/Piimrski Št. 15 (16.052) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenja' pod vitkim pri Idriji, dc 7. maja 1945 pa v •".rh . . • Hnric- dnja številka. I ' ‘' JEVNIK v za- p A z> recchi 6 - Tel. 040/7/v. jJJ___ xl24maggtol-Tel. 0481/533382 CA • ' i^stori 28 - Tel. 0432/731190_ -5001«S=~ NEDEUA, 18. JANUARJA 1998 Nove ovire mtežjd poti Sandor Tence Bitka za ohranitev upravne samostojnosti Furlanije-Julijske krajine postaja iz dneva v dan težja. Dvodomna parlamentarna komisija je najprej izdelala zelo megleno in splošno stališče o federalizmu, ki v resnici oškoduje avtonomne dežele, sedaj pa so se tega vprašanja vehementno lotile še dežele z navadnim statutom in istočasno občine velikih mest, katerih župani se vse bolj uveljavljajo kot politični subjekti na vsedržavnem prizorišču. Naša dežela je v tem trenutku najšibkejša med avtonomnimi deželami. Tridentinska-Juž-na Tirolska se v bistvu nima kaj bati od ustavne reforme, saj bo tudi nova ustava zagotovila Trentu in Bocnu zelo široko avtonomijo, kar velja tudi za Sicilijo in deloma za majhno Dolino Aosto. Nekoliko vprašljiva je usoda Sardinije, med vsemi pa je najbolj na prepihu naša deželna enota, ki bo z vstopom Slovenije v EU s Časom izgubila svojo obmejno in geopolitično vlogo. Ostale bodo le narodne in jezikovne manjšine, posebno slovenska, na prisotnost katere računa sedaj tudi desnica. Priča smo zelo različnim vizijam federalizma in reforme države. FJK ima gotovo prav pri odločni obrambi svoje posebnosti, vtis pa imamo, da je to bitko začela s precejšnjo zamudo, ko so bili nekateri pomembnejši sklepi v bistvu, vsaj politično gledano, že sprejeti. Očitno so bili zaradi večjega vpliva in medijske vidljivosti spretnejši župani velikih mest, ki so »v igro« sedaj poslali tudi politično vplivno združenje občinskih uprav. Na Tržaškem je in bo polemika med Deželo in občinami se toliko opaznejša, saj je Zupan Ric-cardo Illy od vedno velik zagovornik t.i. metropolitanske občine, Prav tiste enote, ki naj bi po mnenju predsednika deželne vlade Giancarla Cruderja pokopala ne samo deželno avtonomijo, a tudi zempljepisno enotnost FJK. Vse to se že Prepleta s pripravami na junijske deželne volitve, na katerih Illy glasno napoveduje vlogo protagonista. USTAVNE REFORME / ODLOČNO STALIŠČE PREDSEDNIKA DEŽELE CRUDERJA Avtonomija FJK tudi pod udarom navadnih dežel in združenja občin Kritike na račun metropolitanskih občin in posredno no tržaškega župana lllyja Camerini o mazanju spomenikov: »Napolitano naj takoj poseže« RIM - Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini poziva notranjega ministra Giorgia Napolitana, naj poseže proti mazačem, ki so pred kratkim oskrunili številne spomenike NOB in dvojezične table na tržaškem Krasu. Camerini je naslovil na Napolitana vprašanje, v katerem ga opozarja na nevarnost takih in podobnih nacifašistiCnih provokacij. Senator je interpelaciji odgovornemu za policijske enote in za javni red priložil stališče, s katerim je VZPI-AN-PI obsodilo vandalsko početje ter odprto pismo, ki ga je s tem v zvezi koprska županja poslana svojemu tržaškemu kolegu Riccardu Illyju. Pristojna telesa, dodaja še Camerini, morajo preprečiti taka in podobna dejanja. Z zadevo se ukvarjajo policija in karabinjerji, kolikor nam je znano pa še niso izledili vandalov, ki so se po nekod znesli tudi nad vodjo Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem. VIDEM - Nad upravno avtonomijo Furlanije-Julijske krajine se spet zgrinjajo temni oblaki, saj so statuti avtonomnih dežel sedaj še pod udarom navadnih deželnih uprav in združenj italijanskih občin (ANCI). Predsednik FJK Giancarlo Cruder opozarja, da so na delu sile, ki hočejo pokopati posebni statut in pristojnosti Dežele na področju krajevnih uprav. Cruder se predvsem boji t.i. tržaške metro-pohtanske občine. Na 2.strani ITALIJA / PREDSEDNIK VLADE NA OBISKU V APULIJI Italijo bomo poenostavili LECCE - Po treh letih od uvoda v volilno kampanjo za Oljko, ki se je zaCela z avtobusnim popotovanjem prav v tistih krajih, se je premier Romano Prodi včeraj vrnil v Apulijo in podal obračun dosedanjega dela vlade. Priložnost je izrabil tudi za vojno napoved korporativnim interesom, ki s svojo konservativnostjo preprečujejo modernizacijo države. Italijo bomo poenostavili, razstavili kos za kosom, je dejal. Kar zadeva politiko, je premier med drugim dejal, da se mora Oljka utrditi in postati politični subjekt, vendar je zanikal, da je v Apulijo prišel za to, da bi tam zaCel dolgo predsedniško volilno kampanjo. Na 16. strani KUBA / PAPEŽEV OBISK Fidel Castro: Vsi k maši! HAVANA - Teden dni pred pričetkom obiska papeža Janeza Pavla II. je kubanski lider Fidel Castro v šesturnem televizijskem nagovoru napovedal, da bo tudi sam prisostvoval slavnostni maši na Trgu revolucije in je pozval vse Kubance, naj se masovno udeležijo maš in srečanj s papežem. Castro je pohvalil papeževo doslednost v borbi proti revščini in ni zamolčal vloge, ki jo je veliki Poljak odigral pri padcu Sovjetske zveze, izrazil pa je prepričanje, da ne prihaja na Kubo »z ognjenim meCem, da bi uničil socialistični sistem, kot si želijo kontrarevolucionarji. Castro je izkoristil priložnost, da je še enkrat ostro obsodil »bloqueo«, ameriški embargo, ki duši karibski otok že 35 let, in je povabil Clintona, naj podobno kot papež cimprej obišče otok: »Dali mu bomo na razpolago vse medije, da nam spregovori o tržnem gospodarstvu...« se je pošalil. Glede televizijskega prenosa papeževega obreda na Trgu revolucije, ki je bil do včeraj v dvomu, je Castro je napovedal, da ni nobenega dvoma: televizija bo ponesla mašo v vsako kubansko hišo. LUXOR / UPOR VAŠČANOV V spopadih pet mrtvih LUXOR - Obračun spopadov je težak, med prebivalci vasi Gurna pri Luxorju je bilo pet smrtnih žrtev in veliko ranjenih ter aretiranih, a v bolnišnico so odpeljali tudi številne policaje in štiri oficirje. Vas leži na faraonskih grobnicah (nedaleC je Dolina kraljev in kraljic z grobnico Tutankamona in kraljice Nefertari ter drugih faraonov) in že tri desetletja si oblasti prizadevajo, da bi prebivalce izselili: zgradili so jim nova poslopja, jih opremili z vodo in elektriko, vendar vse zaman. Ljudje na no- ben način nočejo zapustiti svojih domov, trdijo, da varujejo turiste pred teroristi in drugimi nevarnostmi. Občasno so koga aretirali zaradi prekupčevanja z dragocenimi predmeti, do katerih so prišli po predorih, ki so jih izkopali pod hišami. Naposled se je oblast odločila, da jih izseli s silo. Prebivalci pa so se uprli, policijo so napadli s palicami in kamenjem, torej »orožjem«, s katerim so se 17. novembra lani spravili na integrali-ste, ki so tamkaj pobili 58 turistov in 4 domačine. Goriški pretor za somatostatin V Trstu še nič GORICA - Goriški pretor je na priziv dveh bolnikov odredil, da jima morajo zdravniki v tržiški oziroma goriški bolnišnici omogočiti brezplačno zdravljenje s somatostatinom in drugimi zdravih metode Di Bella. Sklep je začasen, da bi prepreCih nepopravljive posledice pred vsebinsko obravnavo spora z Zdravstveno ustanovo, ki bo 3. februarja. Na tržaškem sodišču, kjer so obravnavah podobno zahtevo, pa vCeraj niso nic sklenih, svoje stališče bodo sporocih jutri. Medtem se je v zvezi z zadnjimi resolucijami deželnega sveta o tem primeru oglasil deželni dobomik za zdravstvo Cristiano Degano. Deželni svet je obvezal deželno vlado, da z zdravih brezplačno oskrbuje bolnike, ki se odločajo za »metodo Di Bella«. Degano pa pravi, da je zahteva nelegitimna, ker Dežela nima nobene pristojnosti pri razvrščanju zdravil in njihovi namembnosti. Na 3. in 7. strani Gorica noče delitve Dežele GORICA - Na Goriškem so vse bolj zaskrbljeni zaradi teženj po delitvi dežele v dvoje in nevarnosti razkosanja goriške pokrajine v prid Trsta in Vidma. SKP je na srečanju v TržiCu navedla številne zaskrbljujoče signale v tej smeri, predsednik Pokrajine Brandolin pa napoveduje poseg pri vsedržavni zvezi pokrajin UPI in sklic izredne seje štirih pokrajinskih svetov FJk v Gorici. Na 7. strani arantil anionin arantii a vtomobili od 1921 No^>?p;:o>af SUZUKI V/Tara menjava dja oliofiat dual za vsa vozila: 29.000 lir (Iva vključena) TRST - ULICA FLAVIA 120 - TEL. 281166 OPČINE Narodna ul. 160 ^ ^ ________________ Tel. 213193 POPU Sl L— USTAVNE REFORME / OSTRO STALISCE GIANCARLA CRUDERJA »Navadne dežele in občine rušijo posebni statut FJK« V torek srečanje s predsednikom dvodomne komisije D'Alemo Predsednik deželnega odbora FJK Giancarlo Cruder VIDEM - »Ge bo dvodomna komisija za reforme sprejela predloge dežel z navadnim statutom in združenja občin ANCI, bo deželnemu svetu onemogočeno, da posodobi posebni statut in tudi da uveljavi svoje pristojnosti na področju krajevnih uprav«. Tako je predsednik Dežele Giancarlo Cruder včeraj v Osoppu razko komentiral zadnja skupna stališča dežel z navadnim statutom in ANCI, s katerimi se bosta v kratkem ukvarjala senat in zbornica. Na obzorju se pojavlja federalistična ureditev - je dejal še Cruder - ki v resnici izničuje stvarne deželne avtonomije. Največjo nevarnost za posebni statut FJK pred- stavlja po predsednikovem mnenju predlog o takozvanih metropolitanskih občinah, ki jih hočejo nekateri formalno vključiti v novo ustanvo. V ta seznam naj bi vključili tudi tržaško metropolitansko občino, ki bi »de facto« izbrisala tržaško pokrajinsko upravo. To bi po eni strani izničilo vlogo in pristojnosti Dežele na področju javnih uprav, vsebinsko gledano pa bi ustvarilo velika neskladja med Trstom in Furlanijo. »Očitno so na delu nekateri, ki so v zameno za ščepec kovancev pripravljeni pokopati avtonomijo FJK«, je novinarjem povedal Cruder. Več ni hotel dodati, gotovo pa je pri tem imel v mislih t.i. »stranko Zupanov«, DEŽELNE VOLITVE / »KATALONSKA STRANKA« Cacciari: Čakam na tržaškega župana Tržaška Ljudska stranka predlaga volilno zavezništvo s SSk, Dinijem in socialistu VIDEM - Novo politično gibanje italijanskega severovzhoda (ali katalonska stranka, kot ji pravijo nekateri) bo skoraj gotovo sodelovalo na deželnih volitvah 14.junija. To je ob robu včerajšnjega posveta o svetem pismu potrdil beneški župan Massimo Cacciari (na sliki) , sodelovanje na volitvah pa bo precej odvisno tudi od zadržanja in od odločitve tržaškega župana Riccarda Illyja. Mi ga vsekakor pričakujemo, je dejal Cacciari, po katerem se bo moralo gibanje za FJK roditi v deželi in ne v Benetkah oziroma v Venetu. Illy je, kot znano, v zadnjih dneh zelo angažiran v pripravah na deželne volitve. Po eni strani se zelo zanima za takoz-vani »četrti pol« (neke vrste tržaška lista Illy na deželnem merilu), po drugi strani pa pozorno spremlja poteze Caccia-rija ter njegovega političnega sopotnika, industrijca Maria Carrara. Za »četrti pol« se zelo zanimajo tudi nekateri vplivni furlanski podjetniki, začenši z založnikom in industrijcem Carlom Melzijem, ter osebnosti, ki so blizu videmske nadškofije. Tržaška Ljudska stranka pa se za junijske deželne volitve zavzema za levosredinsko volilno zavezništvo, v katerem bi morali, poleg seveda LS, sodelovati še Slovenska skupnost, Rinno-vamento italiano (Lista Dini) in socialisti stranke SL začenši z Riccardom II-lyjem. Furlanija-Julijska krajina vsekakor noče oškodovati navadnih dežel, ne more pa sprejemati, da bi se nova federalistična ureditev države krojila na koži petih avtonomnih dežel. V primeru referenduma o ustavnih reformah je Cruder prepričan, da bodo prebivalcu FJK znali primerno oceniti, kaj bo koristno in kaj ne za usodo in razvoj deželne skupnosti. Jutri bodo o nespodbudnem razvoju dogajanj v zvezi z avtonomijo FJK razpravljali načelniki svetovalskih skupin in predsednik skupščine Roberto Antonione, ki je glede teh vprašanj na isti »valovni dolžini« kot predsednik odbora. Pojutrišnjem pa se bo Cruder odpravil v Rim na srečanje predsednikov petih avtonomnih dežel s predsednikom dvodomne komisije Massimom D’Alemo, ki je bil doslej resnici na ljubo pozoren predvsem do stališč in zahtev navadnih dežel. Cruder je na srečanju v Osoppu izrazil prepričanje, da bodo avtonomne dežele na sestanku z D’Alemo zagovarjale enotna stališča, kar naj bi veljajo tudi za avtonomni pokrajini Trento in Bočen. Predsednik nadalje računa tudi na angažiranost in na prizadevnost vseh parlamentarcev iz dežele, ki so doslej, kot je dejal, pokazali veliko razumevanje in občutljivost za okranitev posebnega statuta FJK. In to ne glede na strankarsko ali idejno pripadnost. r BOLOGNA / URADNI OBISK n Bivši partizani skupno obsojajo pojave nasilja in nestrpnosti BOLOGNA - V glavnem mestu Emilije so se včeraj končali uradni razgovori med delegacijama Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov (AN-PI) in Zveze združenj borcev Slovenije, ki sta ju vodila predsednika Arrigo Boldrini in Ivan Dolničar. V petek so nekdanji borci med drugim obiskali mučeniško vas Mar-zabotto, objavili pa so tudi skupno stališče o pogovorih. V njej posebej omenjajo skrunjenje spomenikov in simbolov antifašističnega gibanja in poudarjajo načelo, da je odnos do narodnih manjšin merilo demokratičnosti matičnih držav. VZPI-ANPI in ZZB Slovenije skupno zavračata in obsojata poskuse izkrivljanja in potvarjanja zgodovine odporniškega gibanja, hkrati pa obsojata vse pojave nasilja, nestrpnosti in nacifašistič-nih provokacij širom po Evropi. S tem v zvezi predlagata ustanovitev stalnega biroja v evropskem parlamentu, ki naj pozorno spremlja nevarne poskuse rahabilitacije in uveljavljanja fašizma in nacizma. Obe organizaciji tudi nasprotujeta predlogom za amnesticijo za nacistične zločine, saj je šlo za genocidna dejanja proti človeštvu. Nekdanji partizani so ocenili tudi odnose med Italijo in Slovenijo. Obračajo se predvsem do mladih obeh držav, ki naj gojijo ideale in visoke vrednote odporniškega gibanja, pri čemer naj se naslanjajo na nasvete, izkušnje in usmeritev nekdanjih borcev. Srečanje v Bologni je nedvomno prispevalo k izboljšanju odnosov med obema borčevskima organizacijama, ki so bili v zadnjih letih nekoliko hladni. ZZB Slovenije je namreč očitala nekaterim vodilnim krogom VZPI-ANPI, da ne kažejo velikega razumevanja za rojstvo nove neodvisne Slovenije in da obenem zagovarjajo zelo sporna in dvomljiva stališča o razdružitvi Jugoslavije. Zadnje srečanje delegacij na najvišji ravni je bilo pred skoraj petimi leti, od takrat do danes pa so bili odnosi in stiki dokaj občasni in redki. Delegacijo VZPI-ANPI je, kot rečeno, vodil predsednik, dolgoletni senator Arrigo Boldrini, v predstavništvu ZZB pa so bili, poleg predsednika Dolničarja, še Tone Poljšak, Mario Abram, Vladimir Krpan in Miloš Poljanšek. Gostitelji so povabili italijanske sogovornike na proslavo v Belo krajino, ki bo posvečena sodelovanju NOV in POS z zavezniki. VIDEM / POBUDA FURLANSKIH ŠKOFOV Simpozij ob furianski izdaji Svetega pisma Vloga Cerkve pri priznavanju jezikov manjšin VIDEM - Včeraj se je v zgodovinski dvorani nekdanjega furlanskega parlamenta končal dvodnevni simpozij o svetem pismu, narodih in jezikih, ki so ga priredile videmska, goriška in porde-nonska škofija z namenom, da primerno proslavijo prvi izid Svetega pisma v furlanskem jeziku. Simpozij je bil na izredno visoki ravni, vendar dostopen širokemu občinstvu, ki se je v nenavadno velikem številu odzvalo vabilo in napolnilo sicer veliko dvorano na videmskem gradu. Simpozij se je začel v petek s pozdravi predstavnikov oblasti, med katerimi je bil tudi predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder, ki je v svojem nagop-voru poudaril pomen zaščite, vrednotenja in čim večjega upoštevanja krajevnih jezikov in kultur, v primeru naše dežele furlanščine, slovenščine in nemščine. Te vrednote so, kot je poudaril predsednik deželne vlade, prav v tem času, ko je v teku razprava o avtonomiji dežele, v središču pozornosti. Uvodni poseg na simpoziju je podal predsednik papeškega sveta za kulturo kardinal Paul Poupard, ki je opozoril, da se danes ljudje nagibajo k homologa-ciji, medtem ko bi se ne smeli bati gojiti svojo izvirnost. Različnost je blagoslov, saj izhaja od Boga. Zato je za Cerkev pomemben vsak dogodek, ki označuje to različnost, kot je tudi prevod Svetega pisma v furlanščino. Ob tem je Poupard naglasil oglejsko zgodovinsko izročilo, saj je bil praj Oglej jedro evangelizacije. Simpozij se je nadaljeval včeraj s štirimi strokovnimi referati, med katerimi velja omeniti zlasti filozofa in beneškega župana Massima Cacciarija, v popoldanskih urah pa se je simpozij končal z okroglo mizo o temi »Sveto pismo in jezikovne manjšine«. O tem je obširno govoril ravnatelj centra CIEMEN iz Barcelone Aureli Argemi, pri okrogli mizi pa je sodeloval tudi profesor na teološki fakulteti v Ljubljani Jože Krašovec, ki je med drugim časovno povezal izid prevoda Svetega pisma v furlanšdčini z novim slovenskim prevodom, ki je izšel pred kratkim. Krašovec je tudi poudaril vlogo Cerkve pri priznavanju izvirnosti vsakega naroda. TZS / SREČANJE V POREČU V ospredju turistično sodelovanje in počitniški domovi POREČ - Predsednik Turistične zveze Slovenije Marian Rožič se je srečal z vodjo oddelka za turizem in trgovino ter predsednikom turistične skupnosti istrske županije Brankom Curičem in predsednikom skupščine istrske županije Damirien Kajnom. Sogovorniki so med drugim ocenili turistični razvoj v letu 1997 ter se dogovorih za učinkovitejše in tesnejše sodelovanje pri urejanju in razvoju oz. promociji na tržiščih obeh držav. Lani je bilo v Istri več kot 1, 7 milijona gostov, ki so ustvariti 12, 6 milijona nočitev, od tega je 310.000 Slovencev ustvarilo dva milijona nočitev. To pomeni, da je Slovenija po strukturi tujih gostov v Istri na drugem mestu za Nemčijo. Kot je poudaril Curič, je istrski turizem v celoti usmerjen na pridobivanje tujih gostov, predvsem iz sosednjih držav. Turizem je za Istro prednostnega pomena, saj predstavlja daleč najpomembnejšo gospodarsko dejavnost. Istra namreč ustvari nekaj manj kot polovico celotnega turističnega prihodka na Hrvaškem. V prvih desetih mesecih lani je na Hrvaškem letovalo 571.963 Slovencev (ustvarili 3, 7 milijona nočitev) ati 32% več kot v enakem obdobju leta 1996. V enakem primerjalnem obdobju je v Sloveniji gostovalo 67.523 Hrvatov ati odstotek več kot leta 1996. Sicer pa so pred leti Hrvati množično obiskovati slovenska smučišča, danes pa se raje odločajo za smučanje v Italiji. S predstavniki istrske županije so se sestati tudi predstavniki svetovalnega odbora za reševanje problematike slovenskih počitniških domov na Hrvaškem ter razpravljati o zakonih in predpisih s področja turistične dejavnosti. Slovenska stran se je seznanila s pobudo istrske županije za spremembo uredbe o prepovedi razpolaganja z nepremičninami na ozemlju Hrvaške, ki bi omogočala gospodarjenje oz. upravljanje s potitniškiini zmogljivostmi. (STA) Nekdanji čedajski župnik Luigi Modotti suspendiran “a divinis” VIDEM - Videmski nadškof Battisti je te dni suspendiral ”a divinis" nekdanjega čedajskega župnika Luigija Modot-tija, ki je se je lansko leto znašel sredi afere o nepojasnjenem primanjkljaju velike vsote denarja iz blagajne čedajske župnije. Pred enim letom je čedajski župnik med mašo oznanil vernikom, da za dalj časa ne bo opravljal svoje funkcije, uradno zaradi zdravstvenih razlogov. Potem so začeti krožiti glasovi, ki so biti pozneje tudi potrjeni, o nepojasnjenem izginotju nekaj stotin milijonov lir iz blagajne čedajske župnije. Potem je o zadevi krožilo več glasov, tudi o duhovnikovem razmerju z neko žensko, M naj bi ga bila vprašala za denarna posojila, po Čedadu pa so o župniku krožili tudi anonimni letaki Konec septembra je videmska nadškofija poslala v Čedad novega župnika, sedaj pa obenem s suspenzijo "a divinis” poziva nekdanjega župnika, naj v duhu pravičnosti opravi svojo dolžnost do vernikov, katerim je bila povzročena materialna in moralna škoda. (D. U.) PRETORKA V DILEMI Zdravljenje po metodi Di Bella: Šele jutri bo znana odločitev sodišča Sele jutri bo znana odločitev sodišča, do katerega se je obrnil neki 62-let-ni za rakom oboleli Tržačan in zahteval, da mu omogočijo oskrbo z ustreznimi zdravili, ki so potrebna za »metodo Di Bella«. Obravnava pred pristojno sodnico za delo, pretorko Armaliso Multa-ri, je trajala več kot štiri ure, udeležila sta se je tudi odvetnika ministrstva za zdravstvo Marco Meloni in Dežele FJK Renato Fu-■sco, ki je zastopal tudi Zdravstveno podjetje. Multarijeva je med drugim zaslišala ravnatelja centra za rakasta obolenja Giorgia Mustacchija, očitno pa si je hotela vzeti še nekaj Časa za razmislek, odločitev ni lahka. Zaradi novega odlašanja je bila hci obolelega moškega, ki ga zastopata odvetnika Gianfranco in Alessandro Carbone, precej razočarana, nekaj upanja se ji je povrnilo, ko so ji povedali, da je sodnik v Gorici včeraj sprejel podoben priziv, o čemer poročamo posebej. Njen oCe je pred tremi dnevi pričel zdravljenje z novo metodo, vendar imajo težave pri oskrbi z zdravili, težave pa niso samo finančnega značaja. Na včerajšnji obravnavi ni bilo deželnega odbornika za zdravstvo Cristia-na Degana, ki pa se je oglasil v zvezi z resolucijami, ki jih je deželni svet odobril dan prej. Degano je dejal, da so pp mnenju deželnega odbora predlogi, ki jih iznašajo resolucije, nelegitimni: deželni svet je namreč naložil odboru, da brezplačno oskrbi z zdravih tiste bolnike, ki se nameravajo poslužiti »metode Di Bella«. Dega- no je pojasnil, da Dežela nima nobene pristojnosti, ko gre za razvrščanje zdravil in njihovo namembnost. Ne gre za birokratske utemeljitve, temveč znanstvene, je nadaljeval Degano, za razvrstitev zdravil in za določanje terapij je namreč pristojen državni zdravstveni organizem, ki se izreče po eksperimentiranju nekega zdravila in sprejme primerne ukrepe. Ne glede na ta pravni aspekt, je še pojasnil Degano, se je zadeva premaknila z dogovorom med ministrico za zdravstvo Bin-dijevo in deželami, tako da sta Apulija in Lombardija izrazili svojo razpoložljivost, da prekličeta ukrepe o liberalizaciji, ko se bo Cez petnajst dni pričelo eksperimentiranje. MANIFESTACIJA / POBUDA ZDRUŽENJA YA BASTA -i Solidarnost s Chiapasom Italija naj ne sodeluje z Mehiko, dokler ne bo konec pobojev gi p4! A? Me M J Mm llbG?a*S NiPp Av-r* ir . Včeraj dopoldne se je odvila po mestnih ulicah manifestacija solidarnosti s prebivalci Chiapasa v južni Mehiki. Pobudi združenja Ya Basta se je pridružilo ve C organizacij tako iz krogov solidarnostni, kot tudi katoliške organizacije in pripadniki gibanja avtonomije, med strankami pa Skp. Poleg solidarnosti s prebivalst- vom Chiapasa, v glavnem revnimi Indijanci, med katerimi je bilo tudi zadnje Čase veliko človeških žrtev zaradi represalij v zvezi z delovanjem zapatisticnih upornikov, so demonstranti zahtevali, naj italijanska vlada ne sklene sporazuma o sodelovanju z Mehiko, dokler ne bodo nehali s poboji in z represijo. NABREŽINA / ŽUPAN VOCCI SPREJEL DELEGACIJO KMEČKE ZVEZE Zaskrbljenost za razvoj kmetijstva Vocci potrdil obvezo, da bo občina izboljšala regulacijski načrt v korist kmetijstva Številno zastopstvo Kmečke zveze, ki ga je vodil predsednik Alojz Debe-lis, se je v petek sestalo z novim županom devin-sko-nabrežinske občine, Marinom Voccijem. Glavna tema pogovora je bila nova varianta k občinskemu regulacijskemu načrtu, ki jo je občinski svet sprejel pred občinskimi volitvami. Kmečka zveza je že jasno izrazila zaskrbljenost nad sprejetimi normami kar zadeva kmetijstvo, ker so te zelo omejevalne in v splošnem onemogočajo sodoben razvoj kmetijstva. To isto zaskrbljenost je Kmečka zve- za izrazila Vocciju, ko je bil še županski kandidat, in zahtevala, da se obveže, da bo regulacijski naCrt bistveno spremenjen v korist kmetijstva. Zato je Kmečka zveza imela za potrebno, da se z novim županom sreča neposredno, nakar je Zupan sicer tudi že prej rade volje pristal, in da mu tudi uradno ponovi zahtevo po spremembi oz. sprejetju takega regulacijskega načrta, ki bo v skladu s smernicami pokrajinskega naCrta za razvoj kmetijstva in ki bo v naj-večji možni meri dopuščal razvoj primarnega sektorja. Vso to problematiko so vsak iz svojega zornega kota orisali elani delegacije KZ in izpostavili kritično stanje, ki ga preživlja naše kmetijstvo. Predstavništvo Kmečke zveze je župana Voccija seznanilo tudi z drugimi vprašanji, na primer kar zadeva ureditev poljskih poti, Kraški park, osmice in delovanje konvencioni-rane klavnice na Proseku. Zupan Marino Vocci je delegaciji KZ ponovil dane obveze, da se bo z vsemi močmi potrudil, da se bo regulacijski načrt izboljšal v korist kmetijstva in da bo v prihodnjih dneh z zahtevami kmečke zveze seznanil strokovnjake. Izrazil je mnenje, da se bo treba o vseh nakazanih vprašanjih še razgovarjati zato, da se normative na Krasu Čimbolj poenostavijo in da je v ta namen pripravljen sooCati se tudi z drugimi upravami, posebej še v okviru Kraške gorske skupnosti. Župan Vocci je Kmečke zvezi izrekel priznanje v zvezi z njenimi zahtevami o Kraškem parku zato, da bi bil teritorij Cim bolj aktivno izkoriščen v korist celotne družbe in slovenske narodostne skpnosti. -en PROSEK / JUSARSKI ODBOR PREDSTAVIL SVOJE DELOVANJE Zadovoljstvo zaradi pozitivnega razpleta v zvezi s centrom Ervatti Oster protest zaradi ponovne skrunitve spomenika padlim na Proseku Na povabilo proseškega ju-sarskega odbora se je v sredo zvečer zbralo v Kulturnem domu na Proseku lepo število domačinov ter predstavnikov vaških organizacij in društev. Prisotne je v imenu odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek pozdravil in se zahvalil za številno udeležbo predsednik odbora Bruno Ru-Pel, ki je tudi podal izčrpno poročilo o delovanju, načrtih in Programih ter nanizal tudi Uekaj aktualnih problemov s katerimi se ubada odbor. V uvodu svojega poročila je Rupel omenil, da je za letošnjo sezono odbor izdal 12 dovoljenj za pobiranje in sečnjo suhih drv ter 22 za odvažanje 2e posekanih borovih dreves. Nabavil je tudi mrežo za nogometno igrišče na Rouni, ki je bila v slabem stanju in ob tej Priložnosti je Rupel pohvalil odbornike SD Primorje, ki so jo s prostovoljnim delom zamenjali. Spomenik padlim, ki je na jusarskem zamljišCu so opremili z vodno pipo. Obsodil je tudi vandalsko in ma-zaško dejanje nad spomenikom v noči od sobote na nedeljo in zahteval naj sile javnega reda izsledijo krivce. Skupno š krajevno sekcijo bo odbor skušal na najboljši način zavarovati spomenik pred takimi dejanji, ki hoCejo poživiti napetost in kaliti medsebojno spoštovanje med tu živečima narodoma. Pritožil se je tudi nad družbo ANAS, ki po 15 letih še ni izplačala zemljišča, ki ga je odvzela za gradnjo avtoceste. Tudi kar se tiče Tržaške občine je padlo precej očitkov ker razni uradi preveč zavlačujejo delovanje odbora, obenem pa je tudi opozoril, da Illyjeva uprava ni še nakazala vsega denarja, ki ga je občina vnovčila na raCun odbora za razne najemnine pred letom 1996. Z zgoniško občinsko upravo pa odbor tesno sodeluje in sproti rešuje nastale probleme. Tudi s sosvetom za zahodni Kras bo treba imeti veC stikov. V teku tega leta odbor načrtuje, da bo počistil prostor za pokopališčem, vendar medtem ko je že dobil avtorizacijo od dežele, ni še odgovora Občine Trst. Na sporedu je tudi ureditev zelenih površin, ki so okrog proseškega spomenika padlim. Precej govora je bilo o športnem centru Ervatti; kljub težavam in zapletom kaže, da se bo vse pozitivno izteklo in zato se je v prvi vrsti zahvalil podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu in odborniku za šport in proračun pri Tržaški občini Francu Degras-siju, ki sta veliko pripomogla, da se je zadeva okrog Ervatti j a pozitivno končala. Prisotni so zvedeli tudi, da jusarski odbor skupno z občino načrtuje odkup pokrajinske stavbe na Proseku, ki bi postala sedež občinske izpostave in jusarskega odbora. Opozoril pa je tudi na pereC in alarmanten pojav odlaganja materialov na jusarskih zemljiščih, ki so poleg ekološkega tudi iz finančnega vidika hud udarec za odbor, ki mora z lastnimi sredstvi poskrbeti za čiščenje oziroma odvažanje materialov. Zato je pozval domačine naj pomagajo odboru pri nadzorovanju teritorija in vsako nepravilnost takoj javijo. Plodna in živahna debata, ki je sledila poročilu je pokazala, da domačini sledijo in se zanimajo za jusarsko problematiko in prav zaradi tega so vsi podčrtali, da si takih sestankov želijo tudi v bodoče. jusvas NOVICE Manifestacija za Uoydove hiše Pri Stari mitnici se je včeraj dopoldne odvila manifestacija stanovalcev hiš pri Sv. Ani, ki so last družbe Lloyd Adriatico: zavarovalnica namerava prodati njihova stanovanja, stanovalci pa zahtevajo javno podporo in predvsem finančne olajšave pri odkupu, da ne bi ostali na cesti. Protest, ki so se mu pridružili predstavniki gibanja Nord libero, je bil tudi vCeraj dokaj odmeven, saj so manifestanti zasedli cestišCe in prekinili promet, prejšnji Četrtek pa so zasedli občinske urada v Ul. Paisiello. Deželni odbornik za urbanistiko De Gioia je napovedal, da je deželna uprava že dodelila v ta namen 2,5 milijarde lir, v torek zjutraj pa bo srečanje, ki ga napovedujejo kot odločilnega, saj se bodo sestali predstavniki dežele, občine in samega Iioyda. Omejitev vožnje na obalni cesti Jutri bodo pričeli nujna dela za ureditev kanalizacije na Obalni cesti in sicer med Ul. Beirut (pri mednarodnem centru za liziko) in grljanskim križiščem. Ker bodo na omenjenem odseku morali prekopati del cestišča, bodo uvedli izmenično enosmerno vožnjo, ki jo bodo urejali s semaforji. Brez elektrike v Barkovljah Uprava podjetja Aceeas sporoča, da bodo jutri od 9. do 12. ure prekinili dobavo električnega toka na območju Miramarskega drevoreda od hišne št. 175 do št. 231 ter na vsej KontovelsM rebri. Prekinitev bo zaradi nujnih popravil na električnem omrežju. Prepoved v miljskem središču Miljska občina sporoča, da bo jutri od 8. do 18. ure prepovedana vožnja po Komi Puccini, Trgu Marconi, Ul. Carducci, Trgu Galilei in Ul. Bacchiocco. Dva ranjena na Obalni cesti V prometni nesreči, ki se je včeraj nekaj pred 11.30 pripetila na Obalni cesti, sta se poškodovali dve osebi. Kaže, da poškodbe niso hude, okrevala naj bi v največ dvajsetih dneh. Do trčenja je prišlo v višini hotela Riviera, vpleteni pa so bili trije avtomobili. Eden od ranjencev, 25-letni Simone Visentin, je bil s svojo hondo civic namenjen proti Trstu, 33-letni Giovanni Vitale pa je za volanom opel vectre peljal v nasprotno smer: oba se zdravita v katinarski bolnišnici, Visentin naj bi se domov vrnil Cez 20 dni, Vitale žez 15. Ribariti so hoteli ob VII. pomolu Patruljni Čoln z miramarske karabinjerske postaje, kateremu so s kopnega pomagali agenti iz novega pristanišča in pokrajinskega poveljstva, je zasačil posadke štirih ribiških Čolnov, ki so se pripravljali na ulov: izbrale so si področje VII. pomola, kjer ni za-branjen samo ribolov, temveč je prepovedana tudi plovba. Poveljnike štirih bark so prijavili sodišču. Zaplenili so meso Agenti finančne straže na mejnem prehodu pri Fernetičih so v sodelovanju s tamkajšnjimi cariniki zaplenili 80 kg mesa: srnjadi je bilo za 38 kg, ostalo so bili fazani. Meso je preko meje skušal prinesti ita-lijanski državljan v prikohci, s katero je vozil pse. AOUAFIL d.d., proizvodnja poliamidnih filamentov in granulatov Polyamide Filament and Chips Production RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE V SOLSKEM LETU 1997/98 ZA NASLEDNJE POKLICE: 1 štipendija - ELEKTROTEHNIK za 4. in 5. letnik 1 štipendija-KEMIJSKI TEHNIK za 4. in 5. letnik 1 štipendija-STROJNI MEHANIK za 4. in 5. letnik 1 štipendija-IND. IZVEDENEC ZA INFORMATIKO za 4. in 5. letnik 3 štipendije-KNJIGOVODJA za 4. in 5. letnik Zainteresirani lahko dobijo vse informacije v tajništvu šol DTTZG “2. Zois”, DPZIG “J. Stefan” v Trstu in DPZ “I. Cankar” v Gorici do 30.1.1998. NOVICE Danes ob 17. uri kulturni večer na Colu Danes organizira občina Repentabor kulturni večer pod geslom: »Promocija kulture miru in sodelovanja med narodi«. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu in se bo pričela ob 17. uri. Gost tega večera bo Beneško gledališče iz Čedada, ki se bo prvič predstavilo repentabrski publiki. Izvajali bodo Molierovo komedijo, ko so jo pred kratkim naštudirali za letošnji Dan emigranta. Gre za igro »Jur, zaničan mož« po besedilu iz svetovne dramske zakladnice, ki jo bodo odigrali v beneškem narečju. Delo je zrežiral Marjan Bevk, za sceno skrbi Renzo Rucli, igrali pa bodo Adriano Gariup, Graziella Tom-masetig, Emenuela Gicigoj, Renzo Garjup, Tere-sa Tmsgnach, Marco Predan in Roberto Bergna-ch. Komedija prikazuje prigode kmeta, ki ga go-spodski ljudje zaničujejo. Obupani kmet skuša na svoj način premostiti težave, ki ga pestijo zradi sovjega kmečkega stanu. Jutri v DSI večer o podjetnosti slovenskih izseljencev V okviru svojih rednih večerov prireja Društvo slovenskih izobražencev predstavitev knjige, ki predstavlja pomembno pričevanje o podjetnosti in visoki stopnji organiziranosti slovenskih izseljencev v Severni Ameriki. Avtorji knjige dr. Andrej Vovko, dr. Darko Friš in dr. Bogdan Kolar bodo skupaj z akademikom Melikom govorili o stoletni zgodovini Kranjske katoliške podporne jednote, ki je še vedno živa oblika družabnega življenja med ameriškimi Slovenci. Predstavitev bo v ponedeljek, 19. januarja, v Peterlinovi dvorani v ulici Donizet-ti 3 z začetkom ob 20.30. KUD Magnet: Vesna Benedetič v petek v Nabrežini Ilustratorka Vesna Benedetič bo predstavila v petek, 23. trn., ob 18.30, na šoli Igo Gruden v Nabrežini, delavnico risbe in barve za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol. Na povabilo Kulturno-umetniškega društva Magnet bo ilustratorka vodila delavnico od februarja dalje. Voditeljica bo v okviru skupinskega umetniškega dela predstavila otrokom nov pristop k či-tanju in knjigi, drugačen pogled na strukturo, podobe in vsebino. Otroci bodo lahko svobodno izrazili svojo ustvarjalnost preko sperimenti-ranja različnih slikarskih tehnik. Tečaj se odvija v osmih triurnih srečanjih in sicer enkrat tedensko za dva meseca v prostorih šole Igo Gruden v Nabrežini. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. 763875, ob večernih urah. Pet slovenskih filmov danes na slovenskem programu RAI Filmi študentov Akademije za gledališče, film, radio in televizijo (AGRFT) v Ljubljani spadajo praviloma med najzanimivejše slovenske kratke filme. To bodo lahko gledalci preverili danes zvečer, ko bo serija Slovenski film, ki jo pripravlja slovenski program RAI v Trstu, predstavila izbor petih najrazličnejših del iz zadnjih desetih let (ponovitev bo v četrtek zvečer). Slovenski mladi filmarji so se tudi pravkar vrnili z mednarodnega festivala filmskih akademij v Miinchnu s polno malho nagrad. Filmski odsek AGRFT je namreč novembra lani prejel nagrado za najbolj zanimiv letni program, študentka Harma Slak pa si je z izvirnim dokumentarcem »Brez Stroma« vrh tega prisvojila tudi tisto za najbolj zanimivo idejo. Slovenci so torej potencialno najboljši filmarji v Evropi! Ekipa RAI v Trstu je obiskala Akademijo, se pogovorila z njenim dekanom, prof. dr. Andrejem Inkretom in posnela kratko vizualno reportažo. S seboj je prinesla tudi filme: »Konjiček« (1987) Boruta Blažiča je film o otroku in svobodi duha; »Balkanski revolveraši« (1990) Maje Weiss je zanimiva parodija vse poznejše balkanske tragedije; »Zakaj jih nisem vse postrelil?« (1990) Mihe Hočevarja je antiavtoritami proglas; »Koza je preživela« (1990) Saše Podgorška, nekočni zmagovalec'v Miinchnu, je pravi komedijski hit; »Brez Stroma« (1996) Hanne Slak pa uči, da med igranim in dokumentarnim filmom v bistvu ni razlike, (ad) Ostrouška spet po TV Koper V sredo, 21. t.m. ob 16. uri bo na koprski televiziji ponovitev oddaje, ki jo je pripravil Maurizio Bekar s tržaškim kolesarjem Massimom Ostrouško, ki je od leta 1994 do 1996 prvi prekolesaril Ameriko od Aljaske do Ognjene zemlje. DEVIN - NABREŽINA / POUDAREK NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI Prostovoljni gasilci nesebično opravljajo nadvse koristno delo Pozdrav župana Marina Voccija in nagovor načelnika Alexa Fafforija V prostorih bivše osnovne šole, poimenovane po Miroslavu Vilharju v Cerovljah je bila v včerajšnjih dopoldanskih urah ob prisotnosti prostovoljnih gasilcev in predstavnikov deželne gozdne straže skupščina prostovoljnih gasilcev devinsko - nabrežinske občine. Pobudnik skupščine, ki je bila v bistvu podobna domačemu prijateljskemu srečanju je bil župan Marino Vocci, ki je kot tak odgovoren za občinsko civilno zaščito. V svojem nagovoru je v imenu celotne občinske skupnosti poudaril nesebično delo prostovoljcev, ki obenem predstavljajo važen moment združevanja na skupnem interesnem področju, kot je varstvo okolja. Spomnil je, da skupina že od svoje ustanovitve združuje požrtvovalne posameznike, ki pripadajo različnim političnim, kulturnim in narodnostnim dušam, devinsko - nabrežinske občine, obenem pa sodeluje s podobnimi organizacijami tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji, saj okolje (in nje- govo varstvo) ne pozna meja. Posebno je župan pohvalil skupino za solidarnostno pomoč, ki jo je kot civilna zaščita ob priliki nudila prizadetim območjem v Umbriji in Piemontu, kar je v ponos celotni občinski stvarnosti. Skupina prostovoljcev že dolgo let čaka na dodelitev primernega samostojnega sedeža, ki ga je Zupan Vocci evidentiral v bivši osnovni šoli v Sli vnem ali pa alternativno, skupaj s tržaškimi prostovoljci, v šolskih prostorih kriške šole poimenovane po Albertu Sirku. Po županu je prevzel besedo načelnik skupine Alex Fattori, ki se je najprej zahvalil županu za to pobudo in hkrati spomnil, da je bil prav Marino Vocci v svojst-vu odbornika za okolje svojčas ustanovitelj skupine prostovoljnih gasilcev. »Danes šteje služba kar 35 prostovoljcev, ki razpolagajo s številnimi prenosnimi protipožarnimi napravami ter dvemi terenskimi vozili. V teh letih je bilo opravljenih skupno 167 posegov za skupno 649 ur opravljenega dela - če pa te ure pomnožimo s številom prostovoljcev gre za skoraj pettisoč prostovoljno vloženih ur v korist celotne skupnosti« je dejal Fattori. Na žalost pa tudi ta skupina beleži pomanjkanje priliva novih mladih sil, ki bi lahko postopno zamenjali starejše. V tem smislu je Fattori prosil sredstva množičnega obveščanja, naj objavijo njegov poziv, naj se (polnoletni) zainteresirani lahko neposredno prijavijo na županstvu. V upanju seveda, da bo imela gasilska skupina v bodočem čim manj dela, gre veskakor vsem prostovoljcem naše najiskrenejše priznanje in zahvala. (GB) NABREŽINA / AKTUALNO Sklep o odlaganju azbesta: uprava odgovarja opoziciji Devinsko-nabrežinska odbornica Giuliana Zaga-bria v tiskovnem sporočilu pojasnuje stališče uprave v zvezi s spornim sklepom o odlagališču odpadkov z azbestom, ki naj bi ga odprli med Nabrežino in Križem. Azbest je nevaren za zdravje, a to velja le za prah, če ga odlagamo v panojih in ob strogem nadzorstvu pa ni strupen. Popolnoma drugače je z nekdanjim trebenskim odlagališčem, kjer obstaja nevarnost osnenaženja podtalnih voda. Za načrtovano odlagališče ni te nevarnosti, saj bodo odpadki dospeli v zabojih in taki bodo uskladiščeni, tako da se ne bo ustvaril prah. Vse bo potekalo pod strogo kontrolo - dodaja Zagabria - tudi zato, ker je občinska uprava vso zadevo predhodno zelo resno proučila. Če ne bi sprejeli tega sklepa bi na istem področju uredili novo odlagališče gradbenih odpadkov, za katerega je Pokrajina že prižgala zeleno luč. In kdo nam zagotavlja, da ne bi med temi odpadki mešali tudi azbest, zato je boljše in koristneje nadzorodovano odlaganje azbesta, kot pa divja odlagališča. OBČINA / TRGOVINA Odbornik Neri napovedal srečanje z združenji trgovcev Tržaški občinski odbornik za trgovino Fabio Neri je takoj reagiral na sklep vlade v zvezi s sprostitvijo trgovskih licenc. Neri je sicer poudaril, da se državni ukrepi ne uveljavljajo avtomatično tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kateri pripada primarna pristojnost na področju trgovine, vendar pa je že za prihodnji teden napovedal sestanek s stanovskimi organizacijami o vseh aktualnih vprašanjih v zvezi s trgovskim sektorjem. Ob tem je poudaril, da obstajajo razlike med strukturo trgovine na vsedržavni in na krajevni ravni, predvsem zaradi razvoja trgovske mreže v funkciji kupcev z onstran meje, vendar pa je trtteba upoštevati dejstvo, da bo na Trst in deželo vplivala tudi sprostitev trgovine v sosednjem Venetu. Kar zadeva specifično Trst je Neri mnenja, da je sporazum, ki ga je Občina podpisala s stanovskimi organizacijami po občinskih volitvah, še veljaven in da bo treba čimprej izpolniti obvezo o nepristranski študiji o perspektivah trgovine v Trstu glede na vključevanje Slovenije v EU. Ze sedaj pa je treba pospešiti postopek za priznanje Trsta kot turističnega mesta. Gladovna stavka P. Sancina Kot je napovedal, je pripadnik družbe-no-političnega društva Edinost Primož Sancin včeraj popoldne pričel z dvodnevno »etnično gladovno stavko«, s kotero hoče zbuditi pozornost javnosti in doseči solidarnost zaradi cele vrste krivic, ki naj bi jih doživel na sodišču in ob srečanjih s silami javnega reda. Stavko, ki jo je začel v Ul. Do-nizetti, bo danes nadaljeval na Trgu Uni-ta in končal jutri ob 16. uri pred spomenikom bazoviškim žrtvam. REPENTABOR / PREJŠNJO NEDELJO Prijetno srečanje občanov Pozdrav župana Križmana in nagovor župnika Bedenčiča Ze nekaj let je tega, ko je prišlo do zamisli in uresničenja te za zdaj enkratne pobude. V božičnih novoletnih praznikih je najtežje biti sam. Mlajši lahko gredo po svoje, starejši pa so ponavadi priklenjeni na svojih domovih. Mnogi nestrpno čakajo to srečanje, saj je premnogim edino družabno srečanje v okviru božično novoletnih praznovanj. Zato ni čudno, da je bila dvorana nabito polna. Srečanje je potekalo v kulturnem domu na Colu v nedeljo 11. januarja. Tudi letos se je tej pobudi pridružila občina Repentabor. Celo popoldne je bilo razdeljeno na tri dele, kulturni del, srečelov in družabnost z zakusko s pogovorom in prepevanjem domačih pesmi. Uvodno besedo je podala Ivanka Guštin - Destri. Vse navzoče je nato pozdravil župan Aleksij Križman. Pesem MePZ Repentabor je napolnila dvorano z občutkom prazničnosti. Tri ljudske in ena božična pesem je razlilo na prisotne prijetno razpoloženje. Dekliška skupina je bila gotovo za marsikoga prijetno prsenečenje. Vodi jo Martina Škabar. Zapela je eno božično pesem, in še Dajte mi zlatih strun ob spemljavi MePZ. Za pravo vzdušje je poskrbela skupina fantov iz nižje srednje šole, ki so ko- maj pred mesecem dni oblikovali ansambel. Zaigrali so dve pesmi in so jih morali tudi ponoviti. V imenu župnije je spregovoril župnik Tone Bedenčič in vsem zaželel vse dobro, posebno pa še zdravja in medsebojne povezanosti. Za zaključek so nastopili še otroci OPZ Zvonček. Njihova prisotnost je zaključila družinsko podobo vseh navzočih. Pred nadaljevanjem so mladi podelih po eno rožo najstarejšim ženam, moškim pa eno steklenico. Sledil je srečelov. Darov je bilo veliko, tudi po zaslugi več trgovin iz Fer-netičev in posameznikov. Družabnost ob obilno pogrnjeni mizi in pijači, ob petju in pripovedovanju kakšne smešnice, medsebojnem pogovoru in prepevanju kot v starih časih je vse prisotne zadržalo še dolgo skupaj. Štiri ure skupnega bivanja je kar prehitro minilo. Seveda brez pridnih sodelavcev bi tega srečanja ne bilo. Zato gre zahvala vsem, ki so vodili to iniciativo in vsi ostali, ki so pomagali pri delu in nastopih. Zahvala tudi velikemu številu mladih, ki so pri tej pobudi sodelovali in s tem prinašali nasmeh sonca, kateremu je tisto popoldne megla preprečila, da bi obarval podobo Krasa. Posl. Booto o vprašanju sodstva Jutri bo prva prireditev novoustanovljenega društva za uveljavljanje politične kulture Luoghi comuni. V dvorani Bachelet pravne fakultete tržaške univerze se bo ob 16. uri pričelo srečanje s poslancem Marcom Boatom, ki vodi pravosodni odbor v okviru dvodomne komisije za reformo italijanske ustave. Seveda bo spregovoril prav o perspektivah, ki se obetajo za reformo sodstva, pa tudi o najbolj žgočih problemih na tem področju. Okrogle mize se bo udeležilo več univerzitetnih docentov, med katerimi dekan pravne fakultete Ferruccio Tommaseo. Javna razprava o Padaniji V torek, 20. t.m. bo v veliki dvorani združenja Deut-scher Hilfsverein v Ul. Coroneo 15 javna razprava na temo »Padanija in druge Padanije«. Razprave se bo udeležilo več izvedencev, med katerimi direktorja revije Limes in dnevnika La Padania ter senator Saverio Verto-ne. Srečanje prirejajo krožek Terzo millennio, Limes club in kateder sodobne zgodovine. Prihodnjega 6. februarja pa bodo organizirali naslednjo okroglo mizo, ki bo posvečena integracijskim procesom in vlogi Trsta. Lista na poti do Oljke in kraški park Devinsko-nabrežinska Lista na poti do Oljke bo priredila jutri ob 20.15 v nekdanjem otroškem vrtcu v Ribiškem naselju srečanje, na katerem bodo poglobili vprašanje kraškega parka. Srečanja se bodo udeležili župan Marino Vocci, izvedenci in predstavniki narovo-varstvenih organizacij. Ambasador Bottai v knjigami Minerva V torek ob 18. uri bo v knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 predstavitev knjige Fascismo familiare, ki jo je tudi na podlagi avtobiografskih zapisov sestavil ambasador Bruno Bottai. Sin znanega fašističnega veljaka Giuseppeja Bottaia, ki je bil italijanski veleposlanik v Londonu in Vatikanu ter generalni tajnik Farnesine do leta 1994, bo sam predstavil knjigo, ki je izšla pri založniku Piemme. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 18. januarja 1998 MARJETA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 22.50 in zatone ob 10.28 Jutri, PONEDELJEK, 19. januarja 1998 KNUT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1016 mb pada, vlaga 89-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje C. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se ni nihče. UMRLI SO: 76-letna Elisabetta Polanz, 83-let-na Anna Velišček, 83-let-ni Pietro Privileggio, 78-letna Maria Kebar, 91-letna Maria Bonetta, 80-letni Vincenzo Sirk, 89-letna Gisella Zornada, 84-letna Erminia Creva-tin, 87-letna Renata Nal-li, 11-letna Luca Crasso, 69-letni Elio Chert, 83-letna Stanislava Udovič, 100-letni Casimiro Zi-gante, 82-letna Paola Tutti, 87-letna Celestina Ras oni. LEKARNE Nedelja, 18. januarja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungo-mare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel 639042), Ul. Tiziane Vecellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (274998). Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungo-rnare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Od ponedeljka, 19. do sobote, 24. januarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje -Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO V T rstu NAJBOLJ GLEDANI FILM BRAD PITT v filmu SETTE ANNI IN TIBET režija JEAN-JACOUES ANNAUD V kinu ARISTON ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Set-te anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZUR- RA - 15.30, 17.50, 20.10, 22.00 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Capri o. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II matrimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.40, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 - 15.00, 16.30 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »L’avvocato del diavolo, i. Keanu Reeves, Al Pacino. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.50, 20.10, 22.20 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. NAZIONALE 4 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »VVilde«, i. Vanes-sa Redgrave. MIGNON - 15.00, 16.30 »Hercules; 18.15, 20.15, 22.15, 22.15 »007 - il domani non muore mai«, i. Pierce Brosnan. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giaco- ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Chi-nese Box«, r. Wayne Wang, i. Jeremy Irons, Gong Li. j| PRIREDITVE PD SLOVENEC Borst-Zabrežec, ob priliki vaškega patrona sv. Antona, vabi danes, 18. t. m., ob 18. uri v Srenjsko hišo v Boršt na ogled ponovitve glasbene veseloigre v domačem narečju »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuo-na«. Nastopa dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec. NAGRAJEVANJE NAJLEPSIH JASLIC in NASTOP VSEH ŽUPNIJSKIH ZBOROV bo v cerkvi v Bazovici danes, 18. januarja ob 18. uri. Nastopili bodo: otroški zbor Slomšek, mladinski zbor Bazovica, MePZ Lipa, MePZ Slovan in MePZ Skala. Ob koncu družabno srečanje v ba-zovskem Domu. Vabljeni. OBČINA REPENTA- BOR organizira kulturni večer pod geslom »Promocija kulture, miru in sodelovanja med narodi« danes, 18. januarja ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. Sodeluje beneško gledališče z Molie-rovo komedijo JUR, ZA-NICAN MOŽ. Vabljeni! MEDNARODNA AKADEMIJA MUSIČI ARTIS iz Devina prireja v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom koncert, na katerem bo nastopil kvartet flavt MaCke. V repertoarju so skladbe iz baroka do sodobne glasbe. Koncert bo na akademiji Musiči Artis, Devin 74 (zraven vojašnice orožnikov) jutri, 19. januarja ob 20.50. Prost vstop. Vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 25. t. m. na sedežu Sirene DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopili bodo gledališka skupina Metronom društva V. Vodnik iz Doline, ki jo vodi Nerina Švab, z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI, otroški zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen in uCenci Sole Finžgar. Uvodna misel Jana Pečar. Začetek ob 17. uri. KONCERT KOMORNEGA ZBORA A VE iz Ljubljane - nedelja, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno mašo pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in slovenska glasbena šola Koncertna pobuda -Rojan. tt_____________IZLETI SLOVENSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO J. V. Valvasorja vabi danes, 18. t. m. vse elane in ljubitelje umetnosti na voden obisk razstave Sakralna znamenja, ki je na ogled na Goriškem gradu. Zbiranje bo ob 15. uri pred vhodom v grad (pod beneškim levom sv. Marka). Ogled bo vodil dr. Saša Quinzi, ki je sodeloval pri postavitvi razstave. Cena vstopnice 7.000 lir. Informacije Andrej Stekar, tel. 213280 (v večernih urah). CE SI ŽELIŠ privoščiti nedelji na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri (tel. št. 8327121) v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176. SK BUDINA organizira v nedeljo, 25. januarja avtobusni izlet na Zon-colan. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška 131 na Opčinah jutri, 19. januarja in v sredo, 21. januarja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Ci-vetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zveCer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782. OBVESTILA KD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega prireja danes, 18. t. m. praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Program: od 15. ure dalje pokušnja domačih vin; ob 19. uri nastop narodnozabavnega ansambla Istrski vinogradniki in nagrajevanje najboljših vin. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča abonente, da je na razpolago 11. zvezek Enciklopedije Slovenije. Abonenti enciklopedije lahko knjigo dvignejo v Tržaški knjigarni. KRUT prireja drugi ciklus vaj proti bolečinam v hrbtenici, osteoporozi in vaj za sprostitev. Dejavnost, namenjena Članstvu, bo potekala pod strokovnim vodstvom. Informacije na sedežu krožka do jutri, 19. januarja v uradnih urah, tel. 360072. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom SLOVENSKE KULTUR-NO-GOSPODARSKE ZVEZE vabi na predstavitev knjig Pavla Petrici-ga V senci Trikolore in Izidorja Predana Piše Pe-tar Matajurac v torek, 20. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20/11. Knjigi bodo predstavili Jole Namor, Renzo Goriup in Pavel Petricig. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v sredo, 21. januarja ob 18. uri v gostilni Gruden Klop v Nabrežini. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja 22. t. m. ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje na temo Tibet - dežela na strehi sveta. Predavala bo prof. Sonja Gregori. Vljudno vabljeni! KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne Benedetic. Predstavitev delavnice bo v petek, 23. t. m. ob 18.30 na šoli Igo Gruden v Nabrežini. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. št. 763875 ob večernih urah. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla v petek, 23. t. m. ob 20.30. MOSP (Ul. Donizetti 3) obvešCa vse udeležence TEČAJA KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI RAVNI, da bosta srečanji v petek, 23. t. m. za prvo skupino in v petek, 3"0. t. m. za drugo skupino. ZaCetek ob 20. uri. UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sk- licuje redni občni zbor v petek, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 24. januarja ob 18.30 na veCer z naslovom VSAKDO IMA PRAVICO BITI SREČEN. Socialna delavka Kristina Martelanc bo vodila pogovor z mladimi o njihovem odnosu do šole, staršev, prijateljev, prvih ljubezni itd. Pridite v velikem številu. OB 130-LETNICI ustanovitve šole v Trebčah zbira celodnevna osnovna šola Finka Tomažiča pričevanja in predmete (fotografije, potrebščine, listine, roCna dela in drugo) nekdanjih učenčev. Vse zbiramo na šoli v Trebčah 33, vsak dan od 8.15 do 16.15, tel. 214300. Ze vnaprej hvala za sodelovanje. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MA- GNET prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle. Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno približati likovnemu ustvarjanju. Tisti, ki ga teCaj zanima, naj poklice na telefonsko številko 220680. Število mest je omejeno. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešCa spoštovane odjemalce, da je bila prisijena zapreti trgovino v Ulici Flavia št. 62. Prosimo vas, da se za vse potrebe obrnete na center v Ul. Travnik 10. Hvala. TPK SIRENA vabi na ples! Učili se bomo plesati mambo, boogie, cha-cha-cha in skupinske plese. Vabljeni ste na informativni sestanek v torek, 27. januarja ob 20. uri na pomorski sedež, Miramarski drevored 32 - Tel. St. 422696. MOSP vabi vse mlade na PLESNI TECAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni teCaj. TeCaj (10 srečanj), na katerem se bomo uCili osnovnih korakov in figur plesov boogie-vvoog-gie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo trie-stino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (od 9. do 17. ure - vprašati po Alenki). CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na šoli v Trebčah št. 33, tel. št. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešCa vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. ZSKD obvešCa lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hla-vatyja, da so v teku priprave za razstavo ob dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite sodelovati in nam vljudno posredovati omenjena dela, nas Cimprej pokličite na telefonsko št. 040/635626 ob delovnem urniku. Hvala. KRIŠKA SEKCIJA VZ- PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD S. ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na teCaj salse-merengue in tečaj boogie-vvoogie, mamba in cha-cha-cha, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 350008 (od 14. dq 15. ure) ali na 213153 (od 19. ure dalje). Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. -370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. NA OBČINI DEVIN-NABREŽINA deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja. KD FRAN VENTURINI obvešCa cenjene elane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, Četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. KNJIŽNICA Finko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. t Dne 14. januarja nas je zapustila naša draga žena, mati in nona Celestina Rasoni por. Lovriha Žalostno vest sporočajo mož Marjo, sin Giordano, hci Elvira, in drugi sorodniki Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 19. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Trst, 18. januarja 1998 17. 1. 1997 17. 1. 1998 Ob prvi obletnici smrti dragega Pepija Božiča se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Trst, Socerb, Tržič, Portorož, 18. januarja 1998 18. 1. 1997 18. 1. 1998 Minilo je eno leto odkar si me zapustil, dragi Rudi Mikesch Z neizmerno ljubeznijo se Te spominjam žena Maria Trst, 18. januarja 1998 t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Vinko Sirk Žalostno vest sporočajo žena Marica, sin Edi s Sonjo, vnukinje Alenka z Ivanom, teta Netka in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 20. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Križ, 18. januarja 1998 Ob izgubi dragega očeta Vinka izrekajo Ediju Sirku in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne kraške banke ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Feliceja Ostrouške se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku, pevskima zboroma, govornikom, darovalcem cvetja in prispevkov v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. SVOJCI Opčine, 18. januarja 1998 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Antona Stoparja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku Žarku Škerlju, Tržaškemu oktetu, organistki Tamari Ražem, nosilcem sveč in darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. SVOJCI Bazovica, 18. januarja 1998 Ob izgubi našega dragega Ivana Štefanija (NINO) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami, in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. SVOJCI Križ, 18. januarja 1998 19.1.1996 19. 1. 1998 Mario Gabrovec Z nami živiš. Tvoji dragi Nabrežina, 18. januarja 1998 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE J. in W. Grimm - M. Košuta PfllLČCK Režija Marko Sosič DANES, 18. t. m. ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA Gostovanje SLG - Celje Ray Cooney MINISTER V ŠKRIPCIH Režija Dušan Mlakar V petek, 23. t. m., ob 20.30 RED A in D v soboto, 24. t. m., ob 20.30 RED B, E in F v nedeljo, 25. t. m., obTO.OO RED C K D FRAN VENTURINI vabi na prestavitev knjige Neve LukeS Delčki našega vsakdana v sredo, 21. januarja 1998 ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju V navzočnosti avtorice bo knjigo predstavil založnik Danilo Japelj. Sodelujejo MoPZ F. Venturini in Godci diatonične harmonike. H ŠOLSKE VESTI UČITELJICE CELODNEVNE OSNOVNE SOLE FINKA TOMAŽIČA v Trebčah vabimo starSe otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali L razred, na informativni sestanek, ki bo jutri, 19. januarja ob 16.30 v šolskih prostorih. UČITELJICE OSNOVNE SOLE FRANCETA BEVKA na Opčinah sporočajo, da bo informativni sestanek za vpis otrok v I. razred jutri, 19. januarja ob 15. uri v prostorih otroškega vrtca. OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu obvešča starše otrok, ki so rojeni leta 1992, da je cas vpisa v prvi razred. OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu, Ul. Montorsino 2 (tel. št. 414579), bo v šolskem letu 1998/99 delovala od ponedeljka do petka z vsakdanjim podaljškom, v katerem se bodo razvrstile glasbene in športne dejavnosti ter informatika. Sobote so proste. V primeru določenih potreb staršev sodeluje šola z vzgojnimi ustanovami. V isti stavbi deluje tudi podružnica sr. šole I. Cankar. Informativni sestanek na šoli Bazoviški junaki bo jutri, 19. t. m. ob 16.15. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešCa starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazo- viških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015) in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju, da sprejemamo vpisovanja do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da je rok za vpisovanje v L razred osnovne šole in v I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja. Vpise sprejemamo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85, vsak dan od 8. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešCa, da bo februarja začel tečaj. NOVOSTI V KNJIGOVODSTVU (trajanje 52 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK? Z UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN - KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC so nekateri izolacijski materiali, kijih lahko upombiš. TELEFONIRAJ TAKOJ! SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ - VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME HlaisicU TRST - Tel. 040-910806 Urnik: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 18.00; OB SOBOTAH ZAPRTO PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na ogled ponovitve glasbene veseloigre v domačem narečju Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona Nastopa Dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec Danes, 18. t. m. ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom SLOVENSKE KULTURNO -GOSPODARSKE ZVEZE vabi na predstavitev knjig Pavla Petriciga - V Se/JC/ Trikolore in Izidorja Predana PiŠC Petar MatajUTBC v torek, 20. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Knjigi bodo predstavili: Jole Namor, Renzo Goriup in Pavel Petricig Mirjam in Alessandra je osrečil mali Marko iz srca Čestitajo presrečna nonota Jožica in Anton KorsiC ter teta Anastazija Dne 13. januarja se je rodil Marko S srečnima mamo Minam in oCetom Aleksandrom ter presrečnima no-no Jožico in nonom Antonom se veselimo in jim voščimo sreče, zdravja in božjega blagoslova prijatelji Boris, Eda in Sandrin z družinama Glorio in Daria je osrečilo rojstvo prvorojenca Mitje Z njim se veselijo in mu obenem želijo mnogo zdravja in sreCe v življenju nona Stana, stric Graziello, teta Elvira ter sestrični Damiana in Martina Davidu in Natanu se je pridružil bratec Simon Mami Leonidi in očetu Giovanniju iskreno čestita, malemu Simonu pa želi vse dobro v življenju SKD Cerovlje-Mavhinje do 14. ure, ob sredah od 8. do 15.30. Vse potrebne informacije nudimo tudi telefonsko na št. 200136. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, četrtkih in- petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Voranca - Dolina, 419. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne šole in I. letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne šole in I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu - Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 773411. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešCa, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek' in četrtek, od 16. do 17.30. H ČESTITKE Danes je CEZAR OJO skuhal 60 klobas, ker jutri ima rojstni dan. Da bi bilo več dobrih let kot klobas, OBČINA REPENTABOR organizira kulturni večer pod geslom Promocija kulture, miru in sodelovanja med narodi danes, 18. januarja ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu Sodeluje BENEŠKO GLEDALIŠČE z Molierovo komedijo JUR, ZANIČ AN MOŽ ------------ Vabljeni!-------- A L P A D R I CINEMA Srečanja s filmom srednje in vzhodne Evrope GLEDALIŠČE MIELA, 18. - 25. januarja 1998 Vstop prost mu želijo »verzote in kukavice«. Nikolaj in Peter pošiljata CESAREJU 60 poljubčkov. Vse najboljše nono CELE za tvoj rojstni dan. Upajmo, da bi se kmalu v Lanterni dobili in dobrega kozarca skupaj spili - poletni sosedi. Na Krmenki je veliko slavje! Na rosnih 22 let (pomladi) MARTINI pijemo nazdravje, z njo se veselimo domači mami, papi, Federica, Davorin in vsi, ki jo imajo radi. MALI OGLASI tel. 040-7796333 UVELJAVLJENO PODJETJE na področju vgrajenih električnih gospodinjskih strojev iSCe trgovskega vajenca za svojo trgovino v Trstu. Zahtevani pogoji: 1. matura računovodje ali enakovredna izobrazba za bodoCe zadolžitve; 2. znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika; 3. opravljen vojaški rok; 4. starost do 24 let. Tel. 040-311485. PRODAJAM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v bližini Repentabra, 13.000 kv. m. Tel 327243 SLOVENSKO PODJETJE v Trstu zaposli mlajšega moškega za delo na terenu v okolici Trsta. Tel. 0335-387328. K STAREJŠEMU gospodu grem za gospodinjo! Pokličite 00386-67-79579. ISCEM DELO kot hišna pomočnica v Trstu ali okolici. Tel. St. 6789311. SCOOTER Peugeot Spee-dake 50 v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 0335-6024673. IŠČEMO VAJENKO za uradniško delo, ki Se ni dopolnila 24 let starosti. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 ZEEA DENIS £ SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +7 +2+3 STIVAN Tet. 040/208912 OBVESTILO NAROČNIKOM Primorskega Dnevnika Prosimo vse NOVE NAROČNIKE Primorskega dnevnika, ki so plačali naročnino na bančnih zavodih, da čimprej sporočijo svoj naslov tajništvu Primorskega dnevnika, tel. št. 7796600, da ne bo prišlo do zamud pri dostavljanju dnevnika na dom. Obenem prosimo use naročnike, da ob vplačevanju naročnine navedejo točno ime in naslov naročnika. Uprava Primorskega dnevnika OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM od ponedeljka do sobote od 10. do 15 ure GeC TOURS priporoča: 3 dnevne (3 noči) PAKETE v: KRANJSKI GOR1177.000 lir hotel3‘, polpenzion, takse... ATOMSKE toplice 279.000 lir hotel 3", polni penzion, vstop v TOPLICE BLED 147.000 lir, hotel 3*. pol penzion Pogumno v: NEPAL, INDIJO! T0 NI VSE! tel. 0038666-549588 Trst, pod šifro »Tajnica«™ SAMOJEDE PSIČKE z rodovnikom prodam. Tel. št. 040/228006. NA RAFUTU, v ulici Finka Tomažiča, je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m. z 656 kv. m. zemljišča. Za informacije klicati v večernih urah na tel. št. 0481/390238. GOLF 1600, letnik ’90, 5 vrat v odličnem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/220495 ali 040/945191. TRGOVINA išCe blagaj-niCarja/ko, po možnosti z nekaj prakse. Javite se pod šifro »trgovina«. PODJETJE IMPORT-EX-PORT zaposli part-time izkušeno uradnico, ki je pripravljena na potovanja po Italiji in v tujino. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica«. 38-LETNA, vešCa uradniškega dela in dela z občinstvom, išCe v dopoldanskih urah honorarno ali part time zaposlitev, tudi občasno ali samo nekaj dni tedensko. Resnost in dinamičnost. Klicati od 8. do 10. na št. 327091. PRED DNEVI se je v Repna izgubil družaben, rdeč mucek, z modro ovratnico. Najditelja iz srca prosimo, naj klice na številko 567876. PRENOSNI TELEFON Startac Gold Motorola by TIM prodam po ugodni ceni. Dvojna garancija Motorola in TIM. Tel. 0335-8045700 ali 040/232151 v večernih urah. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. ToCi belo in Cmo vino. PAHOR MARIO ima v Jamljah odprto osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). ToCi belo in Cmo vino. Loterija VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu proslave ob obletnici padlih v bunkerju. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita na predstavitev študije Prvih sto let slovenskega zavarovalništva v ZDA jutri, 19. januarja ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 Sodelujejo: akademik dr. Vasilij Melik, dr. Andrej Vovko, dr. Darko Friš in dr. Bogdan Kolar OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Zabrežec št. 4. OSMICO je odprl Emil Puric, Repen 15. OSMICO ima odprto Mario Milic, Zgonik 71. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BrišCak, BrišCe 3. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturi-sticno dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. m Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Gramula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 Nabrežina 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) 17. JANUARJA 1998 BARI 51 42 58 73 24 CAGLIARI 46 23 62 78 27 FIRENCE 37 61 39 56 44 GENOVA 86 62 67 81 33 MILANO 55 36 6 89 4 NEAPELJ 29 58 4 75 73 PALERMO 37 49 61 24 2 RIM 74 15 29 71 17 TURIN 61 42 3 67 4 BENETKE 86 38 83 76 8 ŠOLA / OBISKU DIJAKOV IN STARŠEV V ŠOLSKEM CENTRU Ravnatelji zadovoljni s pobudo odprte šole Jutri srečanje staršev dijakov na šoli »Ivan Trinko« V Šolskem centru v Puccinijevi ulici je bil včeraj dan odprte Sole. Na obisk so prišli dijaki tretjih razredov nižje srednje Sole »Ivan Trinko« iz Gorice in oddelka v Doberdobu. V dopoldanskem Času so imeli niz srečanj z ravnatelji in profesorji vseh petih zavodov, ki delujejo v okviru centra; ogledali so si laboratorije, se seznanili z učnimi programi, s potekom dejavnosti na posameznih šolah; bilo je tudi dovolj priložnosti za pogovor z dijaki, ki že obiskujejo posamezne zavode in ki najbolje poznajo "okolje”. Mali maturanti so pokazah veliko zanimanje za dejavnosti na višjih srednjih šolah in zlasti na tehničnih zavodih s trgovsko, oziroma poklicno usmeritvijo zastavili kopico vprašanj. Na zavodu »Ivan Cankar« je dijake in spremljevalce sprejel ravnatelj Vladimir Sturm ter jim v glavnih obrisih predstavil delovanje ustanove, seznanili so se z opremljenostjo, razporeditvijo prostorov, usmeritvijo. Podrobnejše informacije so nato prejeli ob obisku na posameznih oddelkih. Mali maturanti so obiskah tudi učiteljišče - pedagoški licej ter klasični licej. V šolskem centru so bila vrata včeraj odprta tudi za starše, vendar pa je to možnost izkoristilo le manjše število staršev. Se največ se jih je zglasilo na zavodu Cankar. Povedati pa velja, da bodo šolska vrata ostala odprta še cel prihodnji teden, so nam zagotovili ravnatelji. Ostajajo na razpolago staršem, ki vCeraj niso mogli priti na šolo. Rok za vpis v prve raz- r GORICA / NA PRIZIV DVEH BOLNIKOV Pretor odločil za somatostatin V bolnišnici morajo spoštovati ukaz Goriška zdravstvena ustanova bo morala dvema onkološkima bolnikoma nuditi brezplačno zravljenje s so-matostatinom in drugimi zdravili, ki jih predvideva metoda dr. Di Belle. Tako je vCeraj odločil goriški pretor za probleme skrbstva in dela dr. An-drea Fidanzia. Pretor je na zahtevo zagovornikov bolnice iz Tržiča in bolnika iz okolice Gorice sprejel odločbo po hitrem postopku, da bi v pričakovanju vsebinske obravnave spora z Zdravstveno ustanovo preprečil nepopravljive posledice za zdravje prizadetih. Oba bolnika sta se že zdravila z metodo Di Bella, vendar sta si morala sama plačevati zdravila, ki so kot znano v lekarnah zelo draga, ko jih je sploh mogoče dobiti. Ko so drugod po Italiji bolniki preko sodstva izsilili brezplačno dobavo zdravil v javnih strukturah, sta tudi onadva ubrala to pot. Se po- sebno težak je primer 62-letnega gori škega bolnika, ki ga v sodnem postopku zagovarjata odvetnika Peter in Samo Sanzin. Po neuspešnem zdravljenju s kemoterapijo je decembra na lastno odgovornost zapustil bolnišnico in poskusil z zmesjo zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik iz ekipe prof. Di Belle. Pred dvema tednoma pa je zaradi notranje krvavitve moral spet v bolnišnico, kjer zdravniki ne priznavajo “alternativne” terapije in so spet prešli na tradicionalno. Svojci so se zato odločili za sodno pot in vCeraj dosegli prvi uspeh. Zdravniki v bolnišnici mu bodo sedaj morali dati somatostatin in druga zdravila po receptu Di Bellove ekipe. Pretorjeva odločitev je začasna, do vsebinskih razprav, ki bosta 3. februarja ob navzočnosti zagovornikov bolnikov in predstavnikov Zdravstvene ustanove. rede Sol vseh stopenj in vrtce zapade 26. t.m. V prihodnjem tednu bo zato še nekaj informativnih srečanj namenjenih predvsem staršem. Tako bo v četrtek od 18. do 19. ure v doberdobski podružnici nižje srednje šole »Ivan Trinko« dan odprtih vrat za starše osnovnošolcev iz Doberdoba, Romjana in Vrha. Podobno srečanje je bilo prejšnji četrtek v šob v Ul. Brolo za starše učencev petih razredov z območja goriškega didaktičnega ravnateljstva, kjer je ravnateljica Lojkova predstavila šolo in predvsem načrte eksperimetacije. V prostorih šole »Ivan Trinko« v Leopardijevi ulici pa bo jutri od 17. do 18. ure srečanje za starše dijakov, kjer bodo predstavili takoimenovani “usmerjevalni nasvet”. Na sliki (foto Bumbaca) dijaki nižje srednje šole na informativnem obisku na liceju GORIŠKA / TISKOVNA KONFERENCA SKR IN ODLOČNI KORAKI BRANDOLINA Ogrožena samostojnost pokrajine Stranka komunistične prenove je včeraj na tiskovni konferenci v Tržiču opozorila na nevarnost ukinitve goriške pokrajine in njeno razkosanje med Trstom in Vidmom. Srečanje je vodil deželni svetovalec Roberto Antonaz, udeležili pa so se ga tudi pokrajinski odbornik Silvano Buttignon, načelnik SKP v pokrajinskem svetu Luigi Bon in drugi elani. Antonaz je opozoril, da so že večletne težnje po delitvi dežele na tržaški in videmski del dobile stvamejšo in zato bolj zaskrbljujočo osnovo po institucionalni reformi, ki je leta- 1993 poverila deželi pristojnost odločanja o krajevnih upravah. Močna koncentracija tržaških kot videmskih avtonomistov v sestavi deželnega sveta in vse pogostejše zahteve po delitvi dežele zato ogrožajo obstoj goriške pokrajine. Antonaz je nanizal vrsto signa- lov v to smer. Začel je z izjavami tržaškega župana Illyja izpred dveh let, da si mora Trst po ureditvi odnosov s Slovenijo zagotoviti trdnejše zaledje proti zahodu. Na institucionalni ravni so si nato sledili “transverzalni” (od NZ do DSL) osnutek deželnega zakona za odpravo pokrajin, osnutek Forza Italia za razdelitev dežele v dve avtonomni pokrajini po vzrocu Trenta in Bočna, zavrnitev dnevnega reda SKP v obrambo pokrajin in nazadnje še osnutek deželne uprave o ti. metropolitanskem območju. »Tako območje za Trst nima nobenega smisla, če naj zajame le 5 okoliških občin: očitno tiči za tem težnja po širjenju vpliva preko Tržiča vsaj tja do Cervinjana«, meni Antonaz. Ogrožanje avtonomije Goriške je zaslediti še v poskusu poenotenja vodnih območij Trsta in Go- rice, v skominah tržaškega avtobusnega podjetja ACT po progah goriškega APT in v novi deželni agenciji za okolje ARPA, kjer je amandma odpravil samostojni sedež za Goriško in ga priključil Trstu. Antonaz je omenil še glasove o namenih združitve zdravstvenih ustanov za Tržaško in Goriško. SKP zato poziva goriške javne upravitelje, naj se odločno zoperstavijo nameri, da bi Tržič postal periferija Trsta, Gorica pa Vidma. »Povezani tržaško-videmski apetiti ne koristijo Goriški in ji ne nudijo razvojnih perspektiv«, je poudaril Antonaz. »Res obstaja dualizem med Tržičem in Gorico, vendar je prav komplementarnost mest, kljub vsem napakam stare politike, omogočila Goriški razvoj, kakršnega ne bomo imeli, če nas bodo kolonizirali drugi. S tem v zvezi je SKP še posebno kritična do Severne lige, v kateri odločajo Videmčani, ki so postavili svojo komisarko na čelo Stanke na Goriškem, pa tudi Forza Italia je na tej liniji, »zato naj župan Valenti, preden obtožuje druge, najprej pomete pred svojim pragom.« Odločno politično akcijo v bran avtonomije Goriške je včeraj napovedal tudi predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin. V sredo se bo v Rimu udeležil vsedržavnega zasedanja zveze pokrajin UPI o amandmajih k osnutku reforme dvodomne komisije. Opozoril bo na nevarnost, da bi v FJk dve “mikro-deželi” nadomestili današnje pokrajine. Proti tej nameri bo Brandolin povabil v Gorico državnega predsednika UPI dr. Panettonija ob obisku katerega naj bi se tu sestali na izredni seji pokrajinski sveti vseh štirih pokrajin FJk. SEJEMSKA USTANOVA / PREDSEDNIK ORZAN S finančnega vidika uspešni Glede "politične" usmeritve pa se je treba še dogovoriti Na petkovi seji razširjenega odbora Goriške trgovinske zbornice, ki jo je v odsotnosti dr. Enza Bevi-lacque vodil podpredsednik Hadrijan Corsi, so obravnavali tudi vprašanja v zvezi s pripravo in vodenjem sejemskih prireditev v Gorici ter poslovanjem ustanove za sejme. O uspešnosti oziroma neuspešnosti promocijske dejavnosti goriškega okna v svet je bilo v zadnjih mesecih slišati kar veliko besed. Nedvomno aktualna vprašanja kaj in kako ukrepati, da bi goriški sejem Postal odmevnejši in predvsem z gospodarskega vidika bolj uspešen, so nekateri izkoristili za osebni napad na predsednika sejemske ustanove Giannija Orzana, ki je odgovornost opravljal le v zadnjem času (formalno se je njegov mandat iztekel 31.12.1997) in ki je nspel v mnogočem popraviti ne ravno spodbudne (z ekonomskega vidika) rezultate poslovanja prejšnjih let. Gianni Or-zan je na seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice predstavil izčrpno in s točnimi podatki podkrepljeno poročilo iz katerega izhaja, da je finančni rezultat ob koncu lanskega leta znatno ugodnejši. Z zelo skrbnim upravljanjem in varčevanjem so uspeli za polovico znižati v prejšnjih letih pridelane izgube (nabralo se jih je za okrog 600 milijonov) in to kljub temu, da se je povečalo število sejemskih prireditev. Samo na področju stalnih tekočih stroškov (električna energija, ogrevanje, voda) so prihranili preko 50 milijonov lir. Gianni Orzan je z navajanjem točnih podatkov dokazal, da je bilo vodenje ustanove v zadnjem obdobju s finančnega vidika najbolj uspešno. S tem je v celoti izpolnil obveznosti, ki jih je sprejel ob zaupanem mandatu. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je poročilo vzel na znanje. Ge sta finančni in gospodarski vidik poslovanja pojasnjena, ostaja še odprto vprašanje političnih izbir, glede usmeritve sejemske ustanove oziroma odločitve ali naj se sejmišče zapre. O tem bodo razpravljali in odločali v naslednjih dneh. Že jutri je sklicana seja upravnega sveta sejemske ustanove (zadnje seje se je udeležilo le pet od trinajstih članov), kjer naj bi dokončno oblikovali program dejavnosti v letu 1998. V načrtu imajo niz posvetovanj s predstavniki gospodarskih združenj in ustanov, treba pa bo najti dogovor tudi na deželni ravni. Predvsem pa bo treba odločitve sprejeti v razmeroma kratkem času, pravi Gianni Orzan, ki meni, da je treba na polemike pozabiti in predvsem zavihati rokave. V sredo predstavitev knjige Rupla in Jusse »Skice Gorice« Po novoletnih praznikih je kulturna dejavnost v našem mestu stekla s polno paro. V sredo, 21. t.m. (ob 20.30), se prične v Kulturnem domu nov ciklus srečanj z avtorji, ki jih upravni odbor doma prireja že vrsto let. Prvo srečanje predvideva predstavitev knjige»Sklice Gorice«, ki jo je napisal prof. Aldo Rupel, ilustriral pa Hijacint Jussa. Knjiga je izšla v zadnjih dneh prejšnjega leta, v sredo pa jo bodo “uradno” predstavili v Kulturnem domu. Kot lahko razberemo v propa,-gandnem letaku - vabilu, pri-rejajo»veCer z avtorjema, da se z njima razgovorimo o nekdanjem, sedanjem in bodočem mestu (Gorici), kot ga prvi (Rupel) doživlja sprehajalno, čustveno, etnično, raziskovalno in družbeno z opisovanjem okolišev, soške struge, cirkusov, gostiln, prebivalcev, trgov, meje, dogajanj in skrivnosti; drugi (Jussa) pa z dvanajstimi novimi avtorskimi risbami, ki jih je izdelal med branjem prvih odtisov in ogledi mestnih četrti«. Večer prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom in revija Isonzo/Soča - Transmedia. GORICA / OD RDEČE HIŠE DO CENTRA Nov mestni avtobus štev. 9 Od jutri spremembe tudi na progah štev. 8 in 2 V Gorici bodo jutri uvedli novo avtobusno progo štev. 9 med parkiriščem pri Rdeči hiši in centrom. Avtobus bo peljal skozi predor na Travnik, Korzo Verdi in po Ul. Crispi čez trga Cavour in sv. Antona ter Ul. Alviano spet k Rdeči hiši. Vožnje bodo vsakih 15 minut v treh Časovnih pasovih: od 7.30 do 9.30, od 12.00 do 14.10 in od 17.30 do 19.45. Postaja-lišča bodo na Travniku, pred ljudskim vrtom ter v Ul. Marconi (ob stolnici). Sočasno bodo delno skrajšali progo štev. 8. Od Rdeče hiše bo avtobus po novem šel po uticah in trgih Alviano (Univerza), Cavour, Crispi, Roma, Travnik, Mameli, S. Chiara, 20. septembra in dalje skozi Stražice do železniške postaje. Ojačiti bodo tudi progo štev. 2 (Moš-Ločnik-gl. pošta) za vse, ki želijo pustiti avto pred sejmiščem. Vožnje proti centru bodo ob 7.40, 8.40, 9.10, 10.40, 12.00, 13.20, 13.55, 14.45, 16.10, 17.35, 18.55. Za povratek pride v poštev avtobus štev. 1, kjer bo šofer - na prošnjo interesentov -v Ul. Aquileia zavil še do parkirišča pri sejmišču. Zadnja prometna novost so trije “eksperimentalni” avtomati za plačevanje parkirnin v Ul. Roma in Ul. Rotta. Usposobiti jih bodo v torek in naj bi postopoma nadomestiti sedanje odrezke “na iz-praskanje”. Začasno bosta veljala oba sistema plačevanja. DavekICI naj bi ostal na6%o Količnik občinskega davka na nepremičnine ICI bo v Gorici najbrž tudi letos ostal na 6 promilov. Kazalo je, da ga bodo znižali na 5,5 (tako zahtevo je v koaliciji postavila CDU), toda odbornik za finance Noselli ugotavlja, da bi to za nekaj milijard zmanjšalo dohodke občine, kar da ni vzdržno. Možnost zmanjšanja le za nekatere (na primer za prvo hišo ali za hiše v popravilu) pa zavirajo nekatera zakonska določila. Odločitev naj bi padla na seji uprave jutri. NOVICE DRAŽGOŠE / OB OBLETNICI ZNAMENITE BITKE il PRIREDITVE H ŠOLSKE VESTI Tli možnosti začasne zaposlitve Urad za zaposlovanje obvešča, da bodo v prihodnjem tednu opravili selekcijo za začasno zaposlitev za tri delovna mesta v javni upravi. V torek, 20. januarja, bo selekcija za delavca dodeljenega pogrebni službi; zaposlitev je za šest mesecev. V Četrtek bo selekcija za uslužbenca dodeljenega oskrbi ostarelih, v petek pa za začasno zaposlitev Čistilke/čistilca (rok zaposlitve ni naveden). Interesenti morajo biti vpisani v seznam nezaposlenih. Zbornik novejše zgodovine FJK V Državni knjižnici bodo v torek, 20. trn., ob 17.30 predstaviti zbornik »Friuti Venezia Giutia - Storia del ’900”. Knjiga je namenjena predvsem šolnikom in študentom, ki želijo poglobiti poznavanje novejše zgodovine. Pri sestavi je sodelovalo 33 avtorjev. Na torkovi predstavitvi bosta sodelovala Li-tiana Ferrari in Luigi Tavano. Vstopnice za Ovadio razprodane Vstopnice za današnji nastop Moni Ovadia v deželnem avditoriju so razprodane in zato blagajna ne bo odprta. Moni Ovadia, glasbenik in kabaretist bo ob 17. uri obiskal goriško sinagogo. Prav tako so že razprodane tudi vstopnice za torkov (20. trn.) koncert skupine »The golden gospel singers«. Na avtocesti prekinili promet zaradi gorečega avtomobila Velik zastoj in celo prekinitev prometa na avtocesti. Zgodilo se je včeraj, nekaj po 17. uri pri Vilešu na voznem pasu proti Benetkam. Zaradi okvare je začel goreti avtomobil. Zaradi gorečega avtomobila so začasno prekiniti promet na avtocesti, še veC težav pa so povzročiti mimovožeCi avtomobilisti. Prišlo je do občutnih zastojev in tudi do nekaj manjših naletov. NihCe ni bil ranjen. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da v goriškem uredništvu kaširamo PREDNAROCNINE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA 98 in sprejemamo OSMRTNICE, OGLASE, ČESTITKE in OBVESTILA Z URNIKOM : od ponedeljka *| 1 1 M do petka od II. do I^K lire OD ČETRTKA, 15.1. DO 5. 2.1998 TRGOVINA IL BOTTONE SOŠOLNADJA GORICA - TRAVNIK 26 vam nudi veliko izbiro | spodnjega perila, nogavic | in pižam za moške in ženske S POPUSTI OD 10 DO 50% podosti 80% N ere, lisica, natrija, svizec in druga krzna. GORICA ul. Garibaldi 3, tel. 0481/32363 Goriška delegacija tudi letos na proslavi Nesli so pozdrave Občine Sovodnje, VZPI in Pokrajine - Po svečanosti srečanje s Kučanom SKPD »F.B. SEDEJ« IZ STEVERJANA vabi na koncert zbora alpinske brigade »Juha« danes ob 16. uri v Sedejevem domu. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi v torek, 20. t.m., ob 19. uri v občinsko sejno dvorano v Steverjanu na predavanje komercialista Sergia Mogo-rovicha o fiskalnih novostih, ki jih proračunski zakon za leto 1998 prinaša za kmete. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi elane, da se v maskah udeležijo pustovanja v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fogolar” v Gagha-nu. Zagotovljen bo avtobusni prevoz. Vpisovanje do srede, 11. februarja, pri poverjenikih in na sedežu. NOVO KNJIGO Rafka Dolharja z naslovom Kraška simfonija bodo v Gorici predstaviti v Katoliški knjigarni v petek, 23. t.m., ob 18. uri. Delo bo v prisotnosti avtorja in založnika Igorja Starca predstavila pisateljica Ivanka Hergold. H_____________IZLETI Ze vrsto let se delegacija z Goriškega udeležuje manifestacij ob obletnici dražgoške bitke. Tudi letos se je 14-Clanska delegacija iz Steverjana in Sovodenj udeležila proslave. Od teh je 9-Clanska skupina sla peš od Selc do Dražgoš po poteh' Cankarjevega bataljona. Na kraju zbirališča vseh skupin pohoda in drugih udeležencev je bilo prvo srečanje s pozdravi. K mikrofonu je bil povabljen tudi Vid Primožič, ki je pozdravil v imenu sovodenjske občine, pobratene z občino Škofja Loka. Kot Član pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško je pozdravil tudi v imenu te organizacije in Garibaldincev, ki so se borili prav po bojiščih v okolici Škofje Loke. Posredoval je tudi pozdrav predsednika Goriške pokrajine Giorgia Brandolina, ki so ga nato prebrali pri osrednji proslavi pri spomeniku. V imenu skupine pohodnikov je pozdravil Saverij Rožic. Množica okrog 7 tisoč udeležencev se je zbrala okrog spomenika s prapo- ri borčevskih organizacij Slovenije. Med njimi je bil tudi prapor VZPI-AN-PI, ki ga je prinesla skupina iz Steverjana in Sovodenj. Po kulturnem programu in pred slavnostnim govorom predsednika RS Milana Kučana je napovedovalec prebral pismo predsednika Goriške pokrajine Brandolina, ki je ob 56. obletnici dražgoške bitke med Cankarjevim bataljonom in nemško vojsko pozdravil borke, borce in družine, ki so se z orožjem uprli nacifašitiCnemu okupatorju v imenu svobode. Brandolin je poudaril, da ne gre pozabiti na tragične posledice nacizma, nacionalizma in imperializma, in da se je treba zavzeti za novo Evropo, ki naj temelji na vrednotah solidarnosti in bratstva med narodi.« Po manifestaciji se je skupina udeležencev iz zamejstva in iz Nove Gorice dalj Časa zadržala s predsednikom Kučanom in soprogo (na sliki) na prisrčnem srečanju. Za dobro razpoloženje sta poskrbela harmonikaša Marko in Kazimir Cemic. KINO GORICA VITTORIA 1 14.00-17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet VITTORIA 3 15.00-17.30- 20.00- 22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean Jacques Annaud. L Brad Piti. CORSO 15.30-17.30-19.45-22.00 »II matrimonio del mio migtiore amico«. Ju-lia Roberts. TRŽIČ GOMUNALE 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »II matrimonio del mio migtiore amico«. EKCELSIOR 14.00-17.30-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava Drugi v Alpah z bogato dokumentacijo o manjšinah v alpskem loku. Ogled je možen do 27. januarja med 9. in 13. ter 16. in 19. uro. V KULTURNEM CENTRU L BRATUŽA je do 20. februarja odprta razstava akvarelov Andreja Kosiča. Ogled: delavniki (razen sobote) 17.00-19.00, nedelje 10.00-12.00. V GALERIJI ARS v Gorici je do 20. januarja na ogled razstava Pavleta Medveščka. Ogled po umiku knjigarne. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da so dosegli minimalno število prijav za letovanje na Kanarskih otokih. Rok za dodatne prijave je podaljšan do 28. januarja (na sedežu ob sredah in pri odbornikih). PD RUPA-PEC vabi elane in prijatelje na izlet na sneg v nedeljo, 15. februarja, v Podkloster. Prijave: Tanja Kovic, tel. 882285. Q ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipugtia ZAGRAJ API-Tig Garibaldi SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 KRMIN API - Drevored Venezia Giutia DOBERDOB CHEVRON-PalkiSCe KULTURNI DOM GORICA ISONZO-SOCA - TRANSMEDIA vabita na Srečanje z Avtorjema Aldo Rupel in Hijacint Jussa v sredo, 21. januarja 1998 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) po izidu knjige SKICE GORICE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV OBČINA PERGINE VALSUCANA KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z AVTONOMNO DEŽELO TRIDENTINSKO-GORNJE POADIZJE in EVROPSKO UNIJO vabijo na ogled dokumentarne razstave Drugi v Alpah jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp Kulturni dom Gorica, 12. 1. - 27. 1. 1998 OS »JOSIP ABRAM« IZ PEVME vabi starše otrok zadnjega letnika vrtca na ho-spitacijo v prvi razred v dneh 22. in 23. t.m. Umik: 8.10 -12.00. PRISPEVKI V spomin na rojstni dan Izidorja KlavCiCa - Dorita daruje žena Ludmila 50 tisoC tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Podgore. Ob 25-letnici smrti Vojka Cotiča damje družina 100 tisoč lir za Glasbeno matico v Sovodnjah. Ob 9. obletnici smrti Brankota Jurna damje žena Vilma z družino 50 tisoC tir za SKC Danica in 50 tisoč lir za balinarski klub Danica. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške obdne za obdobje od 10. do 16. januarja 1998 RODILI SO SE: Marco De Matteo, Peter Abrami, Ales-sia Visintin, Kevin Pusced-du, Lorenzo Glessi. UMRLI SO: 83-letna Santa Miloch vd. Pain, 89-letni Francesco Bastiani, 94-letna Argia Manfrin vd. Andriolo, 84- Ietni Urbano Fabbro, 88-letni Ruggero Tomadin, 77-letna Giuseppina Trevisan vd. Scaramuzza, 89-letna lo-landa Toneguzzo vd. Moras-sutti, 90-letna Lucia Rigo por. Pessot, 84-letna Marcellina Rafianti vd. De Feo, 58-letni Aldo Petruz, 72-letna Atina Kocina por. Pulz, 82-letni Antonio Perco, 55-letna Blanca Gregoris por. Mancini, 86-letni Renato Marzini, 85- letna Clara De Giorgio, 74-letni Antonio Vittor, 33-letni Mario Capizzi. OKLICI: karabinjer Ignazio Angelo Carluccio in gospodinja Elisabetta Russo, finančni stražnik Massimo Si-nigoi in brezposelna Debora Tancredi, uradnik Maurizio Concas in zdravnica Laura Manzoni, uradnik Roberto Petronio in delavka Manuela Braida, inženir Sergio Signo-re in uradnica Valentina Uršič, tehnik Ermio Preschem in upokojenka Franca Bottaz. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Jutri: 13.00, Carolina Klanjšček vd. Marega iz splošne bolnišnice v Ste-verjan. Sezonsko znižanje s popusti od 30% ^ \x' moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 IZBERI FIAT PUNTO. 