štev. 309
TRST, v petek 5. novembra 1909
Tečaj XXXIV
i IZHAJA VSAKI DA* —— M MMJafc bi pranMklh ffc s* psnsdsljkia sft 9. s|srfrsj-
^■udliB ft-ev. M prodajajo po 3 nvA. (5 itoi) ▼ saogft 8a*akaraak ▼ Trst« a okolici, Gorici, Kranju, Si. Potr«, Sežaai. Nabrežiui, 3t. Luciji, Toimiom, Ajdor-»rmberga itd. Zastarolo i ter. po 5 btč. (tO stol), se ka6unajo na m i lim ctr e t Krokesfti 1 jMtM4. CENE : Trgovinsko ia obrtno oglase po s st. oma, ssnsttieo, zabralo, poslanic«, oglase 4onarnik uvodoT M «£•» smk. Za oglaao ▼ tekstu lista do 5 Trst 20 K, vasica rrsta K 2. Mali oglasi po S stol bes od a, naj-pa 40 sto t. Oglase oprsjema Tnnwr«i oddelek npraro ^SUm**". — Plačuje isUjvčao ko apravl ug"«Btamasam^s.	r	—i^—^agg

političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V mmtmuU ja msčl
^Ha« ^ASOĆJfflKT^ ZNAŠA csocni » tel« i4 K, psi leta 12 K, 3 mesece O K; na
kre.1 dopoelane naročnine, le uprava ne oair». maa+imla* a% a«4ai<«ko !sa*nj* „EDIHOBTI" «t»» :
■ Ma« X 5-30, y«l lota 2 SO	■
Vsi dopisi naj ss pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankn«
■rana pisma ss as »prej ima je lo rskoplsl ss s* vračaj« ■arežaino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo l>«to»
UREDNIŠTVO: silos GUrgfs Galstti 18 (Narodni dom) Sad^statj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Last« lb fcaaacrcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna koaaorcfco
list« .Edinost" ▼ Trstu, ul. Gicrgio Galatti h. is. M4ao-fermNafe»l ra&in It 841-652. TELEFON R. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Dr. Lneger pri oesarjn. Cesar je jako rad sankcioniral lex Axman.
DUNAJ, 4. — Ce«ar je *sp ejel ▼ avdi-ifnci župana Dr. Lafgerja. Župan je izrekel cesariu z*hvslo pre bralstva za sankcijo jez!-kornih zakonov. Cesar je na to odgovoril da je to jako rad storil.
ŽelezniSki odsek drž. zbora-
DUNAJ. 4. — Žalezrilki cdsek poslanske zbornici iaoei danes sejo ter ie razpravljal n vpraS n;u povišanja tanfov Da Južni železoici. Ž lezaižki minister Wrba je gleda gospod« rrkega pomena nameravanega povilanja t? r.f jv ter o trajanju pobirsnja teh ta^ifjv podal podrobna pojasnila. Po mini strovem mnenja *e ne ?di opravičeno vznemirjenje interesentov, izlseti kar te tiče tržaškeg« prometa ic prevažanja živil na Niže Avstrijsko in ns Dunaj. Kocečno je bil za to \p a-šanje izvoljen pododsek z določbo, da pereča o tem železniškemu cdieku tekom 8 čnij,
Povodnji na Španskem.
MADRID, 4. — Silni nalivi so provzro čili akt raj v vseh pokrajinah velike povodnji. Nekoliko va?i ie pod vodo, več mostov je odnesla vod«. U'onilo ie tudi več ljudi.
OGRSKA.
BUDIMPEŠTA. 4. (Ogr. biro.) Pred-sedrik poslanske zbornice Jasth je nekemu poiočev&Icu na vprašanje, bo li zbornica »klicana za prihodeji ponedeljek ali torek, izjavil, da ne mira na to vpr&§an:e odgovoriti, vendar nen: udoma sk!iča zbornico, čim bo to potrebno,
GRČKA.
Tipaldos are iran.
ATENE, 4. — Pcrcčnik vojne mornarica Tipa Ido« in njegov »p:r-mlie?alec sta bila c-poluneči aretirana r.a cesti v Kefitfjo. — Poročnika, ki sta bila v civilni obieki, se ni »ta upirala.
ATENE, 4. — Tipaldos bo to?en radi poiiitčcega pregreška, kar izključuje smrtno kazen. Vojaika !?ga je prepovedala vsako de-bfto v zbornici o degrdkih pri Salamini, Poflarci so se udali. Kraljev grad straži ta dva eskadrona karalerije in en bat&lijon pehate.
DUNAJ, 4. — Cesar je predpoludne zaprisegel novoimenovane tajne svetnike, zbor-rega poveljnika zadrr«kega FML Kerola Fanta in bi^ša ministra Dr. Žačeka in Dr, Brafa.
BER0L1N 4. Državni zbor je skliesn za 30. t. m.
Proti germanizaciji na drM
Govor drž. posl. dra. O. R j b a f a na protestnem shodu dne 30. oktobra 1909.
(Da'je.)
Železniški uradniki — pijonirji nemštva.
Nai se nikar ne govori, da je vse eno, Bemški ali slorentki uredcik, češ, da so vsi cnski, vci ctrcgi naspreti podrejencem.
PODLISTEK
Zlata Praga.
Predaval na I. družinskem večeru „Slov. čitalnice" g. dr. Egon Stare,
Kraljevski grad Hradčin
Terasam podobna v*penj* se Malo mesto Pražko k kralieffikemu gradu, K greda redita vozna m pešpot; slednja je že od nekdtj imela itopnice, dandanes črez 200; Libuša, s sv t jim možem Pž^ojiiiom, ]e tudi vstanovi-teljica trga kraljevskega gr±du.
Na vsej poti h krtljevikemu gradu se nam odpira prekrtsen peg ed ca Prsg?. Pri-sedši na v. k se vsakdo z& trenutek rad uiti v-Ija, k.r se nudi prelep razgled na mett) m Malo strar, nad katere se ponosno vzdiguje zelena kupola cerkve Sv. Nikolaja.
Tudi po Nerod^vi ulici vodi pot na Hradiin. U*:ca stavnega pesnika in pisatelja Jana Nerude — koliko kraanth pripovetti jej aapisal Neruda iz ž<rljeoja Malega mesta pražkeg)! Bil je tipičen pemik svojega rodnega ckfjra!
Kako interesantni in zan'miri so njegovi junak?, kako zabavne in izrazito tipične figure njegovih pripovesti! Nikdo ni znsl tako izrazito opisati zntčija prebivalcev Male itreni,
Naj je tuđi slovenski uradnik strog ▼ službi, vendar ne bo gotovo iz oarodoega sovraživa podil rsiicc* iz službe, ali z dela. N e m 6 ki u r a d n i k i pa so apostoli oemike ideje, pijonirji nemške propagande v službi in izven s 1 o 2 b e« Po krajih, koder teko državne železnice, so ravno železniški uradniki najhuji nemiki agitatorji.	j
Morda se boste vpraševali, kako je to, mLŽ'O, kako morejo sploh obstajati take' razmere ? Na bo »te se pa več čudili, ako ste pomislili, da 10 — kakrr sem že iZfgVšal—; vsa važna inesta v nemških rokah, lzlasti so vsi personalni referenti sami Neme?.
Pcglejmo le, kakov je personal akade-mičn? naobrazbe na ravnateljstva v Trsta!; Mc d ju-i iti ni niti enega Slovenca, med ; tsbniki je en sam. In še tacega pošiljajo,! ako le morejo, v nemške kraje.
Protekcijonizem v upravi drž. železnice, j
A poleg tega« da naših aspirautov ne: vsprejemajo, delajo nam še drugo krnico si tem, da brezobzirno protežirajo nemške urad-j nike, derčim naše zapostavljajo, preterirajol potedom imenovan'. Na tržaškem ravnatelj-i stvn <o n. pr. v tem pogledu razmere tako j krifeeča in škaadalozae, da se je celo med; N<-mci zečel cgl&šati odpor. Dokaz za to; imam tu v rokah. To je list „Dar deutsch3 Eiienb^hner*. Ta list je odločno nemški ini mrzi vse, kar ie slovanskega. Tudi v tej šče-; vilki nnpada čefce na Dunaju, ker so toli I „drzni", da prirejajo na Dunaju — družabne j večere in besede. To da je — frech, ne* sramno. Ta list je torej vzvišen nad „turnem" kakovih simpatij do Slovanov. In vendsr je ramo ta list nastopil ojstro preti protekcionizmu na tržaškem ravnateljstvu državnih žeieznic. Pod naslovom „Neverieten slučaj označuje nezaslišano hitro napredovanje sedanjega titulainega višega nadzornika Rudolfa Scbmidt. Mcž je bil rojen leta 1869. Abselviral je Bamo niži gimnazij. Pri vci&kih se jo povspel do časti narednika, a p ložifši izpit voj&škega r&čuaarskega častnika, je postal lajtnant v rezerv?. Leta 1893 je vstopil v železniško službo. S 1. julijem je postal ez stent, 1. januvarja 1899 edjunkt, 1. jannvarja 1903 revident, 1. julija 1907 viši revident, 1. januvarja 1908 inspektor, asi. jacuvsrjem 1909 viši inspektor. V 16 letnih letih ilužbe je torej šestkrat avanziral in nič se ne bomo imeli čuditi, tka bo skoro imenovan centralnim inšpektorjem in postane tadi vladni in slednjič dvorni svetnik. In to pri vsem tem, da je mcž vse prej nego kapaciteta. Celo avitrijtki nadvojvoda — pravi rečeni list — ne nepredujejo v vojski tako, kaker ta Schmidt. Kje so vzroki? Nekateri gav(r? o ženskih vplivih.
