po pleši. »Se za dva, če hočeš« in strojevodja užaljeno stoPi s stroja. Kurjaču in strojevodji je kapljal znoj s čela. vroče jima je bilo. Usedla sta se na hlod jamskega lesa in zaman ju je nadzornik vabil, naj ponovno preštejeta prazne hunte. »Kar štej jih sam, če že hočeš!« sta odvrnila oba hkrati. Tako bi se prerekali med seboj še nekaj časa, ko ne bi naenkrat glasen jok in krik pretrgal ozračje, »Ma-a-ma, la-a-čen!« Strojevodja je na mah vstal, kurjač je spravil nazaj v žep cigareto, ki jo je pravkar mislil prižgati in vsi trije so se spogledali. »Dobro, res dobro, da imam telefon,« je spet važno naglasii nadzornik, pogledal strojevodjo in kurjača, ki sta urno tekla ob vlaku do zadnjih huntov. Počasi, do- stojanstveno je stopal za njima tudi on, Ko sta prva dva prispela do predzadnjega hunta, se je prvotni klic »Mama lačen!« spremenil v trmasto rjovenje »Mama, kakat!« To je bila takrat grožnja, izsiljevalno orožje večine rudarskih otrok, če se jim mati ni odzvala na prve prošnje po kruhu in ni odprla kuhinjskih vrat. Na ta način so s pomočjo manjših otrok dosegli tudi starejši otroci zaželeni kos kruha, čim jim je mati namreč odprla vrata, kar se je na ta tzsiljevalni klic vedno zgodilo, je motala odrezati kos kruha vsem po vrsti. Vse to so dobro naučili tudi malega Vladka. Da, kruha je bile nekoč v rudarski koloniji zelo ma- lo. Prav nič pa takrat, ko so se rudarji s stavko borili za večji, pravičnejši kos kruha. Klici: »Mama, lačen, kruha!« so se tedaj zarezali rudarskim materam globo ko ' srce!« Strojevodja tn kurmč sta brez besed strmela v otro- ka, sedečega na dnu globokega hunta. Se bolj presene- čeno ju je ogledoval otrok. Kurjač se je prvi sklonil in malega oprezrio vzdignil. Ta se je prav junaško še enkrat zadri »Mama lačen« in takoj nato je tudi stro- jevodja korajžno prijel malega fantiča za hlačke in ga pomagal vzdigniti. Hitro sta mu stisnila v rokice kos kruha, strojevodja mu je tlačil v usta zadnji kos klo- base, saj sta se oba bala, da bi otrok ponovil grožnjo. Med šalami in smehom sO ob povratku izročili pre- strašeni Hrastntkovi materi nadobudnega fantiča, olep- sanega s številnimi bunkami- »Nič za to. Hunt je pač iz železa,« je dejal visoki Karlek. Vsa kolonija sc je v trenutku zbrala. Da, kadar gre za rudarsko bitnost, za kogarkoli iz njihovih vrst, je kolonija trdna v obrambi. Vsi so eno! Podlogarjeva, k% se je še zjutraj repenčila, da ni »pred to pooalinsko sodrgo nUcoli miru,« je hitro posla- la Jožo, kot največjega krivca te nezgode, v konzum po malinovec. Tako ga je obranila pred prvim navalom materine jeze in klofutami. Piščančeva, ki se je še zju- traj pridušila, da bo ugonobila vse kure,, tudi Hrastni- kovega petelina, je zaaj komaj zadržala solze in se prav spretno prerivala med Lešmkovo Hano in njenim tri- letnim Mihcem rekoč: »Hana, le glej na otroka, sreča, aa nt bil tud: Mihec tam.« še pred nekaj dnevi pa se je obregnila ob njo: »Le kaj se toliko bojiš za pokov- ca?« Ugotovitve, kaj bi se vse lahko zgodilo, »če in če« so narasle v goro in s te gore plaz bi res lahko podrl celo kolonijo. Knapt so tisti dan po vseh kuhinjah ča- kali še najmanj pol ure na kosilo. Ker pa so najmlaj- šega Hrastnika prav vsi imeli radi, so izostale vse, v takem primeru udomačene molitvice, le stari Marinč jo je od jeze popihal v kantino. Malega Vladka pa je imei zato še rajši. Ko se ie proti večeru prav dobre volje vračal domov, mu je na dvorišču stisnil v roko dva dinarja. »Na, na, tiček, za prestani strah v huntu«, in se cd- zibal dalje. Ko sta strojevodja Vincelj in kurjač Edi z nadzor- nikom v soboto zvečer v rudniški kantini spila tisti liter vina, ki se je ob ponavljajočem pripovedovanju te- ga dogodka pomnožil v več litrov, so vsi trije enodušno potrdili: »Hrastnikov Vladek je že knap!« Nadzornik, ki je hotel vedno imeti zadnjo liesedo, je še važno pristavil. »Dobro, res dobro, da imam tele- fon. Lahko bi se zgodilo, da bi pobča vrnili v »huntu« z lignitom.« Prisedel je k mizi šc delavec Janez z nakladalne po- staje in naročil čašo »črnega«. »če b,i takrat namesto nadzornika ne šel k telefonu, ko so iz separacije javili nezgodo — saj to ni moja skrb — bi zalivali danes pogrebščino« je skromno do- dal. Nadzornik se je odkašljal, pogledai na uro in na- ročil še zadnji liter vina. Natočii je najprej Janezu in s tem je bilo med njimi vse pojasnjeno in poravnano. Tako je stari kopač Vlado Hrastnik končal svojo pri- poved vnuku, ki mu jo je nekoč povedala skrbna mati. Spet si je napolnil pipo m sam v sebi dopolnil: Da, res, lahko bi me takrat zasuli z lignitom. Zato sem postal rudar že prav tisti dan.« Vnuk st je obrisal polm nosek in s svetlimi očki zavpit: »Tak si bil ti, moj dedek?« Laško mmmm v sobto je bila v Laškem redna skupščina občinske or- ganizacije Zveze borcev. Ta organizacija, ki šteje 1290 biv- ših borcev, vojnih invalidov, pregnancev in intemirancev, je še vedno ena najbolj vpliv- nih in delavnih političnih or- ganizacij, ki je prisotna in učinkovita na vseh področjih družbenega življenja. V pis- menem poročilu je bilo na- nizanih vrsto akcij in uspeš- no zaključenih nalog v minu- lih dveh letih. Običaj je tudi, da se boroi ob takih prilož- nostih, kot je konferenca, po- klonijo med dvema konferen- cama umrlim soborcem. Letos so bile številke pretresljive. V dveh letih je umrlo 99 čla- nov, od trenutka, ko je bilo poročilo napisano, pa še tri- je, torej v zadnjem mesecu. O bodočih nalogah organi- zacije, ki je naibolj tesno po- vezana s politiko voditeljice revolucije Zvezo komunistov, sta govorila predsednik zve- ze združenj borcev NOV Ivan Cerin in sekretar občinskega komiteja ZK Cveto Knez. ■''azorava na konferenci je bila rvroblem«:ka. vgraiena v čas, ki ga doživljamo. Tako je Martin Drnovšek kritiziral, da obet o temeljnem zdrav- stvenem pregledu borcev ni bil uresničen m poudaril, da bi za zdravje borcev morali skrbeti zdravniki, ki imajo čut in razimievanje do bor- cev. Zavzel se je tudi za to, da bi borci s svojo odločnost- jo in čutom za pravičnost morali več storiti pri razgalja- nju in odpravljanju napak. Marko Manfreda je izraziil upanje, da bo v cilju oživlja- nja in pričevanja iz revoluci- je končno urejen oddelek NOV v laški muzejski zbir- ki. Tovariš Pemovšek se je zavzemal za boljši materialni položaj invalidov, ki je rela- tivno šibkejši od tistega po vojni, ko je bila družba manj bogata. Delegat iz Jurkloštra je vprašal, zakaj bi že pred uveljavitvijo pokojnin za kme- te bolni in za delo nezmožni kmetje borci ne bih deležni invalidskih upokojitev, kot iih imajo delavci — borci. Jože Kreže se je zavzel za ti- ste borce — kmete, ki doslej niso iskali potrditev dvojne- ga štet.ja. Kopfo^-enco so x>07;dravili tudi predsednik Miha Prosen, 1 ki je pozval borce v bitko za uresničitev nalog v Titovem pismu in poudaril, da so us- pehi v občini očitni, zasluge zanje p« Je treba pripisati vsem občanom, vsem organi- zacijam, zlasti borcem. Sekre- tar konference SZDL Jože Kos je ugotavljal, da so v SZDL borci še vedno najbolj aktivni in ugledni, za še tes- nejše sodelovanje in pomoč p>a se je zavzemal tudi pred- sednik mladine Božo šola. Med razpravljale! je Milan Bila govoril iz src vseh pri- sotnih, ko je dejal, da revo- lucija še vedno teče, da je borcem še vedno mesto v bojnih vrstah ob Zvezi komu- nistov in da borci nikoli niso izdali ciljev revolucije. Na konferenci so izvolili novo občinsko vodstvo orga- nizacije ZB NOV, delegata za republiško konferenco in kan- didata za republiški odbor ZB in njegov nadzorni odbor Ob koncu so si zaželeli srečno novo leto, predvsem pa trdneaciii samnii^i^eofn programa že v naslednjem le- nje v višini 55 milijard sta- rih dinarjev. Sanacijski na- črt EMO proučujejo tudi dru- ge zainteresirane ustanove in vse kaže, da bo naletel na splošno podporo. Na predlog sveta za druž- beni plan in finance so po hitrem postopku sprejeli od- lok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov ter od plačil za storitve. Ko so potrdili poročilo o kazni- vih dejanjih v gospodarstvu ter v tej zvezi tudi nekaj pri- poročil sveta za notranjo po- litiko in splošne zadeve, so odobrili še družbeni dogovor o programskih nalogah otro- škega varstva v občini v nas- lednjem letu. Ob koncu so še sklenili, da bodo prazno- vanja občinskega praznika vsako leto v drugem kraju in da bo ta slovesnost nasled- nje leto v šmartnem v Rožni dolini. Sprejem nekaterih odlokov s področja stanovanjskega go- vanjskem gospodarstvu po tu doseže vrednost proizvod- st>odaT-stva pa so zaradi ne- katerih nera/^čiščenih stališč odložili za približno dva me- seca. To hkrati pomeni, da stopamo v novo leto v stano- vanjskem gospodarstvu po starih tirih. M. B. PRIPRAVE NA INTEGRACIJE Poročali smo že o pripra- vah na integracijo med tehni- čno trgovino in delom kovin- sko predelovalne industrije na celjskem območju. Po prvi va- rianti naj bi se združili Kovi- notehna, Tehnomercator, Kh- ma. Libela, Sigma Ferralit m Alpos. V torek pa so se pred- stavniki vseh teh podjetij zbrali v Kovinotehnl in so se odločili, da se združijo Kovi- notehna, Klima, Libela in Fer- ralit V Sigmi se bodo k tej novi asociaciji morda prikliu- čili kasneje Alpos je od mte- gracije odstopil, Tehnomerca- tor pa prinravlja elaborat o naslovno tehničnem novezova- nju s celjsko Cinkarno. §t. