Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12'— posamezna številka Din 1'— Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri 1 x objavi ’/i str. 600"— » 7, . 300' — „ „ „ *U • 15° — V. . 75 — . . . V,. . 37-50 VIII. letnik. V Ljubljani, dne 1. marca 1925. Štev. 5. Engelbert Franchetti častni načelnik Zveze obrtnih zadrug. Obrtništvo, včlanjeno v Zvezi obrtnih zadrug, je podelilo svojemu zaslužnemu, neumornemu in nesebičnemu načelniku najvišjo čast, ki jo more podeliti svojim članom, imenovalo ga je za častnega načelnika Zveze. S tem najvišjim odlikovanjem se je obrtništvo vsaj deloma oddolžilo svojemu preizkušenemu organizatorju, dolgoletnemu vodji in vztrajnemu boritelju za vse ono neprecenljivo delo, ki ga je storil tov. Engelbert Franchetti za prospeh obrtniškega stanu. To vidno znamenje priznanja in hvaležnosti s strani svojih tovarišev, še bolj pa ona iskrenost in vdanost, ki sta prekipevali pretečeno nedeljo vse, ki so se zbrali v prostorih «Zvezde», da proslavijo svečano predajo častne diplome, nam očito kaže, kako je tovariš Franchetti priljubljen, kako mu je vdano in hvaležno celokupno obrtništvo, kako visoko cenijo in spoštujejo njegovo delo zastopniki naših najvišjih oblasti in stanovskih korporacij. Tovariš Franchetti spada med ouc redke delavce, ki so si ustvarili svojo življenško Podlago samo s svojim neumornim delom, neuklonljivo voljo in vzorno marljivostjo. Kako ■navadni so podatki njegovega življenja in vendar je z njegovim delovanjem najtesnejše zvezan precejšen del zgodovine slovenskega obrtništva. Rojen je bil 3. julija 1871. v Klein-Rei.zlingu na Zgornjem Avstrijskem, a pristojen je v Ljubljano. Izučil se je brivskega obrta in sc pričel že v zgodnjih mladostnih letih udejstvovati v javnem življenju. Svoje delovanje je pričel v letih 1890. do 1893. kot načelnik pomočniškega zbora Zadruge brivcev v Ljubljani. Ko pa je leta 1897. otvoril svoj lastni obrt, je bil izvoljen takoj za tajnika zadruge, že naslednje leto pa za načelnika. Ta posel je opravljal do 1. 1912. in potem zopet od leta 1915. do-1923. Leta 1900. je preosnoval zadrugo v deželno zadrugo, ustanovil tri leta kesneje Deželno zvezo obrtnih zadrug, ki ji je od takrat ves čas njen odlični načelnik. Razmere med našim obrtništvom tedaj niso bile najlepše. V organizaciji obrtnikov so se kazali le tu pa tam komaj vidni sledovi, in kjer nahajamo že tedaj stanovske organizacije, so te le za silo životarile. Tovariš Franchetti se je kljub velikim težkočam lotil težkega podrobnega dela na polju organizacije in danes srne ponosno zreti na sadove svojega dela. Ustanovil in preosnoval je mnogo strokovnih in kolektivnih zadrug. Ustanovitev vseh deželnih in pokrajinskih zadrug je njegovo delo. Sestavil je vse potrebne knjige in tiskovine za vodstvo obrtnih zadrug, kar je bilo osobito za tedanje razmere izredne važnosti. Od ustanovitve do prevrata je bil član obrtnega sosveta trgovskega ministrstva na Dunaju. Leta 1903. in 1912. se je po njegovi inicija-tivi vršila razstava vajeniških del v Ljubljani ter je bil pri obeh podpredsednik razstavnega pododbora. Od leta 1919. je bil kot zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice član in blagajnik obrtnonadaljevalne šole. Od leta 1913. je član Trgovske in obrtniške zbornice ter načelnik obrtnega tidseka. Leta 1914. je začel izdajati «Obrtni Vestnik«, ki ga je moral vsled vojne sicer prekiniti, a ga je že leta 1919. zopet oživil. Leta 1920. pa je pričel tudi z izdajo obrtniškega koledarja. Mnogo truda je posvetil tovariš Franchetti tudi delovanju na mestnem magistratu. Od leta 1905. do 1922. je bil Engelbert Franchetti občinski svetnik ljubljanski. Kot tak je bil član magistratnega gremija, načelnik in referent v obrtnih zadevali. Po njegovi inicijativi se je 1. 