Ta stroga cbsodba v strego nemškem lista dokazuje, da ne govorimo iz narodnrga sovražtra, ko nastopamo proti takemu protežiranju nemšlch uradnikov. Zakaj vlada molči na očitanja takega grdega protekcionizma ? Zakaj molči Schmidt sam ?
Ali to ni le eden in jedini tak preteži-ranec. Še na enega hočem opozoriti, ki je preskočil celo vrsto bolj kvaificiranih kolegov. To je
glasoviti Wieser
v Gkrici. Prej je služboval v nemških kra ib in celo tam so protestirali proti njegove it, u postopanju. Vsled teh protestov so ga pre-
kaker Ivan Neruds. Njegov rojstni dom je cznačen s spe minskim kamnom, vzidanem* tišo. i u ulica nosi njegovo slavno ime.
Razun kraljevskega gradu je na Hrad-žan h najznamenitnejša monumentalna stavba palača kneza 8chwdrzenberge. Najlepši je stirejfii vzfiSenejši del te palače. Ta palača je na;kra«cejši prežki spomenik fl>rentinskega renesančnega sloga iz 16. stoletja. Mogočno pročelje pcči?a na visokem podstavku, tako, da je celotni vtis še mogočnejši. Vsa površina palače iu tudi okvirje strehe je pokrito s t&koimenavacim grafitom. Začetkoma je bila stavljena ta palača za kneza Lobkcvica. Po nekoliko lastnikih je začetkom 18. stoletja prešla v roke knezov Schvvarzenbargov. — V obče i« zanimivo, da je v sedanjem veku prihajalo v Prago mnogo znamenitih italijanskih stavkenikov, ter re od te dobe še sedaj nahaja italijanski samostan na Mtli Strani. Po vzoru te Ssbvvarzenbe-gove palače je bilo pa postavljenih v Pragi mnogo hiš t. z. češki renesanc?.
Ali ne samo prava perla žhrentinske re-nevence je Schvvarzenberška palača, temveč stoji tudi na krasnem mestu. Od tam imamo namreč prekrasen pogled na vso Prago, so-aebno pa na Strahovski samostan in cerkev, kjer se nahaja prebogata knjižnica. V obča leži pač v tem tudi del krasote mesta Prage, da imamo por sod, kamor stopamo, vedne nov vžitek, vedno nov nepričakovan razgled na msato. —
mestili v Gorico, pri čemer pa je preskočil mnogo tovarišev, ki so bili pred njim na vrsti. Pal je torej za kasen na — bolje 1 In 1 sedaj becni kakor kakevtarški paša v kakem pašaliku.
Da pa ne reče, da ga napadam le v parlamentu pod zaščito imunitete, ponavljam svoje besede tudi tu in teži nai me 1 Bomo ie odgovarjali. Wieser ni prišel v Gorico zato, ker je bil dobro kvalificiran, ampak le zato, ker je znan nemški nacijonalec in rgi-tator. Zato so Nemci radostno pozdravljali njegovo imenovanje.
Jaz priznavam tudi uradnikom vso pravico do lastnega političnega mnenja in le žalel bi, da bi tadi naši ljudje t i k o odkrito kazali svoje politično prepričanje. Obsoiati pa moramo, ako nemški aradn?ki tudi službo, svoj uradni položaj izrabljajo v politične svrhe in ako iz narodnostnih vzrokov proganjalo drega, ki so lim podrejeni. V tem pa je Wieser naravocit velik. Nisem čul trga morda "d kje od daleč, marveč od prizadetih samih. Nekega je spravil v nesrečo, ob zaslužek le zato, ker se ni pustil od Wieserja psovati z „vvindiseher Trottel", „Hund" itd.
Vso to je znann ravnateljstvu; sli ne postopa, ker ve, da Wieser vživa višo protekcijo. In ne le proti delavcem in nižim niiažbencem, ampak tudi proti uradnikom naše narodnosti je Wieser brezobrazen. S tem si je zaslužil višo protekcijo. V Gorici je ustanovil nemško šolo in tercrJz'ra pcdrejence, da pošiljajo svoje otroke v to šolo. Zahteva od njih, da plačujejo za to in je šel, da jim dotične prispevke ez cffo odtrguje cd plačila. In za tiBto ftolo je dovolila hitro vlada podporo 3000 K. Ali ne morda ministerstvo za nauk in bogočastje, ampak — železniško ministarstvo! Sadaj pa pomitliiro, kako se morajo tiseči tržaških Slovercev boriti, predno iztisnejo iz mačehe — vlade kak krajcar za šolo, ki naj bo namenjena le njihovim in ne drugorodnim otrokom, koliko je trebalo, predao smo dobili tisto mrvico — podržavljanja petih učiteljev!
__(Pride še.)
K parlamentarnemu položaju.
Po sankciji lex Axman-Kolinsko.
Če je bila zmešnjava poprej velika, je pa sedaj še večja. Ministenki predsednik baron Bienerth je sporočil Č^hoin po poil. Glombinskem, da je pripravljen odstopiti, ako dajo Čehi zagotovilo, da njegovemu nasledniku ne bodo obstiuirali.
Jako lepo! Eo je Bienerth napravil delo politične nemorale, da predloživši v sankcijo zakon, ki je v direktnem navskrižju z državnimi temeljnimi zakoni, — sedaj je pripravljen umakniti se. Potem, ko je bila zadana slovanskim narodom taka pljuska v obraz, potem, ko se je na tako nezaslišan način kršilo državne temeljne zakone, je ta predlog naravnost drzno rcgtne!
Sklep „Slovanske enote", ki ga priobčn-jemo nižje doli, se nam vidi v danih razmerah nekoliko oportunističen, da-si utegne biti opravičen iz taktničnih razlogov. — Bienerth mora pasti, ali to Se ne bo dovolj; ž n j i m mora izginiti ves dosedanji z i s t e m. Ako ne pade ta nesrečni zistem, je naše mnenje tako-le:
Par krrakc- d%Ije vodi nas pot na Hrad žamko nametne! Okoli nas vlada tišina, ne vznemirja nas vrišč in vpitje velikomestnega življen;a. Zdi se nam, kakor da smo stopili i a mesta, kjer smemo stopati samo po prstih, na mesta, kjer ipe stoletja. Tam zdolaj viišč in vrvenje, življenje; tu gori tišina, mrtvilo, prasneta. Tja doli preselilo se je živijenie! Ali Hrad'in, kjer je bilo nekdaj središče življenja in slave, središče vse sile in moč?, ta je sedaj mrtev, in okamenel, ter sanja danes o davno minoli slavi kraljevskega življenja.
V naši dobi nam nič ne brani vstopa do kraljevskega grada. Edino le, če ob redkih prilikah prihoda cesarja oživlja na hip staro 2iđo?]e v nekdanjem sijaju, je vstop zabranjen. Svoječasno so bile ta trdojavisa io oklopi! Zadnji okop je padel za časa vladanja Marije Terezije. Pri vhoda se nahajata dva umetniška kipa bojujoč;h se orjakov, mojstrsko delo kiparja PlatzOr-ja.
Notranjost kraljevskega gradu.
Oglejmo si nekoliko notranjost grada! Stavba gradu v sedanji podobi je bila zapri-četa pod vlado Karla 17., ter dovršena pod kraljem Rud Ifjm II. in Matijažom. Grad je zelo velik, obsega tri dvorane, ter nad 700 drugih sob. Vstopimo v zgodovinsko znamenito dvorano Vladislavsko. Po umetniških obokih spoznavamo takoj gotiški slog.
Nekdaj ni bilo v tej dvoraai tako tiho, kakor sedaj. Veselo in iivahno je bilo ta, oboki dvorane so videli slavnostne sprevode
Brezobziren bni proti vtaki vladi in obstrniranje do skrajnih konsekvenc vseh postavk državnega proračuna, ki se tičejo nemškega šolstva v nenemških krajih, č* ne
smejo imeti Sltv&ni v nemških pokrajinah niti zasebnih šol s pravico javnosti, ki jib občujejo sami, naj jih ne imajo im°ti niti Nemci v slovanskih deželah na državne stroške!