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 21 zenin vsakdan BUTIK ZA PLITEK ZEP Kaže, da se garderobe naših babic nikakor ne moremo otresti. Italijan- ski kreatorji so zopet pri- pravili cel kup modelov, kakršen je ta na naši fo- tografiji. Jakne so širokih krojev, na navzkrižno za- penjanje, s kimono rokavi in večkrat prepasane vi- soko v životu Tudi krila imajo podoben, lahko bi rekli »šlampast« izgled, saj so široka, z visokim pasom in v zamorjenih ka- ro vzorcih. Da pa vsaj ne !)i moja nenamerna kritika motila, vam priporočam, da se za spremembo odlo- čite še za en tak kostim. JANEZ VERBIČ pogled ^ Kaj so lahko prebrali naročniki lokalnega celj- skega časnika na pragu novega leta 1923 v novolet- ni številki? Poglejmo ne- kaj odlomkov: »MussoMni je prediložil našd vladi, naj bd se se- stala v najkrajšem času paritetna komisija, ki bi uredila zadrsko in reško vprašanje.« »Vsa važna državna me- sta v Italiji so zasedena od fašističnih uradnikov. Fašistovski zaiak bo tudi na novem kovanem denar- ju.« »Mussolini bo od mar- ca 1923 podalašal kadrov- ski rok od osem oziroma dvanajst na osemnajst me- secev.« »V Lausanni je prišlo do ostrih spopadov med lor- dom Curzonom in turški- mi delegati. Turki namreč odklanjaijo angleško sta- lišče, da spada Mosui z mosulskim vilajetom k Iraku, nad katerim ima Anglija proteiktorat.« »Pi-oletarska unija — je ime nove komunistične stranke, katero snuje biv- ši komimistični poslanec Triša Kaolerovič. Unija naj bi združila v okviru obstoječih zakonov vse socialistične skupine po skrajno levičarskem pro- gramu.« »Pokrajiinski namestnik Ivan Hribar je pri Pašiču nasprotoval imenovanju dr. Sajovica za mariboi- skega velikega župana in zahteval, da se za Slove- nijo imenuje le eden, če- mur pa Pašič ni ugodu.« »Vse trditve, da naj se odstranijo neposredni dav- ki in vpeljejo posredni, ki ne zadenejo proletariata, so in ostanejo fraze. Naj se nalože še taki navidez- no posredni davki, vendar zadenejo vsikdar neposre- dno splošni narod. Brez dvoma je naj pravičnejša razdelitev davkov procen- tuailno navzigor po dohod- nini. Glavno je štediti a javnim denarjem. Zaprav- Ijivce bi bilo treba posta- \'iti na pranger. Javno preanožernje naj bi se upo- rabljalo le za napredek m izobrazbo naroda. Vrata bi se moralo pokazati kan- didatom 2sa časa volitev, koji se ne izkažeijo kot varčni in delavni gospo- darji. Kako naj se zaupa javno premoženje poslan- cu, ki leži doma, a vleče neupravičene dijete.« »V kavami Prešeren pride natakarček nasproti gostu s prijaznim: Weis- sen, Schwarzen?' Odgovor: ,Eno belo.' škandalozno je to, še posebno, ker sem imel na sebi vojaško uni- formo kot znak o na. Ljudi je treba naučiti, kje da se nahajajo!« »29. t. m. se. je sestal pripravljalni odbor za elektrifikacijo Celja m okolice, kjer je bilo skle- njeno, da Ceije z okolico prevzame tok od falske elektrarne in sicer od tTimsformatorja v Laškem. »Je to potrebno in prav? V Celju se je med prazni- ki zopet produciral nek umetnik Blondini na ■"vi. Meščani so se zgražaii nad tem, kako se more tako prireditev dovoliti in to na glavnem trgu mesta, sploh v Celju.« »Po celjski okolici se klati tatinska družba, ki je vdrla v klet g. Sodina v Bukovžlaku, pred dnevi pa ukradla v Lipi pri što- rah svinjo, jo zaklala in odnesla.« »Državna krajevna za- ščita dece in mladine v Celju, je obdarovala 136 otrok s čevlji, suknom, perilom in pecivom.« »V Londonu so prodali na dražbi časo iz zgornje- ga dela mrtvaške lobanje, ki si jo je dal pred leti izdelati ekscentrični pes- nik lord Byron, ki je trdii, da je bila lobanja last ne- kega veseljaka. Posvadl ji je tudi nekaj stihov.« »Mencin Adolf, plačilni natakar kavame v hotelu Evroj>a, vošči vsem obi- skovalcem in znancem srečno in veselo novo leto 1923.« (voščilnica je čez pol strani, gotovo se mu je izplačala!). (Nova doba, 30. decembra 1922) huriidi Nadvse prei>rost menih je pridigal v svoji cerkvi- ci, kar nenadoma zagleda med verniki kardinala Ri- chelienja. Brez strahu je menih e največjo neprisi- Ijenostjo pridigo nadalje- val. Richelieu ga je želel spd^rmti in ga je vprašal, kako je lahko govoril brez najmanjše vznemirje- nosti, • »čisto prejrrosto, emi- nenca,« je odgovoril me- nih. »To pridigo sem že govoril na svojem vrtič- ku pred zeljnatimi glava- mi. Med njimi je bila ena rdeča. Kot vidite, sem že vajen, zato me vaša na- vzočnost ni niti najmanj prestrašila.« * Duhoviti neapeljski ge- neral Vincenzo Guarasci je po letu 1860 prestopil kot major vojaško-tehvič- nih oddelkov iz burbon- ske vojske v italijansko. Poslali so ga v Palermo, kjer se je po dolžnosti javil generalu. Ta se je z njim pogovarjal o raznih vojaških vprašanjih in niu dejal ob slovesu: »Ne pozabite, major, da bitko vedno izbojuje pe- šadija.« »Res je,« je brž odvrnil Guarasci, »ker jo pešadt- ja na nasprotni strani iz- gubi.« Cesarica Marija Terezi- ja je vedno znova zabiče- vala staremu knezu Kera- zlu Antonu Kaunitzu, naj ne dovoli, da bi razuzda- ni oficirji napredovali v višji čin. »Veličanstvo,« ji je ne- koč odgovoril general Kaunitz, »če bi tudi vaš oče tako mislil, bi bil jaz še vedno podj>oročnik.« Ko so Temistokla pre- gnali iz Aten, je našei go- stoljubje pri perzijskem kralju Kserksu, kjer je imel vsega na pretek in je živet v popolnem udob- ju. Veliki atenski vojsko- vodja je rekel otrokom: »Ste videli? Uničem bi bili, če ne bi bili uniče- Mark Tioain je nekoč dejal: »Po božji milosti imamo v naši deželi tri neizrekljivo dragocene stvari: svobodo izražanja, svobodo mišljenja m toli- ko razsodnosti, da v pra- ksi nikoli ne uveljavlja- mo ne prve ne druge.« St. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 23 Šport 1972 Naj podamo v tem zapisu pregled športnih dogajanj, ki so v njih sode- lovaM športniki celjskega območja; kaj so naši športniki dosegli v minulem letu in kaj lahko od njih pričakujemo v prihodnjem. v letu 1972 smo v celjskem športnem dogajanju podobno kot že prejšnja leta doživeli marsikatero prijetno pa tudi neprijetno presenečenje. Ce so bila presenečenja taka ali drugačna, je večkrat pravza- prav stvar posameznika, kako gleda na šport, kaj od njega pričakuje in če seveda pozna pogoje, v katerih posamezni športniki delajo, se pravi tre- nirajo in tekmujejo. Začnimo pri kraljici špor- tov atletiki. Včasih je bila to tudi kraljica celjskega športa. No, priznati moramo, da tu- di v minulem letu tega mesta atletika v Celju ni izgubila, lahko ga bo pa kmalu, če se ne bo kaj spremenilo. Spremeniti pa s-a mora pred- vsem v kvalitetnem pogledu, saj smo že večkrat poudar- jali, da s kvaliteto v zadnjem času ne moremo biti zado- voljni. Zgolj dva članska državna rekorda to vsekakor tudi potrjujeta. Pa tudi v or- ganizacijskem pogledu bo tre- ba pri ADK zavihati rokave in najprej spet najti predsed- nika pa morda še kaj. Zato pa precejšen vzpon lahko za- sledimo 25 km stran v Vele- nju, kjer so dobro zastavili in bodo morda kmalu želi še večje uspehe, kot so jih le- tos. In uspehi so v letošnjem letu brez dvoma bili. Ce po- gledamo sedaj ostali dve naj- bolj koristni športni panogi, se pravi plavanje in smuča- nje, moramo ugotoviti, da je bil dosežen marsikakšen na- predek tako v množičnosti, kot v kvaliteti. No, če govo- rimo o kvaliteti v teh dveh športnih panogah, mislimo predvsem na dosežke v kon- kurencah pionirjev in sploh mlajših kategorij. Kaj več pa tudi v prihodnosti še verjet- no ne moremo pričakovati, saj so tako eni kot drugi na- vezani zgolj na takoimenova- no sezonsko delovanje, ki pa ne more prinesti kakšnih vid- nejših uspehov — vsaj per- spektivno gledano. Pri športnih igrah smo v povprečju nekako tam, kot že nekaj let nazaj. Rokoine- taši so zasedli drugo mesto v drugi zvezni ligi in so v novi sezoni nekoliko slabši predvsem zaradi zamenjave generacije. Verjetno pa imajo tudi kakšen drug vzrok za delen neuspeh. Košarkarji so v letošnjem letu dosegli naj- večji vzpon od ustanovitve košarkarske ekipe do danes, roda zadnji rezultati kažejo, da je bilo to tudi vse. Po šestih sezonah celjskega umetnega drsališča bi morda nekateri tudi od celjskih ho- kejistov lahko več pričakova- li. Ne gre pri tem toliko za uvrstitev na lestvici najbolj- ših jugoslovanskih ekip, kot za dejstvo, da Celjani ne mo- rejo nastopati na primer v mladinski konkurenci zaradi pomanjkanja igralskega kad- ra. Kljub temu, da vsako leto tekmuje v posebni občinski pionirski hokejski hgi čez 50 mladih ljubiteljev hokeja. Ta- ko se lahko resnično vpra- šamo, kaj delajo organizator- ji pn HDK Celje. Tudi nogo- metaši so nam še letos spo- mladi obljubljali veliko. Zla- sti t).sti pn Kladivarju. No in ravno ta ekipa menda še ni- koli ni bila tako nizko na re- publiški rang listi kot danes čeprav se tudi v drugih no- gometnih središčih kvaliteta ni bistveno izboljšala. Zato pa precej hitreje napredujejo v bližnji