15 MILIJONOV BREZOBRESTNEGA FINANSIRANJA NA 24 MESECEV, KI GA ZAČNEŠ PLAČEVATI ČEZ 90 DNI. IZBERI FIAT BRAVO/BRAVA 20 MILIJONOV BREZOBRESTNEGA FINANSIRANJA NA 24 MESECEV, KI GA ZAČNEŠ PLAČEVATI ČEZ 90 DNI. * Preglejte pogoje finansiranja, ki jih nudi finančna družba Sava in ki so na razpolago vsem kupcem. ZASTOPSTVO 30130! ZA GORICO IN POKRAJINO GORICA: ul. Terz'Armata 119, tel. 0481/520830 ♦ TRŽIČ: ul. IV Novembra 31/33, Tel. 0481/484110 DRŽAVA IN DRUŽBA , ih—mi Metoda Di Bella, mleCne kvote, ilegalna imigracija, pravosodje, brezposelnost, skrajšanje delovnega tednika, reforma trgovine, privatizacije, RAL.. Se in še bi lahko nizali k temu nezavidljivemu seznamu, ki se je začel z novim letom nevarno daljšati in metati neprijetno senco na pomembne makroekonomske dosežke, s katerimi je Italija končala lansko leto. Tako kot noben zdrav razum ne pričakuje, da se bo metoda ostarelega profesorja iz Modene izkazala za čudežno v boju proti raku, si je le kak neozdravljiv naivnež predstavljal, da je levosredinska vlada tista, ki bo sposobna s čarobno palico postaviti stvari na pravo mesto in rešiti Italijo - pred Italijani. Javne račune je z odličnim ministrom - kakršen je po splošnem in mednarodno uveljavljenem mnenju Carlo Azeglio Ciampi - očitno veliko lažje spraviti v red, kot pa spremeniti zarjavela nenapisana pravila, ki še vedno v (pre) veliki meri uravnavajo utrip vsakdana na Polotoku. Kdor povzdigne glas, ima prav. Tisti, ki zastopajo sicer pristranske, a po gmotnih merilih pomembne interese, pretehtajo lohijsko neorganizirano večino. Človek s ceste ima le eno možnost, da s svojim primerom seznani širšo javnost: da se ga »usmili« kak znan televizijski voditelj (an-chorman z modno tujo besedo), in še to se navadno zgodi šele potem, ko je prišel njegov primer iz tega ali onega vzroka v časopisno kroniko. Te kronike so v zadnjem času polne v začetku naštetih tem. Albanci, Kurdi, živinorejci in (nenazadnje) profesor Di Bella oziroma njegova metoda zdravljenja rakastih obolenj so monopolizirali časopisne in radiotelevizijske kronike in komentarje zadnjih tednov. Do take mere, da se je le-ta marsikomu zazdela polna in da se je začel običajni proces proti medijem, ki da umetno napihujejo probleme in namesto obveščanja postrežejo z dezinformacijo. Takih procesov smo vajeni, navadno pa se končajo brez razsodb in zgodba se potem ob prvi priložnosti ponovi. Časnikarji in sredstva množičnega obveščanja seveda ne potrebujejo zagovornikov, znajo se braniti sami, njihova - sicer največkrat preskrom-- avtokritika pa vendarle vsakokrat znova pripelje do spoznanja, da je zlorabljanja, ša-blonstva in senzacionaliz-ma res veliko preveč, a to Med refomimom in korporativizmom M— ne more biti izgovor za skrivanje ali olepševanje dejstev. Časi, ko se je o stvareh splošnega interesa odločalo v ozkih krogih in za tesno zaprtimi vrati, so vendarle mimo, pa naj se to za nekatere (tudi v krogih okrog vlade) še tako neprijetno sliši. Mislimo na tiste, ki se še vedno bojijo demokracije in odklanjajo njena pravila v bojazni, da bi se uveljavile sicer morda res večinske, a »nepravilne« usmeritve. Italija je po maastrichtskih merilih zdaj res zrela za Evropo stroge proračunske politike. Nanjo se sklicuje tudi vsakokrat, ko se znajde v škripcih, kot v primeru albanskega in kurdskega imigracijskega vala ali najnovejšega vprašanja nadzorovane liberalizacije mamil, ki ne razdvaja le vladine večine, ampak tudi same ministre. Toda Evropa postane sovražnica, ko Je treba spoštovati njena pravila, ko je treba plačati globe za kršitev pravil in za malomarnost. Tako Evropo bomo kmalu začutili še na marsikaterem drugem področju, kjer smo bili doslej vajeni samovolje in čisto italijanskih načinov reševanja v sili. Najbrž - vsaj upati je - se ne bo več ponavljala stara zgodba, da tisti, ki so najbolj vestni pri izpolnjevanju državljanskih dolžnosti, navadno tudi najbolj nastradajo. Kot se v.teh dneh dogaja televizijskim naročnikom, ki so naročnino poravnali v prvih dneh januarja, da bi se izognili poznejših vrst na pošti, medtem pa je se je lanski znesek zvišal, in tako bodo morali znova na pošto in v vrsto, da doplačajo dolgovano vsoto (okrog 5.000 lir). Ali je mogoče, da država (nekaznovano) čaka z določitvijo naročnine do sredine meseca, v katerem morajo naročniki znesek poravnati? Je mogoče za tako državo reči, da je moderna Vlasta Bernard vem optimizmu prepričan, da lahko Italija hitro postane moderna, omikana država. »Od predhodnikov smo podedovali močno konservativno državo z mnogimi korporacijskimi interesi, ki jih nameravamo odpraviti, kajti Italija je potrebna novega vetra in konkurence. To državo bomo poenostavili, razstavili kos za kosom,« je ravno včeraj dejal premier Romano Prodi, ko je govoril o najnovejši reformi trgovinskega sektorja. To je bil tudi posredni odgovor na grožnjo liderja najmočnejše stanovske organizacije trgovcev, češ da bodo posnemali »cobase«. Izraz, ki dobesedno pomeni »odbori baze«, torej spontani akcijski odbori, ki nastanejo na terenu za zaščito specifičnih interesov, so razmeroma novi v italijanski družboslovni terminologiji. Doslej so korporacijske interese zastopale le preživele poklicne zbornice, medtem ko so imeli drugi stanovi svoja združenja. Tako kot pri sindikatih, je družbeni in gospodarski razvoj potegnil na površje nove potrebe in nove pro- , file, ki jih okostenele za- .7 stopniške strukture niso več pokrivale. Za razliko od stanovskih združenj in sindikatov te nove sponta-oblike lobijske-ga de- vanja tudi niso povezane s političnimi kanali, zato so njihove možnosti, da bi jih slišali v vladnih palačah, zelo omejene. Od tod medijsko odmevne, a z vidika javnega reda povsem nesprejemljive oblike protesta, ki postavijo pod vprašaj še tako upravičene zahteve ali pričakovanja posameznih kategorij. Primer živinorejcev, ki protestirajo zaradi glob, zaračunanih v Bruslju zaradi preseganja kontingenti-rane proizvodnje mleka, je veliko bolj zapleten kot se zdi na prvi pogled. Tako vlada kot proizvajalci mleka so namreč pravi talci položaja, ki je proizvod spleta okoliščin, podedovanih iz preteklosti. Izvirni »greh« je šibka pogajalska sposobnost nekdanjih rimskih vlad v Bruslju, kjer jim ni uspelo zaščititi domače proizvodnje mleka, tako da ga mora Italija danes celo uvažati. Drugo, najbolj boleče poglavje v tej zgodbi je goljufija in korupcija, ki se je rodila z uvedbo omejevanja proizvodnje mleka, tretje pa je kronična nesposobnost države, da bi ugotovila, kdo so kršilci pravil in jim osebno zaračunala globo. Najmanj sporen je torej znesek, ki ga je država (v imenu vseh davkoplačevalcev seveda) pripravljena prispevati za kritje glob in ki je narasel že na 1.100 milijard lir. Protestnikom to ne zadostuje, zahtevajo pravico in red, kar pa jim vlada očitno ne more zagoto- viti. Mimo bolj ali manj utemeljenih namigov na nesposobnost pristojnega ministra Pinta je namreč jasno, da napak iz preteklosti pri še tako dobri volji ni mogoče popraviti, da ni mogoče sestaviti seznamov, ki jih nikoli ni bilo, in da torej odgovornih za današnjo katastrofo v veliki večini ne bo mogoče kaznovati. Tisto, kar pa je mogoče in s čimer se bodo morali živinorejci hočeš nočeš zadovoljiti, pa je popolnoma nov način obravnavanja te problematike v prihodnje. To velja tudi za kmetijski sektor v celoti. Na napakah se učimo, čeprav ne vedno. Toda v primeru Di Bella, z afero, ki je zamajala togost italijanske uradne medicine, je Italija naredila nov korak za bolj transparentno in državljanu bližjo zdravstveno politiko. Ce vzamemo za dejstvo, da metoda starega profesorja ni čudežna rešitev v boju proti raku, pa ostaja spoznanje, da je ta primer na boleč in dramatičen način razgalil problem svobode v medicini. Tudi to vprašanje je eno od tistih, številnih, ki v Italiji niso bila nikoli rešena na resen, rigorozen način, ampak so se vedno obravnavala pod pritiskom priložnostnega emotivnega vala, ki je tudi največja ovira za resno razpravo. Vse je že kazalo, da bo tudi tokrat tako, pa si je ministrica za zdravstvo - po zaslugi medijev, ki stvari ne rešujejo, ampak opozarjajo nanje in po možnosti objektivno informirajo - pametno premislila in se odločila za eksperimenta-cijo Di Bellove metode. Korak nazaj, ki ji ga zdaj velik del uradne medicine očita, je bil v tem primeru pogumno dejanje ne glede na izide preverjanja, saj je javno zdravstvo dolžno zagotoviti svobodo zdravljenja, k čemur ga zavezuje tudi evropska listina o človekovih pravicah. Že, Evropa. Kot smo zapisali, je izpolnjevanje finančnih, javnopro-računskih in davčnih meril le en del naloge, ki jo je Italija v glavnem že izpolnila. Zdaj jo čaka še najtežje delo, posodobitev države z reformami, - k j naj končno postavi glavo pravilo, da so državljani podložniki, in uveljavi načelo, da je država tista, ki mora lužiti državljanom. 10 Nedelja, 18. januarja 1998 NEDELJSKE TEME Omejitve hromijo delo občinskih upraviteljev Spetrskega župana Firmina Mariniča najdem na sedežu občinske uprave pred skladovnico^ papirjev, ki jih podpisuje kot za stavo. Scena kot nalašč za komentiranje upravne birokracije, ki ji ni ne konca ne kraja, in s katero se mora neizbežno spopadati vsak upravitelj, če želi, da se upravni aparat kolikor toliko normalno vrti naprej. Danes je sicer težko vedeti, kaj je tisto »normalno« oziroma kje so meje dejanskih kompetenc ali zmogljivosti neke javne uprave. Ob pogledu na Mariniča in njegovo bliskovito podpisovanje kupa občinskih aktov, mi pride na misel debata o reformah državnega aparata, kateri sem le slabe pol ure prej na poti v Speter sledil po radijskem sprejemniku. Govoril je beneški Zupan Cacciari, ki je skupno z nekaterimi drugimi uglednimi upravitelji zagovarjal takoimenovano gibanje javnih upraviteljev, ki se mu danes pravi kar »stranka županov«. Zato je kar samo od sebe padlo vprašanje, kaj si o tem misli Firmino Marinič, ki v Spetru »županuje« že kar osemnajsto leto. »V principu se strinjam s tem gibanjem, kajti nastalo je iz dejanskih potreb in težav, s katerimi se morajo povsod soočati javni upravitelji. Ne vemo še točno, kaj bo iz tega dokončno nastalo, toda povezovanje upraviteljev je povsem logičen odgovor na stanje v državi. Jaz pravim, bolj kot stranka županov bi to morala biti, širše, stranka javnih upraviteljev.« Toda, ali nimamo v državi že dovolj strank? »Že, toda na ravni krajevnih uprav je položaj kritičen in najbolj to občutijo občine in tisti, ki se neposredno ukvarjajo z njihovim upravljanjem.« Hočeš reči, da se upravna reforma izpred nekaj let (zakon 142) in neposredna izvolitev županov nista obnesli? »Reforma je bila narejena nepremišljeno in se je izkazala kot nezadostna. Kako lahko narediš reformo in vneseš nove predpise, ne da bi predvidel vse okoliščine, do katerih lahko pride. Veliko protislovje je naprimer v tem, da župan odstopi, če mu občinski svetovalci odrečejo podporo, saj so župana neposredno izvolili volilci. Naj se raje zamenjajo svetovalci. Žu- pan naj pelje naprej program, za katerega je dobil zaupanje volilcev. Poglejmo v tem smislu primer Čedada, kjer komisar ni obvezan delati to, kar je imel v programu župan.« Po tolikih letih županovanja pa najbrž lahko rečeš, da je le bolje kot pred leti. »Se nikoli ni bilo tako težko načelovati občinski upravi. Ni pravil in smo v skoraj popolnem kaosu. Občine ni mogoče učinkovito upravljati s tako hudimi omejitvami.« Za katere omejitve pa gre? »Dve sta glavni in kot taki vir največjih težav: prvič gre za finančno omejitev in drugič za omejene možnosti izbir, kjer občina nima avtonomije. In zato se danes tako odločno postavljajo zahteve po fiskalnem in političnem federalizmu.« Kaj naj bi topomenilo v praksi? »Dam ti primer: občini bi morala država predhodno zagotoviti sredstva, ki so potrebna za upravljanje. Danes delamo predračune na predvidevanjih, ne pa na osnovi neke gotovosti. Ne vem, če bom od države ali dežele dobil to, kar vprašam. Toda, če bi mi država ali Dežela rekli, toliko imaš na razpolago in si pomagaj, kot veš in znaš, bi naredil realen program na podlagi dejanskih možnosti. Potem pa naj občani presodijo, ali so bila sredstva uporabljena smotrno.« Kako pa si občina danes priskrbi sredstva? »V začetku leta je treba formulirati prošnje, recimo za javna dela, na podlagi raznih zakonov. Že to je strašna izguba časa z naravnost grozljivo birokracijo. Potem pa sploh ne veš, katere prošnje bodo odobrene, 90 odstotkov pa jih bo vsekakor zavrnjenih.« Ali lahko navedeš nekaj prošenj za javna dela v vaši občini? »Naj navedem nekaj važnejših: prosili smo za finansiranje tretje faze metanizacije, želimo popraviti cestno omrežje, urediti novo menzo na srednji šoli, mestni park in dograditi večnamenski gledališki center. Konča se tako, da Provinca finansira eno samo postavko, Dežela pa eno ali dve. Vendar si v stalni negotovosti, za odgovore boš zvedel šele oktobra ali novembra. To ni nobena upravna avtonomija, pač pa upravna odvisnost. Odločajo dragi.« Toda bodimo realisti, za vse projekte očitno tudi ni denarja. »Ne gre za to. Če bi jaz vnaprej vedel, s kakšno vsoto lahko razpolagam, bi naredil kampanjo med ljudmi, da bi kaj prispevali, če želijo da se to ali ono javno delo opravi. In ljudje bi gotovo sodelovali. Ce ima, recimo, občina 500 milijonov na razpolago za investicije, lahko odpremo kredite za pet milijard javnih del.« Kako pa glede reforme javne uprave presojaš delo dvodomne parlamentarne komisije? »Vse je še zelo nebulozno. Ne država ne Dežela se ne znata rešiti centralizma. Treba bi bilo maksimalno staviti ravno na občine. Po mojem bi bilo treba majhne občine združevati v večje, pokrajinam pa pustiti samo upravljanje šol in cest. Tako bi občine razbremenili neštetih odgovornosti. Poglej, kaj se zdaj dogaja: s šolami se ukvarjajo vsi, država, pokrajine in občine. To je en sam velik džumbus. Isto velja za ceste, ki jih vsak upravlja po svoje brez medsebojnih povezav.« Kaj pa gorske skupnosti (Marinič je tudi predsednik gorske skupnosti nediških dolin, op.ur.)? Gorska skupnost naj bi bila neka medobčinska ustanova za urbanistično in prostorsko načrtovanje ter upravljanje nekaterih skupnih služb. Recimo, ni racionalno, da ima vsaka občina svojo industrijsko cono ali komprenzorij namenjen ljudskim gradnjam. Ampak to so seveda le moja osebna mnenja.« O deželni upravi tudi ni slišati dobrih ocen. In vendar naj bi Dežele z reformo pridobile nove pristojnosti. Kaj pa ti meniš o tem? »Tudi to je boleča točka. Deželna uprava ne odgovarja kot bi morala. Večkrat so izvoljeni tudi ljudje, ki nimajo pojma, kaj je javna uprava. Po mojem bi moral nekdo, ki se hoče povzpeti na lestvici uprave, narediti postopno pot pridobivanja znanja in izkušenj, od občinskega odbornika v mali občini, do deželnega upravitelja in tudi parlamentarca. Kako naj nekdo sodeluje pri snovanju zakonov, če ne pozna mehanizmov javne uprave. Tudi v Rimu mora parlamentarec vedeti, kaj in kako se dela v ma- li občini. Poglej sedanji parlament in koliko parlamentarcev je spremenilo stranko ali politično zavezništvo, potem ko jih je ljudstvo neposredno izvolilo. Taki bi morali odstopiti, toda v Italiji nihče nikoli ne odstopi, niti če ga streljaš.« Mandat občinske uprave zapade v letu 1999. Boste do tedaj uspeli uresničiti še kaj od važnih načrtov? »Težko je reči, kaj nam bo uspelo. Treba je dokončati sedež gorske skupnosti, v katerem bo tudi etnološki muzej. Za to nam manjka še milijarda in pol. Radi bi tudi končali večnamenski gledališki center, pri katerem so dela obstala, ker je šlo podjetje Be-nedil v likvidacijo, zaradi česar sem zelo jezen, ker bi morala biti dela zaključena že v letu ’95. Dežela je vsekakor ponovno prizadela občino Speter z zaprtjem gostinske šole IRFOP. Enostransko so prekinili pogodbo in zaradi tega s ebomo z Deželo še pravdali. Povzročili so nam veliko škodo. Med dragim se je pet nekdanjih uslužbencev iz režije v IRFOP vrnilo v breme občinski upravi.« Firmino Marinič opazi, da z enim očesom škilim na načrt novega centra gorske skupnosti, ki visi na steni nad njim in ponudi se, da si ga skupaj ogledava. To je res impozantna zgradba in človek si ob ogledovanju teh prostorov želi, da bi res služila svojemu namenu. Marinič mimogrede ugotavlja, da je tudi položaj manjšine v občini in sploh v Benečiji boljši, odkar so na to bolj pozorne javne uprave, veliko pa je nedvomno doprinesla tudi špetrska dvojezična šola. Zupan je kljub znanim kroničnim težavam glede položaja občine dokaj šen optimist, pri čemer mu pomaga podatek, da bodo v letošnjem letu stekli trije novih obrati v industrijski coni, kar pomeni, da se bo sedanjim 350 delovnim mestom pridružilo na-daljnih 50. Možnosti za razvoj torej so. In ker sva kramljala predvsem o upravnih težavah in zapletih, želi Marinič podčrtati še pomen obmejnega sodelovanja. »Mi smo kot obmejne občine zadosti odprti, imamo veliko skupnih zamisli in skupnih načrtov s Posočjem onstran meje. Toda Dežela in Ljubljana bi morali to bolje razumeti. Navsezadnje lahko mi bolj kot kdorkoli drugi pospešimo proces premeščanja meje, ki je včasih tako razdvajala, danes pa lahko združuje. Sami na krajevni ravni pa tega ne bomo zmogli, če bomo morali za vsako malenkost čakati na dovoljenja. Tudi tu je potrebna avtonomija, deželna in centralna oblast pa naj ne postavljata ovir, saj moramo že tako reševati težke probleme. D..U. Na fotografijah: pod naslovom pogled na Nadiško dolino; v sredini šetrski župan Firmino Marinič; spodaj desno pa pogled na industrijsko cono v Spetru NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. januarja 1998 V ameriški reviji pohvalno o gostilni Devetak na Vrhu Ni vsakdanja stvar, da najdeš sliko svoje družine in opis svoje gostilne v zelo razširjeni in razkošni ameriški mesečni reviji “Gourmet - The Magazine of good Living”, katere naklada verjetno presega naklado vseh italijanskih turističnih in gastronomskih revij skupaj. Ni vsakdanja stvar, da prideš v avstrijski vodic po naši deželi, ki ga je izdal celovški dnevnik Kleine Zeitung z naslovom “Friaul - Julisch Venetien - Sieben kdsthchen Reisen”. Prav tako ni tako enostavno biti uvrščen med tiste gostilne v naši deželi, ki so v avstrijski inačici gastronomskega vodnika Gault & Mil-lau, znanem po svojem francoskem izvoru, in ki se je razširil po vsej Evropi (v Italiji ga najdemo z imenom Guida delTEspresso). In konec koncev, kar je bilo tudi tokratni razlog za naše zanimanje, ni vsakdanja stvar, da si ocenjen, po primerjavi med petimi italijanskimi gastronomskimi vodiči za tekoče leto 1998, na šestem mestu v deželi in na prvem v gorisH pokrajini. Z vsem tem se upravičeno ponašajo Devetakovi na Vrhu sv. Mihaela. Že nekaj let je, kar je ta stara gostilna, katere začetek sega v leto 1870, ko je v tej stavbi bila tako majhna vaška gostilna kot prostor za čevljarja, ki so jo domačini imenovali “Pri Gotovih”, docela spremenila svoje lice. V majhni podeželski gostilni v odročni vasici, kjer je še pred kakimi dvajsetimi leti bilo le petdeset hiš, so pred nekaj več kot desetimi leti začeli popolno prenovo; seveda po zaslugi vse družine, pa čeprav je trdno in tudi trmasto zeljo po popolni prenovi treba pripisati mlademu Avguštinu - po domače mu pravijo Ustili. Ko se je poročil z Gabiy, ki jo je v domačo vas pripeljal iz oddaljene Lombardije, pa čeprav je njena mati iz sosedne MartinSči-ne, so se Devetakovi odločih, da morajo narediti nekaj takega, česar ni drugod na Krasu. Ponujati morajo vedno več, tudi tisto, česar drugi nimajo, specializirati se morajo. Uštili pošteno in vedno pove, da mu je bil in mu je za zgled Joško Sirk s Plešivega. Najprej je bila na vrsti prenova starega gostilniškega prostora, na steni katerega je fotografija italijanskega predsednika Pertinija, ki je bil pri njih v gosteh v družbi tržiških sindikahstov, ko je bil še predsednik poslanske zbornice. Po nekaj uspešnih letih, ko so ljudje, predvsem iz bližnjih krajev, prihajali k njim na Vrh, so na začetku devetdesetih let sli v še eno prenovo. Sedaj imajo zelo prijetno in okusno opremljeno notranjost, kjer lahko sprejmejo tudi do sto gostov, pa čeprav imajo v kuhinji lažje delo, če jih je deset ali dvajset manj. Ob sobotah in nedeljah moraš predhodno rezervirati, če želiš dobiti mizo. Odpočijejo si kar dva dni, ob ponedeljkih in torkih. V gostilni Devetak vzbuja zanimanje velika izbira cele vrste jedi, pša seveda tudi bogata ponudba pijač. Na voljo imajo kakih 500 vrst vin in prav tolikšno število žganih pijač. Zastopana so vsa kraška vina in številna vina iz naše dežele, seveda Se zlasti tista iz naših Brd. Poleg teh imajo vina iz drugih ita-Ujanskih dežel ter tudi francoska vina in vin drugih držav, tudi z onstran oceana. Tudi žganih pijač je na voljo veliko, od naših žganj pa do viskijev in vsega drugega, kar si pač zaželiš. V kraški skali so si Devetakovi izkopati nad 70 kvadratnih metrov veliko klet, v kateri je več tisoč steklenic vina. Marsikdo se bo začudil, ko bo videl tako veliko novo klet. Na Vrh pa ne greš le zato, da boš izbiral med stotinami vin in žganih pijač. Greš predvsem zato, da se boš dobro in pošteno najedel. Gospodar Ustiti, sestra Nerina ati natakarica, ti bodo na mizo prinesti jedilnik. Lahko ga prebereš v treh jezikih: italijanskem, slovenskem in nemškem. Spremenijo ga vsak mesec. Ponudba je seveda vezana na letni čas. Na voljo imaš okusne predjedi. Ga-biy, ki ima polno opravka v kuhinji, ti ponuja predvsem “Gabrijeline pokušnje”. V nadaljnih vrsticah na jedilnem listu prebereš najprej Selinko, juho, ki jo, marsikdo iz gole začetne radovednosti, naroči več kot tretjina gostov. Naješ pa se tudi s kraškimi bleki, polivko kozjega sira s krompirjevimi svaljki s špehom, svaljki po primorsko, in še, in še. Potem imaš na voljo mesne jedi. Tudi tu je ponudba zelo velika, tudi tu imaš na voljo mednarodne znane jedi in tudi domače. Ne smemo pozabiti na veliko izbiro sirov. Tudi po njej slovi Devetakova gostilna, saj v malokateri dobiš toliko vrst te jedi. Kot v vseh uglednih gostilnah ti tudi tu ponujajo degustacijske menuje, za katere bos plačal 38.000 lir (če dodaš še degustacijo za vsako jed primernega vina boš za taksno kosilo ali večerjo plačal 52.000 lir). Na voljo imaSe še en boljši degustacijski menu (42.000 oz. 60.000 tir). Prej omenjena ameriška revija “Gourmet” ima vrsto podružnic v ZDA in tudi v nekaterih drugih državah, od Kanade in Mehike, do Avstralije in Hong Konga. Podružnico imajo tudi v Italiji. Ge listaš po reviji - lanska oktobrska šte- vilka ima 400 strani - lahko ugotoviš, da je v njej vse polno napotkov za dobre gostilne v Franciji, v Londonu, v Italiji, drugod po svetu in seveda v ZDA. Ko podrobno pregledaš, vidiš, da so v Ameriki najbolj v čislih restavracije s francoskim in italijanskim imenom. Iz lastne iskuSne pa tudi veš, da so takšna gostišča v ZDA zelo draga. Ze pred letom dni so se novinarji te revije, ki Živijo v Italiji, oglasiti v gostilni Devetak na Vrhu. Vrniti so se šest mesecev kasneje, da bi ugotoviti ati se dobra ponudba nadaljuje in ati je treba verjeti vsem pohvalnim člankom, ki so bili objavljeni v več italijanskih časopisih. Prepričati so se, da je ponudba solidna, njihov fotograf je pričel fotografirati levo in desno, novinarji so se pogovarjati z vsemi člani družine. Na tak način so Devetakovi prišli v to ameriško revijo. Zanimivo je, da je spis o njih v okviru reportaže o rustikalnih gostilnah v Italiji. V reportaži je pet gostiln. Poleg Devetakove so tu po ena iz Piemonta, Toskane, Apulije in Sicilije. Poleg opisa gostilne in ponudbe v njej, v tej ame- riški reviji najdemo še nekaj receptov, od ječmenčka z zelenjavo do zelenjad-nih Štrukljev. Za nas je zanimivo tudi to, da je v naslovu napisano: “ Friuti -Gostilna Devetak". To označbo “gostilna” ameriški novinar omenja, da je slovenska, piše tudi, da so na jedilnem listu italijanske in slovenske jedi. Ta naziv “trattoria - gostilna” lahko prebereš na vseh cestnih tablah, ki z nižine vodijo na Vrh in tudi v vseh doslej objavljenih člankih. Italijanske, nemške, ameriške ter druge novinarje, ki pridejo v k njim, Devetakovi opozorijo, da je to slovenska gostilna. Omenili smo tudi oceno beneškega dnevnika II Gazzettino. Gastronomski novinar Bepi Pucciarelti, ki sicer vodi tudi televijske oddaje Telefriuti o gostilnah v Furlaniji, je zbral ocene gostišč v naši deželi v petih vodnikih, ki so pred meseci izšli z letnico 1998: Michetin, Espresso, Gambero Rosso, Accademia della cucina in Veronelli. Po skupni analizi je na prvem mestu restavracija Primula v San Cmirinu pri Pordenonu, na drugem Roma v Tolmaču, sledijo Taverna v Colloredo di Montalbano, Blasut v Morteglianu in Da Toni v Gra-discutta di Varmo. Na šestem mestu j gostilna Devetak. Sledi še drugih 24 gostišč v naši deželi. Naše mnenje je, da je taka primerjava zelo težka, kajti ocene sodelavcev raznih vodičev so zelo različne. Nekateri gostilne obiščejo vsako leto ali dve, k drugim pa pridejo na obisk redkeje. Nekateri pridejo na kosilo ali večerjo neprijavljeni in Sele po obedu povedo, kdo so. Tako je tudi najbolj in edino prav, saj so postreženi na enak način kot vsi drugi gostje Drugi pa najavijo svoj prihod in zato je razumljivo, da bodo bolje postreženi. Zaradi tega so ocene lahko zelo različne. V nekaterih primerih se dogaja, da od izdaje do izdaje zamenjajo tretjino gostišč. Najbrž tu nekaj ni v redu. Skoraj nemogoče je namreč, da pride v epem letu do tako velike spremembe v kvaliteti. Poleg tega je treba tudi vedeti, da marsikatere v vodiču ocenjene gostilne ni več. Že pred nekaj meseci je bilo npr. napovedano zaprtje slovite restavracija Roma v Tol-meču. Je torej ne bo našel tistih, M bo z letošnjim vodičem prišel v Karnijo. Takih primerov je kar veliko. Vse to seveda ne zmanjšuje pomena in slovesa, ki si ga je pridobila Devetakova gostilna na Vrhu. Lanskega septembra so jo na sejmu sirov v kraju Bra v Piemontu izbrali med najboljšimi v deželi in državi zaradi svoje bogate izbire sirov. V začetku letošnjega februarja bodo dobiti nagrado “Leccio d‘oro", ki jim jo bo podelil konzorcij vin Brunello di Montalcino, ker imajo med gostilnami v vsej državi najboljšo izbiro rdečih vin. So edina gostilna v Italiji, ki bo prejela to nagrado. Po eno nagrado dobita letos še enoteka Sold iz Milana in ena restavracija v tujini in sicer v New Yorku. Dodajmo še, da bi težko sestaviti celoten seznam člankov, ki so biti o tej kraški gostilni napisani v raznih italijanskih revijah. Za okras tega članka smo vzeti sliko Devetakovih, kot je bila objavljena v ameriški reviji “Gourmet”. Na sliki sicer manjkata dva družinska člana. Prav je, da povemo, da sta v gostilni še vedno zelo aktivno prisotna mama Helka in oče Nato. Tu so seveda mladi, Ustiti in Gabry s hčerami Saro, Tatjano, Tjašo in Mihaelo (slednji dve sta sicer še zelo majhni, prvi dve že pomagata pri strežbi gostom), pa Nerina in Claudio s sinovoma Karlom in Matijo. Na zdravje! Marko VValtritsch Nekaj zanimivih podatkov o Vrhu, njegovi preteklosti in sedanjosti V času bencinske krize na začetku sedemdesetih let, ko je bila ob nedeljah prepovedana vožnja z osebnim avtomobilom, je bil Vrh ena zelo redkih vasic na Goriškem, ki ni bila povezana z železnico ali avtobusno progo. Vaščani in morebitni izletniki so takrat lahko šli le peš ali pa so se peljali s kolesi. Neko nedeljo so se tam gori zbrali jamarji, dani družine Kraški krti, ter prostovoljno delali pri izgradnji svoje jamarske koče. Prišli so iz Gorice, Doberdoba, Sovodenj s kolesi. Nekdo je iz Sovodenj prijahal na konju. En domačin je graditeljem pomagal z zadnjim, edinim volom, ki so ga takrat še imeli na Vrhu. Tako osamljen je bil Vrh tudi v preteklosti. V drugi polovici prejšnjega stoletja so hoteli Vrhovci šolo za svoje otroke. Upravno so spadali pod občino Opatje selo, bližji so bili So-vodnjam, kjer so že imeli župana. Skupno z Doljani so se hoteli občinsko osamosvojiti, pa jim to ni uspelo. Potem ko so Vrhovci zahtevali šolo in so tozadevno prošnjo napisali v nemščini, so prišli zastopniki deželne šolske uprave in sovodenjske občine ter z vrvico merili najkrajšo možno pot med Gabrjami, kjer je že bila šola, sicer v drugi občini, in “središčem" Vrha, da bi ugotovili ali je bilo dovolj kilometrov, da bi na v tej kraški vasici zgradili šolsko poslopje. Kronika tega vlečenja vrvi je lepo opisana v starih dokumentih. V tem najbolj zahodnem delu kraške planote že od nekdaj živijo Slovenci. Se bolj zahodno od Vrha je Martinščina - San Martino del Carso, edina italijanska vas na goriškem Krasu. Tam so v preteklosti škofje iz Vicenze naselili svoje ljudi. Odtod izvira priimek Visintin, ki je tudi v inačicah Vižintin, Visentini, Visintini zelo razširjen tudi na slovenskem delu Krasa in tudi v bizjaški mvnini. V zgodovino so ti predeli prišli v letu 1617, v času 2. gradiščanske vojne med Beneško republiko in Avstrijci. Trdnjava Gradišče je bil v avstrijskih rokah. Benečani so za njo na Krasu zgradili trdnjavo “Stella” in tam postavili topove, ki so streljali na Gradišče. Skomj dve stoletji kasneje je tja gor prišel sam general Napoleon Bonaparte. V marčnih dneh leta 1797 so Francozi iz Palmanove naskočili trdnjavo Gradišče. Avstrijci so iz nje streljali in pobili nekaj sto francoskih vojakov. Bazjarjeni Napoleon je s svojimi vojaki prekoračil Sočo pri Foljanu in šel na Kras. Nekje nad Gradiščem je postavil nekaj topov, jih usmeril na Gradišče in zagrozil, da bo mesto uničil. Avstrijci so se hitro vdali, naslednjega dne je Napoleon po levem bregu Soče prišel v že osvojeno Gorico. Kdo ve, morda je šel po ozki poti, ki se je bila med takratnimi vrhovskimi hišami. Iz takratnih časov ohranjena francoska slika kaže Napoleonove vojake, kako se vzpenjajo na goriški Kras. Vrh je žalostno zaslovel med 1. svetovno vojno. Domačini so morali v begunstvo, domovi so bili uničeni, tu gori so se tepli italijanski in av-stroogrski vojaki. Italijani so izkopali kaverne, odkoder so streljali na Gorico. V cesarskih jarkih so bili tu gori predvsem Madžari, na kar spominjajo tudi nekatera spominska obeležja v madžarskem jeziku. Med njimi so bili tudi Slovaki, saj je Slovaška takrat pripadala ogrski polovici cesarstva. Na Vrhu je bilo vojaško pokopališče. Posmrtni ostanki so sedaj zbrani v kostnici v Bedipugliji. Vojno so Vrhovci občutili tudi med 2. svetovno vojno. Kar veliko jih je šlo v slovensko partizansko vojsko, nekateri so tudi padli in nanje opozarja spomenik sredi vasi, ki so ga postavili domačini. Na Vrhu je danes kakšnih osemdeset hiš. Večino starih hiš so obnovili, zgradili pa so si tudi veliko novih. Ko se potepaš po cestah te preseneti lepota novih hiš, ki so vse zgrajene sredi gozdička. Pravzaprav je vsa pokrajina na tem kraškem področju zelo lepa in privlačna še zlasti za izletnike. Sem ne sodi samo Vrh, saj imamo tukaj tudi Doberdob, Poljane, Dol in Jamlje, če ostanemo na naši strani meje. Tu že imamo nekaj gostiln, ki jih upravljajo mladi ljudje. Brez dvoma bi bilo tu gori na goriškem Krasu še veliko priložnosti za nove turistične in gostinske pobude. Le malo več podjetnosti bi bilo treba. m.w. ~r----- m OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Tudi mi smo Da ne boste mislili, da smete samo odrasli v gledališče!? Prav zares ne! Tudi mi otroci radi zahajamo tja, pa čeprav še čisto majhni. Nam so pravljice prav posebno všeč. Zelo radi jih poslušamo, še raje pa jih gledamo. Pa, da ne boste mislili, da smete imeti samo vi odrasli gledališki abonma!? Čisto zares ne!! Tudi mi otroci ga imamo in to prav posebnega: pravijo mu Polžkov abonma, nam pa Gledališki polžki. Ampak to samo za hec. Res pa je tudi, da smo letos goriški in doberdobski otroci do Laškega presenečeni, da smo postali Mali polžki in da smemo tako pogosto zahajati v gledališče. In ker je v gledališču tako lepo, smo vam to želeli povedati. Gledališko predstavo Sneguljčica in pa volka in kozličke smo si čisto vsi ogledali, za vas pa so Sneguljčico še posebej predstvili mali polžki iz štandreške-ga otroškega vrtca. Kar poglejte! #. ' JE PRIPRAVLJENO PRESENEČENJE... V vrtcu smo izdelali lutkovno gledališče iz kartona... Koliko smo delali! OBČUDUJTE! in lutke? Tudi, tudi, iz plastenk smo jih izdelali, barvali, lepili, rezali... ▼ Pozdravljajo vas otroci iz vrtca v štandrežu. In seveda učiteljici Katja in Mirjam KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Januar 1948 V preteklem letu si je PD izoblikoval novo podobo: bogatejšo in pestrejšo. Zvest ostaja političnim izhodiščem in njegovi časnikarji se neutrudno borijo za enakopravnost in pravičnost, kar nam pravzaprav potrjuje, da se z uradnim mirom vojna trenja ne prenehajo. Novo leto se začne spodbudno, z vedrim pogledom v naprej. Srečko Vilhar omenja v uvodniku 1.1.1948, da bodo v tem letu slavili 100-let-nico ustanovitve Slav-Ijanskega društva in 100-letnico »prvih začetkov našega novinarstva v Trstu«. Ponos nad slavnimi začetki se staplja z zavestjo o zmagi in globoko vero v bodočnost: »Naš človek se prav dobro zaveda, da ni sam. Sami ostajajo le oni, ki bi radi zavrli napredek, da bi tako zadovoljili svoji sebičnosti. Zaradi tega gleda naš človek s ponosom v bodočnost, si je v svesti svoje moči in zmage.