Ča bi bili Poljaki drugačni negD, so, bi bil umesten neki drugi predlog, ki nai bi se glasil: z vlado, ki tako cinično in drzno gazi temeljne zakone drž ave na zato žno klop! Ali vspričo škandaloznega postopanja poljskih poslancev ni misliti na tako juitifikacijo.
Zato preostaja kakor edino represivno sredstvo: obstrmranje kakor g>ri rečeno.
A s Poljaki treba enkrat spregovcr.li resno in brezobzirno besedo.
Skrajni čas je, da se nastopi že enkrtt energično in cdlcčno preti tem večnim gro bokopom Slovanstra. Viaka stvar ima sveje meje, tako tudi potrpežljivost napram Poljakom. To treba enkrat povedati jasno ia brez ovinkov. .Slovanska enota" mora začeti v parlamentu neizprosen boj ne*le proti Bienerthu sistemu in Nemcem, marveč taci proti peljski žlahti in usužnjeni jej vešioi Sedanje poljske delegacije.
* *
*
Izjava Slovanske Jednote.
DUNAJ 4. — Parlamentarna komisija „Slovanske Jednote" je na svoji dan&šnji seii encgl&sno vsprejela sledeči predlog posl. Šuateišiča: Slovenska Jedcota izjavlja, da se ne more pogajati z vlado, kakor je sedaj sestavljena, nasprotno je Slovanska Jedn&ta pripravljena, povspeševati mirno razvozi j anjo krize in tozadevno prlč=ti pagajati se z vlalo, ki bi nudila jamstvo za zistem popolna pravičnosti nasproti vsem narodom države.
Slovanske novice.
.Hrvatski Sokolski Savez" e imel minole nedelje in ponedeljka v Zagrebu, svjj letni občni zbor, na katerem so s 3 spremenila pravila v smislu, da bodo odilei poiedina hrvatska sokolska društva združena v župe, te pa v .Savez".
Občni zbor je protestiral proti naredbi bana Raucba, ki je prepovedal srednješolski mladini zahajanje v sokolska društve, ter proti proganjanju Sokolov na Raki in v Zadru.
Za starosto „Saveza" je ponovno izvoljen dr. Lazar Car, za podstarosti: M. Pilar in dr. P a p r a t o v i i. Za člena mednarodne gimnastičoe zveze in vseslovanska sokolske zveze je izvoljen dr. F r. Bučar. Hrvatski .Sokolski SavezM šteje sedaj 16 žup, 130 sokolskih društev z 12.500 Sokolov.
—	Novim p r e d s e d n i k o m srbiki skupštine je izvoljen mladoradikaiec Davidov i ć, podpredsednikom pa staroradikalec Č o r b i č.
—	Te dni se bo razpravljalo v raiki dumi o uvedenju gregorijanskoga koledarja v Rusiji.
—	Kongres slovanskih umetnikov se je vršil minole nedelje v Prerovu v Moravski. Slovenske umetnika je zastopal g, Ferdo Vesel, Hrvate gg. prof. Rob. Auer iz Zagreba in B. Dašković is Sujeta. Jugoslovansko umetniško društvo „Lada" je za*
povodom kronanja kralja, tu so se novokro-canemu kralju klanjali stanovi. Tudi slavni turnirji so se vršili tu. Dvorana je de?© domačega Češkega mojstra Bencia Lonnskrga.
Nepregledna vrsta znamenitih zgodovinskih mest v Pragi, toda najzoamenitne še mesto je pač stari deželni zbor. Izhsja iz t rede 15. stoletja, kakor Vladislavska dvorana in cd istega mojstra. O nobenem mestu v Pragi ni ostalo toliko spcmiuov, kakor o tem. Tu se je skozi stoletja odločevala usoda češkega kraljestva in češkega naroda, kajti do 1. 1847 so zborovali tu češki stanevi. V sredini ia sedel kralj, okrog njega so sedeli zastopniki žlahte, na galeriji pa so stali sramežljivo zastopniki meščanstva. In Se to borno zastopstvo je dobilo v deželnem zboru meščanstvo šele po husitskih bojih; prej so se zbirali v svojih posebnih mestnih zborih. Naditropje višje se nahaja kraljevska pisarna, od kod?r sta bila I. 1618. skozi okno vržena kraljevska namestnika Martinic in Slavata, kar je dalo povod 30 letni vojni. Pod oknom je označeno mesto, kamor so padli ob padcu na tla.
Preko dvorišča prihajamo v dve, tadi sedaj še v popolnem lesku nahaja;oči se dvorani. Prva je nemška dvorana. Tu sta te nekdaj nahajala kraljevski a a klad ia zbirka, cenjena na okrog 40 milijonov kron. Sadaj je tu tiho, a aa iasa redkega bi rani a vladarja se vrše tu avdijence. Zvečer je dvorana nosebno lepa, ko Sari nad 1000 luči. ^	(Pside le.)
Stran II.
»EDINOST« št. 309
V Trstu, dne 5. novembra 1900
stopal predsednik J. Veš in iz Sofije. Kongras proti manjšini ia dvomimo, da bi bilo to jo sklenil prirediti leta 1910 v Krakova najboljše sredstvo za pomnjenje strankarskih m&nj§y umetniško razstavo nekih slovanskih bojev! A najmanje bi bilo to poroštvo za umetniških skupin v spi min grunvaldaka mirno delovanje goriškega dež. zbira, b tke. Litta 1911 pa priredi v istem mestu Pravi nesmisel pa je namera, da bi po* veliko vseclovanako umetniško razstavo.	klicali v deželni zbor one kandidate, ki so na
— Mladoturki in Bosna. „Terd- volitvah propadli! žamani Hakikkat", glasilo Mladotnrkov, pri- Scer je stavil dr. Grfgorčič že enkrat, ne&a ve Bi, da je turška vlada odredila, naj sličen predlog v deželnem zboru, ia sicer v se cd oaih 54 milijonov kron, ki jih je seji cd 28. julija 1902. Takrat je šlo za Tarčija dobila od Avstrije kakor kompenza- i potrditev dr. Treota poslancem iz kmečke cijo za Bosno in Hercegovino, dva m i 1 i- { skupine na Krasu,
jo na dada bos.-berc. Muslimanom/ Ea mil.; Dr. Gregorčič je takrat predlagal,naj se se potroSi v kulturne svrhe, drugi pa, da bi mandat dr. Treota razveljavi, obenem pa naj se povrnili v Bosno oni Muslimani, ki so bili.se proglasi za izvoljenega Josipa Fabijanija,
zbežali v Turčijo.
ki je dobil za Treotom največ glasov. Temu predlogu pa se je t>prl celo vladni komisar, ki je glasom stene grafičnega sejnega zapisnika oporeka) dobesedno: „Moramomeniti, kakor je gosp. dr. Gregorčič navedel, naj se
Srbsko-bolgarsko zbližanje
zadobiva vedno bolj konkretne oblike. Novi
srbski minister*predsednik Pašić je znan ,	-	-.t , . . . ..
kakor velik propagator sr b.ko-bolgarskega! drugega poslanca potrdi, da ]e to nezakonito, bratstva in je bil ob prihodu kralja Petra naikef deželni zbor ne more razsojati o drugem, srbski prestol osnoval načrt srbsko-bolgarske kakoJ <> tsm, ab MJ 16 voljeni poslanec
Imenovanji ¥ poštni stroki. Poštnimi vež- Spominjajte se „Podpornega društvaagi-heniki sta imenovana Kristijan Cazafura tujte med znanci za društvo ter tudi sami in Ludovik F a j g e 1 j.	podpirajte po možnosti to društvo ! —■ Pri-
Novi finančni ravnatelj. Doznajemo, da aoavki na] se izvolijo paš;ljati na afen je imenovanje novega ravnatelja finančne di- đmštvenega blagajnika: go*p. dr. Karel rekcije v Trstu že izvršeno. Ravnateljem je- Sabeit?, advokat. — Praga II., Spalen* imenovan dosedanji ravnatelja namastnik, nI. č. 9.
dvorni svetnik baron Olivier Kober.] Kdor se hoče naučiti hrvatskega jezika. Kolikor čujemo, no?i ravnatelj ni na slabem hitro in lahko, naj se takoj vpiše t hr
carinike unije. Pašić pripravlja sedaj Srbijo, da uresniči to, kar je bil zamislil leta 1904. Srbsko in bolgarsko novinstvo se ne sovraži več, ampak skupno propagira misel bratske liubezni in složnega dela. Te dni pojdajo v S.fijo številni poslanci srbske skupštine v obiske poslancem bolgarskega sobranja. — Izletniki ostanejo v Sofiji dva dai. Bolgarski pos'»nci povrnejo potem obisk srbskim tovarišem v Belemgradu. — V novinstvu se širi vedno bolj govorica, da se srbski prestolonaslednik Aleksander zaroči z bolgarsko princeso Evdolrijo.