okolici Celja, zlasti v Šmartnem in Rogaški Sla- tini. Ce pa boste dejali, da je njim lahko, ker imajo samo eno športno panogo, vam lahko samo pritrdimo in hkrati kar povemo, da jih imamo pa v Celju preveč. Preveč je tistih, ki bi radi dosegli kar največ, pa potem ravno zaradi tega ne doseže- jo ničesar ali pa zelo malo. Ko smo že pri športnih igrah, moramo seveda omeniti še požrtvovalne odbojkarje, ki se letos zlasti pri moških držijo v republiški ligi kar dobro. Seveda ne gre prezreti dejstva, da vrsta drugih slo- venskih ekip nastopa v zvez- nih konkurencah. Vprašanje pa je tudi, koliko je v Celju odbojka množični šport, ki je, kot je znano, pogoj za kvali- teto. Nekaj podobnega bi lah- ko povedali še za hokejiste na travi, ki se že leta »tolče- jo« v nekakšnem zveznem tekmovanju. Zaslužijo p>ohva. lo že zaradi tega, ker se zdi, da je ta šport v SFRJ nasploh slabo organizacijsko zastav- ljen. Potem je tu še vrsta ekipnih in individualnih špor- tov, v katerih vsake toliko časa zablesti tudi kakšno ime iz celjskega območja, kot so to na primer Kegijavke Ko- vinarja iz štor, strelci, jahal- ci, jadralni piloti in avtomo- bilisti. V vsaki od teh šport- nih panog imajo Celjani vsaj enega prvaka. Ce ne državne- ga pa republiškega. Potem so -u še dvigalci z odhajajočim jlimpijcem Urankarjem pa Karateisti in judoisti. Za ene in druge moramo povedati, da so premalo množični. Pre- malo iščejo mladine, prema- lo so aktivni z vključevanjem mladih, ki jih tud. zd te športne panoge gotovo ne bi bilo težko pridobiti. Seveda pa so pri teh športnikih tudi arugi pogoji za delo vse prej »iot rožnati. Tako moramo ob koncu ugotoviti, da je bil še največ- ji napredek dosežen pred- vsem na področju sindikalne- ga športa in rekreacije. To pa istočasno pomeni tudi na področju pravega amaterske- ga športa. Ce pa bi se ta pra- vi amaterski duh vcepil tudi posameznim športnim delav- cem in predvsem mladim športnikom v naših telesno- vzgojnih organizacijah, bi bi- li tudi uspehi dostikrat bolj- ši, kot so. Toliko za letos. V želji, da bomo v prihod- njem letu zabeležili več kva- litetnih športnih dosežkov, vam želimo srečno športno novo leto 1973. E. GORŠIC STE OSVOJILI ZNAČKO TRIM?i Kot veste, potekata v olvviru akcije TRIM dve tekino\an;i: za »rekreacijsko« značko TKIM in športni znak TRIM. Za os- vojitev prve morate i7poiniti rdeč karton s l."iO TRIM aktiv- nostmi, za zlati, srebrni ali | bronasti .športni znak pa zbra- I ti določeno število točk zi* re- i zultate v najmanj štirih pa- nogah po izbiri me-! <■'" a njem, streljan.jem, smučv.ijpni, plavanjem, kolesarjenjem, tnm stezo, tekom in pilaninslvoin. Vsakdo, ki se je vkluč-il v akcijo TRIM z iznolnievan.ortni poti. Toliko v odgovor Kuz-mi in pojasnilo športni ja\-nosti o vzrokih mojega odhoda v drug klub. Jože URANKAR Pripis urediii.štva: V skladu z zakonom o tisku objavljamo od- govor Jožeta Uraakarja na pisa- nja na.šc'ga dopisnika Jožeia Kuz- me v prejšnji številki NT. Pripo- minjamo pa, da bistvo obtožbe ce.jsk^gd atleta v članku »Uran- kar IZ Celja« n. t>Uo v izvajanjih Jožeta Kuzrne, ampak v besedah predsedii.ka Partizana Celje-mesto Vinka Jovana, katerega besede je J. Kusma zapi-sal. Tako menimo, da pismo Jožeta Urankarja m v coioti prišlo na pravi naslov. Naj nam pa J. Urankar oprosti, ker smo zadnji dei pisma izpustili. Sodimo namreč, da je to osebni napaa na J. Kuziiio. ki pa nima mesta v našem časniku, zlasti ne na športni strani. Sicer pa meni- mo, da članek niti ni direkten na- pad na u.Tiednega celjskega šport- nika, ampak napad na nezdrave pojave v našem športu. Vsi pa vemo, da je ravno sedanja poli- tična situacija tudi pravi trenutek za odpravljanje takih pojavov še zlasti, ko na vseh nivojih raz- pravljamo tudi o izboljšanju po- gojev kvalitetneija športa. Z od- hajanjem v druga središ-a pa se kvalitetni šport v Celju ne bo | mo.gel reševati Tak primer pa n samo J. Urankar ampak smo jih zasledili tu-t v d u'Tlh šport- nih panogah. Uredništvo. Športne vesti KOŠARKA Celjski košarkarji nimajo sreče. Tudi tokrat so tesno in to šele v podaljšku izgubili z reškim Kvarnerjnn s »6:94 (8i>:89, 45::i3). V prvem polčasu so bili gostje iznizi':o boljši nasprotnik, saj so Celjaaii vodili samo v začetku s 6:4 in s 7:6, potem pa je do konca polčasa vodila go.stujoča ekipa in polčas zaključila kar z 12 koši prednosti v svojo korist. V drugem delu igre so gostje dolgo časa držali pridobljeno prednost iz prvega polča.sa in Celjani so prvič povedli šele v 33. minuti igre. Pn vodstvu domačnov s "3:69 so morali pri gostih zaradi petih osebnih napak zapustiti °;ro njihovi najboljši igralci in bivši državni mladin.ski reprezentanti Marjanovič, Miličevč in Grabovac. Toda »rezervni igralci gost..v, predvsem pa izredni Pleškovič so zadevali koš domačinov iz v.seh položajev. Tone Sagadin pa je v odločilnih momentih zgrešil kar štiri proste mete in tako so .gost.je izsilili podaljšek. Tudi v po- daljšku je bilo pričakovati zmago domačmov, pri katerih še nobeden ni zapustil igre. Dve sekundi pred koncem pa slaba sodnika nista prizanala koš Zniagu Sagadinu, nad katerim je bil istočasno strojen tudi prekršek, kar bi prineslo nov podal.j.šek. Osebna meta je /mago Sagadin zgrešil in tako so gostje slavili tesno zmago, /a tekmo lahko rečemo, da je bila doslej najkvalitetnejša, kar smo jih videli v Celju, škoda je le, da sta prireditev pokvarila izredno slaba sodnika, ki sta največkrat oškodovala domače moštvo. Pri domačinih je bil daleč najboljši Miloš Sagadin, ki pa je ob koncu tekme tudi okleval pn metih na koš, čeprav je bil tokrat izredno razpoložen, koše za Celje pa so dalJ: Miloš Sagadin 36, Tone Sa- gadin 25, Zmago Sagadin 15, Božič 7, Pešec 4, Zupančič 8, To- mašič 2, Erjavec 1. J. CEPIN HOKEJ NA LEDU Celjski hokejisti na ledu nimajo miru. V zadnjih sedmih dneh so odigrali kar dve tekmi. V prvenstvenem srečanju so se pomerili proti Medveščaku iz Zagreba, Odlična vrsta Ive Rittaja je bila pre- močan nasprotnik za Celjane. V Ce}iu so zmagali gostje z rezul- tatom 1:11 (1:4, 0:2, 0:3). Celjani so ponovno popustili v zadnji tretjini in nepričakovano doživeli viisok poraz, katerega si po prikazani i.gri niso zaslužili. Edini zadetek za Celje je dosegel Dani Kerkoš. Le nekaj dni pozneje pa so Celjani sprejeli v goste naše (Kse- Ijence iz Toronta. Vrsta športnega društva »Slovenija« ,je pokazala lepo in ostro igro. Celjani so sicer nu'lili močan odnnr. tndR to ni bilo dovolj za uspeh. Zmagali so igralci Toronta z 2:9 (0:3, 0:2, 2:4). Zadetka za Celje sta dosegla čretnk in Šmerc. Naslednje srečanje igrajo v letošnjen letu Celjani Se proti našim izseljencem v Celju. Takoj po novem letu 3. jii.;uar.ia pa go- stujejo na Jesenicah v srečanju proti domači ekipi Jesenic. ODBOJKA Igralci Gaberja so sprejeli na gostovanju po .Sloveniji slovensko odbojkarsko ekipo »Slovenija« iz Toronta. V novi dv66, Šoštanj 13895, Ingrad 13797. Na celjskem kegljišču pa so bili doseženi sledeči rezultati: CELJE 7456 (Vanovšek 1019, Lubej 967, Veranič 954, Grum »44. I^šek 908), ŽALEC 7410 (Cehovm 1009. Tomašič 1010, Kači« 1000, Ožir 928, Ravtar 903), AERO 6980 (Božiček 917 Urh 913), ŠOŠTANJ 6968 (Gornik 914), KOVINAR 6^33 (Cmok 912 Cmok F 9-8» JN. GR\n 6932 (Vanovšek junior 935. Lipovšnk 932), KOVINOTEHNA 6648 (Pavflič 889), LIBELA 6560 (Laprutnik 8S0), INVALID 6227 (Podogoršek 893). STRELJANJE Celjski strelci so dosegli na republt';kem prvenstvu v strelja- nju z zračno puško in pištolo standardne izdelave izreden uspeli. Jerman (Ce). Dečman (Štore), Petrovič (Tempo) in Seršen (Celje) so z rezultati med 349 in 346 osvojili mesta med prvo aeseter.co. Pri pištolarjih pa je zmagr.l Dobovičnik (Celje) 374, pred Lavrin- cem (Laško) 372 in Planincem iz Oliimpije 370. Naslov prvaka je največji uspeh marljivega tekmovalca Celja —' Dohovičnika, ki .se že uvršča med najboljše tekmovalce v prištoli pri nas. Vsi naj- boljši bodo nastopili na državnem prvenstvu 20. januarja v Zagrebu. SAVINJSKI ŠPORT v slovenski šahovski ligi vzhod so igrali šahisti Žalca in za- sedli predzadnje mesto. Zato so se morali posloviti iz li.ge, ter bodo sedaj igrali v celjski šahovski ligi. Na srečanja je bilo nekaj jiritožb. vendar je komisija vse rezultate registrirala z doseženimi rezultati. T. TAVČAR Na šahovskem brzoturnirju v Šempetru je nastopilo 9 Sahistov. Zmagal je Razinger pred Vriskom, štornianom, Debevfcm itd. Šahov.ski klub Savin,jčan iz Šempetra bo pripravil novoletni ša- hovski brzoturnir 2. januarja 1973. Občinskega nrvenstva v namiznem tenisu občine Žalec se je ude- ležilo osem ekin. Zmagali so člani Petrove I. pred Petrovčami 11., SšD Prebold itd. 24. stran NOVI TEDNIK Št. 52 — 28. december 1972 prometne nesrečel; SEKAL JE OVINEK JOŽE PALČNIK, iz Šent- jurja, je pozil, po lastni izjavi, s 35 km/uro od Po- nikve proti Hotunju. V blagem desnem ovinku je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila AU- TON ŠTOR, iz Boletine, in ker je sekal ovinek in tako pripeljal po sredini ceste, se mu voznik Palč- nik ni mogel izogniti. Vo- zili sta se oplaziili po levi strani, tako da znaša Sko- da