« Potrditev, da bo prihodnost boljša, izhaja tudi iz Titovega govora ob nastopu novega leta, ki ga objavijo 3.1. z naslovom »Veliki uspehi v prvem letu jugoslovanske petletke«. Društveno delovanje se bohotno razvija. Vsako društvo (in teh je res izredno dosti) ima pevski, dramski in športni odsek, tako da je povezava mladih in ne prav mladih res zgledna. Pionirska družina Vojko z Ro-cola je v tem obdobju naštudirala Ribičičevo igro s petjem Mefistov izum (11.1.). Na valu navdušenega dela predlaga Virgil Šček: »Ustanovimo slovenski narodopisni muzej v Trstu« (7.1.) in podrobno navaja, kaj bi bilo nujno treba ohraniti. Iz točne navedbe predmetov lahko sklepamo, da je bilo vse to nekje na razpolago. Skrb posameznikov nima ustrezne odmevnosti. Res pa je, da ni vse z rožicami posuto, saj je še vedno živa polemika o vodstvu slovenske šole (4.1.), velike težave povzroča tudi organizacija tečajev slovenščine. S prostori ima težave tudi SNG, ki mora, kljub umetniškim dosežkom in odprtemu repertoarju, stalno prositi za dvorano. Z že naštudiranimi deli morajo gledališčniki čakati na dovoljenje in na ustrezne prostore. Šele januarja se začne sezona 1947-48 s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi v Babičevi režiji. 21.1. se PD pokloni Leninu ob 24. obletnici smrti in Otonu Župančiču ob sedemdesetletnici. Andrej Budal mu posveti priložnostno pesem Tvoje strune in v naslendjih dneh se proslavljanje nadaljuje, saj podelijo pesniku ob tej priložnosti naslov »ljudski umetnik« (24.1.). . Poveličevanje pomena kulturne rasti posameznika in družbe je nekak protiutež hudemu pritisku. Na partizanskem zborovanju, ki ga 4.1. organizirajo na Opčinah, aretira policija 29 partizanov v uniformah, enostavno zato, ker so v uniformah. Seveda se PD 6.1. sprašuje: »Mar je tudi v Ameriki in Angliji prepovedano borcem nositi njhove uniforme?« Sicer pa se na procesu zgodi, da sodišče ugotovi, da »biti član bande iz Bello-sguardo ni kolaboracio-nizem« (23.1.) Tako je pač v Trstu in Gandhijeva smrt (31.1.) verjetno malokoga gane. Za Tržačane je gotovo pomembnejši proces proti komiku Angelu Cacchelinu, ki traja od 4. do 18. januarja. BK »Treba je rešiti, kar se še rešiti da!« Med branjem vsebinsko in oblikovno izvrstne reportaže »Strinin zaklad«, ki jo je priobčila Mara Samsa, se mi je venomer vsiljevala misel, ki se mi je rodila leta 1920, torej pred Cetrtsto-letjem, in ki sem jo tedaj v obliki predloga formuliral v mesečniku »Zbornik«: »Ustanovimo slovenski narodopisni muzej v Trstu! Tokrat so predlog soglasno sprejeli, uresničiti pa ga nismo mogli zaradi fašističnega pritiska in še bolj zato, ker ni bilo med nami pravega navdušenja. Ko smo letos poleti ustanovili »Studijsko in narodno knjižnico v Trstu«, sem svojo misel ponovil, zdi pa se mi, da ni padla na ro-dovita tla. Zato naj jo ob tej priliki danes ponovim. Leta 1912 ali 1913 smo v Gorici ustanovili Muzejsko društvo in v nekaj tednih smo zbrali več tisoč predmetov, med temi zibko pesnika Simona Gregorčiča, njegovo zadnjo palico. Leto kasneje je izbruhnila svetovna vojna in kdo ve, kje so zdaj vsi tisti dragoceni predmeti. O važnosti narodnega muzeja za slovenstvo v Svobodnem tržaškem ozemlju ne bom zgubil niti ene besede, ker je to za vsakega količkaj šolanega človeka, nepotrebno. Pač pa bom podal nekaj praktičnih nasvetov in migljaje. Rešimo, kar se da še rešiti. Na Tržaškem ozemlju in okolici je še na stotine in stotine predmetov, ki jih Cez 20 let ne bo več. Cesar ne bo uničila brezbrižnost, bo naredila stanovanjska beda, ki ljudi sili, da se iznebijo vseh predmetov, ki niso nujno potrebni. Rešiti in ohraniti bi morali še kuhinjo iz 18. stoletja in vse predmete v njej, ki so: moCnica (mentrga, vintlja), nizka miza, trinožni stolčki, zidna omarica, sklednik, žličnik, škajnica, odprto ognjišče s pihalko in z ve-rižjem, kotlom, polentarjem, možnarjem, lesena torila, krožniki, pribor, leseni škaf, pleteni lonci in kozice, stara peč, lešCer-ba in vse drugo gospodinjsko orodje. Od sob treba rešiti posteljnjak iz 18. stoletja z lubenico, šentiž, rožasto skrinjo, slike na steklo, zrcalo, molek, svetilko na olje, stare lipove kipce. Skupno s skrinjo tudi vso vsebino, kakor jo je opisala Mara Samsa. Iz hramov treba rešiti stare sodčke, bučke, majolike, iz skednjev pa vse kmetijsko orodje, od orala do cepca in od kose do osle. Od moške obleke Solne, bele nogavice, hlače na »vaviero«, fa-nelo, platneno srajco, omike in frkindiš. V letih 1894-1896 je hodil zadnji mož v noši v cerkev sv. Antona Starega vsako jutro. Po sobah bomo našli še marsikatero staro uro, škatlice, tobačnice, molitvenike v starem tisku. Stari možje in žene znajo še ostanke starih molitvic pripovedk pravljic, pesmic, treba jih je poiskati in izprašati ter zapisati. Ne pozabimo, da se je Primož Trubar šolal v Trstu v semenišču, ki še danes stoji; kot duhovnik je pridigal po slovensko pri Sv. Justu. Zadnji slovenski pridigar pri Sv. Justu je bil kanonik Ivan Slavec proti koncu preteklega stoletja. Ne pozabimo, da je bil naš slavni Jurij Japelj za kaplana v Trstu v letih 1771-1773, da je Slovan Resel v Trstu izumil ladijski vijak. O teh in drugih možeh treba zbrati spomine. Na Vrdelci se je rodil zgodovinar Ivan Godina. Leta 1920 sem v Kopru na la- stne oči videl glagolski misal, ki so z njim maševali duhovniki še v začetku 19. stoletja. Naša borba za glagolico je trajala tisoč let. V borbi s svetnimi in cerkvenimi oblastmi smo bili premagani šele pred 100 leti. Se leta 1850 so v Pomjanu gla-goljaši peli maši v staroslovenskem jeziku. Ko je prišel takrat po smrti zadnjega glagoljaša latinski duhovnik, ga je ljudstvo samo izgnalo, in ko se je vrnil, je prišel z žandarji, ki so ga stražili ves Cas do konca maše. Rešiti je torej treba vse glagolske ostanke. Do danes so ohranjene župnijske knjige v glagolici v Dolini, Boljuncu, v Socerbu. Do leta 1922 je bil v Ric-manjih staroslovenski misal iz leta 1492, prvi tiskani misal, unicum v Evropi. V Trstu so Slovenci v sto letih ustanovili veliko število časopisov. Treba ostanke zbrati. Stare fotografije treba zbrati, zlasti pomembnih Slovencev, narodne noše, stavbe, Stara cerkvica pri Sv. Ivanu je menda razpadla. Pred njo je rastla lipa še 1914. Tam so še do srede 19. stoletja zbirali naši dedje. Tam so imeli svoj tradicionalni ples na praznik sv. Ivana. Ko sem bil še prav majhen in smo stanovali v Trstu, me je oče nekoč spremljal k Sv. Ivanu, kjer sem videl ples na prostem. Plesalci so bili oblečeni v narodnih nošah. Zveza prosvetnih društev ali pa nekaj navdušenih, požrtvovalnih, temeljitih delavcev bi mogli silno dosti storiti. Po načrtu! Prijatelji v Trstu in okolici rešite, rešite, kar se da še rešiti. Danes je še Cas, jutri ga ne bo več! Virgil Scek Lažnivo pisanje fašističnih časopisov Zadnje dni je fašistično časopisje zopet zeCelo z gonjo o fojbah in z zapisi o raznih »grozodejstvih« in mučenju. Zato je potrebno, da tem pisunom malo osvežimo spomin na one »lepe« čase, ko so vedrili in oblačili. V ta namen prinašamo kratek odstavek iz knjige Juša Kozaka »Lesena žlica«, ki opisuje življenje v taborišču za časa fašistične okupacije. »Poniževali so nas pri najpreprostejših človeških potrebah. Dolgo časa je bilo treba moledovati pri žični kobili, da so nas pustih na stranišče. Včasih so nam nalašč branili, ljudje so mencali, nekateri celo ječah. Vojaki na straži so bili neizprosni dokler appuntato ni dovolil odmakniti kobile. Pogosto je odšel appuntato nalašč v drugo nadstropje in morah smo čakati dalj kot pol ure, da smo došh na stranišče v spremstvu bajonetov. Vse, kar je bilo preprosto človeško, je prenehalo. Čepeli smo na stranišču, med nami je stal vojak z bajonetom in nas priganjal. Kdor bi bil pred pol ure z lahkoto opravil potrebo, se je zdaj mučil in napenjal, da so mu srage rosile čelo. Naposled je obupal, blata ni mogel iztisniti, ponižan se je vrnil v sobo. Ljudje so se mučih in obupavali... Videl sem ljudi, ki po 7, celo po 14 dni niso opravili potrebe. Dvatisočletna rimska kultura je trimnfirala, ko so vojaki spremljali na stranišče dekleta in žene - med njimi 60-letno starko - in stali ves Cas, ko so reve opravljale potrebo, pred njimi z nasajenimi bajoneti in jih gledali. Kar je bilo poprej prirodno razumljivo, je postalo sedaj nedosegljiv pojem človeškega dostojanstva.« Fašistični listi so vsak dan polni opisov o trpljenju »Italijanov« po zaporih v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, o preganjanju, mučenju itd. Sam hst »Vita Nuo-va« pa prinaša v članku »Izpust dona Laborja« le-te besede: »Vprašali smo ga o njegovih vtisih. Bil je vidno ganjen in nam je malo povedal. S hvaležnostjo se je spominjal svojih ječarjev. Dobri ljudje - je dejal - in dobri prijatelji.« Kako se te besede strinjajo z običajnim pisanjem tega lista, je za nas uganka. Duhovniki in cerkev vedno trdijo, da se ne bavijo s politiko. O tem nas lahko prepriča tudi maša, ki so jo pri Sv. Antonu brali za pokojnim bivšim italijanskim kraljem. Ob tej priliki so peli v cerkvi pesem o »Piavi«, ki seveda ni politična. Ali naj bi torej peli »Giovinezzo«! Ge se je zgodilo, se ne bi seveda prav nič čudili, saj je vsaka oblast od boga, seveda le ljudska tvori izjemo. NEDELJSKE TEME DOGODKE PRED 50 LETI_ v prihodnost 15 KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI O (ne)hvalevrednosti pobude za novo cesto Tisi - Sesljan Predvčerajšnjim so oblasti izročile prometu del nove avtomobilske ceste Trst-Pa-driCe-OpCine-Sežana. Dela so končana samo na sektorju Trst- PadriCe v dolžini 8 km in sicer od ladjedelnic Sv. Marka do Razklanega hriba pri PadriCah. Za ta del ceste je bilo treba izvršiti predor Istrska cesta-Montebello, nadvoz pri železniški postaji Rocol, podvoz pri Katinari, viadukt in podvoz nad Lonjerjem ter podvoz pod cesto Trst-Bazovica. Za letošnjo pomlad je predvideno podaljšanje gradnje tudi na drugem sektorju od Razklanega hriba po že obstoječi cesti, čez OpCine do Seslja-na, ki se bo potem spojila na italijanski strani z avtomobilsko cesto pri Mestrah. Z novo cesto, ki teCe tik ob meji Tržaškega ozemlja in Jugoslavije v smeri Italije ne glede na zaledje, se še bolj utrjujejo sumnje, da so pri projektiranju ceste (sicer po starem italijanskem načrtu) igrali najvažnejšo in edino vlogo zgolj politično-gospo-darski in morda tudi vojaški načrti angloameriške vojaške uprave na škodo tukajšnjega prebivalstva. Vsekakor je značilno, da je angloameriška vojaška uprava pristopila k gradnji omenjene ceste, ne da bi preje stopila v kaka posvetovanja ali pogajanja z neposredno interesiranima državama Jugoslavijo in Italijo. Tako ostaja še vedno odprto vprašanje moderne cestne povezave Trsta in srednjeevropskih držav, zlasti z najbližjo Jugoslavijo. Ta cesta je zgrajena po prejšnjem naCrtu italijanske vlade, ki je predvideval zgraditev avtomobilske ceste Me-stre-Reka, pri čemer pa so jo vodili predvsem strateški in politični razlogi v njenem tedanjem imperialističnem ekspanzionizmu proti vzhodnim deželam. Sedanja vojaška uprava je šla popolnoma po isti poti, čeprav so se od tedaj do danes politične in teritorialne razmere znatno spremenile z ustanovitvijo nove tvorbe Tržaškega ozemlja. Odstopila je le -kar je v skladu z njeno politiko - od prvotnega naCrta v toliko, da cesta v gornjem delu ne teCe mimo Kanala in Kobarida, za katera so ob projektiranju gotovo predvidevali, da bosta priključena Jugoslaviji. Ušteli so se le pri Bovcu, za katerega gotovo niso predvidevali, da bo priključen Jugoslaviji. Gospodarski momenti so tudi v novih razmerah potemtakem igrali manj važno vlogo. Nova cesta nima nobene direktne povezave z naravnim zaledjem Trsta, docim pa je Trst z Italijo že itak v dobri zvezi po obalni cesti Trst-Sesljan, ki popolnoma ustreza gospodarsko-prometnim zahtevam sedanjosti. Ogromne investicije - okoli 1 milijardo lir - samo za prvi sektor dograjene ceste - potrjujejo mnenje, da gre tu predvsem za bolj vojaško kot gospodarsko potrebo tega projekta. Sicer pa - oglejmo si zemljevid. Cesta teCe vzdolž nove meje z Jugoslavijo. Vprašanje gradnje v gornjem delu (severno od Čedada) pa zaenkrat seveda še ni ak-tuelno, kajti nihče ne ve, ali je Jugoslavija sploh pripravljena graditi cesto preko svojega ozemlja pri Bovcu. Graditi ceste zahodneje od Bovca po italijanskem ozemlju je najprej vprašanje projekta, nato pa še, kar je važnejše, vprašanje pristanka Jugoslavije za gradnjo. Jugoslavija namreč smatra lahko cesto za strateško. Po mirovni pogodbi z Italijo pa gradnja takih cest ni dovoljena. Govoriti o hvalevrednosti pobude za gradnjo omenjene ceste, za katero je bilo potrošeno toliko denarja, je torej docela neumestno, da drugega niti ne reCemo. O tem in onem Star pregovor vedno drži «... partizansko gibanje ne predstavlja nic vec kot slaven spomin«, piše «Voce libe-ra», pri kateri se učijo »slovenski demokrati« iz »Demokracije«, ki pa gredo še dalje - kajti naš pregovor pravi »PoturCe-nec je slabši od Turka« - in imenujejo partizansko borbo »tako imenovano narodno osvobodilno borbo«. Fašisti pri «Voce» so namreč previdnejši in so za enkrat le za postopno likvidacijo partizanskega gibanja, ki ga pa morajo še vedno hinavsko imenovati »slavno«. Njihovi slovenski pajdaši in podrepniki pa -kakor vsak podrepnik - so mnogo bolj vneti - kajti zanje partizanska borba sploh ni borba, ker je enostavno ni bilo. To pa so seveda le njihove želje, ki so obenem želje tistih, ki danes partizanom prirejajo procese, jih zapirajo in jim sodijo. « Hrvaški kralj» se je oglasil Oglasil se je končno tudi znameniti »hrvaški kralj» Aimone, žlahtna žlahta ranjkega Viktorja Emanuela - seveda nikjer drugje kot v »Giomale di Trieste«. Pravi, da je bil kralj samo en dan in da je šel celo »incognito« na Hrvaško, kjer pa so ga morali ustaši zelo čuvati, ker je kar mrgolelo partizanov pod poveljstvom Tita, ki si je - strašno - prevzel ime tako imenitnega in pobožnega Italijana. Kljub temu pa ustaše zmerja in bi očitno hotel dokazati, da nima z njimi nic skupnega, tako pač kot vsak zločinec, ki se - ko je bil na zločinu zaloten - izgovarja na svojega pajdaša. Najbolj se zgovarja na Paveliča in ranjkega italijanskega kralja, ki pa je »revež« moral ubogati prav tako ranjkega dučeja, tako da so razen njega -vsi nedolžni. Pavelič se bo morda tudi zagovarjal nanj, ko bodo anglo-ameriške oblasti toliko sposobne, da ga najdejo in izročijo. Do sedaj se jim to namreč še ni posrečilo... kakor za nalašč. Pregovor namreč pravi: Svoji k svojim, pa tudi: Vrana vrani... Čudovita Amerika Vedno dobro informirani fašistični tržaški tisk je zadnji dve leti neprestano javljal, da so z Reke že večkrat vsi pobe-gnili. Zadnje dni pa piše, da jih bo 15 ah 18 tisoč optiralo za Italijo. Podobno so javljali tudi za Pulj. Zato sedaj čakamo vesti, koliko jih bo optiralo tam. Zaradi pretrgane telefonske zveze »Ultimissime«, glasilo tukajšnjih demokristjanov, so v soboto zvečer objavile poročilo AJS-a o delni reoiganizaciji angloameriške VU s pripombo, da je uredništvo vest prepozno prejelo in da je zaradi tega komentar izostal. Od takrat je minila že nedelja, ponedeljek pa skoraj tudi že torek, vsekakor časa dovolj za obširen komentar izpod v dvajsetletni fašistični dobi dobro izvežbanega peresa. Toda komentarja še vedno... ni. Pravijo, da vzrok leži v tem, ker De Gasperi še ni dobil po »znanem planu« potrebnih navodil in da je bila baje tudi telefonska zveza med Trstom in Rimom nekaj pretrgana. Mogoče pa so ga tako spretno skrili Zadnja številka »Demokracije« javlja na najsramežljivejšem mestu, da dr. Ivan Marija Cok nima nikakršnih zvez z »zvezo«. Za obvestilo se ji iskreno zahvaljujemo. Za vsak primer pa bi bilo dobro, da se izjasni tudi dr. Cok sam. Ce se ne bo, bi svetovati »zvezi«, da še enkrat dobro preišče vse skrivne kotičke, kajti mogoče so ga kljub vsemu vendarle kam zakamuflirali in ga »zveza« ni mogla še opaziti. Ti presneti anglo-ameriški tiči znajo biti včasih že tako spretni... Proces proti Cecchelinu Sodna dvorana tukajšnjega porotnega sodišča, kjer se je včeraj začela sodna razprava proti Cecchelinu in dragim, je včeraj privabila veliko število ljudi, ki so prišli poslušat tega starega komedijanta, ki je pred leti od dobrohotnem zadržanju fašističnih oblasti z raznimi šalami na račun oblasti skušal izvabljati smeh pri poslušalcih. Na zatožni klopi sta samo Cecelin Angel in Teodor Kumar. Prvega brani odvetnik Poilucci, dragega pa uradno postavljeni branilec odvetnik Jacuzzi. Obtoženci, proti katerim se vrši razprava v njihvi odsotnosti, so Nerino Gobbo, Josip Sterle in Edvard Mužina. Prva dva brani uradno imenovani branilec odvetnik Moro, tretjega pa prav tako uradno imenovali odvetnik Jacuzzi. razen Cecchelina, ki je obdolžen samo soudeležbe pri »plagiu«, so vsi drugi obtoženci obtoženi plagia, umora in da so biti člani razbojniške tolpe. Zastopnika zasebne stranke sta odvetnik Annoscia in Morgera. Takoj za kačetku razprave je odvetnik Jacuzzi predlagal, naj bi sodišče zaslišalo še 2 razbremenilni priči. Po kratki seji je sodišče predlogu ugodilo, da bo priče zaslišala 7. t. m. Za tem je predsednik sodišča dr. Minesso zaslišal obtoženega Kumarja, ki je povedal, da so partizani aretirali in pridržali 5 dni in sicer od 19. do 24. maja 1945, ko se mu je posrečilo zbežati. Zato je obtoženec zanikal, da bi bil 24. maja prisoten, ko naj bi bile justificirane nekatere osebe s temno preteklostjo. Iz čitanja zapisnika izjav, ki jih je dal obtoženec na policijskem zaslizanju, je razvidno, da so Kumarja 27. maja še emkrat aretirati, vem-dar se mu je zopet posrečilo zbežat. Sest mesecev po teh dogodkih mu je Mužina povedal, da so njega, Kumarja, partizani ovbsodili na dosmrtno ječo, nekega dragega člana njihove skupine, Zolla, pa na smrt. Po kratkem odmoru je sodišče začelo zasliševati Cecchelina, ki se pokazal na zatožni klopi z bršljanovim listom v gumbnici. Komedijant je priznal, da je ovadil Nino D’Artena, vendar pa zanika, da je on dal izrecen ukaz za to. Si- cer pa ni bilo treba tega človeka ovaditi, ker je bil že itak znan kolaboracionist, ki je sodeloval pri nemški propagandni službi pri radiu Jadrsnko Primorje. Nato je mož začel trkrat na svoja nacionalna prša. Izjavil je, da je bil vselej Italijan, pripadnik Mazzinijevih misli. Vselej je skušal rešiti one fašiste, ki so biti člani stranke samo zaradi razmer, pač pa ni mogel trpeti onih, ki so v imenu fašizma početi nesramnosti. Dalje je Cecchelin pripovedoval, kako je prišel navzkriž z D’Arteno in Gre-nijem, ki sta bila že od 1933. oziroma od 1937. člana njegovega komedijantske družbe. 1939. pa pripoveduje Cec-chelin, je prišlo do nesporazumov med njim, D’Arteno in Grenijevo ljubico Emilijo Baretič. Vzroki teh so bili predvsem mezdnega značaja, šlo je namreč za ureditev novih plač. Ker se niso sporazumeli, sta D’Aitena in Baretič, zapustila njegovo družbo. Sledila je temu tožba, da je Cecchelin na odra žalil pokojnega Mussolinija in zaradi tega so njega v Milanu obsoditi na eno leto ječe, dasi kazni ni odsedel, mu je zaradi tega bilo onemogočeno, da bi nastopal s svojo igralsko skupino za 22 mesecev. Prav zaradi tega, ker je DArtegna to povzročil, ga je on ovadil, toda opozoril je, da je bila ena ovadba že v vojašnici Sv. Justa, ker je ta bil v službi nemške propagande. Pri čitanju dokumentov, in sicer pisem, v katerih je Cecchelin od fašista Granija zahteval 45.000 lir, ki naj bi bila nekakšna odškodnina za pravdo v Milanu, ki sta mu jo obadva povzročila, je nastal besedni spopad med Annoscio, zastopnikom zasebne shanke in branilcem odvetnikom Poi-luccijem. Obadva odvetnika sta se začela hudo zmerjati in obakrat z raznimi neokusnimi pridevki. Le predsednik sodišča dr. Minesso ju je končno pomeril. Odvetnik Annoscia je nato še zastavil nekaj vprašanj Cecchelinu. Iz teh odgovorov je razvidno, da je tudi Cecchelin sodeloval pri tržaškem radiu pod nemško okupacijo in sicer pri oddajah nemenjenih prisilno mobiliziranim pripadnikom delavskih enot. Vendar pa se je Cecchelin izmikal, da to sodelovanje ni bilo političnega značaja. Po tem je bila razprava odgodena na ponedeljek zjutraj. Cecchelin obsojen na 5 let ječe Ostalina 28,26in 24 let ječe Od devetih zjutraj pa do 15.30 popoldne so se sodniki porotnega sodišča posvetovali, preden so izrekli sodbo proti komedijantu Cecchelinu in ostalim. Radovedno občinstvo, ki je dosedaj med razpravo skorajda napolnilo sodno dvorano do zadnjega kotička, se je včeraj prav zaradi tega naveličalo čakati sodbo, tako da je popoldne razmeroma malo občinstva prisostvovalo čitanju sodbe. Predsednik sodišča dr. Minesso je ob 15.30 prečita! tole obsodbo. Sodišče je spoznalo obtožence Gobba, Mužino in Kumarja za krive umora in odvzema osebne svobode. Kumarja še glede dejanj proti javni morati. Stulleja samo umora, Cecchelina pa glede odvzema osebne svobode. Zato se kaznujejo Gobbo na 28 let ječe, od teh se mu dve leti odpustita. Mužina na 26 let ječe od teh se mu 2 leti odpustita. Kumar na 28 let ječe, od teh se mu 3 leta odpustijo. Stulle na 24 let ječe. Cecchelin na 5 let ječe, od teh se mu 3 leta odpustijo. Poleg tega so bili vsi obsojeni na dosmrtno izgubo državljanskih pravic in razen Cecchelina še vsi na 3 leta policijskega nadzorstva po prestani kazni. Obenem bodo vsi morali plačati sodne Stroške in odškodnino sorodnikom pokojnikov. Po čitanju sodbe je Kumar ozmerjal sodnike s fašisti. DNEVNE NOVICE Nedelja. 18. januaija 1998 NOVICE PRODI V APULIJI / OBRAČUN PO TREH LETIH OD ZAČETKA OLJKINE VOLILNE KAMPANJE Požar v bolnišnici terjal smrtno žrtev MILAN - Nihče si ni znal razložiti, kaj je 37-letni Claudio Lancini, uslužbenec podjetja za čiščenje, počel v manjši sobi dežurnega zdravnika, in zakaj ni pravočasno zbežal kot vsi drugi: v sobi je bilo vse razmetano, na njegovem truplu pa niso opazili znakov opeklin, zato domnevajo, da ga je zadušil dim. Lancini je edina smrtna žrtev požara, ki je včeraj zgodaj zjutraj (verjetno zaradi kratkega stika) izbruhnil v znani zasebni milanski bolnišnici San Raffaele. Plameni so se razširili iz majhnega prostora ob kuhinji v 2. nadstropju, vendar so jih gasilci kmalu pogasiti. Iz previdnosti so evakuhati okrog 250 oseb, med katerimi je bilo veliko otrok. Brodolom pred Sardinijo CAGLIARI - Na krovu tovone ladje, ki je potonila pred obalami Sardinije, je bilo devet grških mornarjev, vendar so včeraj pri življenju našli samo dva. Med visokimi valovi so opaziti eno truplo in majnši rešilni čoln, ki pa je bil prevrnjen, zato domnevajo, da ostati nesreče niso preživeti. Ladja, dolga 72 metrov, je plula pod honduraško zastavo, pripadala pa je nekemu grškemu brodarju. Clinton se je spet srečal s Paulo Jones WASHINGTON - Ko je bil še guverner v Arkansa-su, si je pred njo spustil hlače, namen je bil nedvoumen. Včeraj sta si spet gledala v oči, tokrat pa nista bila več sama, a moški tudi ni več guverner, medtem je postal celo predsednik ZDA: Bil Clinton je moral odgovarjati na vprašanja, ki so mu jih zastavljati odvetniki Paule Jones, ki ga obtožuje spolnega nadlegovanja. Jonesova je imela pravico, „ da zaslišanju prisostvuje, vendar ni smela odpreti ust. Clintonove izjave so posneti na trak, ki ga bodo lahko predstavili na procesu, 27. maja letos. Zaslišanje je potekalo v uradu Clintonovega odvetnika, nedaleč od Bele hiše. Čakala jih je cela množica fotografov, televizijskih snemalcev, časnikarjev, katerim pa so se izognili tako, da so zavili v neko podzemno garažo. Jonesova je časnikarjem želela nekaj izjaviti, vendar so jo njeni odvetniki zaradi gneče enostavno porinili v palačo. »Italijo bomo poenostavili, razstavili jo bomo na kose« Predsednik vlade napoveduje vojno korporativnim interesom LECCE - Tri leta po tem, ko je s svojim avtobusom prepotoval vso državo in obiskal sto mest, se je Romano Prodi včeraj odpravil v Apulijo in v Lecceju, pred župani, zbranimi na prefekturi, napravil obračun dosedanjega dela svoje vlade. Spomnil se je, da se je prav v teh krajih začela volilna kampanja za Oljko, koalicijo, ki je potrebna okrepitve z osnovanjem novega političnega subjekta (ki ne bo stranka), v okviru katerega je treba določiti tudi leadership. Prodi je zanikal, da je njegov prihod v Lecce začetek dolge predsedniške volilne kampanje, kajti zdaj je trenutek za vladanje. Ne moremo se zadovoljiti, da bi bila Oljka le volilno sredstvo, ki omogoča preseganje personalizmov in egoizmov, zato ne smemo zavirati njenega razvoja, je menil premier. Med konkretnimi nalogami, ki čakajo vlado v tej novi fazi, je Prodi podčrtal nujnost prenove, mo- dernizacije države: »To državo bomo poenostaviti, razstavili jo bomo kos za kosom.« Nanašal se je seveda na reformo trgovine, zaradi katere je zavrelo v stanovskih organizacijah, medtem ko so mnenja v opoziciji precej deljena. Za predsednika vlade je reforma eden prvih posegov za razbitje korporacijskih interesov, nasprotujejo pa ji le tisti, ki imajo od teh interesov koristi. »Trgovina pomeni svobodo gibanja. Imeli smo 14 blagovnih tabel in jaz sem se spraševal, zakaj tisti, ki prodaja srajce, ne sme prodajati hlač. Ohranili smo eno samo delitev, na živilsko in neživil-sko trgovino, ki je potrebna iz higienskih razlogov. Sploh reformi ne nasprotujejo trgovci, ki smo jih osvobodili tokilih postopkov, ampak le združenja, ki ne skrbijo za trg, za odjemalce, ampak se bojijo za svojo vlogo... Znašli smo se pred tako konservativno Italijo, da bi se je lahko ustrašiti. Poskrbeli bomo za nadaljnje inovacije,« je dodal Prodi. Pri tem se je spomnil, da so ga mnogi med volilno kampanjo obtoževali, da ni liberalno usmerjen, ampak da je birokrat, ki razume samo od zgoraj vsiljeno politiko. Delovanje vlade pa gre ravno v nasprotno smer, je menil in napovedal, da se bo liberalizacija nadaljevala na BEOGRAD - V nesreči v rudniku premoga Soko, ki leži 12 km od Sokobanje v Srbiji, je umrlo 29 rudarjev, je včeraj sporočilo vodstvo reševalnih ekip. Po neuradnih podatkih naj bi do nesreče prišlo v petek zvečer okoli 20. ure, ko je eksplodiral metan. Rudniški okraj Soko- avtomobilskem sektorju in nato na področju svobodnih poklicev. Predsednik vlade se je nato pomudil pri temah ilegalne imigracije, Evrope in Maastrichta, politične stabilnosti, gospodarskih uspehov. »Prisegam, da bomo prišli do stanovanjskih posojil s 5-od-stotno obrestno mero, da banje leži 30 kilometrov severno od Niša oz. 200 kilometrov južno od Beograda. Od 77 rudarjev, ki so bili v času eksplozije v rovu, jih je takoj po nesreči iz rudnika prišlo 28. Reševalne skupine so v rudniku takoj nudile pomoč 19 ranjenim rudarjem, ki so jih prepeljali v oko- si bomo lahko kupili stanovanje tudi mladi ljudje,« je obljubil. Eden od pomenljivejših odstavkov pa je bil tisti, ko je dejal, da ga prizadene, kadar mu kdo reče, da je tako sposoben, kot da ne bi bil Italijan: »Želim si,« je dejal, »da bi zdaj rekli, da smo sposobni prav zato, ker smo Italijani.« liške zdravstvene centre. Po zadnjih podatkih naj bi bili vsi izven življenjske nevarnosti. Dodatne informacije o nesreči naj bi posredovala rudarska inšpekcija, ki naj bi kmalu prispela na kraj nesreče, poroča agencija Tanjug. Gre za najhujšo nesrečo v tem rudniku doslej. (STA) SRBIJA / EKSPLOZIJA V RUDNIKU SOKO V rudniku umrlo 29 rudarjev Ob eksploziji plina je bilo v rovih 77 rudarjev, 19 je ranjenih ★ EURO ★ ★ C' • ★ ★ -Jr •'■r M W FERNETIČI 24 (TS) 200 M od mejnega prehoda na desno URNIK N0N-ST0P 9.00-18.00 PONUDBA VELJAVNA OD 12.1. DO 24.1.1998 SADNI JOGURT "LAND" JAGODA GOZDNI SADEŽI 500 g kg 1.960 _____ __>■—^ h49Q && 980 POLNOMASTNI JOGURT "LAND" MILANSKA SALAMA "MASTRO BOHEGAR" 500 g 150 g kg 1.960 —kg 14.533 im 7r, t OPC?NE j TbTbŽkI SLOVENIJA . {iHp: SVEŽE TESTENINE "TRE MULINI" 500 g kg 3.i<60 2S80 07 1.580 . NARAVNA MINERALNA VODA PET 1,5 It It 127 KUHANA SUNKA BREZ POLIFOSFATOV "MASTRO BOHEGAR" 150 g 2m kg 14.533 2.180 hm M RIZ ZA RIŽOTO 1 kg im 1.380 PREHRAMBENI DISKONT _________SREČANJE V ZVEZI Z LIKVIDACIJO MLEKARNE_ Zadružno kraško mlekarno prevzela mlekarna iz Čedada Srečanja sta se udeležila tudi predsednik in tajnik Zadružne mlekarne iz Čedada V torek, 13. t.m. so se tržaški govedorejci-pridelovalci mleka, zbrali v prostorih Zadružne kraške mlekarne na Colu, da bi se pogovorili o zadnjem razvoju dogodkov v zvezi z likvidacijo Zadružne kraške mlekarne. Srečanje je sklical bivši predsednik ZKM Dano Zidarič, ker zdaj likvidacijo zadruge upravlja uradno imenovani deželni likvidator. D. Zidarič je vse prisotne seznanil, da bo z 2. februarjem tl. začel veljati sporazum, ki ga je sklenilo podjetje Tabor, ki je zadnji dve leti prevzemalo mleko od proizvajalcev in ga predelovalo v istoimenski sir, namesto mekarne, ki je prenehala obratovati z začetkom likvidacijskega postopka). Ta sporazum je zaCel veljati v trenutku, ko je likvidator dal v najem prostor Zadružne kraške mlekarne podjetju Latteria sociale di Civida-le (Zadružni mlekarni iz Čedada). Srečanja sta se udeležila tudi predsednik in tajnik Cedajske Za- družne mlekarne Davide Mo-schioni in Francesco Miani. Potem, ko. je Dario Zidarič zagotovil prisotnim pridelovalcem mleka na Tržaškem, da bo vse mleko, ki so ga izrocih družbi Tabor, ki jo predstavlja, izplačano v treh mesečnih obrokih (februar, marec, april t.L), je tajnik Cedajske Zadružne mlekarne orisal zbranim namene Cedajske mlekarne, ki so predvsem v tem, da ohrani vse, kar je Zadružna kraška mlekarna v letih svojega obstoja in delovanja naredila in pridobila ter seveda, da se zagotovi tržaškim govedorejcem-proizvajal-cem mleka gotovost njihovega dela. Seveda pa morajo vsi govedorejci, Ce želijo svoje mleko oddajati Cedajski mlekarni, postati njeni elani, plačati vstopno člansko kvoto in letno članarino. Vstopno prijavo lahko zainteresirani govedorejci izpolnijo tako na sedežih Kmečke zveze kot neposredno v prostorih mlekarne na Colu. Za naše živinorejce je ta rešitev dobrodošla, Čeprav je veC prisotnih na sestanku izrazilo svoje nezadovoljstvo zaradi več kot enoletne zamude pri izplačilu oddanega mleka, obenem pa so tudi izrazili upanje in željo, da bi se stvari z vstopom v novo Cedajsko Zadružno mlekarno, normalizirale, kar bo našim pridelovalcem mleka zagotovilo delo in dohodek in lahko tudi ne le ohranilo, paC pa celo okrepilo živinorejo na Krasu. Glede tega je tajnik Cedajske mlekarne Miani zagotovil, da bo zadruga dosledno spoštovala svoje obveznosti, kot to dela že vseh 50 let svojega obstoja. Povedal je tudi, da Cedajska Zadružna mlekarna plačuje mleko na osnovi kakovosti v roku 55 dni od prevzema mleka v obliki akontacije, saldo pa se izplača ob odobritvi letne bilance. Omeniti je treba tudi, da Cedajska Zadružna mlekarna odkupuje in prodaja tudi druge kmetijske proizvode in pridelke, kot na primer med, sadje in zelenjavo, vendar za te proizvode ne zagotavlja celotnega odkupa pridelka elanov, kot to dela za mleko, lahko pa postane odkup tudi teh dobrin zanimiv tudi za naše kmetovalce-pri-delovalce povrtnin in sadja. Nova Zadruga bo tudi poskrbela za ustrezno preureditev najetih prostorov mlekarne na Colu v zvezi z zahtevami novih sanitarnih norm. Prav tako bo ustrezno uredila tudi zbirne centre. Prav tako so predstavniki Cedajske zadruge napovedali, da bodo o teh novih predpisih pridelovalce mleka seznanili na nekaj informativnih srečanjih. Na koncu so vsi prisotni nazdravili novemu letu, na uspešno poslovanje nove zadruge in voščila zalili z vinom predsednika Cedajske Zadružne mlekarne, ki je sam tudi pomemben pridelovalec vina. -en Novi pogoji za kmečka stanovanja Novi davčni zakon prinaša tudi nove pogoje oz. značilnosti, ki jih morajo imeti kmečke zgradbe, namenjene stanovanju (kmečka stanovanja), Ce naj se priznavajo kot taka. Te značilnosti so: 1. Zgradba mora biti v posesti: a) lastnika zemljišča (ali užitkarja); b) najemnika, ki upravlja zemljišče; c) soživecega družinskega elana v breme lastnika ali najemnika; C) kmečkega upokojenca; d) pomočnika (aktivnega), ki je vpisan v bivši Scau (ki plačuje kmečke prispevke). 