V neki brzojavki „Obzora* čitamo, da po]da kralj Peter koncem tega, ali začetkom prihodnjega teta v obisk k romunskemu kralju Karolu ter da se ob taj priliki snideta ▼ Bnkarešti oba kralja z bolgarskim carem Ferdinandom. Balkanski vladarji hočejo baje sklopiti zvezo svobodnih balkan* ■kihnarodov proti navalu Nem* čije na Balkan.
Nesreča v pristaniiču Barskem.
Nemške coiine pripovedujejo — in takrat jim moiemo verjeti — da je 28, m. m. močna burja razdrla velik de! prittaniščnih naprav v črnogorskem Batu, Veliki pomol, ki je imel bit: ob enem jez proti silni jugotiai, k&t:ri je barsko pristanišče izpostavljeno — se je dalom se ml. Ka:sž:vska jkhta »Rumija" in nekatere druge lad:je, ki so se nahajale v pristanišču, &o precej poškodovane. Računa s?, da je do milijona škode in en pomorščak jo baje ponesrečil.
Nfši čititalji se spominjajo, da smo p:ed par daevi pozdravili Bar kakor sedanje ediao svobodno pristanišče na Jadranskem irorju; ob enem pa smo obžalovali, da je to «elis del izvel italijanski kapita'. — Po par doetih je perfidna jadranska ;ugovina dokazala, da smo imeli prav, ko smo rekli, da bodo Italijani iikcrišSali Ćrnogoro. Par valov je dokazalo, da je bilo dela nesolidno, da je biio italijanski družbi, ki je izvršila to delo, ramo do nesramnega dobička. Morda odpre ta slučaj oči črnogorskemu knjazu, da v bedeče ne bo več t? ko na s<epo zaupal italijanskim „bratom". Sicer pa Črnogora drago pl&Čuje to svojo izekušajo. Prrič se je grdo urezala, ko je dala monopol tj baka italijanski družbi, sedaj ps, ko je za 60 let dala v mncopcl zopet Italijanom izkoriščanje bar skega svobodnega pristanišča.
Deželni zbor goriški.
Mesec dni je trajala volilna borba na Goriškem in seda) imamo končne rezultate.
Novi deželni zbor nam kaže sledeča razmerja med strankami: Na laški strani 9 liberalcev ia 6 klerikalcev (kakor lani); na Biovenski strani 9 klerikalcev in 5 agrarno naprednih (lani je bilo ravno naobratno raz merje).
Zanimanjem pretresuje danes vsa javnost vprašanje o grupiranju strank v novem dež. zbor«.
Ž i za časa volitev so krožile z vso intenzivnostjo vesti o nameravani uitanofitvi klerikalnega bloka, ki bi ftiel 9 sicienskih in 6 laških klerikalcev.
Misel na ustanovitev klerikalnega bloka in večine je izšla iz nadškofijske palače; vendar se ta misel ne da uresničiti.
Ne glede na to, da bi dr. Pajer in njegova stranka skušala z vsemi možnimi sredstvi onemogočiti tako večino že zato, ker bi pomenjala politično smrt laškega liberalizma, izkl mSujejo možnost klerikalnega bloka predvsem nepremostljiva osebna nasprotstva med dr. Gregorčičem in Faiduttijem. Zato moramo brez druzega računati na nekdanjo večino, ki jo bodo tvorili slovenski klerikalci in la&ki liberalci z dr. Pajerjem na čelu!
Nasproti te] več ni, ki bo fttela 18 poslancev, bo stala opozicija, sestoječa iz 6 laSktk kleriktbev in 5 slov. agrarno-naprednih poslancev, t j rej skupno 11.
potrdi, ali neu.
Potemtakem ne bi v slučaju nepotrditve 8grarno*naprednih poslancev preostajalo dražega, nego nove volitve, katerim pa bi bili izidi najbrže taki, kakor so danes.
Naše mnenje je, da si večina yendar-le prav d^bro premisli, predao se odloČi za tako nasilje, ker bi a tem izzvala odpor cel 6 pri lastnih pristalih, ker bi s tem provzro&la krizo v deželnem zboru.
Deželni zb r ne deluje že tri leta in neštevilo je nujnih stvari, ki čakajo rešitve. Radi tega je splošna želja, naj bi se že vendar enkrat našel kak nndas vivendi med vsemi strankami; in po pravici smemo zahtevati, da poslanci ene in druge struje podredijo strankarske osebnosti celokupnim interesom dežele.
* * *
Daž. poslanec g. Andrej GabršČek, priobčuje v tuk. lista „Gazzettino" poslano, naslovljeno na ital. deželne poslance. V tem pismu pojasnjuje, da ne obstoji in da ni nikdar obstojala kaka zveza med agraruo-napredno in Faiduttijevo stranko, ampak da sta s3 ti dre stranki v mmolsm deželno-zborskem zasedanju dogovorili izrecno samo glede konstituiranja dež. odbore. Po drugi strani pa dokazuje gosp. Gibrščćk, kako je dr. Pajer ob raznih prilikah očitno podpiral dr. Gregorčiča in nje gore stranko.
Povod temu pismu so dali neprestani napadi laškega liberalnega časopisja na osebo g. Gabrščeka, češ, da je zvezan z Faiduttijem.
Sicer pa je bila to-le pretveza ; vsakdo pač ve, kak trn v peti je Lahom GabršČek. Mi le želimo, da bi laško časopisje nikdar ne hvalio kakega Sievenca!
Dnevne vesti.
Gg. odborniki in odbornikov namestniki so nujno vabljeni na važno odbo-rovo sejo, ki se bo vršila jutri 6. t. m. ob 3. uri pop. v Slov. čitalnici.
Predsedništvo pol. dr.
„Edinost".
Čitateljem „Edinosti". V nedeljski številki začnemo s priobčevaojem svetovnozna-nega romana ruskega pisatelja Dostojevskega: „Igralec".
Dostojevski je znan po vsem civiliziranem svetu; že nekai desetletij čitajo se v vieh svetovnih jezikih ni^gova velika dela: „Bratje Karamazovi", „Zapiski iz mrtvega doma*, »Zločin in kazen", „Ponižani in razžaljeni, „Basi" in „Idiot".
„Igralec" na zaostaja za nijednim od večih del Dostojevskega. Kakor v „Ponižani in razžaljeni V nli ▼ „Zapiskih iz mrtvega doma", nam Dostojevski tudi v „Igralcu" prikazuje samega sebe, svojo rusko, pristno slova nt ko dušo. Dostojeviki je bil velik igralec; dvakrat je zapravil na igri vse svoje veliko premoženje. To mu je dalo povoda, da v formi romana prikaže igralca pri ruleti, v Rulettenburgu. — Citajoč one strani, spopada vai takšna znatiželjnoit, da ste v ognju kakor igralec pri ruleti in kupu zlata. Hoteli bi izvedeti takoj, kako J a bilo dalje; iu čim bolj roman napreduje tembolj, se bojite konca. Vi slutite katastrofo, ker veste iz vsakdanjega življenja, kako se godi igralca. Seveda, „Igralec" ima tudi avojo liubavno stran. Sam igralec je zaljubljen v Pavlino, ki mu pa ne vrača ljubezni. Zspletaj je zanimiv, ker Dostojevski ne raz me tuje z efektnimi sredstvi, kacor n. p. Dumas „lfonte Cristo-, ali zato nam na nedosežan način prikazu e duševni svet Rusov, Angležev, in vseh tistih igralcev, ki so ae stisnili okoli mize v Raletenburgu. Ia ta duševni svet nas zanima tem več, ker v njem često nahajamo sami sebe in svoje bližnje, ker smo v njem domači; zato pa ga boljša umevamo in uživamo.
Poroka. Predvčerajšnjem se je poročila
glasu. No, mi si pridržujemo sodbo o njem po njegovih bodočih delih. Čujemo nadalje, da se za mesto novega namestnika ravnatelja bije precej hud zakulisni boj.
„Ženinam in nevestam*. Pouk za srečen zakon. Spisal ■{■ Anton Bonaventura, škof ljubljanski. V Ljubljani 1910. Tisk „Katoliške tiskarne".
Pod tem naslovom je izšla te dni knjižica, ki jej je vsebina prava senzacija v naših literarnih pojavih. Malokatero delo na polju pornografije obseza toliko in tako odkritih..... pikanterij iz zakonskega življenja, da obio-lutoo nismo megli verjeti namigavanjem v listih, dokler nismo čitali na svoje oči. Da nismo rekli preveč, priča dejstvo, da so knjižico, čim je izšla, skušali z vso naglico umakniti iz prodaje, kar pa se je gotovo le deloma posrečilo.
Mi ne bi omenjali tega pojava, marveč bi ga U obžalovali. Da pa- smo vendar konstatirali to, je vzrok v dejstvu, da nas izvestni slovenski listi radi vsake erotične besed3 v našem podlistku toli rado označajo kakor moralno pokvarjene ljudi, zastrupijo-valce duše narodove iu širitelje nemorale m9d ljudstvom. Odslej naj nam ne prihajajo več s takimi očitanji.