na Palčnikovem vozilu 1.000 dinarjev, na štoro- vem pa okoli 2.000 din. V PEŠCA FRANC VREČKO, 34, iz Bezovja, je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Ro- gatca proti Celju. V Šent- jurju ga je v ostrem des- nem ovinku na mokri tn blatni cesti zaneslo na de- sni rob. Hotel je vozilo zravnati, vendar je obrnil volan preveč v levo. Na levi strani je stala MARI- JA SORCAN, iz Šentjurja, ki jo je Vrečko zbil, avto- mobil pa se je prevrnil na streho. Sorčanova je do- bila težje poškodbe in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, škoda na vo- zilu pa znaša okoli 4.000 dinarjev. ZANESLO GA JE PAVLA AMAN, 24, iz Velenja, je vozila proti Mariboru. Ko je pripelja- la v Beli potok na tlako- vano cesto, ki je bila ne- koliko spolzka, jo je zara- di neprimerne hitrosti naj- prej zaneslo v levo, nato p>a v desno in je trčila v leseno ograjo in tam ob- stala. Voznica se nd poš- kodovala, škoda na vomn zjiaša 4.000 dinarjev, lese- na ograja pa je poškodo- vana v dolžini 4 metrov. ČEZ CESTO SLAVICA JOVANOVIČ, 21, iz Celja, se je peljala s kolesom po levi strani Čopove ulice v Celju proti Ostrožnemu. Nenadoma je zavila v desno pred avto- mobil, s katerim se je iz smeri mesta pripeljal STA- NISLAV KRAJNC, 31 iz Celja. Avtomobil se je s spredjnim delom zapletel v zadnje kolo kolesa, pri čemer je Jovaničevo zbi- lo v vetr-obransko steklo m je padla po cestišču. Dobila je težje telesne po- škodbe in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, ško- da pa znaša okoli 2000 di- narjev ZAVIJANJE V LEVO KAREL ČRETNIK, 63, iz Vojnika, se je peljal s kolesom skozi Višnjo vas. Nenadoma je zavil v levo in voznica osebnega avto- mobila, MARJANA AR- TANK, iz Lemberga, ga je hotela po levi strani ob- TOziti, vendar je kolesarja zadela. Poškodovanega je odpeljala domov in nesre- če ni prijavila. Naslednji dan je čretnik iskal zdravniško pomoč, izsledi- li so tudi voznico, ki pra- vi, da nesreče ni prijavi- la zaradi prošnje kolesar- ja. ČELNO TRČENJE PETER ŠOLAR, 22, iz Primoža, je vozil traktor, naložen z gramozom pro- ti Raduhi. Iz nasprotne smeri je po strmini nav- zdol prip>eljal voznik trak- torja FRANC JUVAN, 22. iz Primoža. Pred srečan- jem je začel voznik Juvan zavirati, vendar je zaradi poledenele ceste prišlo do trčenja, pri čemer je traktor, ki ga je opravljal Šolar, začel drseti nazaj po hribu navzdol. Šolar je pravočasno skočil s trak- torja, traktor in prikoli- ca pa sta zgrmela v 80 metrov globok prepad, škodo na traktorju go oce- nili na okoli 3 stare mili- jone 10 MILIJONOV ŠKODE VINKO ZUPAN, 34, iz Lokrovca, je vozil s to- vornim avtomobilom iz Maribora proti Celju. V Frankolovem ga je pričel prehitevati voznik tovor- njaka FRANC BIZJAK, 40, iz Ljubljane, v trenutku, ko je nasproti pripeljal vozmik tovornega avtomo- bila ANTON LEVEČ, 31, iz Začreta pri Škofji vasi. Voznik Bizjak je zaviral, •vendar je zadel v zadnji del tovornjaka pred seboj. Nasproti vozeči tovornjak je zapeljal skrajno desno in obstal na njivi. Avto- mobili so tako poškodova- ni, da so ocenili škodo na 100 000,00 dinarjev. NEPRIMERNA HITROST IVAN FALNOGA, 37, iz Vojnika, je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Fran- kolovega proti Vojniku. V I venci je nenadoma zavil v levo in zadel v osebni avtomobil, s katerim se je pripeljal iz nasprotne smeri VINKO POGLADIČ, 28, iz Višnje vasi. Za Po- gladičem je vozU vozaiik VEKOSLAV NAPRET, 23, iz Celja, v katerega je tr- čil tudi Falnoga s tako si- lo, da ga je obrnilo za 180 stopinj. Pri nesreči sta se poškodovala voznik Falnoga in njegova 10-let- na hčerka Tatjana, škodo pa so oceniH na okoli 23.000 dinarjev. zdraviltiia zelišča !^ KOMPAVA — CARLINA ACAULIS L. Po suhih travnikih, paš- nikih in hribovitih poboč- jih sirom Slovenije raste vsem dobro poznana rast- lina kompava ali bolje po- znana kot bodeča neža. Je večletna rastlina in ima v zemlji močno, debelo in vretenasto korenino, vrast- lo globoko v tla. Steblo je zelo kratko ali pa ga sploh ni. Običajno požene kar iz koreninskega podaljška šop velikih, do 30 cm dol- gih, k tlom prileglih, per- nato cepljenih listov. Lisi- ne krpe se končujejo v bo- dice. Sredi šopa listov je široka, srebmkasto bela cvetna glavica, ki ima vča- sih tudi rdečkast nadih. Značilno za to cvetno gla- vico je dejstvo, da je od- prta le ob lepem vremenu, ob vlažnem in deževnem pa je zaprta. Vsa cvetna glavica je obdana s števil- nimi suličastimi ovojnimi usti. Cveti od junija do septembra, če pa je okto- ber lep in top)el p>a še do sredine tega meseca. V zgodnji pomladi ali pozni jeseni nabiramo ko- renino, ki močno diši jn je sladkobnega in trpkega okusa. Korenino previdno izkopljemo, da je ne rani- mo, jo očistimo in opere- mo in posušimo na soncu ter dosušimo na topli pe- či. Posušeno narežemo in hranimo v dobro zaprtem kozarcu. Poleti nabiramo celo rastlino s korenino vred in je posušena lep okras v stanovanju. Korenina vsebuje precej insujliaa, prijetno dišeče hlapno olje, smolo, čreslo- vine, sluzi, rudninske so- li itd. V zmernih količinah učinkuje čaj iz posušene korenine diuretično, to e, žene na vodo, prisot- ne grenčine pa pospešuje- jo prebavo. Čaj se pripra- vlja tako, da vzamemo eno čajno žličko drobno narezane korenine in jo prelijemo s skodelico vre- le vode. Čaj pijemo več- krat na dan po požirkih. Ponekod namakajo kore- nino bodeče neže v dob- rem žganju in dobljeno tinkturo pijejo razredče- no z vodo pri nevšečno- stih v želodcu. Ponekod uporabljajo koreninski iz- vleček na vinu ali žganju namočeni drogi, za izpira- nje ran in odprtih čirov pri domačih živalih. Ne- kateri uporabljajo izvle- ček iz korenin tudi zoper črevesne zajedalce, vendar je ta uporaba večinoma neučinkovita in neumestna ter se raje poslužujemo zdravilnih preparatov, ki imajo zanesljiv in hiter učinek. B. J. V VSAK DOM NOVI TEDNIK UNION: 38. decembra še jugoslovanski barvni film »Fazanovo popold- ne«; od 29. decembra do 2. Janu- ar a ameriški barvni film »Fraik coska zveza«; od 3. dn 7. .janu- arja amerišlii barvni film »Fran- Holliday«; od 8. do 10. januar- ja jug:o.slovanski barvni fiJm »Tri ure do zmage«. MFTTllOPOL: do iO. decembra amerišlti barv- ni film »Parada norcev«; od 31. decembra do 3. januarja fran- coslii barvni film »Varuj se pri- jateljev«; od 4. do 7. januarja italiianski barvni film »Ta pre- kleti obračun«; od 8. januarja dal.je ameriški barvni film »Lju- bimci in ostali tujci«. DOM: od i. januarja ameriški barvni film »Vdova iz VVagon Gapa«; od 3. do 4. januarja italijanski barvni film »Zločinske sanje«; od 3. do 9. januarja italijanski barvni film »Tujec po imenu pokopališče«; od 10. januarja da- lje japonski barvni film »Oh« račun med beštijami«. DORRNA: 30. in 31. decembra nemški barv- ni film »llura, šola gori«. SLG Leopold Suliodolčan: »Figole, Fa- gole« — zaključene predstave: Četrtek, 28. januarja ob 8.30 uri za VVU Tončke Cečeve in osnov- no šolo Ljubečna; ob 11.00 uri za IV. OŠ Celje; ob 13.45 za Oš (logaška Slatina. Petek, 39. decembra ob 10.00 uri za OŠ Petrovče; ob 15.00 uri za Aero. Sobota, 30. decembra ob 10.00 uri za Metko Clelje. Sreda. 3. januar,ja ob 14.30 in 16.30 un »Figole, Fagole« — gostova- nje v Trbovljah. Četrtek. 4. januarja ob 19.30 uri Marlovve: »Tragedija o doktorju Faustu« za IV. mladinski abon- ma in izven. Petek, 5. januar.ia ob 15.30 uri »Tragedija o doktorju Faustu« za V. mladinski abonma in izven. Sobota 6. januarja ob 10.00 url »Tragedija o doktorju Faustu« za 3. šolski abonma in izven; ob 17.00 uri Ivan Cankar: Romantič- ne du.še« za abonma gledaliških amaterjev in izven. Nedelja, 7. januarja ob 19. uri Miloš .Mikeln: »Stalinovi zdrav- niki« — gostovanje v Slovenski Bistrici v počastitev občinskega praznika. Sreda. 10. .januarja ob 17.00 url »Tragedija o doktorju Faustu« sa abonma upokojenci in izven. St. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 25 Bil je Silvestrov večer. Ozalj, naselje v dolini pod hrvaškim pobočjem Gorjan- cev, je ves utonil v negibnost zimske noči. Strupen mraz je pritiskal m vrtinčil dim nad strehami, edinim znamenjem, da ljudje ne spijo. Nikjer lu- či. Ljudje so se pritajili za temnimi okni. še pse so po- zaprli v hiše in hleve, da njih lajež ne bi izdal tujcev v kraju. V kritju temnih poslopij in debel dreves so se prestopali stražarji in hukali v premle roke. Straže so se menjavale komaj slišno, šepetaj e. Potem se je med hišami za- čel ples temnih senc. Iz na- selja so se v snežno belino utrinjale posamezne skupini- ce mož, ki so hitrih korakov odhajali proti vzhodu. Med hišami je bila še ved no tema. Toda mir je bil ska- ljen. Iz hlevov se je valil i pel zrak, ko so pred njimi za- prezali živino pred vozove. Tudi hišna vrata so se na stežaj odpirala. Zdravi borci so pomagali ranjencem do voz. Tiste, ki niso mogli ho- diti, so na hrbtih in nosilih znosili k vozovom, jih pokri- vali z odejami, slamo in ko- ruznico. Pritajena, polglasna povelja so bila redka, krat- ka. Pol ure je preteklo, sko- raj ura, ko je v zmrzli sneg krenila dolga kolona voz. 