2. Zgradbo morajo uporabljati kot stanovanje: -osebki, ki so zapopadeni v cl. 1; - osebki, ki so zaposleni kot pastirji v goratih območjih; 3. Zemljišče, na katerem stoji zgradba, mora imeti površino, ki ni manjša od enega hektara oz. 3000 kv. m, Ce se gojijo kulture v rastiinjakih ali druge intenzivne kulture, Ce je zgradba v gorski občini; 4. Obseg kmečkih poslov mora presegati: - polovico celotnega dohodka (Ni 740) brez upoštevanja kmečke pokojnine tistega, ki upravlja teren; - Četrtino, Ce je zgradba na goratem območju: (za kmetovalca, ki mu ni treba voditi knjigovodstva IVA, se predvideva obseg poslov do 5 ali do 15 milijonov lir letno). 5. Zgradba ne sme imeti značilnosti kategorije A/l (luksuzne hiše) in A/8 (vile). Rok za vpis v urbani kataster zgradb, ki se ne uporabljajo veC za kmetijska stanovanja, je do 31.12.1998. Prispevki za potresence Na pobudo Zveze kmetov Itahje (CIA) teče v državi nabirka za pomoC kmetom v Umbriji in Markah, ki jih je hudo prizadel nedavni potres. Humanitarni pobudi se je s sklepom glavnega sveta odzvala tudi Kmečka zveza, ki zato vabi svoje elane, da tudi s skromnim prispevkom v ta namen pokažejo svojo stanovsko solidarnost s prizadetimi, ki so v mnogih primerih izgubili svoje imetje, zaposlitev in zaslužek. Prispevke lahko nakažete na urade Kmečke zveze. Sporočilo govedorejcem KmeCka zveza obvešča svoje elane - govedorejce, da mora biti, na podlagi zakona 354 z dne 30.12.97 govedo opremljeno z razpoznavno značko na ušesu. Da ne bi značk naročal vsak elan posevej, kar bi samo povečalo stroške, KZ naproša, naj elani Cimprej sporočijo uradu KZ število značk, ki jih bodo potrebovali v tekočem letu, za skupno naročilo. Za tiste elane KZ, ki so istočasno tudi elani Združenja rejcev, poskrbi združenje samo. Letošnja novost je, da mora biti žival z razpoznavno značko označena na vsakem ušesu. To pa pomeni, da bodo morali rejci naročiti dvojno število značk. ZAKONSKI ODLOK 22/78 Nova določila glede škodljivih odpadkov V Uradnem listu je bil pred nedavnim objabljen zakonski odlok, ki prinaša spremembe in dopolnitve k zakonskemu odloku št. 22/978, nanašajoče se na nevarne oz. škodljive odpadke. S tem zakonskim odlokom minister za okolje Ronchi, z zamudo uvaja tudi za italijansko kmetijstvo norme, ki jih je sprejela Evropska skupnost. Nov zakonski odlok prinaša nekatere bistvene stvari, ki jih je dobro poznati tudi zaradi visokih glob, ki so predvidene za kršitelje zakonskih norm. Toda kljub temu, da novi odlok prinaša nakaj veC jasnosti kar zadeva izvajanje predvidenih norm, pa še vedno ne razrešuje kompleksnih vprašanj in ne nudi jasnih napotkov za urejevanje vprašanja škodljivih odpadkov v tem prehodnem obdobju. Glavna novost v določilu je, da je kmetovalec, Cigar letni pomet ne presega 15 milijonov lir, oproščen vodenja registra strupenih sredstev in ustrezne prijave na obrazcu »Mud«. Ta oprostitev pa se nanaša samo na birokratske obveznosti izpolnjevanje obeh omenjenih dokumentov, ne razbremenjuje pa kmetovalca, kakor tudi katerega koli drugega državljana, spoštovanja normalnih norm, kot je na primer puščanje odpadkov itd. Ce je ta olajšava za kmetovalce izpod 15 milijnov lir letnega prometa pa je vprašljivo, Ca ne bi bilo bolj umestno odlok zasnovati na količini proizvedenih odpadkov, ne pa na letnem prometu. Prav tako ni jan-so kako naj se računa leto nazaj. Druga novost se nanaša na začasno skladiščenje strupenih odpadkov. Novost je v tem, da se je količina letnih odpadkov manjša od 10 kub. metrov, morajo biti ti odpadki uničeni vsaj enkrat na leto. Ni pa to veC potrebno sporočiti Pokrajini, tudi ce gre za strupene odpadke. Kar zadeva register štru-penih odpadkov je bil tudi določen rok, do katerega je treba vpisati dejavnost glede na to, kdo je posestnik odpadkov. V primeru, ko gre za proizvajalca, je treba to storiti v teku enega tedna od poizvodnje odpadkov in jih odložiti v začasno skladišče. Ta rok pa se podaljša na en mesec, Ce je vodenje registrov zaupano stanovski organizaciji, toda v tem, primeru mora podjetje hraniti sporočene odpadke. Zakonski odlok ministra Ronchija prinaša tudi nove številke o predvidenih globah, ki so sicer manjše od dosedanjih, so pa še vedno visoke. Tako se globa za zapuščanje odpadkov od dosedanjih 200.000 do 1 milijona lir, znižale na 50.000 do 300.000 lir. Upravna globa za tiste, ki predstavijo kataster odpadkov (Mud), v 60 dneh od zapadlosti IVA, se zviša od dosedanjih 50.000 lir na 300.000 lir. Upravne globe za tiste, ki ne vodijo registra ah ga vodijo na ne-popolen način, se globa za nenevarne odpadke zniža na 2 do 12 milijonov lir od dosedanjih 5 do 30 milijonov lir, in na 4 do 24 mi-lijonov lir za nevarne odpadke od prejšnjih 30 do 80 milijonov lir, vse to za kmetije, ki imajo manj kot 15 nestalno zaposlenih za eno leto. -en- POPRAVEK V prejšnji številki smo v sporočilu KZ o davčnih novostih napačno zapisali imena naslednjih vasi dobr-dobske občine: Poljane, Brni, Mikoli, Vižintini in Hisarji (namesto Markotini, Beme, Mico-li, Vicentini in Raztresene hiše) SAVORGNANOVO PISMO VIOLANTEJU Prisotnost Slovencev obogatitev za FJK Predsednik deželne zveze CIA poziva k upoštevanju te prisotnosti Predsednik deželne Zveze kmetov Italije (CIA) Dante Savorgnan je ob obisku predsednika poslanske zbornice posl. Luciana Violanteja v naši deželi in ob njegovem srečanju z deželnimi predstavniki političnih sil in raznih gospodarskih kategorij, naslovil nanj pismo, posebej še v zvezi z vprašanjem deželne avtonomije. Savorgnan v pismu pravi, da je Zveza kmetov Italije o vprašanju deželne avtonomije in posebnosti dežele FJK že povedala svoje mnenje v dokumentu, ki ga je izdelala skupaj z drugimi gospodarskimi združenji, vendar pa ga še posebej opozarja na vprašanje, kateremu posveča Zveza (CIA) še posebno pozornost. Pismo takole nadaljuje®: »2e od petdesetih let vzdržuje naša organizacija odnose medsebojnega povezovanja in sodelovanja s Kmečko zvezo, ki združuje slovenske kmetovalce, ki delujejo na deželnem teritoriju. Njihova prisotnost, kot tudi sicer prisotnost slovenske skupnosti, ni samo etnicno-jezikovno-kultuma vrednota, pač pa predstavlja tudi učinkovit dejavnik za spodbujanje sodelovanja in za razširitev Evropske skupnosti na sosednje dežele srednje-vzhodne Evrope in posebej še na Slovenijo. Prepričani smo, na osnovi izkušenj v teh 35 letih deželnih vlad, da je mogoče na boljši način zagotoviti mirno in pozitivno sožitje med različnimi narodi in zaščititi pravice manjšin z ohranjanjem in ovrednotenjem posebnosti FJK. To sporočilo zaupamo Vaši politični občutljivosti z željo, da bi bilo upoštevano v teku del za reformo naših institucij.« NOVICE KORISTNI NASVETI Vse o toplih gredah Kdor goji povrtnine, predvsem za domaCo uporabo, večkrat pomisli, da bi bilo lepo, Ce bi razpolagal s toplo gredo ali s tunelom. Na ta naCin bi razširil svojo dejavnost tudi na zimske mesece. Preprost tunel si je mogoče pripraviti doma, toplo gredo majhnih velikosti pa najdemo v prodaji za vse potrebe in okuse. Izbira tople grede pa je odvisna tudi od cene, ki smo jo pripravljeni plačati. Glede na družinske potrebe vrtnarskih pridelkov ali okrasnih rastlin je dovolj, da ima topla greda 12 kv.m., to je 3m x 4m. Obseg tople grede je lahko tudi večji, kar je odvisno od zahtev in Časa posameznika in seveda tudi od finančnih razpoložljivosti vrtnarja. Topla greda ima lahko obliko hišice. Primerno je, da slednjo postavimo na vrt in to na Cim bolj sonCen kraj, po možnosti v zavetje zaradi burje. Topla greda naj bo tudi lahko dostopna. Za male proizvajalce ostajajo tudi tople grede, ki jih lahko nasloni- mo na hišni ali vrtni zid. Slednje pridejo v poštev, Ce nimamo dovolj prostora ali Ce hoCemo postaviti toplo gredo v neposredni bližini stanovanja. Ce razpolagamo s teraso, jo lahko postavimo tudi sem in to vedno na južno stran hiše ali zida. Pri izbiri tople grede naj slednja razpolaga z dobrim sistemom zračenja, okenca pa naj se zlahka odpirajo. Posebno pri tistih gredah, ki jih naslonimo na hišni zid, moramo paziti, da v - primeru dežja voda zlahka odteka. Kar se materiala tiCe, so najbolj obstojne tople grede iz stekla, ki potrebujejo moCno ogrod-no strukturo iz pocinkanega jekla, še bolje pa iz aluminija, saj je steklo težko. Obenem mora biti ogrodje kos burji in drugim vremenskim nevšečnostim. Priporočljivo je steklo, ki se stežka razbije, Čeprav je dražje. Prav tako dobre pa so tople grede iz trdega plastičnega materiala, kot je polikarbonat, pvc biorientat in drugi. Edina pomanjkljivost pla- stične tople grede je, da so manj estetske. Tla toplih gred lahko pustimo taka, kot so, Ce pa bomo prostor uporabljali le za gojenje rastlin v vazah, lahko tla uredimo na primer s cementnimi bloki, med katere usujemo pesek. Vedeti pa moramo, da je treba za ureditev toplih gred, ki jih nameravamo utrditi na tla s cementom ali zidanimi zidki, prej povprašati na občinskem uradu za dovoljenje o zazidljivosti. Da zaščitimo toplo gredo pred soncem na primer poleti ali pa v zelo toplih urah dneva, jo lahko pokrijemo, s plastičnimi mrežami. V toplo gredo lahko prinesemo vodno pipo in tudi lijak, da ne bomo nosili vode od zunaj. Toplo gredo nato napolnimo s policami, kjer bpmo imeli naše rastline, ali pa rastline gojimo na tleh. Koristna je tudi mizica, ki nam služi za presajanje in druga opravila. Lahko si v topli gredi uredimo tudi ogrevanje, predvsem Ce hočemo gojiti rastline izven sezone. To je sicer zelo zah- tevno in drago, obnese se posebno v večjih toplih gredah. Veliko bolj poceni in preprosta varianta je tunel, ki je prav posebno primeren za male vrtičkarje. Slednjega lahko kar sami izdelamo. Nosilno ogrodje zanj so približno 10 mm debele, v lok upognjene žice. Nanje napnemo vodoravne, tanjše žice. Vse skupaj prekrijemo z ne pretanko plastično folijo, debela naj bo vsaj 0,T mm. Folija naj bo Cim bolj prozorna. Pri stiku z zemljo folijo nekoliko prekrijemo s prstjo. Na ta naCin bo notranjost bolj izolirana. Ob najbolj toplih urah dneva moramo tunel v sončnih in toplejših dneh odkriti. Na ta naCin preprečimo, da bi se rastline pregrele ah celo ožgale. Obenem se z razkrivanjem tunela notranjost nekoliko posuši in tako preprečimo morebitne glivične in bakterijske bolezni, ki se v vlažnem prostoru hitro sirijo. Z razkrivanjem tudi preprečimo preve-. like razlike pri temperaturi med dnevom in noCjo. dr. Magda Sturman MOŠKA BI UGA / VISERBA JE V GORICI VODILA Z 2.0 IN ZMAGALA S 3:2 Val zasledovanja žal ni kronal z zmago Preobratu v 3. setu je botroval Šulina - V tie breaku so imeli valove! kar tri zaključne žoge - Vmešal se je tudi sodnik La Goriziana Kmečka banka - Viser-ba 2:3 (12:15,10:15,15:11,15:8,17:19) VAL: Feri 15+7, Florenin 1+7, Srd-dero 9+17, Cola 9+7, Rigonat 4+6, Beltrame 0+5, Cemic 0+0, Sulina 12+14. Servis (toCke/napake): Val 4/15, Vi-serba 3/7. Blok: Val 12, Viserba 15. PekoC poraz je dozorel v dramatičnem »tie breaku«, v katerem je vsaj trikrat že kazalo, da bodo valovci vendarle kronali dolgo zasledovanje, ki se je začelo v 3. sčtu, potem ko so gostje iz Riminija že vodili v setih z 2:0. Zal pa so Goričani ostali praznih rok, poraz z Viserbo pa tudi nekoliko ustavlja njihov nalet v prvenstvu Bi lige. Na začetku tekme valovcem nikakor ni šlo od rok, medtem ko so gostje igrali zelo zanesljivo. Njihov najboljši igralec Pascucci, ki je v A ligi dolga leta igral kot center, je pokazal, da zna biti v nižji ligi tudi zelo dober korektor (nadomeščal je standardnega glavnega tolkaCa, ki je že nekaj tednov poškodovan), odlično igro pa sta pokazala tudi izkušeni po-dajaC Lombardi (tudi on bivši prvoli- gaš) in center De Marco. Gostje so povedli s 5:0, 7:2 in 12:5. Sele tedaj so Goričani reagirali in celo zmogli priključek pri 12. točki, a zaradi nekaterih napak preobrata niso uresničili. Drugi set je bil bolj izenačen, Čeprav valovci nikoli niso igrali, tako kot znajo. Zamenjava podajaCa Rigo-nata s Černičem je na zalcetku obrodila nekaj sadov, vendar je bila igra Goričanov tako v polju kot na mreži prepočasna, da bi lahko ukrotili Viserbo. Do popolnega preobrata je prišlo v 3. setu. De Marchi je pomaknil Snide-ra na center in iz rokava potegnil »karto Sulina«. Davor se je krepko oddolžil za zadnje blede nastope in postal junak tekme. Nasprotnikovo polje je obstreljeval z udarci preko bloka. V setu, ki je trajal 38 minut, je dosegel dve toda in deset menjav. Se bolj prepričljiva je.bila premoč valovcev v 4. setu. Slo je v bistvu za pravi monolog, a z majhno napako: po vodstvu s 14:3 so Goričani popustili in opogumili nasprotnika, ki seta sicer ni mogel veC osvojiti, a je dobro razpoložen začel tie break. Sklepni set je bil karseda dramatičen, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu za eno točko. Ob menjavi igrišča je Viserba vodila z 8:7. Končnica je bila zaporedje razburljivih prizorov. Pri vodstvu Vala s 13:12 se je po nepotrebnem vmešal sodnik. Po odličnem servisu Cole, ki je nasprotnikom prepredi, da bi organizirali napad, je mož na stolu pripisal Snideru prekršek, da je z viosko dvignjenimi rokami prekrival igralcem Viserbe pogled na Valovo igrišče. Neverjetno! Namesto morebitnega vodstva Vala s 14:12, je bilo v hipu 13:14 za goste. Toda valovci so imeli do konca tekme še tri priložnosti za zmago. Vodih so namreč s 15:14, 16:15 in celo 17:16. Zal pa je Viserba ohranila mimo kri in vsakič s točko v napadu spet pridobila servis. Pri rezultatu 17:17 se je podajaC Rigonat žal dotaknil mreže, v na-slednjji akciji pa je Viserba z blokom zaustavila Ferija in duška veselju so žal dah gostje. MOŠKA B2 LIGA / SINOČI V REPNU Koimpex osvojil zlota vredni točki Po izredno izenačenem boju in po »tie-breaku« premagal ekipo iz Padove Koimpex - Tecnoacessori Padova 3:2 (15:12,12:15,15:8, 6:15, 15:13) KOIMPEX: Bertocchi 3:16, Božic 7:11, Colautti 0:1, Kralj 6:5, Populi-ni 5:6, Princi, RadetiC 3:3, Riolino 0:0, Stabile 7:9, Stajn 0:0, VolCiC 0:0 Servis, točke, napake: Koimpex 5:16, Tecnoutensili 4:13. Koimpex je vCeraj po veC kot dve uri trjajoci tekmi premagal enega od neposrednih tekmecev v boju za obstanek in ga pustil na lestvici štiri točke za sabo. Kot že nekajkrat letos, je o točkah odločala igra živcev v »tie-breaku«, le da se je tokrat sreča le nasmehnila našim fantom. Prav ta, peti set je bil izredno izenačen, saj sta si bili ekipi vseskozi enakoverdni in sta se izmenjavali v vodstvu za eno točko, do stanja 10:10, ko so gostje prvič povedli z dvema razlike. Ko je torej že kazalo, da bo tudi tokrat »tie-break« pripadal nasprotniku, so naši fantje značajno reagirali in uspeli zaostanek nadoknaditi. Do »tie-breaka« je prišlo po štirih setih, ki po igri niso mogli navdušiti publike. To pa je tudi povsem razumljivo, saj so se igralci obeh ekip zavedali pomembnosti tekme in velika želja po osvojitvi obeh točk je kajpak pogojevala igro. Prva dva seta sta bila zelo izenačena, v tretjem pa so gostje že povedli z 8:1. Tedaj je nerazpoloženega podajaCa Colauttija zamenjal Igor Strajn, ki je vCeraj dobro zaigral in ima morda največ zaslug za zmago svoje ekipe. Znal se je prilagoditi tolkaCem in tako bistveno pripomogel k delnemu izidu 14:0, ki je omogočil Koimpexu osvojitev seta. Četrti je spet pripadel gostom, o odločilnem pa smo že poročali. Točki sta torej ostali doma, kar je zelo pomembno, saj bo zdaj Koim-pex odigral kar štiri zaporedne tekme z ekipami, ki so na prvih mestih na lestvici. INKA ŽENSKA B2 LIGA / KOIMPEX NUOVA KREDITNA n Velika smola Slogine šesterke Vincenzijeva hudo poškodovana - Poraz v Cordenonsu nam je povedal trener Franko DrasiC, so bila naša dekleta dobesedno v šoku zaradi te nove letošnje poškodbe, tako da so bile na igrišču le bleda senca ekipe, ki je pred tednom dni spravila na kolena tržaškega tekmeca SMG Consulting. Namesto poškodovane Vincenzijeve je najprej nastopila Irina Pertot, potem pa so se v tej vlogi preiskusile tudi druge igralke. Sploh je trener DrasiC skukšal z zamenjavami na različnih pozicijah spremeniti potek igre, žal, pa je bilo vse zaman. Naše ekipe se letos torej res drži neverjetna smola. Komaj so prejšnji teden igralke zadihale iz polnih pljuč, že je usoda poskrbela za nov udarec. Upati moramo le, da bodo trener in igralke uspešno prebrodile tudi to oviro, in skušale nadoknaditi zamujeno v prihodnjih tekmah, saj konec koncev se ni še niti iztekel prvi del prvenstva. (INKA) Ottica Tomasini Cordenons -Koimpex Nuova Kreditna 3:0 (15:6, 15:5,15:3) KOIMPEX NUOVA KREDITNA: Benevol 1+9, Cok 0+0, Fabrizi 0+1, Flego 0+0, Barbara Gregori 3+2, Paola Gregori 2+0, Gruden, Molassi 0+5, Pertot 1+5, Piccoli 0+2. Servis (točke, napake): Ottica Tomasini 1:8, Koimpex Nuova Kreditna 2:3. Poročilo o tej tekmi moramo, žal, začeti že s petkovim treningom, na katerem se je poškodovala Eva Vin-cenzi in to prav na zadnji odigrani akciji. Specialistični pregledi, ki jih je igralka opravila že vCeraj, so potrdili najbolj črnogleda pričakovanja: strgan kvadricep. Eva ima že nogo v mavcu, kar pa tudi pomeni, da je zanjo letošnje sezone konec. Prav tu pa je bil verjetno tudi razlog za sinočnjo igro naše ekipe. Kot MOŠKA C2 LIGA / V SOVODNJAH______ Bor prešibek za Sočo Unitecno Rutinska zmaga Olympie - D liga: Val Koimpex in Naš prapor KO Soča Unitecno - Bor 3:0 (15:7,15:2,15:5) SOČA UNITECNO: Andrej Brisco 2+6, Gregor Brisco 0+1, Devetak 2+1, Lutman, Lukež, Makuc 2+4, Mucci 1+1, Hlede 5+9, Petejan 6+11, Tomšič 5+7, Battisti 4+7. BOR: Rotossa 1+11, Dejan FurlaniC 1+3, Cuk 1+5, Iztok FurlaniC 3+11, Leghissa 0+2, Ruttar 1+4, Pavhca 0+0, Strolego 0+5. Derbi je po pričakovanjih pripadel soCanom, ki so borovce povsem nadigrali. ZaCetek tekme je bil sicer zelo izenačen. Gostitelji so zaCeh negotovo (Hlede in Tomšič cel teden nista trenirala), borovci pa so se jim požrtvovalno upirah, s samo do sed- ŽENSKA D LIGA / EDINI LETOŠNJI CETRTOLIGASKI DERBI Derbi s Savo osvojil Bor Friulexport C liga: nepričakovano gladek poraz Imse BOC - Lahka zmaga Olympie Kmečke bake Sava - Bor Friulexport 1:3 (3:15, 10:15, 15:5, 7:15) SAVA: Babudri, Furlan, Kobau, Kosmina, Obad, Perini, Sossi, Spacal, Starc, Tensi. BOR FRIULEXPORT: J. in Z. Miličevič, Flego, Macho, Rogelja, Sadlovv-ski, Boz, Stemad, Ažman, Zadnik, Fajman. Cetrtoligaški derbi je zasluženo pripadel gostjam. Pred lepim številom gledalcev so bo-rovke pokazale boljšo individualno tehniko, zlasti so bile boljše na servisu in sprejemu, kjer so igralke Save vse preveč grešile. Borovke so bile prodornejše tudi na mreži, medtem ko je bil napad Save velikokrat preveč predvidljiv, da bi lahko ukanil nasprotnikovo obrambo. Po prvem setu, ki se je odvijal vseskozi v eno smer, to je v korist Bora Friulexport, se je igra razživela. Domače igralke so sicer povedle 10:4, a so .borovke z izrednim delnim izidom 11:0 spravile tudi ta set pod streho. V tretjem so spet povedle slogašice, ki se tokrat niso pustile presenetiti. Čeprav je Četrtega nato osvojil Bor Friulexport z dokaj visoko razliko v točkah, je bil ta še najbolj borben, le da so igralke Save dosegale v glavnem menjave, trud borovk pa je bil kronan s točkami. (INKA) ZENSKA C2 LIGA Torriana - Imsa Zadružna kreditna banka 3:0 (15:2,15:7,15:5) VAL: Tomšič 0 + 2, Michela Tomasin 1+4, Barbara Uršič 0+6, Monica Tomasin 6+6, Paolo Uršič 1+0, Ambrosi 2+8, Humar 0+0, Zuc- cairno 0+0, Danielis 0+0, Visintin. Valovke so v Gradišču odpovedala na vsej Črti in doživele polom, za katerega nimajo nobenega prave opravičila. Sam trener Jerončič si po tekmi ni znal razložiti, zakaj so njegove igralke igrale tako slabo. »Na celi tkemi nismo dosegh niti ene točke na servisu, oni pa kar enajst,« je povedal trener. Tekma je bila popolnoma enosmerna, čeprav Torriana razen velike želje po zmagi ni pokazala niCesa posebnega. Valovke pa v prihodnjih tednih Čaka serija težkih nastopov. Upati je, da je šlo sinoči samo za epizodo. Juvenilia - 01ympia Kmečka banka 0:3 (10:15, 14:16, 7:15) OLVMPIA: Corsi 6+11, Bulfoni, Pascolat, Černič 4+1, Trapuzzano 6+8, Zotti 5+10, L. Princi 2+2, Ciocchi 3+0, Skerk 5+3. Goriška šesterka je proti zadnjeuvTšCeni Juvenil-li zz najmanjšim trudom dosegle maksimalen rezultat. Gostiteljice so mlade in tudi perspketivne, ampak še nedorasle nasprotnikov tej ligi. To je bilo že vnaprej jasno, zato so tudi GoriCanke igrale nekako z zmanjšano močjo in so se morale zlasti v drugem setu kar precej potruditi za zmago, predvsem zaradi prevelikega števila zgrešenih servisov. Trenerka Meulja je poslala na igrišče skoraj vse razpoložljive igralke, gostovanja pa se nista mogli udeležiti Pitaccova in Silvana Princi. Prvič po operaciji je igrala Lu-cia Princi in pokazala, da se že vrača v formo. Ostah izid: Manzano -Tarcento 3:2. me točke. Odtlej je tekma postala povsem enosmerna, saj so gostje sicer še naprej igrali borbeno, v obrambi tudi učinkovito, a so bili na mreži brez prave moči. SoCani so v drugem setu popolnoma zagospodarili na igrišču, nekoliko pa so se gostom prilagoditi v tretjem setu, ne pa toliko, da bi jim prepustih kaj veC kot skromen izkupiček petih točk. 01ympia Agraria Ter-pin - Itely 3:0 (15:5, 15:8, 15:13) OLVMPIA: Simon Ter-pin 12+8, Mania 9+14, Sfiligoj 5+10, Ferfolja 4+4, Janez Terpin 3+4, Andrej Terpin 2+1, Pintar 0+1, Bensa 1+0, Grauner, Maraž, Hlede, Domi. 01ympia je dosegla takorekoc rutinsko zmago proti objektivno šibkejšemu nasprotniku. Težave so imeli Goričani samo v začetku vseh treh setov. Igralci iz Fojde so namreč prav vsaMc povedli, ko pa so jih Goričani ujeh, je bilo setov dejansko tudi konec. Delno izjemo predstavlja zadnji set, v katerem so bili gostje v vodstvu do 11. točke. Kljub temu pa lahko reCemo, da ni bila zmaga gostiteljev nikoli pod vprašajem, Čeprav nis ravno blesteh. Trener Jakopič je Lorisu Maniaju tokrat že od vsega začetka namenil vlogo korektorja in poizkus se je ponovno povsem obrestoval, tako da bi lahko postal stalnica v igri goriške šesterke. MOŠKA D UGA San Sergjo - Val Koim-pex 3:0 (15:9,15:4,15:13) VAL KOIMPEX: Orel 3+9, Plesničar 2+9, Jelen 0+4, Marko Černič 1+2, Mitja Cemic 3+2, Prinčič 0+1, Sergo 3+7, Faganel 2+3, Andrej Cemic, Figelj. Mladi Goričani s svojim nastopom tokrat niso zadovoljili in poraz je bil neizbežen. V prvem setu sta jih izdala slaba blok in servis, igra pa jim ni šla od rok niti v drugem setu. Nekoliko bolje je bilo v tretjem msetu, v katerem so bih nasprotniku stalno za petami. Žal ga niso nik-loi prehiteti in po rezulta-tau 11:11 so »stari lisjaki« domačega moštva uveljaviti svojo večjo izkušenost. Naš prapor - Travesio 2:3 (15:3, 15:10, 8:15, 15:17,11:15) NAS PRAPOR: Boškin 3+5, Braione 3+6, Devetak 6+2, JuretiC 5+1, KoreCiC 3+1, Mucci 5+10, Paulin 0+0, Poletto 0+0, Sfiligoj 4+6, Uršič 17+12. Lahka zmaga v prvih dveh setih je na igralce Našega praporja žal delovala kot pomirjevalno sredstvo. Gostje se kljub zaostanka 0:2 nis predati, razigrati so se v polju, Brici pa na njihovo reakcijo praktično ... niso reagirati. Po dobrem prvem setu je njihov ritme iz seta v set padel, na koncu pa so ostati praznih rok. Se naj-boljži zmagi so biti v četrtem setu, v katerem so Travesio ujeti pri 15. toda, potem ko so stalno zaostajati, tudi za štiri točke. Žal pa so se morati zaradi bananih napak sprijzaniti z igranjem tie breaka, v katerem so biti evforični gostje boljši. Po porazu pa se jepoložaj na lestvici Goričanov precej zuakompti-ciral. Obvestila SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. tm. avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseska 131 na Opčinah, jutri, 19. januarja in v sredo, 21. januarja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St 212859 in 299573. ZSSDI obvešča, da bo seja Balinarske komisije jutri, 19. t.m. ob 20. uri v prostorih Balinarskega krožka SD Polet na Opčinah, Ul. Conco-nello 1. SPDT prireja 25. t.m. ter 1., 8., in 15. februarja smučarske tečaje v PodkloStru. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627. KD VALENTIN VODNIK vabi na nedeljska smučarska izleta 25. tm. ter 1. februarja na Kanzel. Odhodi iz Doline (Sanca) ob 6. uri, vpisovanja v trgovini pri Martini Mami (tel. 8327121), dodatne informacije na tel. 0338-5032176. SD POLET vabi na jubilejni 30. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. t m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. t.m. na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ah vsak dan na tel. 200782. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske teCaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, ProseSka ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859. Športel v Gorici Jutri se bo Sportel (TV Koper-Capodistria od 22.30) preselil v Gorico, kjer se bo sreCal z odbojkaricami 01ympie, ki so pred kratkim zmagale deželni pokal. Gledalci bodo lahko sledili dvema prispevkoma - enemu o mladih nogometaših Zarje/Gaje, drugemu pa o odbojkarjih BI lige La Goriziana Kmečka banka. V oddaji bo tudi tokrat na sporedu rubrika Spori pod Triglavom, ki jo vodi Rok Maver, ob koncu pa bo še priljubljeni Skrtoc, za katerega že vsi poznate telefonske številke, mogoče pa niste prišli do pravilnega vprašanja, ki zadeva našega znanega športnika Darija Frandotica. KOŠARKA / V C2 LIGI KOŠARKA / V D LIGI domači šport Domovcem ni uspel podvig Kljub dobri igri v drugem polčasu so izgubili v Manzanu Manzano - Dom Rob Roy Agorest 79:64 (47:29) DOM: Jarc 1 (1:2 prosti meti, 0:6 met za dve, - met za tri), Corsi 18 (1:3, 1:3, 5:8), Podbersig 3 (1:4, 1:2, -), Di Cecco 18 (6:9, 6:14, 0:1), Franco 7 (5:5, 1:4, 0:3), Guarneri, Gej 2 ( -, 1:2, -), Covi 3 (0:2, -, 1:2), trener Semolič. SON: 23. PON: Jarc. 3T: Corsi 5, Covi 1. Domovci so sinoči ponovili dobro predstavo iz prejšnjega kola, toda tokrat so se morali spoprijeti z močnejšim nasprotnikom in tudi dobra igra ni bila dovolj za podvig. Po začetnem izenačenju (v 5. min. 13:13) so naši košarkarji preveč forsirali mete, kar so izkoristili spretni domačini, da so si priigrali najprej manjšo prednost, da bi jo nato povečali ob polčasu kar na 18 točk. Predvsem neučinkoviti so bili v tem delu v obrambi, saj niso uspeli zaustaviti domačih centrov, ki so zlahka uhajali proti Domovemu košu. V drugem polčasu so domovci znatno bolje zaigrali in z zelo dobro obrambo zmanjšali zaostanek na samih šest točk v 36. minuti. Nato so si gostitelji spet priigrali zanesljivo prednost in tudi zanesljivo zmga-li. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Franca, ki je skozi vso tekmo igral dobro. Spodbudno pa je, da so domovci spet znali značajno reagirati, škoda le, da niso igrali skozi vse srečanje s polno paro. (L.S.) Borovci so z izdatno zmago proti Gradežu že zanesljivo drugi Cicibonašiso tesno izgubili z Goriziano Bor Radenska - La Gradese 90:68 (43:35) BOR: Filipčič 8 (2:2 prosti meti, 3:5 met za dve, - met za tri), Susani 12 (1:1, 4:6, 1:2), Perčič 2 (-, 1:2, -), Brazzani 5 (1:2, 2:5, -), Velinsky 13 (3:6, 5:6, -), Barini 17 (1:2, 8:10, -), Simonič 13 (2:3, 4:6,1:1), Tomšič 9 (0:2, 3:8,1:4), Possega, Rebula 11 (1:2, 5:8, -), trener Furlan. SON 18. 3T: Susani 1, Simonič 1, Tomšič 1. V eni izmed svojih najboljših tekmah so borovci dosegli izredno pomembno zmago, saj so premagali neposrednega tekmeca za drugo mesto in so tako kolo pred koncem tega dela zanesljivo drugi. Ob spletu zelo ugodnih okoliščin bi lahko celo osvojih prvo mesto. Borovci so si takoj priigrali zanesljivo prednost 10 točk (31:21) z zelo dobrimi odstotki pri metu. V obrambi pa niso igrali najbolje. V drugem polčasu so tudi v obrambi (»mož-moža«) delovali odlično, v napadu sta se razigrala Barini in Rebula, tako da so si prislužili prednost 20 točk (62:42). Tekme je bilo tako konec. Naj omenimo tudi, da je trener Furlan dal veliko »minutažo« mladima Velinske-mu in Brazzaniju. Cidbona Pref. Marsich - Goriziana 66:70 (34:33) □GIBONA: Stefančič, Persi 24 (8:12, 5:12, 2:4), Pavlica 4 (-, 2:3, -), Zuppin 13 (1:4, 6:13, 0:1), Pettirosso 8 (2:2, 3:5, -), Battilana n.v., Uršič 8 (2:2, 3:7, 0:1), Furlan 3 (1:2, 1:5, -), Križmančič 4 (-, 2:6, -), Bandi 2 (-, 1:1, -), trener Battilana. SON: 26. PON: Furlan (30), Križmančič (38); 3T: Persi 2. Po dokaj izenačeni, toda ne preveč kakovostni tekmi so cicibonaši tesno izgubili z močno Goriziano, ki pa je torkat igrala precej demotivirano. Gostitelji so slabo začeh in dopustiti gostom, da so povedli za 6-7 točk, ki so jih ohmaili do polovice polčasa. Tedaj pa so cicibonaši z bolj zagrizeno igro zaostanek nadoknadili in končali polčas s točko prednosti. Tudi v drugem polčasu je bila tekma zelo izenačena. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu vse do 36. minute, ko so gostje, predvsem po zaslugi izvrstnega »veterana« Turela, povedli za 5 točk in to vodstvo tudi ohranili do konca tekme. Kljub porazu bi pohvalili vse cicibo-naše, posebno pa Stefana Persija, ki je odlično vodil ekipo in bi 1 s 24 točkami tudi najboljši strelec. DR2AVNI KADETI Pozzuolo - Bor Friulexpart 57:77 (35:27). Danes Nedelja, 18. januarja 1998 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, šola Caprin: Mediterranea - Breg DRŽAVNI KADETI 11.30 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Amici del Basket DEČKI 11.00 v Trstu, Ul. Calvola: Sgt A - Bor Friulex-port NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Manzanu: Manzano - Juventina; 14.30 v Koprvinem: Capriva - Zarja; 14.30 v Ogleju: Aquileia - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Castionese; 14.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Ruda 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Isonzo, 14.30 v Zavljah: Zaule Rabuiese - Primorec, 14.30 v Villanovi Ju-drio: Villanova - Mladost 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Servola; 14.30 v Repnu: Kras - San Vito NARAŠČAJNIKI 10.00 v Repnu: Primorje - Esperia; 10.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Gradese NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja Gaja - Ponziana B ODBOJKA MLADINKE 11.30 v Trstu, Visintini: Virtus - Kontovel DEKLICE 11.00 na Opčinah: Sloga Pizzeria Veto B - Breg; 11.00 v Trstu, Petrarca: Nuova Pallavolo TS -Kontovel A NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 8.30 v Zgoniku: nastopa Kras Tehtal NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA NOGOMET / 2. IN 3. AMATERSKA LIGA Primorje v Ogleju za ugoden rezultat Bo Zarja Gaja zmlela tudi Caprivo? Štandreška Juventina mora za obstanek zbrati odslej najmanj 20 točk Aguileia - Primorje V prvi tekmi povratnega dela prvenstva bo proseška enajsterica igrala v Ogleju, kjer je pred tednom dni štandreška Juventina doživela hud poraz (1:5). Aguileia, ki je lani izpadla iz elitne lige, je letos izredno slabo začela, saj je po šestih tekmah imela le dve točki. Od 7. kola pa igra nekoliko bolj uspešno in to predvsem, ker so bili voditelji kluba zelo aktivni na novembrski borzi. Oglejčani so se predvsem okrepili v napadu, kar dokazuje dejstvo, da so v zadnjih treh tekmah dah 12 golov. S predzadnjega mesta je tako Aguileia končala prvi del prvenstva na 12. mestu s točko več od Primorja. Prav z nedeljsko zmago so namreč Oglejčani prehiteh proseško ekipo, ki je trenutno na 13. mestu s 14 točkami. Naloga Primorja, kot vidimo, bo spet zelo naporna. Stanje vsaj kar se tiče poškodb, se je v proseškem taboru nekoliko izboljšalo. Miclaucich, ki je prejšnjo nedeljo stopil na igrišče šele v drugem polčasu, bo verjetno tokrat bil že v začetni postavi. Možno je da bo po dvomesečni odsotnosti na razpolago trenerja Bidussija tudi Norbedo. Po krajši odsotnosti je s treningi začel tudi Kuk, medtem ko bolečine v peti še vedno mučijo Crevatina. Čeprav je Primorje zadnjo zmago (Ma-ranese) doseglo 16. oktobra lani, bi se navijači v Ogleju zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom. Capriva - Zarja/Gaja Zarja Gaja bo v Koprivnem skušala izkoristiti svoj “magičen” trenutek, tako da bi lahko še izboljšala že itak dober položaj na lestvici. Capriva, ki ima le točko več od »modro-rumenih« trenira Zuppichini, ki je lani vo- dil Juventino. Capriva, ki je lani končala prvenstvo na drugem mestu lestvice, tudi letos igra zelo solidno, saj je le dvakrat izgubila. Doma jo je s pičlim 1:0 presenetil solidni Monfalcone, v predzadnjem kolu pa je nepričakovano klonila pred Aiellom z 0:2. Moč ekipe predstavlja obramba, ki je v 15 odigranih tekmah dobila le osem golov. »Modro-mmeni« pa s 26 danimi goli imajo po S. Lui-giju (31 golov) najprodornejši napad skupine. Zato se obeta danes v Koprivnem izredno zanimiva in verjetno tudi lepa nogometna predstava. Trener Zarje/Gaje Tul ne bi smel imeti večjih problemov s postavo. V tem tednu so vsi redno trenirah, razen Ispira, ki verjetno danes ne bo igral. Pri domačinih pa bo zaradi izključitve odsoten VValter Crevatin (Primorje) še ni povsem okreval Deffenu. Manzano - Juventina »Slabše kot tako zares ni moglo biti,« tožijo v Juvenh-ninem taboru po prvem delu prvenstva. In res, takšne smole, kot jo je imelo štran-dreško moštvo v prvem de- lu, je zares težko ... imeti. V Standrežu sedaj upajo, da se bo končno začel preporod. Po nedeljski katastrofi v Ogleju (1:5) pa bodo »juven-tinci« že v prvem povratnem kolu spet pred izjemno težko nalogo. Manzano je namreč skupno z Zarjo/Gajo na 4. mestu lestvice. Štandreška ekipa bo spet igrala v okrnjeni postavi. Mladi napadalec Esposito je izključen za dve koli, Go-mišček pa še ni saniral poškodbe in skoraj gotovo ne bo igral. Trener Galhzia pa bi ne smel imeti velikih težav, da ju zamenja. Zelo pomembno je, da bo vsa ekipa zaigrala od prve do zadnje minute složno, požrtvovalno in odločno. Odslej je na vsaki tekmi imperativ le zmaga. V druem delu je namreč potrebno zbrah najmanj 20 točk, kar bi bilo lahko še premalo. H NOGOMET / KRIŽANI S CASTIONESE V 1. AMATERSKIUGI Vesnin tekmec z novim trenerjem Sovodenjci bodo proti Rudi igrali v precej okrnjeni postavi Vesna - Castionese Križani gostijo predzadnjeuvrščeno ekipo, ki je zaradi slabih rezultatov že zamenjala dva trenerja. Po 8. kolu, ko je Castionese imela le tri točke, je vodstvo kluba zamenjalo Di Tommasa z Rivo, M je bil na klopi ekipe vse do nedelje. Po porazu v Sovodnjah pa je Riva podal ostavko in zato se bodo gostje danes v Križu predstavili z novim trenerjem. Prav to nekoliko zaskrblja Križane, saj nogometno pravilo pravi, da ekipa, ki zamenja trenerja ponavadi ne zgubi. Upoštevah je vsekakor treba, da je Vesna po 14 pozitivnih nastopih v nedeljo doživela prvi poraz in zaradi tega je razumljivo, da navijači pričakujejo takojšnjo rehabilitacijo kriške enajsteri- sta izključena, Silvestri je poškodovan, Malusa klub temu da je začel s treningi po prometni nesreči ni še gotovo ah bo lahko stopil na igrišče. Mladi Erbi je kot Laghezza oblekel vojaško suknjo. Za Petra Sedmaka se je prvenstvo zaradi hude poškodbe verjetno že končalo in zato Nonis ima danes praktično “štete” nogometaše. Kljub temu pa so navijači optimisti in prepričani o zmagi Vesne. Sovodnje - Ruda Sovodencji bodo danes gostih nevarno Rudo, ki ima od njih le dve točki manj. Moštvo našega društva, ki je v nedeljo zasluženo premagalo Castionese, bo danes igralo v okrnjeni postavi, saj bodo odsotni: Devetak, ki si je prislužil četrti opomin, Bastiani in Cecotti, ki sta še poškodovana, ter Tomšič, ki se za delo mudi v Mehiki. Na tekmi prvega dela so Sovodenjci v Rudi igrah brez gola, čeprav bi si zaslužiti kaj več. Danes iamjo prednost domačega igrišča in naj bi biti zato tudi favoriti. Igrati pa bodo morali izredno pazljivo, saj je Ruda zelo nevarna ekipa, ki spretno izkoristi vsako nasprotnikovo napako. Mladost želi ohraniti pridobljeni sloves, V Dolini se obeta izenačen boj, težka naloga za Primorec 2. AMATERSKA LIGA Villanova - Mladost Nadaljuje se serija izredno zahtevnih srečanj za doberdobsko Mladost. Po težkem srečanju v gosteh proti vodilnemu Roianeseju bodo Doberdobci spet igrah v gosteh proti drugouvrščeni Villanovi, ki jih je v prvem delu prvenstva tudi tesno premagala z 1:0, in to po dvomljivi enajstmetrovki. Odtlej so si Doberdobci še kako opo-mogh, tako da so po prvem delu prvenstva najugodnejše presenečenje lige. Ta »sloves« bo Mladost skušala upravičiti tudi danes na tem težkem gostovanju pri izredno izkušeni in tudi povprečno zelo stari (več kot 30 let) ekipi Villanove, kli jo vodi bivši trneer Juventine Mauri. Tu igrata tudi bivša Jvuentinina nogometaša Trevisan in Capotorto. Mladost bo danes igrala brez petra Ger-goleta, kar bo za ekipo hud handicap, saj bi bil Peter za počasne domače branilce pravi trn v peti. Breg - Isonzo V Dolino pride ekipa, ki ima le točko manj od Brega, in zato bo rezultat današnjega dvoboja izredno važen za obe moštvi. Gostje, ki so startali med favoriti za končno zmago, so v prvih petih kolih izbojevati tri zmage in okusih dva poraza. Od 6. kola dalje pa so dosegli le štiri neodločene izide, kar pomeni, da že več kot dva meseca niso zmagali. Sicer tudi Brežanom ni šlo mnogo bolje, zadnjo zmago v Dolini z golom Švaba so dosegli 9. novembra lani v derbiju z Mladostjo. Trener Brega Tron danes ne bi smel imeti velikih težav s postavo, izljučen je le San-zin in zato vlada v Bregovem taboru optimizem. Mislimo, da je to povsem upravičeno, saj nasprotnik ima precej ranljivo obrambo. Več zadetkov od Isonza (23) je dobil le Sagrado (28), kateremu so Brežani prejšnjo nedeljo zabili dva gola. Zaule - Primorec Izredno težko nalogo pa bodo imeli Trebenci, ker zgleda, da ekipa Zaule prihaja v formo, kar daka-zuje tudi dejstvo, da ima le tri točke manj od vodilnega Roianeseja. Ni nobena skrivnost, da Zaule računajo na napredovanje, ker so po lanskem izpadu iz 1. AL startale med glavnimi favo- riti. Dva zaporedna poraza (Roianese, Villanova) v 4. oziroma 5. kolu sta precej potrla nogometaše iz Zavelj, ki so zašli v lažjo krizo. V zadnjih nastopih pa so se precej izboljšati in pred tednom dni premagali vodilni Portuale. Trener Primorca Leone pa se ne more sprijazniti s slabimi rezultati ekipe, posebno na domačih tleh. Prepričan je, da Trebenci lahko dosežejo mnogo več. V povratnem delu je gotov, da bo ekipa zaigrala mnogo bolje in tudi rezultati ne bodo izostali. Danes je sicer zelo delikatna tekma, ker bi se v primeru poraza lahko Primorec znašel v nevarnih vodah. Ker ni problemov s postavo, ker ni poškodovanih ah izključenih nogometašev, bi bila delitev točk lep uspeh za Trebence. 3. AMATERSKA LIGA Zarja/Gaja B - Servola Združeni ekipi pride v goste nasprotnik, ki je najizdatnejšo zmago (5:2) dosegel prav proti »modro-rumenim. Ekipi si z desetimi osvojenimi točkami ob koncu prvega dela prvenstva delita 10. mesto na lestvici. Medtem ko je Zarja/Gaja igrala bolje v zaključnem, so se Skedenjci dobro odrezali v začetnem delu prvenstva. V zadnjih štirih tekmah je namreč Servola štirikrat izgubila in zato v taboru združene ekipe upajo, da se bodo Skedenjcem negativno serijo podaljšati. S postavo trener Primosi ne bi smel imeti problemov in zato se nam zdi optimizem v vrstah »modro-rumenih« povsem utemeljen. Kras - S. Vito Krašovci, ki so še vedno pri vrhu lestvice, saj imajo le dve točki manj od vodilne S. Andree, tudi danes jurišajo na zmago, saj so letos v Repnu premagati vse nasprotnike (šest tekem). Tržačani, ki so doslej igrati še kar solidno, so prejšnjo nedeljo po sedmih zmagah prišli do prvega neodločenega rezultata z Montebellom. Omeniti moramo, da je prav S. Vito zadal Krasu prvi prvenstveni poraz in prav zaradi tega smo prepričani, da bodo krasovci igrati še toliko bolj zagrizeno. Zato mislimo, da Kras ne bi smel imeti problemov, ker je v tem dvoboju nesporen favorit. Druga postava Brega pa bo danes počivala. (Bruno Rupel) Izidi včerajšnjih tekem mladincev DEŽELNI MLADINa S. Luigi - Juventina 5:2 (2:1) POKRAJINSKI MLADINCI Zaostali tekmi: Zarja Gaja - Costalunga 2:3 (0:1), Primorje - Edile 2:1 (2:0) ŠPORT Nedelja. 18. januaija 1998 NOVICE Pariz - Dakar: že vse odločeno ... ST. LOUIS DU SENEGAL - Kaže, da je že vse odločeno: razen velikih presenečenj bo Francoz Stephane Peterhansell na ktm osvojil prvo mesto med motocilisti na rallyju Pariz - Dakar, medtem ko bo med avtomobilisti zanesljivo zmagala po-sdka Jean Pierre Fontenay - Patrick Piccard (mitsu-bishi). Včeraj na predzadnji etapi so namreč še po-večah svojo prednost. Na včerajšnji etapi je z motorji zmagal Nizozemec Gerard Jimmink (ktm), z avtomobib pa Shinozuka (Jap) - Magne (Fra) nami-stubishiju. Rokomet: Tržačani uspešni SIRACUSA - V nadaljevanju itabjanske rokometne A bge je včeraj v Siracusi tržaški Genertel premagal Ortigio z 20:15 (12:5). Najboljši mož na igrišču je bil vratar gostov Mestriner. Marija Butirskaja presenetila MILAN - Rusinja Marija Butirskaja je dokaj presenetljivo, toda zasluženo zmagala med posameznicami na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Milanu. Butirskaja je prehitela rojakinjo Iri-no Sluckajo in Nemko Tanjo Ševčenko. Trinajsta je bila Slovenka Mojca Kopač, Italijanka Sabrina Bombardieri pa petnajsta. Odbojka: Sisley šele po »tie-breaku« PADOVA - V včerajšnjem anticipiranem srečanju odbojkarske A bge je Sisley iz Trevisa v Padovi šele po »tie-breaku« premagal domačo ekipo Jucker s 3:2 (8:15, 15:9, 12:15, 16:14, 15:10). DANAŠNJI SPORED: Conad Ferrara - Gabeca Montichiari, Časa Modena - Ravenna; Piaggio Rim - Alpitour Cu-neo, Macerata - Multimedia neapelj, Cosmogas Forb - Jeans Hatu Bologna. Milič: 10 minut, 6 točk NEW YORK - Ekipa Phoenbc Suns je sinoči v severnoameriški pokhcni košarkarski hgi NBA premagala Orlando Magics s 111:86. Kranjčan Marko Milič je tokrat dobil več priložnost za igro kot običajno. V desetih minutah je dosegel šest točk, zadel je vse tri poskuse meta iz igre in ujel eno žogo v napadu. Pri Phoenbcu sta bba sicer najučinkovitejša Danny Manning s 23 točkami in Cliff Robinson, ki je v polno zadel 17-krat. Izidi: Indiana Pa-cers - Sacramento Kings 117:92, Washington Wiz-zards - Vancouver Grizzlies 112:110, Atlanta Hawks - Golden State VVarriors 102:89, Charlotte Homets - San Antonio Spurs 71:76, Phoenix Suns -Orlando Magic 111:86, Houston Rockets - Minnesota Timbervvolves 115:116 podaljški, Denver Nug-gets - Cleveland Cavabers 74:99, Mihvaukee Bucks - Chicago Buhs 86:96, Portland TraUblazers - Utah Jazz 96:86. Brenden zmagal v Zakopanih, Peterka 16. ZAKOPANE - Norvežan Kristian Brenden je zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Zakopanih na Poljskem (182, 4 točke, 99 in 106 metrov). Drugi je bil Finec Jarme Ahonen (181, 9 točk, 98 in 107 metrov), tretji pa Nemec Sven Hannavvald (181, 4 točk, 97 in 108 metrov). Najboljši Slovenec je bil Primož Peterka, ki je zasedel 16. mesto (152, 2 točk, 94 in 97 metrov). Urban Franc, Jure Radelj in Peter Sonta se niso uvrstib v finale. V spremenljivih vremenskih pogojih in komajda še regularnih tekmovalnih razmerah je v prvi seriji tekmovanje končal tudi Nemec Dieter Tho-ma. (STA) PLAVANJE / SP V PERTHU Prvi poraz Popova po sedmih letih Na 50 m presenetil Američan Pilzcuk »Azzurri« za 5. mesto, Rudiču trda prede PERTH - Na svetovnem prvenstvu v plavanju v avstralskem Perthu, ki ga mnogi že označujejo kot prvenstvo »brez rekordov«, je bilo predzadnji dan najbolj zanimivo v moški preizkušnji na 50 metrov prosto, kjer je moral dosedanji vladar zadnjih sedem let, neporaženi Rus Aleksander Popov, priznati premoč skoraj nepoznanemu Američanu Billu Pilzcuku (22, 29). Popov je zaostal 14 stotink, bron pa sta si razdelila Avstralec Michael Klim in Portoričan Ricar-do Busquets (22, 47). »Pilzcuk me je presenetil na Startu, prihodnjič se mu bom skušal oddolžiti«, je dejal Popov. Pri ženskah je v najdaljši preizkušnji na 800 metrov prosto slavila Američanka Brooke Benett (8:28, 71). Na 200 metrov hrbtno za ženske je slavila Francozinja Roxana Mara-cineanu (2:11, 26). Srebrno medaljo je na svoji zadnji posamični tekmi v karieri osvojila Nemka Dagmar Hase (2:11, 45). Na isti razdalji so se pomerili prsni plavalci. Najhilrejši je bil z 2:01, 18 Nizozemec Mar- Kolajne ZDA Rusija Kitajska Avstralija Ukrajina babja Nemčija Nizozemska Francija Madžarska Belgija Kostarika Japonska Slovaška Kanada Švedska Španija VBR Argentina Portoriko 27 15 15 20 4 5 11 8 6 2 1 1 8 3 3 2 1 2 1 1 cel Wouda. V štafeti 4x200 m je do zlate kolajne spet prišla slovita Francizka Van Almsick, ki jo mnogi že uvrščajo med odslužene plavalce. »Se sanjalo se mi ni, da bom po nesreči z motorjem osvojila zlato medaljo,« je dejala Nemka. Slovenskim plavalcem spet ni šlo po načrtih. Se najboljši je bil Jure Bučar, ki je v kvalifikacijah na 1500 metrov prosto zasedel 19. mesto, s časom 16:03, 77 je za velikim finalom zaostal za 43 sekund. Mesto slabši je bb na 200 metrov mešano Peter Mankoč. Dosegel je čas 2:05, 72, kar je za sekundo in 64 stotink slabše od njegovega državnega rekorda, in 85 stotink slabše od časa, ki bi še zadostoval za B finale. V isti disciplini je Marko Milenkovič (2:09, 80) zasedel 28. mesto. Nič boljše se ne godi Italijanom. Srebrni Rosobno je bb na 200 m diskvabfi-ciran, vendar bi njegov čas kvečjemu zadoščal za mah finale, Emibano Brenbilla pa za danes na 1500m ne obljublja ničesar. Italijanski vaterpolisti bodo danes igrah za končno 5. mesto proti Rusiji, včerajšnja zmaga proti ZDA pa predstavlja skromno uteho. V italijanskem taboru se odkrito govori, da »bivši junak« Ratko Ru-dič ni več nenadomestljiv. V zadnjih treh letih ni njegova ekipa dosegla več niti enega uspeha. Rudiču nasprotujejo vsi klubi (»prvenstvo podreja reprezentanci«), igralci se pritožujejo zaradi prenaporne vadbe. Na Rudičevi strani ostaja federacija, menda predvsem zato, ker ima zvezane roke. Z Rudičem je namreč podpisala pogodbo do leta 2000 za čedno vsoto 300 mibjonov lir letne plače. Slava je pač resnično minljiva... Francizka Van Almsick do zlate kolajne v štaefi Izidi SP v Perthu PLAVANJE Zenske, 800 m prosto: 1. Bermett (ZDA) 8:28,71, 2. Munz (ZDA) 8:29,97, 3. Vlieghuis (Niz) 8:32,34, 4. Henke (Nem) 8:33,52, 5. Kielgass (Nem) 8:33,62, 6. Rigamonti (Svi) 8:37,37,7. Geurts (Niz) 8:41,76,8. Chen (Kit) 8:47,85. 200 m hrbtno: 1. Maracineanu (Fra) 2:11,26, 2. Hase (Nem) 2:11,45, 3. Nakamura (Jap) 2:12,22,4. Rund (Nem) 2:12,72, 5. Maurer-Loveless (ZDA) 2:13,04, 6. Nakao (Jap) 2:13,13, 7. Smith (Avs) 2:13,70, 8. Ricardo (Fra) 2:15,01, 4x200 prosto: 1. Nemčija 8:01,46, 2. ZDA 8:02,88, 3. Avstrabja 8:04,19, 4. Kanada 8:05,59, 5. Švedska 8:07,60, 6. VBR 8:08,14, 7. Romunija 8:10,06,8. Nizozemska 8:11,63, Moški, 200 m prsno: 1. Wouda (Niz) 2:01,18, 2. Mar-chand (Fra) 2:01,66, 3. Kamaugh (ZDA) 2:01,89, 4. Dunn (Avs)2:02,03, 5. Keller (Nem) 2:02,10, 6. Myden (Kan)2:02,30, 7. Hickman (VB) 2:04,13, 8. Dolan (ZDA) 2:05,82. 50 m prosto: 1. Phczuk (ZDA) 22,29, 2. Popov (Rus) 22,43, 3. Klim (Avs) 22,47, 4. Busquets (Pne) 22,47, 5. VValker (USA) 22,50, 6. Dedekind (Nem) 22,54, 7. Van den Hoogenband (Niz) 22,83, 8. Scherer (Bra) 22,84. SKOKI V VODO Ženske, 1 m deska: 1. Laško (Rus) 296,07, 2. Iljina (Rus) 288,06, 3. Jing (Kit) 260,31, 4. Schneider (Svi) 259,77, 5. Bulmer (Kan) 257,01, 6. Lang (Kit) 205,26. VATERPOLO Polfinale: Španija - ZRJ 5:3 (1:1,1:2, 2:0,1:0), Madžarska -Avstralija 10:5 (3:1, 2:1,3:0,2:3), od 5. do 8. mesta: Italija - ZDA 10:8 (3:1,1:2,1:4, 3:1), Rusija - Grčija 12:8 (2:1,1:3, 4:3, 5:1): od 9. do 12. mesta: Hrvaška - Brazibja 17:6 (4:1, 5:1,5:3,3:1), Slovaška - Kazakstan 8:7 (1:1,3:1,2:3, 2:2). r SMUČANJE / DRUGI SMUK V VVENGNU n Schifferer prvi, Maier »le« tretji Ghedina sedmi Slovenca za las ob točke - Danes slalom VVENGEN - Drugi smuk za svetovni pokal v švicarskem VVengnu je prinesel poraz Avstrijca Hermanna Maierja. Zmagal je namreč njegov rojak Andreas Schifferer (2:28, 32, na sliki), drugi je bb Francoz Jean Luc Cretier (2:29, 29). Maier je bb tokrat "le" tretji, za zmagovalcem pa je zaostal 1, 33 sekunde. Bolje se je odrezal tudi Habjan Kristian Ghedina, ki je po slabem nastopu v petek tokrat pristal na sedmem mestu. Slovenska smukača sta tokrat na originalni, neskrajšani lauberhomski progi za las zgrešila točke svetovnega pokala. Peter Pen je s časom 2:32, 36 zasedel 31. mesto, Aleš Brezavšček pa je za njim zaostal eno mesto in 10 stotink sekunde. Danes in jutri bosta v kraju Veyson-naz dva moška slaloma. Končni vrstni red smuka: 1. Schifferer (Avt) 2:28, 32, 2. Cretier (Fra) +0, 97. 3. Maier (Avt) +1, 33, 4. Trinkl (Avt) +1, 4, 5. Eberharter (Avt) +1,56,6. Knauss (Avt) +1, 78, 7. Ghedina (Ita) +1, 83, 8. Aamodt (Nor) +1, 84, 9. Podivinsky (Kan) +2, 05, 10. Franz (Avt) +2, 12...16. CaHaneo +2, 70,17. Senigaghesi +2, 84, 23. Seletto +3, 04, 24. Runggaldier +3, 10, 25. Peratho-ner +3, 15, 26. Fattori (vsi Ita) +3, 30, 31. Pen +4, 04, 32. Brezavšček (oba Slo) +4, 16 Vrstni red skupno (po 21 tekmah): 1. Maier (Avt) 1279, 2. Schifferer (Avt) 752, 3. Eberharter (Avt) 738,4. Von Gmenigen (Svi) 536, 5. Knauss (Avt) 476, 6. Aamodt (Nor) 474, 7. Mayer (Avt) 394, 8. Tomba (Ita) 366. Smuk (6): 1. Schifferer 462, 2. Maier 419, 3. Eberharter 262, 4. Franz 233, 5. Cretier 212, 6. Kjus 197, 7. Ghedina 191 točk. Zenski smuk odpovedan Zenski smuk za svetovni pokal v avstrijskem Altenmarktu, ki bi moral biti na sporedu včeraj, so morah organizatorji zaradi močnega sneženja in megle v zgornjem delu proge odpovedati. Smuk naj bi izpeljati danes. Smučarke tako čaka dvojni spored, saj bodo po prvotnem razporedu vozbe tudi superveleslalom. Obe tekmi v Altenmarktu sta nadomestilo za prestavljeni preizkušnji iz Kitzbuehla. Jutri začetek Australian opna MELBURNE - Jutri se bo v Melbournu začelo mednarodno teniško prvenstvo Avstralije, ki šteje kot prva preizkušnja za veliki slam. V preteklem tednu so se zato v Avstrabji in na Novi Zelandiji zvrstib številni turnirji, na katerih so se najboljši igralci pripravljati za nastop na Austrabna opnu. Slovak Karol Kučera je tako zmagovalec turnirja v Sydneyju. V finalu je v dveh nizih s 7:5 in 6:4 premagal 19. igralca lestvice ATP in branilca naslova Britanca Tima Henmana s 7:5 in 6:4. Dvoboj obeh triindvajsetletnikov je bolje začel Henman, ki je na začetku dvoboj povedel že s 4:0, do konca pa je Slovak, ki trenira z olimpijskim zmagovalcem iz Seula Miroslavom Mečiarjem, dobb sedem od osmih iger. Tudi drugi niz je tesno dobb Slovak. Med ženskami je zmagala Španka Arantxa Sanchez Vicario. Potem, ko je v včerajšnjem polfinalu odpravilo 16-letno temnopolto Američanko Sereno VVilbams, je bba v finalu boljša še od njene leto dni starejše sestre Ve-nus s 6:1 in 6:3. Čilenec Marcelo Rios pa je zmagovalec turnirja v novozelandskem Aucklandu. Deseti igralec na lestvici ATP in prvi nosilec turnirja je v finalu premagal Avstralca Richarda Fromberga s 4:6, 6:4 in 7:6 (7:3). Rios je bb sredi dvoboja že povsem v izgubljenem položaju. Avstralec je namreč dobb prvi niz, v drugem pa že vodil 3:1. Avstralec Mark Phibppoussis je zmagovalec mednarodnega moškega ekshibicijskega teniškega turnirja Kooyong Classic v Melbournu. V finalu je Phihpnoussis ugnal Američana Andreja Agassija s 6:3 in 7:6 (7:3). V tekmi za 3. mesto pa je bb Brazilec Gustavo Kuerten boljši od Hrvata Gorana Ivaniševiča s 6:7 (3:7), 6:4 in 6:2. NOGOMET / DANES V A LIGI KOŠARKA / V A2 LIGI Parma - Milan derbi kola Videmska ekipa bo gostovala v Bergamu pri nevarni Atalanti Goriška Dinamica doma, tržaški Genertel v Caserti Derbi današnjega 16. kola v itabjanski nogometni A hgi bo v Parmi, kjer bo domače moštvo igralo proti Milanu. Navdušenje v Parminem taboru je na višku po prihodu v »matično društvo« Aspril-le, ki pa danes seveda ne bo igral. Udinese, ki je v nedeljo doma z veliko težavo iztržb točko, bo danes gostoval v Bergamu pri ekipi, ki se na vse kriplje bori proti izpadu. Naloga Zaccheronijevih varovancev bo torej vse prej kot lahka. Zelo zanimivo srečanje se obeta v Bologni, kjer bo domača ekipa gostila Juven-tus. Kaže, da bo Roberto Baggio zanesljivo na igrišču. Inter, ki bo doma igral proti Bariju, je favorit za zmago in bi moral tako ohraniti vodilno prednost na lestvici. DANAŠNJI SPORED (14.30): Atalanta - Udinese, Bologna - Juventus, Fiorentina - Lazio, Inter - Bari, Lecce - Sampdoria, Napoti - Brescia, Parma - Milan (20.30), Roma - Piacenza, Vicenza - Empob. B liga: v Turinu brez zadetkov TURIN - Včerajšnje anticipirano srečanje 18. kola B bge med Torinom in Perugio se je končalo z 0:0. DANAŠNJI SPORED (14.30): Caghari -Ancona, F. Andria - Venezia, Foggia - Sa-lemitana, Genoa - Ravenna, Monza - Reg-giana, Pescara - Chievo, Reggina - Padova, Treviso - Lucchese, Verona - Castel di Sangro. C liga: Triestina z Giorgionejem Triestina bo danes doma igrala proti Giorgioneju, H je z 20 točkami na sredini lestvice. V tržaškem moštvu bo igral tudi najboljši strelec Tiberi, ki se je med tednom poškodoval, toda »ne kot je zapisal tržaški dnevnik, temveč med treningom v telovadnici«. Tako je zapisano v sporočilu, ki nam ga je poslalo vodstvo Trei-stine. Tržaško moštvo je seveda v današnji tekmi favorizuano za zmago, trener Be-ruatto pa se boji, da bi njegova ekipa, ki bo že itak igrala v okrnjeni postavi, podcenjevala nasprotnika. DANAŠNJI SPORED (14.30): Albiense - Voghera. Beillese - Leffe, Cittadella -Cremapergo, Ospitaletto - Mestre, Pro Pa-tria - mantova, Pro Vercelb - Pro Šesto, Sandona - Solbiatese, Triestina - Giorgio-ne, Varese - Novara. GORICA, TRST - Goriška Dinamica bo danes po nedeljski pavzi igrala doma proti MOntani iz Forlija, ki je vsega spoštovanja vredna, saj je na 4. mestu lestvice. Poleg tega je prišlo v goriški ekipi do neljubega dogodka, kajti kaže, da bi se »play-maker« Fuma-galli ponudil prav klubu iz Forlija. Tako ali drugače, danes mora goriško moštvo absolutno zmagati, če želi ohraniti stik na vrhu razpredelnice. Tržaški Genertel pa bo gostoval pri zadnjeuvrščeni Caserti. Tržačani iščejo po nedeljskem spodrsljaju takojšnjo rehabilitacijo in da bi jim ne vodilni Livorno, ki igra doma proti ekipi Sicc, ne povečal prednost na 6 točk. Zmaga za Tržačane je torej nujna, čeprav ekipa zadnje čase ne igra kot v začetku prvenstva, ko je presenetljivo, otda zasluženo premagovala vse nasprotnike. DANAŠNJI SPORED (18.00): Juve Caserta - Genertel Trst, Dinamica Gorica - Montana Forlf, Casettio Imola - Snai Montecatini, Cirio Avellino - Serapide Pozzuoli, Faber Fabriano - Bancosardegna Sassari, Bini Livorno - Sicc Jesi, Baronia prosta. DANAŠNJI SPORED Al LIGE (18.00): Polti Cantu - Teamsystem Bologna, Viola Reggio Calabria - Varese, Masb Verona - Fontanafredda Siena, Stefaneo Milan - Mabo Pistoia, Pepsi Rimini - Scavolini Pesaro, Pompea Rim - Cfm Reggio Emilia; jutri: Kinder Bologna - Benettohn Treviso. Od danes 9. festival Alpe Adria dnema Danes popoldne se v Trstu začenja 9. filmski festival Alpe Adria Cine-ma. Objavljamo program prvih dveh dni. DANES Nedelja, 18. januarja Velika dvorana. Ob 15. uri - Črni Val »Cukrarna«, Jože Pogačnik (Yu ’72); »Kako to boli«, Jože Pogačnik (Yu ’61); »Akcija«, Jane Kavčič (Yu ’60j. Ob 17. uri- Podobe »Passagen«, Lisi Ponger (A ’96J; »13 Storie d’amore - Storia n. 1«, A. Lo Giudice (It. ’97); »Dogs«, M. Di Flaiano (I ’97); »Moja domovina«, Miloš Radovič (Yu ’97); »Tango Berlin«, F. Gallenber-ger in G. Kral (D ’97); »136 colpi«, F. Scamo-ni (It. ’97); »- Wiederholung«, N. Swiczinsky (A ’97); »La sentence«, M. Losa (CH); »Bači tra batra-ci«, C. Pignato (It); »Marko at Work«, Jo-phi Ries (D ’97); »Spe-ak easy«, M. Unger (A ’96). Ob 19.30 - Podobe »I paladini della santa provvidenza«, G. Sodaro (It ’97); Posebni dogodek »Nejasna zprava o konci sveta«, J. Jukubi-sko (CS ’97); Ob 22. uri - Črni val »19.000.000«, Vuk Babič in Dejan Durkovič (Yu ’63); »Nije ptica sve što leti«, Borislav Sajti-nac (Yu ’70); »Vrane«, Ljubiša Kozomara in Gordan Mihič (Yu ’69); »Izvor života«, Nikola Majdak in Borislav Sajti-nac (Yu ’69). Mala dvorana. Ob 15. uri - Podobe »Erntezeit«, S. Schnei- der (D ’97); »Semmi, sem-mi, semmi«, C. Laszlo (H ’96); »Madarperspekti-va«, L Kotnyek (H ’96). Ob 17. uri - Črni val »Deveti krug«, France Štiglic (Yu ’60); »X 25 javlja«, F. Cap (Yu ’60). Ob 20. uri - Črni val »Veselica«, Jože Babič (Yu ’60). Ob 22. uri - Podobe »The Laundrette«, S. Marangoni (It/GB ’96); »Superzero«, M. Castigli-oni (It. ’97); »Sul quarantacinquesimo pa-rallelo«, D. Ferrario (It. ’97). JUTRI Ponedeljek, 19. januarja Velika dvorana. Ob 10. uri - Črni val »Jutrišnje »Delo«, Jože Pogačnik (Yu ’67); »Na stranskem nebu«, Jože Pogačnik (Yu ’64); »Po isti poti se ne vračaj«, Jože Babič (Yu ’65); »Črni film«, Želimir Žilnik (Yu ’71); »70 - te sezonci«, Prvoslav Marič (Yu ’71). Ob 15. uri - Črni val »Parada«, Dušan Ma-kavejev (Yu ’62); »-Osmeh 61«, Dušan Ma-kavejev (Yu ’61); »Covek nije tiča. Ljubavni film«, Dušan Makavejev (Yu ’65). Ob 17. uri - Črni val »Ples u dežju«, Boštjan Hladnik (Yu ’61). Ob 20. uri Podobe »Tango Berlin«, F. Gallenberger in G. Kral (D ’97); »I racconti di Baldassarre, Eros Pugli-elli (It. ’97). Ob 20.30 - Tekmovalni del »Ekspres-Ekspres, Igor Skerk (Slo ’96). Ob 22. uri - Podobe »Moja domovina«, Miloš Radovič (Rep. Yu ’97); »Wiederholung«, Nana Swiczinsky (A ’97); »Dogs«, M. Di Flaiano (It. ’97). Ob 22. uri - Tekmovalni del »Mondo Bobo«, Goran Rušinovič (Cro ’97). Mala dvorana. Ob 17. uri - Podobe »Mila 23«, L Barnabo Micheli (It. ’97). Ob 22'. uri - Črni val »Črni film«, M. Sirca (Slo. ’96); »Slike iz života udarnika«, B. Cengič (Yu 72). Cappella Underground. Ob 20. uri - Črni val »Dani«, A. Petrovič (Yu ’63). GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče - otroška matineja Danes, 18. t. m., ob 11. uri pravljica J. in W. Grimm -M. Košuta »Palček«. V petek, 23. t. m., ob 20.30 (red A) gostuje SLG iz Celja s komedijo Raya Cooneya »Minister v škripcih« v režiji Dušana Mlakarja. Ponovitvi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri (red C). Slovensko stalno gledališče gostuje po šolah s pravljico »Palček«: v četrtek, 22. t. m., ob 10.30 na Opčinah. Gregorčičeva dvorana Ul. Sv. Frančiška 20/11 V torek, 20. t. m., ob 20.30 predstavitev knjig »V senci trikolore« Pavla Peztriciga in »Piše Petar Mataju-rac« Izidorja Predana. Knjigi bodo predstavili Jole Namor, Renzo Gariup in Pavel Petricig. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 18. t. m., ob 16. uri (reda D/G(17) - zadnja predstava: L. Pirandello »L’uomo, la bestia e la virtu«. Režija Giuseppe Emiliani. Nastopata Giuseppe Pambieri in Lia Tanzi. Predstava v abonmaju: odrezek 6 rumen. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča; v teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »Le Dame de Ghez Maxime« G. Feydeaua, ki bo na sporedu od 23. t- m. do 1. februarja (v abonmaju - odrezek 7 rumen) " (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Prot-ti (umik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V torek, 20. t. m. premiera opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic je že v teku: torek, 20.1., ob 20.30 (reda A/E), četrtek, 22.1., ob 20.30 (reda F/A), sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 18 t. m., ob 11.00 »Povem ti pravljico«: gledališka skupina Assemblea Teatro iz Turina predstavlja »Pollicino« (Palček). Danes, 18. t. m., ob 16.30 zadnja ponovitev predstave »Brachetti in technicolor« v izvedbi gledališke skupine Compagnia della Rancia z Arturom Brachet-tijem. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UT AT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613. Od jutri, 19. t. m. bo pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od 28. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311). Gledališče Miela Od danes, 18. do nedelje, 25. t. m. bo na sporedu Filmski festival Alpe Adria Cinema. Program objavljamo na drugem mestu. Gledališče »Silvio Pellico« Xin. Sezona tržaškega narečnega gledališča Danes, 18. t. m., ob 16.30 bo gledališka skupina »I Grembani« predstavila delo G. Gabriellija »Quel giorno in stazion...«. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Slovensko stalno gledališče gostuje po šolah s pravljico »Palček«: jutri, 19. t. m., ob 10.30 v So-vodnjah; v torek, 20. t. m., ob 10.30 v Doberdobu; v sredo, 21. t. m., ob 10.30 v Romjanu. Deželni Avditorij Danes, 18. t. m., ob 20.45: Moni Ovadia »Perchž no?« - pri bajanu Vladimir Denissenkov. Kulturni dom V sredo, 21. t. m., ob 20. uri srečanje z avtorjem: Al-do Rupel in Hijacint Jussa ob izidu knjige »Skice Gorice«. V ponedeljek, 26. in v torek, 29. t. m., ob 20.30 gledališka predstava »Mojstrski tečaj« (abonma SSG). Od 29. do 31. t. m. večeri filma in kulture »Gorica ki-nema - Gorizia cinema« v organizaciji Kinoateljeja. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V četrtek, 22. t. m., ob 20.45 Heinrich Von Kleist »Caterina di Heilbronn o la prova del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatoo. Režija Cesare Levi. Ponovitve 23., 24. in 25. t. m. Teatro Contatto - Avdotorij Zanon V četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 se bo skupina QP Produzioni Teatoo Indipendente predstavila z delom Harolda Pinterja »Ceneri alle ceneri (Ashes to Ashes)«. ŠPETER SLOVENOV Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico »Palček« v petek, 23. t. m., ob 11. uri v šoli. PORDENON Avditorij Concordia Jutri, 19. t. m., ob 16. uri srečanje Monija Ovadie e študenti na temo »Svet drugačnosti - Kultura manjšin, judovstvo. Kafka«. Jutri, 19. t. m., ob 20.45: Moni Ovadia »Perche no?« -pri bajanu Vladimir Denissenkov. _______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom V torek, 20. t. m., ob 9. in ob 11. uri (za vrtec): F. Milčinski »Zvezdica zaspanka«. V sredo, 21. t. m., ob 20. uri predpremiera igre Petra Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda« (za abonma sreda in izven). Premiera bo v četrtek, 22. t. m., ob 20. uri (abonma premiera in izven). PORTOROŽ Avditorij Danes, 18. t. m., ob 18. uri film »Relikvija«; ob 20.30 film »Zadnji preživeli«. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 20. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth« (abonmaja študentski prvi in študentski drugi ter izven (konto). V soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja - razprodano. Informacije (00386-61/222815). V soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: Uršula Cetinski »Alma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Nastopa Polona Vetrih. Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 19. t.m., ob 19.30 (abonma E): Albert Camus »Kaligula«. SNG - Drama V torek, 20. t. m., ob 19.30: E. Albee »Kdo se boji Virginie VVoolf?« (abonma dijaški 11 večerni in izven - konto). Mala drama: v sredo, 21. t. m., ob 20. uri: D. Potočnjak »Metuljev ples« (izven (konto). Lutkovno gledališče V četrtek, 22. t. m., ob 17. uri (izven): Svetlana Makarovič »Kokokoška Emilija«. V soboto, 24. t. m., ob 11. in ob 17. uri (izven): Svetlana Makarovič »Sapramiska«. _______________KOROŠKA____________________ ŠMARJETA V ROŽU Farni dom Danes, 18. t. m., ob 14.30 veseloigra »Lepa čevljarka«. ŽMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana Danes, 18. t. m., ob 20. uri »Vsiljenka« - nastopa skupina »Gledališče senc«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA g FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica V torek, 27. t. m. ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 19. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Olivier Mes-siaen. Na sporedu Stravinski, Ravel in Messiaen. Gledališče Rossetti V soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. ROJAN V nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri v župnijski cerkvi koc-nert komornega zbora A VE iz Ljubljane. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsta slovenskih božičnih pesmi. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 20. t. m., ob 20.30 koncert Quartetto Peter-sen. Na sporedu Haydn, Haas in van Beethoven. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 28. t. m., ob 20.45 nastop Carolyn Carlson »DalTinterno« na glasbo Boba Dylana. Koreografija Carolyn Carlson. V torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve. ZOPPOLA (PNI Rototom V nedeljo, 25. t. m., ob 21. uri koncert black metal glasbe s skupino Death SS. Za informacije: Franz 0347-4670707 ali Rototom 0434-561285. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 19. t. m., ob 20.15 koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Sčeka (za abonma in izven). Hit Hotel Casino Park V petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo V petek, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Mušiča nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven). Za informacije tel. 00386-65/21262. KOPER Dvorana Palače Gravisi V četrtek, 22. t. m., ob 18. uri bo nastopil Slovenski kvartet pozavn. Na programu Hassler, Perti, Praeto-rius, Pezel, Dvorak in Gershwin. LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto. V torek, 22. t. m., ob 19.30 (abonma torek): D. Božič: »Lizistrata 75«. Predstava za izven in konto. ______________KOROŠKA__________________ CELOVEC Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (VVorter See Halle) Danes, 18. t. m., ob 19.30 musical Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev). NONČNA VAS V cerkvi Danes, 18. t. m., ob 15. uri koncert božičnih in prosvetnih pesmi. * RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Danes, 18. t. m., ob 11. uri vodi obisk razstave dr. Luca Geroni. Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Danes, 18. t. m., ob 16. uri vodi obisk razstave dr. Raffaella Sgubin. Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo, 20): do 27. t. m. je na ogled razstava »Trieste -Graffiti«. Umik: od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. DEVIN Kmečka hiša: na ogled je razstava Danteja Pisanija »Jadran«. GORICA Kulturni dom: o 27. t. m. je na ogled dokumentarna razstava »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«. Katoliška knjigarna - Ars Galerija: do 20. t. m. je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka. Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85: do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: 17-19, ob nedeljah 10-12, zaprto ob sobotah. _____________SLOVENIJA________________ DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. LJUBLJANA Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Vial-lata. Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave. a RAI 3 mk slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) E 3|§ Televikj Čarovnija | TV dnevnik Športna tribuna y Filmski večer: Mladi slo-M venski kratki filmi ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Angelus in papežev blagoslov Aktualno: Linea verde Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di campo, (16.20) Solo p er i finali Dnevnik 18.10 19.30 20.00 20.35 20.45 22.40 22.45 23.45 0.15 0.35 1.05 Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti TV film: Biblija - Jakob (zgod., It.-ZDA ’94, r. P. Hall, i. M. Modine, Lara Flynn Boyle, G. Giannini, Irene Papas, Sean Bean) Dnevnik Aktualcno: TV 7 - Tednik Variete: Milleunteatro -Gore pazzo Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna oddaja: Potihoma - Mandala Tayde Šport: Corsa allo scudet- F RAI 2 7.00 7.05 10.05 11.30 13.00 14.00 14.05 16.05 18.00 19.00 20.00 20.30 20.50 22.30 23.15 23.35 0.05 Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disney, vmes risanke in nan. Blossom Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi in Simo-netta Martone) Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori, 13.25 Telecamere Vremenska napoved Film: Angoscia (krim., ZDA '44, r. G. Cuckor, i. I. Bergman, C. Boyer) Nan.: Sentinel Tg2 Dosje, 18.55 Meteo 2 Šport: Domenica sprint, vmes IP v košarki, 19.30 SP v plavanju Variete: Macao Dnevnik Tg2 Film: Un treno verso 1’ ignotot (pust., ZDA ’95, i. J. Reinhold, C. Alt) Nan.: Law & Order Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente divita Film: P er favore non mordermi sul collo! (kom., VB ’67) Jk RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! SP v plavanju SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 13.10 2. tek, 11.45 ženski superveleslalom Šport: Quelli che aspet-tano... (13.10 Žrebanje za SP v nogometu) Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che il calcio ■raS Stadio sprint im SP v biatlonu IHnS Glasba: In tour Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti RijRij Aktualno: On the Road Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Dnevnik, vremenska napoved H51 Variete: Fuori orario Aktualno: Mestieri di vi-vere Film: Filmblu(’93) §5 RETE 4 ITALIA 1 St Slovenija 1 {r Slovenija 2 6.00 8.30 9.00 10.00 10.45 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 18.55 20.35 23.00 1.35 2.30 Nan.: Z odprtim srcem, 7.00 Peter Strohm, 8.00 Pregled tiska Nan.: Oltre il ponte Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio, vmes (11.30) dnevnik Dok.: L’ altro azzurro Dnevnik Tg4 Film: Cinque figli e un amore (kom., ZDA '91, i. C. Ladd, M. Nouri) Dokumenti: La macchina del tempo Nan.. Colombo (i. Peter Falk) Dnevnik, vreme Variete: 100 milioni piu Iva Film: Stanno tutti bene (dram., It.-Fr. ’90, i. M. Mastroianni, M. Morgan) Nedeljski koncert Pregled tiska 8 CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9.45 10.00 12.00 13.00 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.45 0.20 3.00 4.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Aktualno: Anteprima TV film: Eva, sette tormel-late di guai (pust., ZDA '95, r. Patrick Dempsey, i. Ti-mothy Bottoms, Prisedla Bames) Nan.: Papa Noe - Izbira (i. Daniel Hugh Kelly) Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: lo e la mamina - Jaz in mama (i. Deda Scala, Gerry Scotti) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Nan.: I misteri di cascina Vianello (i. R. Vianedo, S. Mondaini, A. Roncato) Aktualni oddaji: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda, 0.05 Cattivi maestri Film: I pugni in tasca (dram., It. ’65, r. Marco Bedocchio, i. Lou Castel, Paola Pitagora) Nan.: Svvift il giustiziere Nočni dnevnik Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam Variete: La nostra inviata Manuela, risanke Variete: Mai dire gol Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.30 Zadnje vesti z nogometnih igrišč Variete: Volevo salutare (vodita Linus, Albertino) Nan.: Baywatch - nevarne igre Košarka NBA Action Nan.: Haixy in Andersenovi - Telesna straža, 17.30 Tarzan in planet Amtor (i. VVolf Larsen) Odprti studio, vremenska napoved Aktualno: Inviato specia-le Nan.: I ragazzi deda 3. C Variete: Mai dire gol Nan.: X-Files (i. David Duchovny, Gillian Anderson) Športna oddaja: Pressing Italija 1 šport Film: Maximum Force (pust., ZDA *91, r. J. Merhi, i. Sam Jones) Nan.: Le avventure di Brisco County jr. # tele 4 14.30 16.00 17.00 18.30 20.30 22.05 23.00 23.10 He Man Kotiček zdravja Ftim: Love Dream Nan.: Hardcastle & Mc-Cormick, Katts and Dog Film: Causa di divorzio First and Ten Aktualne teme Glasba: Musichiamo 8.55 10.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.10 13.40 15.15 16.50 17.00 17.08 17.U 18.40 19.10 19.30 19.50 21.40 22.35 22.55 0.25 0.55 Živ žav: nan. Čebelica Maja (ris.), 9.00 nan. Ferdi, 9.15 Čarobni šolski avtobus Nedeljska maša Dogodivščine z divjega zahoda (ZDA, 8.) Obzorja duha Ljudje in zemlja 4X4 Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Film: VVallerjev zadnji obhod (Nemčija) Res je! Obvestila, oglasi Obzornik Šport, oglasi Po domače Dok.: Po vrtovih in parkih (4. odd.) Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna, Zoom Očetje in sinovi Poročila, vreme, šport Film: Med ljubeznijo in smrtjo (ZDA ’69, r. J. Hu-ston, i. A. Huston) Dok.: Po vrtovih in parkih (pon. 4. odd.) Vreme, napovedniki TV PRIMORKA 8.00 15.30 16.10 16.30 18.05 20.00 20.10 21.00 22.00 15.30 Videostrani Pr. za otroke: V mojem košku je pa mavrica Dok. film: Sveti Anton Humoristična oddaja: Silvestrovanje na kvadrat Film: Zaseda v Wacu Napovednik, videospot Sonckovo nagradno žrebanje, 20.25 Dobrotnica Narodnozabvna glsba Film: Usodna odprava 8.00 10.00 11.35 12.20 13.00 19.25 19.30 20.05 20.55 21.00 21.30 22.00 22.55 23.45 Vremenska panorama Film: Divji in svobodni (ZDA 1980, r. James Hill. i. Granville van Dausen) Tedenski izbor: Pomp V vrtincu Šport Oglasi, napovedniki Videoring Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 1.) Oglasi, napovedniki Slovenski magazin Šport v nedeljo Mali nogome Nan.: V New Orleansu (ZDA, i. Tony Crane, S.n VValters, Barry Corbin, 2.) Videoring @3 Koper R SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 13.15 2. tek D Euronevvs Film: Luči velemesta (kom., ZDA ’31, r.-i. C. Chaplin, V. Cherrill) SP v plavanju TV Poper TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Pravljice dedka Ciccia (14. epizoda) Vesolje je, 20.30 Istra in... Istrska nan.: Kljuni, zdrahe in «rebekini» Nan.: Harry O TV Dnevnik, vreme Športni dnevnik SP v biatlonu, dnevnik (#) MONTECARLO 14.25 10.00 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport 11.15, 13.00 SP v 12.30 14.00 16.30 18.55 23.30 0.00 smučanju Papežev blagoslov Film: 007 vendetta priva-ta (pust., VB '89) Variete: 1. tekmovanje v znanju italijanskega jezika Šport: Goleada Športna oddaja: Crono Film:Ana Karenina 0 1 OVEN 21. 3. - 20. 4.1 V sedanjem obdobju vam\ primanjkuje odločnosti in potrpežljivosti, da bi uresničili skrite načrte. Ce Se malo počakate, se bodo možnosti, da uspete, povečale. Čustvene težave. =Q I BIK 21. 4. - 20. 5.: Čeprav je temelj vsakega napredka kritičnost in iskrenost, pogosto pretiravate v tej smeri. S svojimi ostrimi pripombami boste spet ustvarili napeto vzdušje, ki vam ne bo koristilo. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Poskušajte organizirati svoje vsakdanje aktivnosti Cim bolj ekonomično, da vam ne bo treba neprestano tekati za Časom. Poklical vas bo star prijatelj, odzovite se mu. RAK 22.6. - 22.7.: Zadnje čase ste bili zelo občutljivi. Vsaka malenkost vas je spravila s tira. Toda, ker se vam je povečala samozavest, se vam obetajo bolj mirni in ustvarjalni Časi. Imeli boste mnogo idej. A Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00. Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Barabakos in kosi (J. Snoj, dram. Z. Tavčar, r. A. Rustja, 2. del); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.20 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (i. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Pasijon po Lojzetu Bratužu (J. Povše, 7. del); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.05 Iz krajevnih stvarnost, nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humoristični prispevek: Du jes?!;14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozele-nih s T. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RM1. 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik; 8.50 Zvočna rekla- \ma; 9.30, 10.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Besede, besede, besede; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13,25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Detektivka; 18.35 Big Ben Hit Guarteti; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo A'ečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literar. nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.15, 12.00 SP v smučanju; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 13.15 SP v smučanju; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 MePZ Brevis; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.Nove operne plošče; 22.05 Literarni portreti; 22.30 Vokalno-instrum. glasba; 23.50 inter-mezzo, vmes Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Kčrnten - Duhovna misel (mag. M. Perne); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. ORF 2 -13.30 Dr, Valentin Inzko, 75 let. _______________________________V £1$ LEV 23, 7. - 23. 8.: Naravni ritem življenja prinese obdobja, ko smo potrebni dodatnega počitka. Privoščite si toliko spanja, kolikor ga potrebujete, saj zehajoči in utrujeni bolj malo naredite. DEVICA 24, 8. - 22. 9.: Uspelo vam bo narediti, kar ste si zadali za cilj, in to v načrtovanem roku, kar je lep uspeh. Da boste na delovnem mestu uspešni, gre v veliki meri pripisati vaši ljubezni do dela. TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Na žalost imate preveč načrtov a premalo Časa in možnosti, da bi vse uresničili. Morali se boste nekoliko bolj poglobiti vase in ugotoviti, kaj bi bilo najpametneje storiti. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TT.: Čeprav niste v najboljši formi, pa lahko v prihajajočem tednu veliko naredite. Na vsakem koraku vas bo spremljala intuicija in Ce jo boste poslušali, se boste vedno znašli. STRELEC 23. T T. - 2T. 12.: Sprememb, ki ste jih uvedli v svoje življenje, ni več mogoče kar tako pozabiti. Vztrajati morate in kmalu boste videli, Ce ste se prav odločili. Naj vas prve težave ne spravijo s tira. KOZOROG 22. 12. - 20. T.: Čeprav se je vaše počutje izboljšalo, bodite pozorni na svoje zdravje. Vsako težavo je najlažje odpraviti, takoj ko se pokaže. Energije vam ne bo primanjkovalo. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Dolgo ste čakali na tak razpored planetov. Prinaša vam veliko lepega, predvsem pa dovolj energije za uresničevanje vaših idej. Razčistiti boste morali neko staro zamero. RIBI 20. 2. • 20. 3.: Bolj kot boste razmišljali o svojem odnosu do ljudi, ki so vam najbližji, veC težav boste videli v njih. Marsikatera bo tudi namišljena. zato je bolje, da nič ne ukrepate. / RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.20 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.40 20.50 22.55 23.00 0.15 0.45 1.10 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II regalo (kom.. Fr. ’81, i. Pierre Mondy, Claudia Cardinale) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rume-nem(i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi. Giovan-na Milella) Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan. Zono in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualna odd.: II fatto (vodi Enzo Biagi) Film: 11 cliente (thriller, ZDA ’94, r. J. Schumacher, r. T. Lee Jones, Su-san Sarandon, B. Renfro) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna oddaja Filozofija, nato Sottovoce - Potihoma « | RAI 2 © RETE 4 % ITALIA 1 Pregled tiska Nad.: Un amore di nonno- Jutranji Go cart: Risanke TV film: Come una mam- Otroški variete, vmes na- Nan.: Lassie ma (kom., It. ’91) nizanke in risanke Rubrika o protestantizmu Pregled tiska Nan.: Magnum P.I. (i. Nad.: Quando si ama, Nad.: Vendetta d’ amore, Tom Selleck) 10.00 Santa Barbara 9.20 Amanti, 10.00 Regi- Film: Scoperta letale (th- Racconti di vita na, 10.30 Sei forte, papa riller, ZDA-Fr. ’92, r. K. Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Connor, i. A. Sheedy) Dnevnik Forum (vodi P. Perego) Šport studio, 12.25 Odpr- Variete: I fatti vostri (vo- Kolo sreče ti studio, 12.50 Fatti e di M. Giletti) Dnevnik misfatti Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Willy, princ z Bel Tg2 Navade in družba. Film: Fuoco nella stiva Aira 13.45 Tg2 Zdravje (pust, ZDA ’57) Variete: Ciao Ciao tutti al Variete: Ci vediamo in Kviz: OK, il prezzo e giu- mare, risanke TV sto! - Cena je prava Variete: Colpo di fulmine 17.15 Poročila Dnevnik in vreme [Hilli Aktualno: Fuego! (vodi TV film: Mio marito e in- Variete: Game Boat . Alessia Marcuzzi) nocente (dram., ZDA ’66) TV film: Lezioni d’ amo- Nan.: Svveet Valley High Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in poto- re (dram., ZDA ’95, i. Variete za najmlajše, ri- Keith Carradine) sanke vanjih Sereno variabile Film: Il sipario strappato (krim., ZDA ’66, r. A. Nan.: Xena principessa Nan.: Komisar Rex guerriero (i. L. Lavvless) Variete: Macao Hitchcock, i. Paul New- Odprti studio, vreme, Večerni dnevnik man, Julie Andrevvs) 18.55 Šport studio Nan.: Inšpektor Derrick Pregled tiska Nan.: Melrose Plače (i. Horst Tappert) Glasb, odd.: Sarabanda Nan.: Disokkupati Film: Mortal Kombat Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, 0.35 Tele- S CANALE 5 (pust., ZDA ’95, i. C. Lambert, R. Shou) camere Variete: Scatafascio Film: La maschera della Šport: Goals, veliki an- morte (krim., ZDA ’84) Na prvi strani, vreme gleški nogomet Jutranji dnevnik Tg5 Fatti e misfatti, 0.35 Aktualna odd. o dobrem Šport studio m. RAI 3 počutju: Vivere bene be-nessere (vodi Maria Tere- sa Ruta) S TELE 4 Variete: Maurizio Costan- Jutranji dnevnik zo Show Film: Oci Ciomie (kom., Aktualna oddaja: Signore It. ’87, i. M. Mastroianni) mie (vodi Rita Dalla 16.45, 23.00, 1.30 Do- Dok.: Italija 70. let, 11.00 Chiesa) godki in odmevi Vprašanja ob koncu ti- Dnevnik TG 5 Nan.: He Man sočletja Sgarbi quotidiani Made in Italy Dnevnik, 12.15 Šport Nad.: Beautiful IMi?i Zoom - Svet dela Aktulano: Telesogni, Aktualna oddaja: Uomini Košarka 13.00 11 grillo, 13.30 Me- e donne - Moški in žen- Telequattro Šport dia/Mente ske (vodi M. De Filippi) Zoom - Svet dela Deželne vesti, dnevnik Nan.: Ciao dottore! (i. Ul- Košarka Tgr - Znanstveni dnevnik rich Reinthaller) Šport: nogomet B in C li- Aktualna oddaja o ge, 16.35 EP v umetnostnem drsanju zdravju: Vivere bene sa-lute (5) MONTECARLO Dok.: Geo & Geo Kronika v živo: Verissi- Vremenska napoved mo sul pošto Nad.: Un pošto al sole Aktualna oddaja: Verissi- 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- Dnevnik, deželne vesti, mo (vodi Cristina Parodi) nik deželni šport Variete: Tira & Molla Nan.: Hitchcock Od 20. do 20. ure Dnevnik TG 5 Aktualna odd.: Candido Sjrc Blob Variete: Striscia la notizia Film: Una Rolls Royce Variete: Qualcuno mi (vodita Ezio Greggio in En- gialla (kom., ZDA ’65, i. pub giudiicare zo lacchetti) Rex Harrison) Dnevnik, deželne vesti Film: lo no špik inglish Variete: Tappeto volante Bjfsj Aktualno: Format (kom., It. ’95, i. P. Villag- Variete: Zap zap Šport: Sportfolio gio, P. Quattrini) Aktualno: Quinto potere? Dnevnik, pregled tiska. Variete: Maurizio Costan- Šport: Biscardijev proces kultura, vreme zo Show, vmes (1.00) noč- Film: Delitto in Formula Variete: Fuori orario ni dnevnik 1 (It. ’83, i. T. Milian) IT Slovenija 1 Jr Slovenija 2 8.15 8.20 8.50 9.55 10.45 11.10 12.00 12.15 12.30 13.00 13.10 14.05 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 17.50! 18.20 19.10 Oglasi TV prodaja Oddaje iz arhiva otroškega in mladinskega programa Tedenski izbor. Dok. serija: Novi raziskovalec Na vrtu Dok.: National Geo-graphic - Raziskovalec Utrip Zrcalo tedna Oddaja o ljudeh in živalih: 4X4 Poročila, vreme, Šport Vremenska panorama Tedesnki izbor: Intervju, 14.50 Zoom Dober dan, Koroška Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme, Šport Otroški program: Radovedni Taček: Postaja Dok. serija: Očividec Recept za zdravo življenje Risanka 19.15 19.30 20.00 20.05 20.55 21.00 21.55 22.00 22.25 Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Oglasi Nad.: Savannah (ZDA, i. David Gail, R. Lively, Jami e Luner, Paul Satter-field, 3. del) Oglasi, napovedniki Dokumentarna oddaja Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme Kultura, 22.30 Univerza 22.35 22.40 22.20 1.35 Šport Oglasi, napovedniki, obvestila, 22.50 Opus Veronika deseniska (O. Zupančič, SLG Celje) Recept za zdravo življenje, 2.20 Vreme TV PRIMORKA 8.00 16.30 16.45 17.20 18.20 19.50 20.00 20.30 20.45 21.45 22.30 23.00 16.30 Videostrani Sončkovo nagradno žrebanje Dobbrotnica leta 97 Narodnozabavna glasba Film: usodna odprava Napoved, videospot Dnevnik TV Primorka Reportaža iz Visokogorja Športni ponedeljek Nan.: To trapasto življenje (ZDA) Glasbeni utrinki Dnevnik TV Primorka 7.45 8.00 9.30 10.00 10.30 14.50 15.15 16.45 17.15 17.45 17.50 18.45 18.50 19.20 19.30 19.55 20.00 20.05 21.05 21.50 22.50 23.00 0.25 1.15 1.45 Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Indaba (Francija, 3. epizoda) Tedenski izbor. TV igrica: Kolo sreče Šport v nedeljo Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (8. del) Film: Smrtni molk (Nemčija) TV prodaja Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 9. ep.) Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Rodbina Mogadorskih (Fr., 6. del) Napovedniki TV igrica: .Lingo Poslovne informacije Dnevnik Šport Oglasi, napovedniki Studio City I Pomp Tok Noč Tok Oglasi, napovedniki Brane Rončel izza odra. Nanizanka: Peter Strohm (Nemčija, i. Klaus Lovvit-sch, Senta Berger, Gu-drun Langrebe, 9. epizoda) Videoring SH Koper n Euronevvs in® Tečaj italijanskega jezika Bf-jj Nan.: Harry O IMt: Istra in... B Istrska nan.: Kljuuni, zdrahe in rebekini BS Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika »5 Tv Dnevnik, vreme, šport Eccheccimanca w$| Slovenia magazin B Evropski kulturni magazin: Aliča B Nan.: Kennedy (ZDA ’83, i. M. Sheen, J. Shea, 4. del) Dnevnik,22.15 Euronevvs B Program v slov. jeziku: Sportel Studio 2 šport r A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, 18. del); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z V. Bernard; 11.30 Jadranska banka v Trstu (M. Pahor); 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Novi Sv. Anton; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 14.40 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Orchestra di Padova e del Veneta; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Slov. mladinske ilegalne publikacije v Trstu in Gorici (1927-1940); 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital,; 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro jutro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska .vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio, odd. za dijake; 19.00 Prenos RS, jingle Modri val; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.10 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport; 17.00 Hip hop galerija; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zborovska glasba; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncert Euroradia; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Hanzi Ogris, 70 let. TV SLO 1-16.20 Dr. Valentin Inzko, 75 let. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100:000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG f . . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska s frontalnim valom. Nad naše kraje bo danes z zahodnimi vetrovi začel dotekati nekoliko toplejši in spet bolj vlažen zrak. 1010 1020 Temperature zraka so bite Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51. Dolžina dneva 9.10. LIZBONA 8/17 .° PLIMOVANJE Danes: ob 0.48 najvišje 32 cm, ob 6.43 najnižje -8, ob 11.40 najvišje 15 cm, ob 18.13 najnižje -34 cm. Tutri: ob 1.24 najvišje 30 cm, ob 7.48 najnižje -7, ob 12.17 najvišje 5 cm, ob 18.38 najnižje -26 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Saniramo z lepo Hercigovo in simpatično Veronico Pivetti SANREMO - Pippo Bando se je odločil, na 48. sanremskem festivalu bosta voditelju Raimondu Vianellu stali ob strani dve izredni subretki: plavolasa Eva Hercigova in temnolasa Veronica Pivetti, ki sta prav v zadnjem trenutku prehiteli Valerio Marini in Nancy Brilli. 24-letna češka top model Eva Hercigova (na sliki levo) je zaslovela s spotom znanega nedrčka Wonderbra, saj je s svojimi obilnimi oblikami bila dokaj primerna za tovrstno reklamo. Po imenovanju je novinarjem povedala, da je v svoji mladosti rada gledala san-remski festival, saj je to bila ena od redkih zahodnoevropskih oddaj, ki jih je prenašala češkoslovaška televizija. 33-letna Veronica Pivetti (desno) je sestra nekdanje predsednice italijanske poslanske zbornice Irene Pivetti in je že dolgo let priznana specialistka pri sinhronizaciji filmov, po imenovanju sestre pa se je njena igralska pot strmo povzpela in je nastopila v filmskih uspešnicah kot Verdo-nejev Viaggi di Nozze in VVertmullerin Metalmec-canico e parracchiera. Hercigova je priznala, da pozna samo dve italijanski besedi (mamma in pasta), zato pa je Pivet-tijeva znana zaradi svoje briljantne in ironične zgovornosti. Premalo šampanjca za nazdravljanje novemu tisočletju RIM - Med norimi načrti za leto 1989 zasluži nedvomno svojo pozornost ideja, da si letos poskrbimo zaloge šampanjca, da bomo z njim nazdravili prihod tretjega tisočletja. Izvedenci so namreč prepričani, da bosta bila prav računalniški zaplet in pomanjkanje penečih vin glavni značilnosti prehoda v leto 2000. Zaloge francoskega šampanjca ali pa drugih penečih vin od Italije do Kalifornije bi namreč lahko posle, ker bo povpraševanje izredno. Po izjavah ameriškega izvedenca za gostinstvo Ronna VVieganda bodo cene vseh penečih vin drastično poskočile že poleti 1999. Po njegovem bo povpraševanje poskočilo že za praznik sv. Valentina, v zadnjih tednih tisočletja pa bodo postale cene dobesedno blazne, ker bomo lahko najboljše letine kupovali le na črni borzi. Francoski proizvajalci šampanjca so previdnejši. Njihov predstavnik Jean-Louis Car-bonnier je izjavil, da se mu zdi neverjetno, da bi se leta 1999 povpraševanje podvojilo. Po njegovem se bo povpraševanje povečalo od 15 do 20 odstotkov, tako da bo Francija kos večjemu povpraševanju. Drugi izvedenci pa trdijo, da se bo prihodnje leto povečalo izključno povpraševanje po kakovostnih šampanjcih in prav tako kakovostnejših penečih vinih. Nihče ne bo prihodnje leto nazdravljal z drugorazrednimi »mehurčki«. Prav zato je skoraj gotovo, da se bodo drugorazredna vina pocenila, a blazno podražili šampanjci aristokratskih znamk. Seveda pa so to le ugibanja, ker bi lahko nenadne gospodarske krize podobne sedanji, ki pretresa Azijo, na glavo postavila vsa predvidevanja. To seveda za sedaj ne velja za ZDA. Proizvajalec Korbel je že napovedal, da bo pripravil dodatnih 200.000 kartonov steklenic po metodi champenois, ki rabi najmanj tri leta staranja. Vsekakor pa je nasvet, naj si ljudje že letos priskrbijo zaloge kakovostnega šampanjca, smotrna investicija. V najslabšem primeru bomo lahko naše zaloge prodali, če so točne trditve, da bomo najboljše znamke zadnje tedne leta 1999 lahko kupovali le na črni borzi.