Upravi mestnega tramvaja. Minole praznike sem se hotel piljati v Barkovlie. Ker sem imel seboj mnogoštevilno družino, nisem našel prostora, da si sem čakal pri kavarni Fabris, na trgu deila Stazione in ob ulici Stella. Šel sem do ul. Tor San Piero ;n šele tu je prišel voz, da sem mogel vstopiti. Bilo je od 1. do I. ure in tri četrt popoludne. Ljudstva je kar mrgolelo na postajališčih, a vozov ni bilo, da bi jih bili vi prejemali 1 Saj vendar ni sedaj poletje, ko ljudje odhajajo ven na zrak še-le pozno. Uprava tramvaja bi morala računati s potrebami ljudstva in ko bi njeni uilužbenci hoteli, hi jo lahko obve stili o časi, ko začenja naval ljudstva na vozove.
Zraven tega ni umestno, da mora oni, ki je hedil Ž3 do onostran Rajana, plačati ravne toliko, kolikor plača oni, ki se vozi od Chicz-za! Seveda bi menili lahko : Eedor noč j hoditi, naj čaka pri Cbiozzi!
To je pač lahko reči — nelahko pa je čakati celo u:o v vrvenju, kakoršao ie v srcu mesta, osobito, ako se ima okolo sebe tucat otrok!
Tudi cene so neprimerne. Iz Grijana v Trst sem plačal železnici za otroke po 20 st. Od Bojana do Barkovelj pa po 22 stot. Kje je razmerje ?
Uprava bo na boljšem, ako uvede za otroke polovične vozne listke ; vsaj na daljših linijah. P.id sedanjimi pog 3ji se mora uradnik, ki ima seboj obit o otrok — ogibati tramvaja! Delavec pa sploh ne more reflektirati na to komoditete.
Izletnik.
Na jutršnjl koncert, ki se bo vršil na korist ženske podružnice družbe sv, Cirila in Metoda ob S1^ uri zveččr v veliki dvorani „Nar. doma*, opozarjamo stariš?, ki bodo pošiljali svoje otroke v novo ustanovljeno pev. in glas. šolo v Trstu — podružnico „Glasbene Matice". — Tu utegnejo slišati, učenec lahko nauči po marljivim dobrem učitelju. Vzgled nam bodi nsša kon certna pevka, g.a Mira Cost&peraria, ki se je učila edinole v zavodu „Glasbene Matice" v Ljubljeni. Ko je pela v Bslem-gradu na koncertu povodem kronanja kralja Petra I., ko je bil pcclednti navzoč z vsem svojim dvorom, je proslavila „Glasbeno Ma-
vatiki tečaj „Ruikega kružoka", ul. G. Ga-latti 12. II, kjer se za sedaj poučuje vsacega torka in petka od 7.—8. zvečer.
Poučuje se po Barlitzevom z'stemu, b. Ij praktično, nego na podlagi gramatike. Slovencem je zajamčeno, da se nanče hrvatakrgi jezika v treh mesecihl Ćienarina iznaša samo štiri krene na meiec. Če se priglasi primerno število učencev, mogli bi se prirediti za njih posebni tečaji ob primernejši uri.
Kdor se želi vpisati v tečaje za ruski, psljski, Češki in slovenski jezik, naj se izvoli priglasiti g, učitelju hrvatskega tečaja ali vsakega dne pri postrežniku „Slov. čitalnice." S poukom v dotičnih jezikih se prične takoj, čim se zglaii dovoljno število učencev.
x Pravice voiilnih komisij. — V smis'u odločbe upravnega sodišča z dne 10. januv^-rija 1905 št. 262 nimajo volilne komisije za občinske volitve pravica raziojevati o izvodivosti izvoljenih.
Tržaška podruž. „Slov. planinskega dr" vabi na popoludanaki družinski izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 6. novembra v romantično „Božansko dolino" po sledečem Tspo-redu.
Odhod iz Trsta so zabavnim vlakom drž. žel. (Sv. Andrej) do postaje Draga. S postni« peš skozi vasico istega imena do razgledišča Tabor in od tam po zanimivi in mikavi planinski stezici po Rožanski dolini v B;r5t. Iz Boršta povrat v Trst poljuben peš ali z vlakom ob 6.30,
Na ta kraien polet vabi vse planince in prijatelje naše lepe prirode.
Odbor S, P. D.
Ruski konzul Mihael Š&ekin je imanov&n prvim tajnikom poslaništva v Pekingu, Bil je v Trstu nad dve leti. Odpotoval jo sinoči. — Naslednik še ci imanovan.
Koncert pijanistinje Furlani-Seydei. Kakor
smo že omenili, se bo ta nmnfcmšii koncert vršil danes z?e5er v dvorani Casina SchiSler. Gospa FarlaDi-S ydel je znsna virtuozinja ta glascvir>u. Iavajala ho izključno kompozicije češktg* bkl&datelia Stradala, ki bo a&m prisostvoval koncertu
To je že sve:ovno znan komponist, ki ie je šolftl pri prv^b evropskih inuzika!ičn:h centrih. Ljubitelja g'.asbene umetnosti opc zarjama na ta koncert, ki začne ob 8.15 uri zt.
Predavanja v Skednju se bo vršilo prihodu o nedeljo dna 7. novembra, ob 6. uri in pol v d/orani g. Sincina-Camcta. Predaval bo g. dež. poal. dr. J. Wilfan o zgodovini tržaške luke (ne Tr*ta, kakor smo javili včeraj), ki je pa tesno spojena z zgodovino našega mests. Prepričani smo, da prihiti naše liudstvo v veiikem številu poslušat svsjeg* poslance, ki bo svoje predavanje ilnstroval s krasnimi skicptičnimi slikami.
Odsek za liudaka predavanja.
Tržaška maia kronika.
ticoa in
Iz verodostojnega vira doznajemo. da g.čna I v i c a Z a g a r j e v a, hči poznanega nameruie dež. eborska večina razveljaviti narodnega veletržca z lesom g. Frana Za-mandate agrarno-naprednih poslancev i* vele- «wja v Markovem pn Starem trgu kraj LDŽa posestva in pa mandat poslanca ie trgovk atežsšbm lesnim trgovcem gosp. Petrom (A. Gabršček). Nameruje se dalje poklicati M i b e 11 č em. Bilo srečno I t? deželni zbor namesto izvoljenih poslance9 Madridska vojvodinja Marija B?rta Bour-klerikalne kandidute, ki so bili ostali pri bonska se je včeraj s svojima spremljevalkoma volitvah 9 manjiim !!	i podala v isntjastsko katedralo, kjer je dolgo
Ker ni nobenega tehtrega vzroka za ra»- molila na grobu svojega soproga Don Car-vel javljen je agrarno-ftaprednik mandatov, bi losa. Zvefer ob «.S0 se je odpeljala s ielez-soačslo tako postopaaje odkrito ss«|je večina nico v Benetke.
njenega učitelja, pref. Hubada in vzbnjala občudovanje strokovnjakov, ki kar niso mogli verjeti, da se je ta pavka šolala samo v Ljubljani. (Tako so pisale takrat ba-ligrajske novine „Slobodna reč"). Zakaj se ne bi mogli dosezati taki uspehi tudi v tržaški podružnici .Glasbene Matice" ? ! Seveda ne smejo roditelji misliti, da postanejo učenci kar čez noč umetniki!
E naravnemu daru treba tudi velike marljivosti, vitrajnoiti io slušanja nčitelja. Najjednostavneja pesem zahteva vestnega učenja, ako se jo hoče peti razumljivo in umetniško.
In s takim marljivim učenjem se ohranja glas v pozaa leta, kakor nam dokazujejo stari, a ša vedno slavni umetniki, kakor n. pr. naš rojak Eašmao. Torej naj ima koncert 6. nov. tudi vspodbujevalen smoter za naše nove šolarčke!
Revnim dijakom na pomoč I — Pod porno druitvo za slovenske visokošolce v Pragi bo imelo v soboto dne 13. listopada t. L ob 7 uri zvečer v prostorih restauranta „v Vejvodu" na Starem Mestu Praškem svoje letno občno zborovanje z navadnim dnevnim rodom, na katero se vsi gg. udje vabijo. — Po občnem zborovanju zapoje zbor slov. aka demikov krasne slovenske narodne pasmi, na kar se prijatelji slov. akademične mladine posebno opozarjajo
Letos je ie v Pragi mnogo nad 200 slovenskih visokošolcev, med katerimi je pre cejiaje število, ki jih bo moralo „Podporno
Z britvijo proti ljubici Obr:nik Fran Giannoni, star 36 ht, iz Milj, pristojen v Reko, oženjen in oče štirih otrek, jo bil prei-koliko j včerajšnjem zjutraj odpsšSsn iz prenkovfcl učenju »n^ggj Zflpora, kjer je bil zaprt radi suma goljufije. Tako; se je podal k svoji Ijabict Italiji vd« Montanari, ki stanuje s srojo ma-terio Izabelo Depoi v ul. Belvedere št. Z, I. naditr. Zaprl je najprej vznotraj sob?, kjer sta se ženski nahajati, in .in* je nato zagrozil z britrijo. Na vpitje žanik je prihitel redar, ki je nasilneža aretiral. Na policiji ja rekel, da je šel v hišo svoje bivše ljubice, da bi zahteval povrnitev svojih pijem. Eer je bilo več pisem raztrgacih, se ga je lotila jeza in ja s kosom leiu — ne z britvijo — v roki, zakričal: „Dajte mi pisma, ali pa Vaju nbijeml" Priznal je, da ju je zaprl v sobo. zanikal pa, da bi ju pretepal. Izročen je bil deželnemu sodiščn.