'Tisto Silvestrovo noč ob prestopu v leto 1945 smo po- skusili znova. Tudi to noč je bilo tako kot pred tremi dne- vi, ko smo se s štiristo ra- njenci iz Slovenije, Istre in Gorskega Kotarja skušali pre- biti čez železnico Zagreb—Re- ka, pa so nas daleč v globini Crnoleških host prestregli nemški tanki in ustaši in ko smo se z ranjenci na domala čudežen in brez izgub vrnili nazaj v zavetje 2uberačkih hribov. Kot da bi strog in neusmi- ljen režiser zahteval ponovi- tev filmskega kadra, tako je do podrobnosti enako izgle dal naš drugi odhod iz Oza- lj a, ki se je za nami res umi- ril. Seveda mnogi v Ozalju vaseh naokoli niso mogli za- spati. Njihova misel in skrb je bila namenjena domačim, ki so vodili vprege kakšnih sto voz. Pretekla je ura, pretekh sta dve. Borci v koloni in ranjenci na vozu so spozna- vali iste prizore kot prea dnevi. Mnogih se je loteval nemir, kajti strah nepokret- nih in neoboroženih ranjen- cev na vozovih, nečloveški napori borcev ob prvem po- skusu preboja še niso zlezli iz kosti. Pred mostom čez manjšo rečico pred železni- ško progo smo se ustavili. Nismo čakali dolgo, ko so se z one strani utrnile postave treh borcev iz patrulje, ki je pretipala ves okoliš. Tisti spredaj so slišali raz- govor patrulje s komandan- tom Silni jem in sporočila so šepetaj e šla po vsej koloni: »Izvidnice pravijo, da je pot prosta. Švabi in ustaši so najbrž v zasedah kje drugje. Silni pravi, da bomo šli čez ravno tam, kjer smo šli zad- njič.« »Zakaj ravno tam?« »Najbrž zato, ker si zelenci ne mislijo, da bomo še en- krat tvegali isto pot. Silni je zvit kot lisičji rep.« »Kdo je Silni?« so vprašali ranjenci, ki so prišli iz Istre iz Gorskega Kotarja, Dolenj- ske in Primorske. »Silni? Komandant brigade iz štirinajste. Zanesite se nanj. Pred letom je v približ- no istem času tod čez vodil svoj bataljon Tomšičevcev, ko je divizija šla na štajer- sko.« Tako so odgovorili, ti- sti, ki so poznali plavolasega, čokatega komandanta, katere- mu je bila zaupana kolona ranjencev, namenjenih čez Liko k morju, od koder naj bi jih pripeljali na Vis in v Italijo v bolnišnice. Svojih osemdeset mladih borcev je prevzel v Črnomlju. Zbrani iz vseh slovenskih brigad in od- redov smo bili določeni v se- stav prve gardijske brigade v takrat že osvobojenem Be- ogradu. Pomirjeni, da preboj vodi človek, ki se je čez zlovešči črni les že prebijal, so se ranjenci stisnili pred mra- zom v slamo in verjeli, da se bo tokrat srečno izšlo. Spet so vozniki pognali ko- nje in voliče. Borci, ki niso bili v patruljah, predhodni- cah in zaščitnici, so se uprli v lojtmice, da se je dolga vrsta stotih voz v rahlem di- ru pognala mimo požgane ču- vajnice čez tire v objem čr- nega lesa. V dolgi gozdni izseki smo se ustavili. Ob poti so v ko- lono vstopale bočne zaščitni- ce. Mi, ki smo bili zadaj v zaščitnici, smo morali naprej. Spustili smo se v tek, kar nam je dobro delo, razgibali smo si premrle ude, tek nas je ogrel, čeprav so nam noge klecale v gležnjih na zmrli- nah razoranega kolovoza. Ko smo bili daleč spredaj, smo se naenkrat ukopali kot omrtvičeni. Kaj spet? V smeri Karlovca je zapre- sketalo. Dolge ukrivljene svet- le črte so razsekale nebo. Hip za tem se je nebo raz- svetlilo tudi v smeri proti Jastrebarskem. Bih smo vsi otrpli, da niti polegli nismo v sneg. So nas spet odkrili? Nas je tokrat kdo izdal? Pa se je domislil Martin. Pod plaščem je prižgal vži- galico in pogledal na uro. Bi- la je polnoč. Silvesterska pol- noč. »Fantje, nič hudega ni. V svojih postojankah najbrž ve- seljačijo in zdaj zapravljajo rakete. Mej duš, da zadnjič. Naslednje novo leto se ga bom nadeval do nezavesti, kjer koli bom. Vem pa, da v snegu in s puško v roki ne.« Ko smo prišli do vasi, kjer smo pred tremi dnevi med hišami videli tanke, nam je odleglo. Zloveščih železnih pošasti ni bilo. V zasneženi goščavi pred nami je redko kriknilo: »Stoj!« Vrgli smo se v sneg. Kdo tam? Partizani! Geslo? Mar- tin je odgovoril... Skobacali smo se iz snega in iz goščave se je izmotala trojka. Bili so hrvaški teren- ci, ki so nam prišli naproti. Povedali so, da imajo ustaši zasede dva kilometra proč, da pa so Nemci s svojimi tanki v Karlovcu. Poslali smo kurirja nazaj s sporočilom, terenci pa so se nam pri- družili, in ko smo že nekaj časa hodili, se nekdo spomni mladega novega leta. Krepko smo si segli v roke. Eden od hrvaških tovarišev je segel v žep. Majhno stekleničko je odmašil, da je vabljivo zadi- šalo po dvakrat prepečeni sli- vovki. Požirek nas je še bolj ogrel. Ni se še zdanilo, ko smo zavili med hiše Pisarovine. Kraj je bil zbujen. Čakali so nas. čakali so nas že pred dnevi in trepetali za nas, ko so slišali grmenje tankovskih topov v gozdovih črnega lesa. Pri prvi hiši so nam postre- gli z vročim čajem. Veliki lonci so stali na pečicah in v njih so prevrevale dolge tanke klobase. »Kje so ranjenci? Bodo kmalu tu, reveži. To jih je moralo prezebsti?« Tako so gostolele ženske v hiši. Ra- njenci so prihajali. Vrata hiš so se na široko odpirala. Do- mačini so jih nosili na toplo. Martin si je ravno zvijal dolgo, skoraj za ped dolgo cigareto s tobakom, zlatoru- menimi nitkami, skoraj kot las tankega tobaka. Skoraj pobožno je oslinil rob pisnega papirja in ves blažen segel v žep po vžigalice, ko je vstopil Silni. »Fantje, vi ste se že odpo- čili in ogreli. Na stražo! Saj ne bodo vaščani stražili za vas.« Martin je vtaknil svojo dol- go smotko v žep. Zapel plašč, si potisnil titovko globoko na ušesa in nam pomignil, češ, fantje, pojdimo, da ne bo sta- ri rentačil. Ko smo bili zunaj je po- novil: »Hudič ve, da se bom na prihodnje novo leto nadeval do nezavesti. Tako dobrega tobaka, kot je tale, nisem videl, odkar sem v hosti. To I>a je že drugo zimo. Letos bo konec, mora biti!« In res je mlado leto pri- neslo mir. JURE KRAŠOVEC ZDRUŽENO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE - ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA PODJETJA Ste že kdaj razmišljali, ta- kole zvečer, ko je zunaj stru- pen mraz, vi pa udobno zlek- njeni v fotelju gledate televi- zijski program, da ravno v tem času kje ekipa elektro- monterjev popravlja električ- no napeljavo? Ali pa, ko pri- tisnete na stikalo in ko vam zasveti žarnica, prične greti električna peč ali delovati c( la vrsta električnih aparatov, da skrbi za to nemoteno de- lovanje vrsta ljudi i najraz- ličnejšimi nalogami? Te pa so vse prej kot lahke. OSEBNA IZKAZNICA ELEKTRO CELJE s svoji- mi poslovnimi enotami — Ce- lje, Slovenj Gradec in Krško posluje v okviru Združenega podjetja za distribucijo elek- trične energije Slovenije kot samostojna rizična skupnost, ki razdeljuje in prodaja elek- trično energijo po enotni slo- venski ceni. Vsaka posamez- na organizacija skrbi sama zase in kot je bilo že ome njeno — cene so grajene na osnovi republiških stroškov distribucije elektične energi- je. V Sloveniji je bilo 1963. le- ta organizirano z odlokom repubUškega Izvršnega sveta pet podjetij, pet let pozneje pa so pričeli v republiki z integracijskimi pripravami elektro podjetij. Lansko leto je bila integracija tudi izvrše- na (distribucijska dejavnost). Tako se je pet podjetij zdru- žilo v eno podjetje, proizvod- ni del pa se je integriral še- le letošnje leto. Do integraci- je je prišlo zaradi mnogih skupnih interesov: že sam »proizvod« -— elektična ener- gija in pa cene. Kljub temu pa bodo v bodoče dosegali tisto učinkovitost, ki naj bi zagotovila boljše pogoje v slovenskem elektrogospodar- stvu. O tem pač govore šte- vilni zanimivi podatki. ŽICA DOLGA ZA ČETRTINO EKVATORJA Ne, niste napak prebrali! Za četrtino dolžine zemeljske- ga ravnika (skoraj 10.000 km) je dolga mreža celjskega pod- jetja ELEKTRO in za tolikš- no dolžino mreže skrbi 760 zaposlenih članov tega delov- nega kolektiva. Toda vsi žal ne morejo direktno skrbeti za kvaliteto te električne mreže, ker podjetje ne more s ceno električne energije p>okrivati vseh stroškov pri svojem de- lu in poslovanju. Zato so že vrsto let usmerjeni v stran- ske dejavnosti in tako približ- ne samo tristo ljudi dela di- rektno na vzdrževanju elek- trične mreže. Vsi ostali oprav- ljajo najrazličnejše gradnje in instalacijska dela. Tako je povsem razumljivo, da elek- trična mreža ne more biti ta- ko vzdrževana kot bi to stro- kovno hoteli pri ELEKTRU. Posledice so očitne: zaradi slabšega vzdrževanja mreže nastajajo tako pogosti izpadi. In ničkolikokrat se znamo pridušati na račim teh »elek- tričarjev«, kadar ni elektične- ga toka. Toda pomisliti mo- ramo, da se morda prav v tem trenutku, kje v kakšnih strminah v najslabših delov- nih pogojih ukvarja komaj sedaj še samo polovično se- stavljena ekipa, da bi napa- ko popravila. Poudariti je namreč treba, da se od leta 1965 število zaposlenih ni spremenilo, kapacitete in ob- seg naprav pa so se skoraj podvojile. Pri ELEKTRU se zavedajo da se bodo čez čas pokazale posledice zaradi slabšega vzdrževanja mreže a trenut no ne morejo drugače delati. In ob vsem tem se nujno vprašamo, kako je potem z zaposlovanjem, če obstoja takšno pomanjkanje strokov- nega kadra, da delajo skupi- ne s polovično zmogljivostjo. ZELO TEŽKI DELOVNI POGOJI Res, delovni pogoji