Aretiran šofer. Včeraj je bil aretiran Romej Butz, star 25 let, is Gorice, šjfer g. Antona Truden, ki je dne 26. t. os. povozil z automobilom sedemletnega dečka Viktorja Skodnickj. kateri je na poškodbah umri. Automobil se je tedaj vračal v mesto iz Štanjela. kamor ae je bil g. Tradea peljal na lov.
Aretacija v Ferrari, Radi razpečavanja ponarejenih avstrijskih io italijanskih denarjev, so bili pred dnevi aretirani v Ferrari n\ Laškem krčmar Laajević, Iran Sarbo ia ša nekateri drugi. Omenjena dva sta zaaaa v Trstu i; z a nekega nedavnega škaadals.
Ponesrečil na parniku. Sinoči ob II uri so nehali težaki razkladati blago z Llojrio-vega parnika „Silesia", uiidranega pred skladiščem št. 23 v s»obodni luke. Kakoliko težakov je hotelo na krovu zapreti pokrovo spodaj ležečega skladišča, pri tem pa 57 letni težak Anton P-čn.k, stao. u ul. Siiic3 štev. 13 zgubil ravnotežje ia padal 8 metrov globoko v skladišče.
Njegovi tovariši in več mornar ev se je takoj podalo v skladišče, kjer so našli Peč-
društvo" podpirati. — SUvemei in Slovenke! nika v nezavesti. Hitro ie telefonirali na
V Trstu, dne 5. novembra 1909
„EDINOST" št. 309
Stran III
zdravniško psitajo, a ko jo prišel ziravnik, je videl, da je vsaka pcmcč zaman in je mogel konstatirati le smrt poneirečecca, ki si je ob padcu razbil čelo in si zlomil tilnik, — Truplo so prenesli v mrtvašnico pii Sr. Juštu.
Koledar In vreme. -
Jutri: Leonard op.
Temperatura včeraj ob S. uri popoludco -f- J 7* Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura mila.
Naše gledališče.
V torek je imelo naše gledališče jako srečen dan ter je siiajno zaključilo trijado toicolih praznikov. Uprizorilo je prvič Ka-delburgovo veseloigro „Dra srečna dneva0. Vspeh je bi! kratko rečeno lijajen. Prrič glede igre. Ta veseloigra nima sicer nikake tendecce, nikakih globokih mislij; nje namen je le ta, da zabava in da doseza čim večji efekt — smeba. In to je tudi dosegla. Njene prednosti se zrcalijo v živahoosti dejanja, v naravnosti karakterjev, v srečnih zapleti j ajih in v hitrem kineraatografičnem razvoju.
Izvajanje igre je odgovcrjalo lastnosti igre same in je bilo zat > na višini. Na odru živahno življenje — dasi se je v tretjem de-jan u opažala tu pa tam kaka nepripravljenost —, posamične glavne uloge izborno in tipično interpretirane; za radi tega homeri* Žen smeb, živahnost jo bujno zanimanje med občinstvom, — s kratka „un succes-soae".
„Špiritu* agens" dejanja sta stara teta in stari stric, dva originala vsak v svojem žfnru.
Prvo ie podala naša mojstrinja gospa režiserka Danilova. Bogato, dedno tet3, H hoče povsod imeti svojo besedo in opira svojo neomajno autoriteta na svojo polno nnŠnjo, je interpretirala z njej lastno dc-vr-šen-jitjo in strogo konsek>enco in vsem tem-perementom nje živahne naravi. Gospa Drilova jfc umetnica po bcžji volji, ki ima dir raznovrstnosti in ki v vseh registrih ora-mat čne uia-tno&ti ust?£r,a — markuntne tipe.
Njen pendsnt ;e bil g. R a j n e r s. Tega gospoda smo spoznali v teku njega dramatične kariere v najrazličnejših tipih. Naj boi] te mu podajajo ulcge tiničnib starcev. V teh je naravnost mojster. Negive prednost je, da ni enoličen — koiikor ulcg mu daš, toliko rrz-u.h tipov ti u?tvarja. V zadnji igri je pedal Eopst k:asea tip ct3rca-do0ričine. Njegova igfti je bila do zadnje rijanse koniekventna »a nad vse nmpatična. V zadejem dejanju — v ETojem otupu pretresajoča resnico n;e-giK^ga obupnega fiaar:c!jelaegsi stanja — je bil dovršen.
Ncsirelja ljubimcih ulcg »ta g a M e-kiadova in g. L e a i ć. V takih ulogah g a Mekindova ci več neznana našemu odru; pedala je svojo nlcgo z ono gracijo in živahnostjo dikciie, kt diči ta simpatični člen n šfga gledališča. Njen partner gospod Leaić je wojo ulogo »dobro vzgojenega" mestnfga Strica pogodil v ?s*h kcnsekvencah. Bil je to eden cajleiših tipov. Kar je pri tem gospe du, ki ni S.ov?nec, poteijno hralevredao, ie bila njfgiva ži ahna in gladka govorica, ki ie prišla z asti v kulminac ji zadnjega dejan a do viška, ker je naravnost frapiral in zanosil občinstvo.
D ojico „rrečsih posestnikov" sta predstavi;^ g.a Grmekorg in g. Bole clavski; prva z njeno izrazitostjo in e!e-ga ico ia z ono gostoTostjo, ki priča o pr dnosti in idealnem pojmovanju svoje n: 1 g). G. B>lealavski ram je že parkrat interpretiral take uloge in jih pogodil se svojo uxi.*;enc stjo.
D ugi mlad nekolik j muhast parček je bil pcdan od gce Puceljeve in gosp. Vavpotiča. Prra je bila brezdvomno prav dobra; drugi tu pa tsm nekoliko neiiguren, a v glavnem dober.
Karikaturo sitnega in grebjanskega gosta je podsl g. Potrato, ki je sicer tu pa tam malee preveč kaiiiriral, ali vendar pripomogel k geomovitemu smehu.
Med dru»imi igralci, ki so na sploh tvorili precej precizne ensemble, naj omenimo še g.co M i 11 e r j e v c, ki se je pokezala jako uporabljivo s:lo ia ki zlaati disponira krasnim
glasim.
Sceceri a je bila, kakor v vseh doseda-r.:-<b letošnjih preistavsh, krasna ii za naie ratmere naravnest čud^ž. Gkedališče je bilo kakor že omenjeno — malone razprodano, kar -e gotovo dobro znamenje za reprizo, ki nai ki C?m prej sledila.
Kratke pa>za je izpolnjeval salonski or-kister,	A...OI.
dvoraro v .Narodnem domu", da se jim naznani rtz ielitev cr, ka;ti redni pouk ?e prične že jutri v soboto. Ob tej priliki se bodo vpisovali še novi učenci in učenke.	_
Pevako društvo „Adrlja" v Barkovljah
naznanja g g. pevcem, da se vrki danes zvečer Danes: Cahsrija. ob 7. uri in pol vaj« za možki zbor.
VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO
Glasbeno društvo „Trat" opozarja vse ; sodelujoče člane, da se vdeleže današnje zelo .važne seje, ki bo točno ob 8.30 uri zvečer.
Tržaško kolesarsko dr. „Balkan" vabi ina sestanek za danes v petek ob 9. uri zv. | v kavarno „Minerva" vse ooe člane, ki žele i sodelovati pri društveni fanfari. — Pouk se \ začne v kratkem.
Podruž. dr. sv. C. in M. pri sv. Jakobu
ima mesečno sejo drevi ob 8. uri. Eer se j bodo pobirale nabiralne pole, naj se gg, cd borniki iu odbornice gotovo udeleže seje.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan"
priredi v nedeljo popoludne ob 2 in pol ure društvero dirko ob progi Trst (al. Fabio Severo-Molin grande)-0pčina-8ežana (cilj pred restavracijo Mahorčič), skupno km 16; maks-čas 48 min. — Nagrade so: zlata, srebrne, pozlačena, srebrne in bakrene svetinje. Prvi vdobi še znak prvenstva. — Uloga je K 3 in jo treba plačati pri društvenem blagajniku g. A. Podbrščeku ul. Stadion 19. I, vaaj do sobote zvečer. — V s.u2aju slabega vremena se bo dirka vršila teden pozneje. — Kolesarski „Zdravo!"
-
delav. organizacija.
Zveza jugosl. železničarjev Danes ob1 7.30 seja odbora in nadzornikov zve*e jugcsl. železničarjev.
i
Pripravljalni odbor krajevne skupine pri Sv. Jakobu ima danes zvečer jakc važso sejo. Odborniki se uljudno vabiio, da pridejo danes zvečer ob 7.30 uri v društvene prostore v I. nadstr. hiše „Komun?. d:uštva". Vabljeni so tudi zaupniki, ker bo v kratkem občni zbor krajevne skupine.
V	Rojanu *e Trši v nedeljo, dne 7. Eoy. 1 t. 1. javen shod N. D. O. v dforani „Konj. druStra".
V	Siboto zelo važna seja okrajne organizacije v Šicedn u.
Darovi. Pevskemu in glasbenemu društvu v Trstu
'(Podruž. „Glasbene Matice" v L ubijani) je daroval e. fi*. svetnik Alojzij Goljevšček 4 zvezke Pr. Š. Kubač-a „Južno Slovenskih narodnih popevk" ter Scbubertovo zbirko „Concordia". Naiukreaejša z&hvala pnemu g. dar^alcn, ž^linao pa, da se še drugi spomnijo novoustanovljenega društ?a, ki namerava osnovati nekako gJaabeto knjižnico, ter iru podarijo različne zbirka pesaij, izvlečkov is medarnih in klasičnih glasbenih del i. dr.
—	Za moško p< druž. dr. Cir. in Met. je nabrala gospodična Muka Sto;kodč pri veselem om^u m;d člani glasbenega dr. „Trst" K 2.50. Denar hrani uprava.
—	Za podr. dr. »v, Cr. in Metoda ca Greti je daroval „jager oj jager pri Starcu" K 3.50.
V	eadejem iskazu dne 27. 10. moralo bi biti izkazano K 2.40, ne pa K 1.40.
—	Sked. podr. dr. sv, C. in M. je daroval g. Anton Cdrkvesii od sv. M. Magdalene
spodnje K 3.
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Xuoya
je bogato založena z veliko izbero	zadnjih novosti za zimeko SP7 000
po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA«
Mera srajc, omtDitoT. ovratnic, zapestnic itd. - Na želio se pošiljajo nzorci-
Mnenje gospoda dra. V. Zednicka, Horice
Gosp. J. SERRAVALLO
Trat.
Prejel sem poslane mi steklenice Vašega izdelka Železaato Kina-Vino Serravallo (Vino di China Ferruginoso SerravalloJ
za kar se Vam srčno zahvaljujem. Vaš izdelek, vrhu tega da je izborno zdravilno sredstvo, se razlikuje jako od drugih izdelkov te vrste po svojem izlornem ukusu, kar je večkrat velike važnosti pri različnem izbiranju zdravila.
HORICE, 9. decembra 1908.
Dr. V. ZEDNICEK.
P

solidno in oleganfnn
po zmernih cenah "ae®
Rafaele Italia
TRST — via Maloanton
7olnno krompirja, zelja, čeana, čebule iD . sladke £.CLIUy<l repe, August Z o 1 i j a, Trst, ulica
deli' Olino 6tev. 12-
(2001
* * *
V nedeljo ie vprizori g'cbakcumna drama nCaleotto" šnanjikega mojstra dnn Jose Echt£srcjr a. Z isto se nam ponudi visok umetniški ožite k in morsmo biti vodstvu gledali!* hvaležni, da nas seznani a tem umotvorom.
Ja ri podamo daljšo in zanimivo kars&>
teristiko o tej igri.
Društvene vesti.
Povsko In filatbeno društvo v Trata.
|Pf družn;aa .Gisabene Matice t Ljubljani). Dikces v petek popoludne ob S. ari naj pridejo vh vpisani aSenoi in trieake v čitaJniško
TOVARNA STROJEV
sprejme mladega
! RADNIKA
Veščega slov., nemščine in laščine. Trgovska naobrazba pogoj. Even-tuelno se sprejme mlad gospod brez rr&k«e. Vstop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in na-::: vedbe zahtevkov je pisati na :::
K« & XL. Ježek,
TOVARNA STROJE V IN LIVARNA ŽELEZA na Blanskcm (Moravnka)
V odvetniško pisarno ::
v CELJU se sprejmejo b-4
Solicitator, stenograf in »"STROJEPISEC
(Ij) Naslov pove In-seratni oda. Edinosti v Trstu, ul. G. Galatti št. 18
pod Štev. 1948. Pozor ! M. LEVI Pozor !
Trst - Via delle Beccherie 22, vrata št. 13
Kupuje rabljeno pohiStvo, ponošene obleke In £lvalne stroje. Pisati dopisnico. Pride Ham na dom.
DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulic« Sanit* 23-25 pritličje.
Drežba, ki se bo vršila jutri 6. t. m. od 9. do IS. rredp,
Steklena omara s črno mramornato ploščo, trumeau z ogledalom, miza, stolice s uinjem, naslonjači in divani, umivalnik s mramornato ploščo in ogledalom za 1 osebo, modi.joni, stemks obešala z ogledalom, ch ffon-niers, knjižnica, slike, etageres, vaze, pedobe iz mavca in mizica.
Cement - Portland
■ „SikfaON A * ■
Dražbo „SPAL1TO"
Anonimno deln. društvo eemeata Portlan d SALONA.
Letni proizvodi: 10.000 unson.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopold Feir, Trst
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30
IVAN KLUN
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na lastni račun : ::::
prodajalno jeatvin v nI. Commerci&le itev. 15,
ter B8 priporoča slav. občinstva ▼ mtstu. posebno pa onemu v okraju Skorklja za obilen obisk.
POSlUATVE NA DEŽELO.
Cene zmerne.
Velika skladišča manifakturnega blaga In konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Kate
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružslca v Gorici, olioa Alvsrez 3, I. n.
S Pekarna In proda- Ta«in HntfflVlOP Trst.nl. 7 Fontane H I" Jalnlca slaftlc: JOSIP VDIUVEl vo$alul.Donadonl|
H Svež krah ob vsakem času. -
na dom. 0
fg
Zagrebška tovarna, tvrdke	Jrancka Sinov, v vsakem oziru novodobno arzena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvod«
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z munjom,
iz zagrebške tovarne.
Sag* T. T MB,f :SI. T.
tmnilka
Biran IV
„EDINOST" št. 309
V Trstu, dne 5. novembra 190&
Vesti iz Soriške.
Cigana Majerja — konec. — Iz Kanal«
ram pišejo dre 3. lovfmbra :
Na lererti štreni Kanala, na levem biegu Soče, so našli danes mrtvo tinplo cigana Majerja, ki je pred tremi tedni — obkoljen od orožnikov — ped vasjo Ročinj skočil v Scčo in utonil. Majer ni bil ranjfn, ksker se je bilo pisalo neposredno po tem dogodku, čel, de >e bil zadet od orožniške krcglje. Bes pa je, da je orožnik dvakrat ustrelil za njim, ne da bi ga bil zadel.
x Ciganska nadloga. Cigsci postajajo cd dne do dne drzne;ši. Na polju kradejo poljske pridelke celo o belem dnevu. Po noči pa stikajo po hišah in kradejo kakor srake. Ci-pemke tatvine se pojavljajo dan na dap. Čudno le, da se od kcmpetentce strani n:Č ne steri, da bi se to cigansko vlečenje po deželi enkrat za vselej prepovedalo.
z Dobro jesen imamo letos. Dotlej še niimo imeli e'ane. To je posebna sreča ?a kmeta goriške okolice, ki co mule zadnji pridelki v živež ljudem in živini, ker prve prideluje za prodajo*
z Ve javnost starešinstvenih sklepov —
Na tozadevno vprašanje cdgovarjamo sle' deče:
Ako se udeležilo »tarešinstvene teje 14 členov, vštevši župana ; in ako je za kak pred-' tog glasovalo sedmero starešin, proti pa šest, je detični predlog padel, t. j. ni zadobil ve* 1 javnega sklepa.
V tmislu § 45. občinskega reda ie treba aa veljavnost sklepa nadpolovične večine glasov navzočih členov občinskega zas opa.
Ker je v konkretnem slučaju navzočih! 14 Členov cbčinskega zastopa, treba je, da j bo sklep veljaven, da glasuje za predlog osmero »tare*in (t. j. polovica + !)•
Sedem glasov torej ne zadostuje.
Dozdevna večina 7 glasov proti 6 ne sme zatorej nikogar motiti.
Vesti iz Kranjske.
Spomenik Simonu Jenku nameravajo postaviti v Kranju.
Tujski promet v Ljubljani. Zsdnji mesec je prišlo v Ljubljano 5910 tojcev — 1318 več nego lani meseca oktebra in 540 mani, šego prejšnji mesec.