so zelo težki. Om.eniU smo že, da se na mreži pojavlja preveč iz- padov, defektov zaradi slab šega vzdrževanja. Seveda je s tem povezan tudi napor de- lovnih ekip, ki te napake po- pravljajo. Njihova angažira- nost je maksimalna, delovni napor pa se stopnjuje. Pred- vsem fizični. Telesna izčrpa- nost kmalu nastopi, ker je treba plezati pK) visokih dro- govih in delati v vseh letnih časih. Od strupene zime do julijske vročine. Skoraj vedno po strmih rebreh razvejanega in razčlenjenega terena, ki ga zaseda ELEKTRO Celje. Da pa ne bo kdo podvomil v re- sničnost napornega dela, naj omenimo samo to, da je na področju električne mreže ELEKTRA Celje 220.000 pod- pornih točk in vsako leto bi morali menjati vsaj 8.000 dro- gov. Menjajo jih le 2000 do 3000 zaradi omejenih ekonom skih in kadrovskih možnosti. NERENTABILNE LINIJE Obstajajo! Razlog je pre- prost. Ce bi ELEKTRO Ce- lje zasedal področje, ki je go- sto industrijsko naseljeno, bi bilo p>ovsem drugače kot pa je sedaj. Gostota industrijske naseljenosti je redka in po- javlja se cela vrsta linij, ki niso rentabilne, to pa je spet Kozjansko, kakor tudi druga nerazvita področja. A pri ELEKTRU si ne morejo pri- voščiti takšnih nerentabilnih linij kot na železnici, kjer jih enostavno ukinejo. Zato mo- rajo prelivati sredstva in vzdrževati mrežo tudi tam, kjer jim je sicer z gospodar- skega vidika povsem odveč. Z vsem tem se pojavlja še ce- la vrsta drugih problemov. Obseg naprav se poveci' g, investicije pa so zelo drage, saj stane razdelilna postaja več kot staro milijardo di- narjev in zanjo ni potrebno nobeno novo delovno mesto, velik transformator pa stane od 120 do 180 milijonov dinar- jev. Tako uporabljajo sred- stva za investiranje iz amor- tizacije. Imajo tudi velika os- novna sredstva, cena za kilo- vatno uro pa je od leta 1965 nespremenjena, elektro mate- rial pa se je podražil za 100 odstotkov. Zadovoljivo pa je pri ELEKTRU rešen stanovanjski problem, to pa je tudi eden glavnih načinov, kako obdrža- ti zaposlene pn podjetju i r-- pisanih imajo 16 štipendij, a trenutno so na fakulteti štir- je študenti in še za te niso sigurni, če bodo prišli v pod- jetje po končanem študiju, kajti osebni dohodki so nizki za tako težke in nevarne de- lovne pogoje in prepogosto se jim dogaja, da se kdo pri njih izuči dela, potem p>a gre ob prvi priložnosti drugam. V ELEKTRU si želijo, da bi z uvedbo ustavnih dopolnil bila uresničena njihova, pa najbrž ne samo njihova želja — da bi bili ustvarjeni pogo- ji dela in poslovanja odjemal. cev električne energije povsod enaki. 26. stran n6vi tednik St s? — 28. december 1972 Trgovsko podjetje CENTER CELJE ZAPiS O DELU CELJSKEGA TRGOVSKEGA PODJETJA CENTER CELJE, KI SI PRIZADEVA V POPOLNI MERI ZADOVOLJITI ZAHTEVE IN POTRE- BE POTROŠNIKOV Na starodavnem Tomši- čevem trgu v Celju že tri- najsto leto stoji med sta- rejšimi in nekaterimi pre- urejenimi in posodobljeni- mi loKali, samopostrežna prodajalna, ki je kot ne- kakšen simbol in začetnik sodobnega urejanja trgo- vin. To laliko trdimo z go- tovostjo, saj je bila CEN- TROVA samopostrežnica druga v SRS tn pred njo so imeli t,akšno trgovino le v Ljutomeru, šele za CEN- TROM pa tudi Ljubljana. Tako je bilo pred trinaj- stimi leti — samo trgovsko podjetje p>a obstoja že osemnajst xet. Zraslo je iz dvanajst članskega kolekti- va, ki pa danes šteje 154 sodelavcev in 19 učencev. Trgovsko podjetje CEN- TER Celje opravlja svojo dejavnost v sedmih, sodo- bno opremljenih in bogatio založenih samoi>ostrežnih prodajalnah in kla-sične tr- govine pri njih ne poznajo več. Največja je v Kersni- kovi ulici, kjer je tudi uprava podjetja. Samo po- slopje je sicer pomaknjeno od Kersnikove ulice, tako da je dostop možen tudi iz ulice 29. novembra. CEN- TER ima tudi lastno em- balimico in centralno skla- dišče. Pravkar pa načrtujejo iz- gradnjo osme samopostrež- nice, in sicer na Lavi, kjer bo prav kmalu veliko sta- novanjsko naselje in bo sodobna trgovina zelo po- trebna. Zgrajena bo v pa- viljonskem tipu, v zalogi bo imela kompleten živil- ski asortiman, zraven pa bo tudi bife. Resnično smo se v Celju navadili ob vstopu v CEN- TROVE samopostrežne pro- dajalne, da se pred nami razgrne pestra izbira pred- vsem živilskih artiklov. Vse je sla"bno izbrano in vsa skrb je posvečena bogati izbiri z v gospodinjski ce- kar. Pri CENTRU pa se tudi v polni meri zavedajo zahtev in potreb potrošni- ka in tako tudi delajo, da zagotovijo kar največjo iz- biro živilskega blaga in se zato drugam ne usmerjajo. Zato dajejo videz njihove sodobno urejene in oprem- ljene samopostrežnice tisto urejenost, ki govori o na- črtnem delu. Izogibajo se tistemu načinu opremlja- nja, ki prinaša v trgovino vse artikle — od vezalk za čevlje, preko živil do sve- tilk in drugih tehničnih iz- delkov. V CENTRU pa so še po- sebno pozorni na poslova- nje. Pri nabavljanju svoje- ga trgovskega blaga sode- lujejo z najbolj pri2nani- mi in kvalitetnimi partner- ji, ki že s svojim imenom zagotavljajo kvaliteto pro- izvodov. Dolgoletna tradi- cija, delovne izkušnje in posluh za zahteve ix>troš- nika — vse to pc^ojuje omenjeno kvaliteto. Takšno solidno poslova- nje pa je zagotovilo dobro stanje tega znanega celj- skega Trgovskega podjetja in tako v CENTRU ne po- znajo nelikvidnosti. S tem stanjem sodijo v tisto vr- sto delovnih organizacij, ki jih nobeni novi predpisi ne bodo mogli prizadeti. Za- nimiv je samo podatek, da je imelo trgovsko podjetje CENTER Celje ob ustano- vitvi 1954. leta osnovnih sredstev v vrednosti 17 in pol starih tisočakov, danes pa znaša ta vrednost 7,160.000 milijonov no- vih dinarjev, promet v pr- vi polovici letošnjega leta pa znaša 26,325.000 milijo- nov novih dinarjev. Dose- danje stanje prodanega blaga pa nakazuje, da bo doseženi letni promet pre- segel višino šestdesetih mi- lijonov dinarjev. In kje je pravzaprav vsa skrivnost uspehov trgovskega ix>djet- ja CENTER? V podjetju zagotavljajo, da to v res- nici ni nobena skrivnost niti nobena čudežna formu- la. Pn svojem delu tn po- slovanju iščejo le najkraj- šo pot od proizvajalca do potrošnika. To jim je glav- no vodilo — to pa je tudi eden bistvenih pogojev, da so lahko v sodobnih samo- postrežnih prodajalnah po- lice založene z najrazlič- nejšim blagom, predvsem živilskim. Kvaliteta izdel- kov in dobra izbira p>a sta dve bistveni odliki vsake- ga trgovskega lokala. TO se da doseči le z načrtnim delom. In kakšni so osebni do- hodki v tej prizadevni de- lovni organizaciji, ki ni po številu zaposlenih med naj- večjimi? Lahko rečemo le to, da so prav vsi zado- voljni, saj znaša najnižji osebjai dohodek 140 starih tisočakov, povprečni pa okoli 200 starih tisočakov. Letos smo že tudi pre- živeli nekaj »sladkomiii« kriz, ko je bilo za sladkor resnično težko. Ni menda treba posebej poudarjati, da je kljub pomanjkanju sladkorja CENTER vedno pvoskrbel za to, da so v njegovih trgovinah bile po- lice s sladkorjem vedno polne. To pa iz preproste- ga razloga, ker je bilo tr- govsko podjetje CENTER sposobno plačati sladkor vnaprej in si ga je tako zagotovilo. To jim je seve- da omogočala popolna li- kvidnost, ki je takšna, da sredstva, ki so prosta na njihovem žiro računu, ce- lo posojajo nekaterim de- lovnim organizacijam. Tre- nutni in resni problem pa jim predstavlja nakup in prodaja mesa. Sicer verje- tno ne samo njim, a tudi pri CENTRU ga prodajajo po svoji nabavni ceni in tako jim meso prinaša či- sto i^zgiibo. Cene so ne- usklajene, v prodajalnah pa ne smejo biti police prazne. Zato trgovsko po- djetje CENTER skrbi kljub izgubi v trgovanju z me. som, da lahko potrošniki kupijo vsaj tisto, kar je trenutno na razpolago, če- prav tudi sami trdijo, da je ta izbira pač slaba, ozi- roma je sploh ni. Toliko v teh nekaj sko- pih besedah o dolgoletni dejavnosti te priznane in kvalitetne trgovske hiše v Celju, ki si je s svojim so- lidnim tn kvalitetnim de- lom zagotovila veliko za- upanje svojih nemalošte- vitnth potrošnikov. Kolektiv trgovskega po- djetja CENTER pa se ob novem letu pridružuje s svojimi iskrenimi čestitka- mi in želi svojim potroš- nikom in vsem občanom srečno in zadovoljno NO- VO LETO. 28. stran NOVI TEDNIK St. 52 — 28. december 19f2 Nekaj manj kot milijon in pol potrošnikov je v letu, ki se pravkar izteka, stopilo v šte- vilne markete, samopostrežne prodajalne in blagovnice Veletrgovskega podjetja MERX CELJE. Milijon in pol občanov, ki so v teh trgovskih objektih kupovali vse tisto, kar je najpotreb- nejše za njihovo življenje. Tisoči, stotisoči so se z zaupanjem vračali in se vračajo v svoje prodajalne, kjer so postreženi z vsem, kar potrebujejo. V vseh letih uspešnega razvoja podjetja so imeli vsi člani kolektiva stalno pred očmi le eno skrb: kako kar najkvalitetneje zadovoljiti stotisoče potrošnikov, kako si zagotoviti njihovo stalno zaupanje, kako ustreči njihovim številnim in raznovrstnim potrebam. Reči je treba, da je kolektiv pri teh svojih prizadevanjih uspel. O tem priča vedno več potrošnikov, ki zado- voljni odhajajo iz številnih MERXOVIH trgovin, odhajajo in se vračajo! Štirinajst let v razvoju nekega podjetja pra\/zaprav ni dolgo obdobje. Pa vendar je bilo dovolj, da so se v tem času ob nenehni rasti podjetja, števila zaposlenih, povečanega obsega poslovanja in vse večjem prometu razvijale tudi norme, ki so postale tradicija. Z imenom V1ERXA, čigar poslovalnice so razvejane na območju osemnajstih občin, je povezan pojem kvalitete, povezana je skrb za potrošnika. Za o ime so vezani uspehi, ki jih je prizadeven kolektiv skozi leta tka! v svoje delo in dosegel danes v svojem razvoju stopnjo, ki bi jo tudi največji optimisti pred desetletjem le s težavo slutili. Moderen silos in mlin, ena pomembnih pridobitev ko- lektiva MERX.4 v minulih letih. št. 52 — 28. december 1972 NOVI TEDNIK stran 29 SKROMNI ZAČETKI Ob novem letu bo pote- klo štirmajst let, ko sta se združili trgovski pod- jetji »POTROŠNIK« m »KOLONIALE-2IVILA« ter s to mtegracijo položili temelje novemu podjetju, ki si je nadelo ime MERX. Prvi začetki so bili več kot skromni. Ma- lo prodajaln, majhna skladišča, poleg tega pa še teža bremena izgube, ki jo Je v mtegracijo pri- nesel eden od partnerjev. Dvestočlanski kolektiv se ni ustrašil naporov Popri- jel je za delo, najel kredit za sanacijo razmer ter krenil na novo pot. O mo- či m gospodarskem poten- cialu tega začetnega ob- dobja zgovorno priča tudi dejstvo, da Je podjetje za prevoz blaga razpolagalo le z dvema kamionoma in še ta sta bila v dokaj bornem stanju. Šibko materialno osno- vo pa je dopolnjevala vo- lja kolektiva, ki je vedel, kaj hoče. Začrta! si je pot razsoja in vse svoje sne vložil v to, da Uresniči ci- lje, ki si jih je postavil. Vsem je bilo jasno, da bo moč v bodoče uspešno gospodariti le ob ustrezni širitvi podjetja, zato so že v tistih prvih letih svoje- ga uspešnega razvoja za- črtali pota novih integra- cij. LETO PRVIH IMTEGRACU Tri leta se je kolektiv odpovedoval in jačal svo- jo materialno osnovo. V kratkih treh letih je do- segel toliko, da so tudi drugi ob njem spoznali, da bi bilo koristneje, če str- nejo sile in pot nadalju- jejo skupno. Leta 1962 so bile izvedene prve večje integracije, ko se Je k MERXU pripojilo do ta- krat sedem samostojnih trgovskih podjetij. Nove integracije so poleg pove- čane materialne osnove vnesle v kolektiv še več poleta, še večji elan. Ko- lektiv se je že povečal na preko štiristo zaposlenih, večal se je promet, večal dobiček, to pa Je ustvar- jalo pogoje za hitrejšo rast na vseh področjih. Povečali so skladiščne kapacitete in to za več kot polovico, vozni park pa je že narasel za 12 kamionov Vse to pa Je pogojevalo možnosti več- jih vlaganj, večje razširi- tve. Z večanjem podjetja je rasel tudi njegov ugled Nizanje uspehov Je pritegnilo tudi pozornost drugih trgovskih podjetij, zato so se Integracije še nadaljevale. PREKO OBČINSKIH MEJA Spoznanje, da je možno uspešno gospodariti le ob trdnem povezovanju. Je rodilo nadaljnje uspehe. Sploh je ena temeljnih karakteristik MERXOVE- GA uspešnega razvoja ne- nehna prisotnost integra- cijskih procesov Znova in znova so se priključevala nova podjetja in tako smo ti le dobili namesto veliko malih, močno, trd- no grajeno delovno orga- nizacijo, ki predstavlja po- memben dejavnik blagov- ne menjave daleč preko meja našega območja. Uspešen razvoj trgovske dejavnosti je narekoval ustrezno povezanost tudi s sorodno proizvodno de- javnostjo. Ko je podjetje leta 1966 prvič stopilo pre- ko meja celjske občine tu- di k sosedorri, so se leta 1968 k podjetju priključila še druga podjetja šeste- ro manjših delovnih skup- nosti, vse od nekdanjega »Veležitarja« do »Koroške- ga doma« v Prevaljah, »Agroprometa« in »Resev- ne«, se je znašlo v sklopu čedalje uspešnejšega pod- jetja »MERX«. Za skoraj desetkrat večje skladiščne kapacitete, nove posloval- nice, razvoj stranskih ob- ratov, 75 lastnih kamio- nov in preko tisoč petsto zaposlenih delavcev so po- kazatelji, ki dovolj zgo- vorno in sami po sebi pri- čajo o dosežkih kolektiva, ki m nikdar okleval, ko se Je bilo potrebno odlo- čati. Kolektiva, ki je ve- del, kaj hoče in se Je znal tudi odrekati, kadar je bi- lo potrebno. NOVE INTEGRACIJE — NOVI USPEHI Razvoj podjetja MERX je bil hiter in dinamičen. Leto 1969 je ponovno leto integracij, ko se Je k MERXU pridružilo še pe- tero kolektivov m s tem še povečalo že itak števil- no družino. Leto kasneje pomeni zaključek prvega obdobja integracijskih pro- cesov, ko .so se kot v mozaik tkale osnove trd- nega podjetja. Načrtovana pot razvoja, dosledno iz- vajanje postavljenih nalog Je pripeljalo do ciljev, ki si jih je zastavil kolektiv. Z združevanjem material- ne osnove in umskega po- tenciala je MERX vse uspešneje posegal v naš široki gospodarski pro- stor. Iz nekdaj malega podjetja je preko števil- nih uspešnih integracij in ob načrtni politiki novih vlaganj rastlo podjetje, ki je zavzelo svoje ustrezno mesto tudi v celotnem slovenskem gospodarskem prostoru. Večanje podjetja je ter- jalo tudi nove prijeme v organizaciji in razvoju. Tu- di tod rezultati niso izo- stali, saj se danes v okrilju tega velikega pod- jetja uspešno razvijajo številne dejavnosti vse od trgovske, preko proizvod- ne do gostinsko turistične. Rastel je kolektiv, rastli so novi objekti in le red- ko je bilo v minulih letih obdobje, ko kolektiv ni na tem ali onem koncu našega območja svečano izročal svojemu namenu novih objektov. »MERX« DANES Po štirinajstih letih us- pešnega razvoja ima ko- lektiv MERXA danes res- nično veliko pokazati. Dve blagovnici, dvanajst mar- ketov, 22 samopostrežnih prodajaln, 134 prodajaln prehrambenega in indu- strijskega blaga, trije ho- teli, 30 gostišč, 14 skla- dišč in prav toliko pe- kam, trije mlini, močan transportni obrat z lastno mehanično delavnico m še in še. Kar 256 obra- čunskih enot obsega da- nes podjetje MERX, ki zaposluje preko dva tisoč delavcev. To je vsekakor vse prej kot malo! Stalno povečevanje ce- lotne realizacije, rast do- bička in amortizacije ter ob solidnem poslovnem skladu se odpira priza- devnemu kolektivu tudi jasna perspektiva v bodo- če. Prav gotovo bo pod- jetje stopilo na pot še uspešnejšega razvoja, ko bodo dokončno izpeljali tudi uresničenje ustavnih dopolnil, ko bodo formi- rali temelj organizacije združenega dela ter tako še povečali interes vseh zaposlenih po nadaljnjih napnarih za skupen razvoj. S ponosom lahko zrb člani kolektiva MERXA na prehojeno pot, s ponosom stopajo v prihodnje ob- dobje razvoja, zavedajoč se pn tem svojega poslan- stva v službi potrošnika. Le-ta jim Je bil skozi vsa leta uspešnega razvoja pr- venstvena skrb in njemu veljajo tudi v bodoče vsa prizadevanja celotnega ko- lektiva. Stotisoči stopajo preko pragov MERXOVIH ob- jektov, stotisoči, ki jim kolektiv posveča vso svo- jo pozornost in skrb. že- leč jim ustreči v vseh njihovih številnih želja in potrebah! MERXOV HOTEL ob bazenu na Ljubljanski cesti je edini »B« kategorl,ie v mestu obi SavinjL . , Bogato založene police, obeležje vseh lVIERXOVIH prodajaln in marketov. Tudi Vo.}nik je dobil sodoben MERX MARKET, ob katerem se kaj radi ustavljajo tudi tujci. 30. stran NOVI TEDNIK Št. 52 — 28. december 1972 Odslej v okviru združenega podjetja ,JOPER - ELEGANT'' Dolgotrajne politične priprave in prizadevanje vseh odgovornih dejav- nikov v kolektivu ELEGANT so rodile rezultat. Kolektiv se je na nedavnem referendumu izrekel za združitev s ToDrom. S prihodnjim letom bomo torej ^ Celju bogatejši še za eno integrirano podjetje, kar bo nedvomno prlspe- t/alo svoj pomemben delež k celokup nim naporom za še hitrejši razvoj gospodarstva v celjski občini. Kolektiv Eleganta pa se vključuje v združeno podjetje s pomembnimi dosežki v preteklih, še zlasti pa v letošnjem letu. Sodobno organizirana proizvodnja, moderna tehnologija ter zelo dobra kadrovska struktura zapo- slenih, so pogojih doseganje izredno lepih proizvodnih rezultatov, saj bodo v letošnjem letu, na primer, ustvarili več kot milijon starih dinarjev skladov na zaposlenega delavca. Tako so podani tudi uspešni štartni pogoji za bodoč skupen razvoj v okviru združenega podjetja. ' SKLADEN RAZVOJ Več obrtnih delavnic se je pred leti združilo v podjetje pod skupnim imenom »Ele- gant«. S tem so bile podane osnove za nadaljnji razvoj. Obratu po m-eri, odnosno da- našnjemu salonu ter konfek- ciji se je kmalu pridružil še tretji obrat, to je kemična čistilnica. Smotrna usmerjenost, ki je bila pogojena s potrebami tržišča, je narekovala, da so v kolektivu budno spremljali uresničevanje postavljenih ci- ljev. Z velikim posluhom za potrebe tržišča je kolektiv svojo proizvodnjo usmerjal predvsem v tiste artikle, ki jih masovna konfekcijska proizvodnja ni mogla zagoto- viti. Tako so skozi vrsto let uspešno dopolnjevali veliko- serijsko konfekcijsko proiz- vodnjo, sočasno s tem pa so si na tržišču ustvarjali tudi ustrezen renome. Dosežki, ki jih je kolektiv beležil v zad- njih desetih letih, v celoti potrjujejo pravilnost izbrane poti ter utemeljenost proiz- vodne usmeritve. Ob doseženih uspehih pa je kolektiv seveda pravočasno razmišljal o svoji bodoči pro- izvodni usmeritvi. Zato so sa- moupravni organi podjetja sklenili, da je potrebno pri- stopiti