Mestna hranilnica v Kamniku. — V me-•ecm oktobru 1909 je 170 strank vlržilo K 62 852.63 ; 122 strank vzdignilo K 55.083.35; 6 etrenkaro izplačalo se je hipet. posoiil K 13.100; Stanje hranilnih vleg K 1,851 475 71; Stanje hipetečnih posojil K 1 292.453.87 ; Denarni pronet K 233.416.81.
Gospodarstvo.
Trgovsko-industrijska delniška družba v Trstu. — Zadn t rT Llcjd* prinaša razveseljivo ve*t, d& se ,e v našem mestu osnoval odber, ki mu je naloge, da pod gornjo firmo mfacou v Trstu vehko in mečno slor. družbo.
Te] družbi bi bila naloga, da razvije veliko-trgoviko in icduitrijiko delovanje v vseh naših jugoslovanskih pokrajinah. — V pcdlsgo bi imelo služiti družbi neko v Bosni že obstoječe industrijske podjetje, ob katerem bi se iscela ustanoviti v T ratu velika železniška trgovina in poslovnica.
Delciška glavnica bi iznašala najmanje štiri milijone kron, razdeljene na delnice po 5—10 kron, tako, da bi vsakdo mogel postati udeležencem družbe. Misel je prekrasna. In ker so se je lotili spretni in podjetni ljudje, se nadajamo, da se tudi — oživo tvori.
Pri uživalnem blagu meredajna je cd.nt-le kakovost« Kar nam ugaja in tekne, zas'uli našo priporoibo.
To stališče je edino pravo, in s tega stališča uporabljajo naše gospodinje najraje „pravi Franckov pridadek za kavo" s kavn m mlinčkom, ki se izdeluje iz najčistejših tvarin, po načelu največje skrbnosti in po Že desetletja preizkušenem načinu v zagrebški tovarni«
Pnc4nlin 86 cdda v ulici San Franceaco 5t. 8. lliStClja I. rad., Trata 15 (v dvoriSču). (1960
' Fotograf Anton Jerkič
' štev. 10, Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
1835
Uq nrnHai je leP lov8ki 8tar 10 me*e' llhii-olnf* m popravljatelj glaaovirjev se pri-Rd pruudj cev- "Več pri lastniku (Jakob Pod- UUiralBO poroča slav. občinstvu. Trst, ulica gomik-Kobdilj p. Čtanjel).	1957 Lazzaretto 44, I. n., Viktor F i 1 i p i &	1955
i
1
Tofas ln solldss postrojba.
Prvo mmU pđjelje za prevažanje pMštva io špedicij, podjetje Rudolf Exner, Trst
=== VIA DELLA STAEIONE Štev. 17 =====
Filijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v saprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
PoSiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge.
Sprejema se tudi doMfo is droge predmete r shrambo t Isstna za to pripre vijena sulia skladišča.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE V&PilM HI FANER" TS SHRANJEVANJE PREPROG „VMOUM ULLrtilLH -
I
I
No7l14n!om slavnemu občinstvu da °*>m Hd^lldlljdlll prevzel gostilno „AL VIGILE ulici Coroneo 3. Toči bc pivo Dreher in vina prva vrste; izvrstna kuhinja. Priporoča »e Najari; G r i ž o n.	(1944
posestniki pisanih strojev.
Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pisalni stroj v populuem redu ia brezhibnem stanu naj ne zamudi narofiltl ae za mesečno čličenje in vzdiievanjo pisalnih ■t rojev, s čimer se zajamči stroj za neomejem iu« in trajno delovanje.CEN* K I*— na meseo za str«:-
Alfred Kubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravljalnim pUalnih strojev s zalogo pečatov barv, trakov itd. itd.
Točna ln solidna, postrežba.
Cerkvena pesmarica
za učence slovenske ljudske Sole, zložil Danilo F a j-g e 1, I. zvezek, izdaja za organiste 1 k 20 vin., izdaja za učence 40 vin., ki je potrjena od naučnega mioiater-stva in priporočena od c. kr. okrai. 5ol. sveta v Sežani, se dobi v trgovini A. LIKAR v Semeniški ulici v Gorici
Prva siovenska tovarna sodovke (si- ^ fonov) in pokalic	k
* Hribar stažem i
na Opčinah
se priporoča qg. gostilničarjem v Trstu, okolici in na Krasu.
toDna in na floi
Naznanilo. V og*am »8700 ženakih trrjc" (Kothoh), objavljenem v našem listu z dne 31. oktobra, bi ae morala glasiti cena ne E 1*35 ampak K 1(85.
Mali oglasi ■
Lovrenc Sosič, Opčinah štev. 167, se
priporoča zaradi dela slavnemu občinstvu tržaške okolice.	_
On h o Čedno opravljena, z dobro hrano, išče se Ou U a pri mirni stranki. Ponudbe pod „Slovan" na apravništvo tega lista. Prednost: v bližini „Narodnega doma"1.	1966
„Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma št. 2, Z. n.
v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
| ima na razpolago jekleno varnostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so ah: ambloe, ki se odda jejo strankam v najem ki sicer	.
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. ::
Postrežba na dom.
1
sea	■ m
leUlgl
TRST, VIA SAN MAUR1ZIO 9
Postrežba na dom.
Štajerskih in fur lanskih kokoši razne divjačine.
in
___ Oddaja hranilne pusice
katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štedi ti Bvojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
■ I PANIFICIO ■ ■
renomirana t?orn!c* za ptdenje izvrstnega
čajnega in dezeartnega kruha
Nova prodaj&lnica /nva
kuhinjskih potrebščin
[košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, 'svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
za krčmarje. J()s AdaitllCh, TrSt ulic a Siulia vogal ulice Kandler št. 10 0000000000000030
o Giuseppe irisi §
O Uvoz in izvoz jajc in perutnine O
O — Izključna prodaja perutnine —
O Trst - ulica Campanile št. 15 O O	vis-a-viu Alberti	O
O	O priliki BinkoStnib praznikov veliki dohodi
Q	kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci
gpil	za pečenje !n pražeaje. Poulards, gosi g (stare tri ieta), kakor tudi PURANI.
T ¥ R B KL A
ZADNJI TEDEN.	ZADNJI TEDEN.
Žrebanje nepreklicno jutri dne 6. nov. 1909 ob 8. uri zvečer
flnnajste c. fcr. loterije policp utiutoT
I. plavati dobitek K 30*000 vrednosti.
-— ----vi	£	j n	Srečke se dobivaj s v vseh
Schottenrini it. 11 SfCtKlI StUIlC 1 K.	=„,0,«,s-
wm
Velika zaloga praznili buteljk
TRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. "
GUI DO e UGO COEN
i—. 100.000 buteljk od iampanjca M refoik.	Prodajajo m kupujejo se
buteljke ^eake vr^te r a retošk, šampanjc l ordeau*. rensko vino, konjak itd. — Velike zalega buteljk od pol litra ln 1 ln pel Utre. Damjane is stekle opletene.
Prevzamejo »e dopošžljatve na deželo.	Kupuje razbito steklo vsake vrele.
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
Sedemnajstletna
Dalmatro-zunanjosti —
tfče iJuibo kot"kasirka, prodajalka ali v kaki pisarni. Pisati je ped „Dalmatinka" na Inseratni oddelek Xdinosti.	_
Pitrorii dobijo franko zvezek krasnih in milih UUldijl slovenskih napevov za citie s slovenskim besedilom in nemškim prevodom istih, sko pošljejo svoto 50 stot. v znamkah na naslov Josip B t o r g, Dunaj XII. 4, Bosenhugelstraaae 38. (1959
zalogo pohištva Angelo Palma □
S
^đoii Kostor
skladišče oblek za raodke in do 6t c
Trst; via S, Giovanni 16, I.
(zraven Rcstavraeije kooperativa ex Ha^ken
prodaja iia mesečne ali tedensfee obroke obleke in površuike /a moške, perilo itd.
Najdogovornejše eenc. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampsk v prvem nadatropju
enenMCiiMeissisifi
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marij enđ- Salarm I
Ponte della Fabra 2 | ul. Poste fiucv*
(vogal Torrente)	Alia cittii di Loi ar»
Velik izbor izgotovijenih oblek za mo*ke in dečke sobtumi za otroke. Povrfniki, močne jope, kožuhi m rtrnih palttotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremoiljivi pia5či (pri.^tn: aiigleBki) Specijaliteta : blago tu- ln inozematih tovarne Izgotovljaio ee obleke po meri po najnovf jAi o edi, točno, eoiidno in elegantna po nizkih een^ii
8MCU8 eil8UCU3 »CM6

TRST, ulica Giosufe Carducei 20, kjer najdete solid. blago
po najniži ili cenah.
mm pn
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVOPOrOCeilCeiTI prejennih sob, posebne olajšave	—i--
ij
Zalosa In izdeloualnlca siasoulrlsu
C. Olivo, Trst
nlioa Geppa 16., I. nadatr.
aiasoTirji in Planini - Driestroni zadiijin novosii
Prodaja — Menjava — Posojajo.
Uglašanja in popravljanja. — Cene zmerce.