k izdelavi perspektiv- nega programa razvoja, ki naj upošteva potrebo po na- daljnji specializaciji proiz- vodnje in ob doslednem upo- števanju tržnih zahtev. Razvojni koncept podjetja je upošteval omenjena izho- dišča in začrtal pot razvoja posameznih obratov. Obratu kemične čistilnice je zagotov- ljen tudi v bodoče hiter raz- voj, kar izhaja iz vse večjih potreb občanov Celja in oko- lice po sodobnem vzdrževanju garderobe. Svoje mesto v razvojnem programu ima od- rejen tudi salon po meri, kjer izdelujejo žensko in moško garderobo, predvsem p>a s svojimi uslugami zado- voljujejo vse potrebe naš^a obniočja po raznih unifor- mah, ki jili je potrebno izde- lovati po meri. Izdelan elabo- rat pa "je pokazal, da je po- trebno nadalje razvijati tudi obrat konfekcije ter ga pri tem usmeriti predvsem na ti- sto proizvodnjo, ki je na tr- žišču najbolj deficitarna. V novem specializiranem obra- tu se proizvodnja vse bolj usmerja na serijski način de- la, zagotovljene pa so tudi možnosti uspešnega vključe- vanja v mednarodno delitev dela. Sodobno organizirana pro- izvodnja pa je na podlagi iz- delanega razvojnega koncep- ta terjala, da se iz dosedanje- ga proizvodnega programa iz- ključijo vsi tisti artikli, ki jih podjetje ni moglo ustre- zno tehnološko osvojiti. Tako se je v obratu konfekcije po- stopoma izoblikovala speciali- zirana proizvodnja moških oblek, damskih in moških pla- ščev ter otroških plaščev. V obratu v Šentjurju pa je stekla proizvodnja spomla- danskih in jesenskih balon- skih plaščev ter anorakov, ki pa so bili izključno namenje- ni za izvoz. Nakazana p>erspektiva bodo- čega razvoja je pokazala tudi potrebo po trdnejši usmeri- tvi v bodoče, kar pa je na- rekovalo tudi razmišljanja o ustreznem povezovanju s so- rodnimi podjetji, s podjetji na področju predelave tek- stila. POMEMBNI USPEHI 2e vpogled v nekaj osnov- nih podatkov priča dovolj zgovorno o prehojeni poti ko- lektiva »Elegant«. Leta 1965 je znašal celotni dohodek 464 starih milijonov, leta 1970 se je celotna realizacija že pov- zpela preko milijarde, da bi letos dosegla že milijardo in 700 milijonov starih dinarjev. Skladno z rastjo celotnega dohodka je zrasel tudi po- slovni sklad podjetja, ki je od nekaj nad 30 milijonov starih dinarjev v letu 1965 na- rasel v letošnjem letu že na 180 milijonov starih dinarjev. V vseh letih je nenehno ras- lo tudi število zaposlenih delavcev. Od leta 1965 se je kolektiv več kot podvojil, od 110 zaposlenih v tem letu je število članov kolektiva v le- tošnjem letu doseglo že 227 de- lavcev. Razumljivo pa je, da so rasli tudi osebni dohodki, ki so se v analiziranem ob- dobju več kot potrojili. Leta 1965 je znašal poprečni oseb- ni dohodek 55 starih tisoča- kov, dosegel leta 1970 že 95 starih tisočakov in se v le- tošnjem letu povzp>el na 165 tisoč starih dinarjev. Veliko pozornost v minulih letih pa so v podjetju posve- čali tudi kadrom. Vsako leto so t povprečju vzgajali med 20 do 30 vajencev, ki so se po končanem pouku in prak- tičnem učenju uspešno vklju- lastni delovni organizaciji, kjer so se izšolali, bodisi tudi drugod. Nenehna skrb za strokovno usposabljanje čla- čevali v proizvodnjo, tako ▼ nov kolektiva je pogojila, da je današnja kadrovska podo- ba podjetja izredno ugodna, saj je večina članov kolekti- va kvalicirana, oziroma viso- kokvalificirana. Taka kadrov- ska struktura pa je pogoje- vala kvalitetno delo, dvigova- la je ugled in renome pod- jetja, ki sta rasla iz leta v leto. Tako stopa kolektiv celjske- ga Eleganta v integracijo s Toprom s pomembnimi po- slovnimi rezultati in uspeš- nim razvojem v preteklih le- tih. To je vsekakor pomemb- no, saj bo s tem, ko je tudi podjetje Toper izredno uspeš- no, dana možnost, da bosta oba kolektiva v bodoče do- segla na skupni poti razvoja še večje in pomembnejše us- pehe. Ob novem letu se kolektiv Eleganta zahvaljuje vsem po- slovnim partnerjem, števil- nim strankam in občanom Celja in okolice za izraženo zaupanje, želeč vsem vse naj- boljše v novem letu, obilo uspehov, predvsem pa to, da bi tudi v bodoče z zadovolj- stvom s^ald po kvahtetnih proizvodih Združenega pod- jetja TOPER — ELEGANT. S svojimi kvalitetnimi izdelki je ELEGANT sodeloval tudi na vseh dosedanjih sejmih obrti. Požel je nemalo laskavih priznanj! V kemični čistilnici obratuje najsodobnejši stroj, ki ga zmoremo t tej stroki na našem območju. Vsako leto se vključi v kolektiv ELEGANTA 20—30 vajencev, ki se vkUučuJeio t nov^a poklica. V delavnicah nastajajo sodobno krojene obleke, i integra- cijo oa bo proizvodi:\ia še sodobnejša. V salonu po meri je vedno živahno. Skrbno je potrebno po- meriti, kako se oodaja nova obleka.. • 1972 Leto dvainsedemdeseto je bilo razburljivo, razgibano, vznemirljivo In podobno. Zabeležili smo zadnji izlet na Luno, obrobno pa tudi to, da neki komet v vesolje bi skoraj pometel naš svet. V anale bo šlo mnogo peripetij, bolj ali manj pomembnih, junaških, čudaških in bednih dejanj, kakor pač sila norosti in pameti jih je skrojila. Recimo nekaj državnih prevratov, nekaj naravnih tragedij, zračnih piratov, iznajdba smrti po pisemski pošti, krvava Olimpiada, terorizma dolga parada. Kronisti, če bodo hoteli, če bodo mogli, vse mrtve bodo prešteli in rekli: ko mir v Indokini je bil na konici peresa, po Nixonovi doktrini US armada na ljudstvo smrt stresa, ker hoče z zločini ogabnimi dokazati, da hitlerjanstva živi duh še živi in da bo živel, dokler bo Adolf Nixon tako hotel. Leto. ki se izteka, za nas nov je mejnik. Kot smo sklenili, prišel je čas, ko za človeka delovnega več bomo storili. Seveda odslej znatno bo manj praznih besed, več bo dejanj, malo bo sej. Na fronti zdaj celi že smo začeli varčevati, nihče noče več nikomur darila dati, ne vizitke poslati. Boj oster velja reprezentanci ^ in kilometrini | (za pot krog sveta). Marsikje so celo dedku Mrazu | dali slovo. j Moramo se stabilizirati. Če vsak bo stabilen, bomo vsi stabilni, vsak nestabilen je seveda labilen in nas začne destabilizirati. Tako nelikvidnost bomo likvidirali z likvidnimi ukrepi, nepokrite investicije pa sanirali z zakonskimi čepi ali kako drugače, da nam ne bojo kazale strgane hlače. Viden premik storili smo za odpravo socialnih razlik. V občini celjski OD najnižji le 470 din (novih, seve!) je znesel, najvišji pa je deset tisočakov nanesel! Je obrtnik, ki najemnino v bloku plačuje, zraven pa limuzino mercedes kupuje. V Konjicah nekdo je izustil, da bi si pustil, kot bivši direktor, tako bogastvo pridobiti, če bi zato, kakor on, moralno samo dobil jih po riti. Naj bo, kakor bo. Pomembno se zdi, da vse so stvari krenile na bolje, da bomo zaščitili nizke kategorije, preprečili špekulacije, mahinacije, druge -ije in -acije. V ekonomiki množične integracije ustvarile so velike grupacije in korporacije. Združitev EMO in Iskra še ne pomeni, da konec je piskra, kot mislil je kdo. Toper in Elegant bosta skupaj zašila tak gvant, da mu zavidali celo bodo tekstilci! Integracija Savinjskega magazina in gostinstva je nekaj izrednega: v Braslovčah so pri priči zaprli bife, sredi Žalca, to 80 ti tiči, pa rase že novi super maxi market. «| Če bi se še Velenje malo odprlo in malo podrlo svoj plot (tako kot Gorenje) če integrirali vse bi vodilne in strokovnjake, lahko bi bilo še čisto drugače. Za zgled je Kozjansko, kjer nerazviti želijo neznansko se s komersibodi združiti, iz zaostalosti priti in se razviti. Napredek izreden truda je vreden. ^ Križe, težave dela jim cestni križ, a za to krivi so sami, zakaj pa niso križa v zvezdo preimenovali! Kar zadeva Celjane, ko z referendumom so se izmazali. Vse priznanje njim, ki so razvili trim do vrhunca, da noben občan več ne bo trom, naj fant bo, možak ali punca. Naj silvestruje vsak po svoje, kot ve in zna, naj vino ga razveseljuje, a naj ostane treznega srca! Ko staro leto na ramena odloži mu bremena minulih dni, pod njimi naj nihče se ne skrivi ali omaga. Potrebne bodo še moči! Naj vsem velja voščilo sreče, naj se spolni vse, kar si kdo obeta v trenutku, ko iz tega leta odpro se vrata v novo leto, ki pisali ga bomo — triinsedemdeseto! Bonifacij Prodajalne veletrgovine KOVINOTEHNA V Celju svojim potrošnikom: Blagovnica IDEAL, Mariborska 7 Prodajalna GALEB, Štanetova 31 Prodajalna kovinar; Mariborska 17 in Prodajalna KURIVO v Vrunčevi ulici Pričakujemo vaš cenjeni obisk tudi V prihodnjem letu, prepričani smo, da bomo lahko zago- tovili popolno izbiro in solidno postrežbo v letu 1973 52 NOVI TEDNIK — Gflasilo občinskih organizacij Socialistične ssveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice. Sentg^uT, Šmarje pn Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštna predad 161; Naročnana m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago IVIedved — Redakcija: Milan Božič, Bdi Goršič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berm Stnnčndk — Izhaja vsa* četrtek — Izjdaja ga CGP »Delo« — Tisk tn tliše,^: OGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne Stervilke 1 dan — Celoletna naročnitna 46 din, polletna 24 din. Tekoča račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 208-00.