1908. ustanovilo «Kreditno društvo Mestne hranilnice«, kateremu je bil do leta 1922. podpredsednik. Od leta 1921. do 1924. je bil kot zastopnik staršev član višjega šolskega sveta. Dne 14. januarja 1921. je bil za svoje izredne z.a-sluge na obrtniškem polju odlikovan od Nj. Vel. kralja z redom Sv. Save. Zveza obrtnih zadrug ga je že poprej imenovala za svojega častnega člana, v nedeljo 15. m. m. pa še za svojega častnega načelnika. Naj bi bilo našemu vzornemu tovarišu Franchet-tiju dano nositi to čast, ki mu jo je izkazalo v znak iskrene hvaležnosti in vdanosti slovensko obrtništvo, še dolga leta v veselje svoje družine in v prospeh slovenskega obrtništva! Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. V nedeljo 15. febr. se je vršil v sejni dvorani Zveze trgovskih gremijev občni zbor Zveze obrtnih zadrug, ki ga je otvoril predsednik Zveze g. Eng. Franchetti ter pozdravil navzoče, med njimi: gg. zastopnike Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dr. Frana Windischerja, Mohoriča, dr. Plessa, dr. Pretnarja ter F. Žagarja; zastopnike Saveza hrvatskih obrtnika iz Zagreba: podpredsednika Oskarja Heinza, Milana Rosenberga i. dr., Ante Romaca; zastopnika Trgovskega društva «Merkur», podpredsednika Kavčiča, zastopnika trgovskega gremija v Ljubljani gosp. Zebala. Tajniško poročilo.* Za njim je tajnik g. Kaiser prečital obširno poročilo o poslovanju zveze v minulem letu. Iz poročila posnemamo v glavnem: Koncem leta je bilo v ljubljanski oblasti 72 zadrug. Na novo sta se tekom leta ustanovili: Obrtna zadruga lesnih strok v Št. Vidu in Steklarska obrtna zadruga za vso Slovenijo v Celju. Zadruga čevljarjev v Ljubljani je razširila svoj delokrog na sodni okraj Ljubljana, svoj delokrog namerava razširiti tudi Zadruga ključavničarjev in Zadruga soboslikarjev ter pleskarjev v Ljubljani na vso ljubljansko oblast. Ščetarji in čopičarji so se dodelili Zadrugi tapetnikov, preprogarjev itd. v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije je izločilo občino Št. Janž iz okoliša produktivne zadruge v Radečah in jo je priklopilo Zadrugi svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu. V sejah načelstva se je' razpravljalo med drugim tudi o naslednjih važnejših zadevah: o ureditvi vajeniških in pomočniških preizkušenj, o vštevanju pri vojakih prestane dobe, o vajeniški in obrtniški razstavi, ki se bo vršila letos, o stanovanjskem zakonu, o projektu zakona o gospodarskem svetu v Beogradu, o korakih, ki jih je bilo ukreniti proti organiziranju vajencev v političnih organizacijah, o vajeniškem gibanju, o projektu pravil mojstrske bolniške blagajne, o izterjanju prispevkov po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, o davkih, o oddaji električnega toka v Ljubljani, o projektu za novi obrtni zakon. Obširno akcijo je vodila zveza proti šušmarjem. Zveza je posredovala tudi glede krovcev, glede razširjanja zadruge knjigovezov, glede slaščičarjev, glede ^Samopomoči* in v vseh važnejših stanovskih vprašanjih. (i. predsednik je pozdravil medtem na zborovanje došlega načelnika oddelka ministrstva trgovine in industrije dvornega svetnika g. dr. Rudolfa Marna, g. Ivana Jelačina ml. ter zastopnika Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru gg. Zadravca in Bizjaka. Tudi se je zvezni predsednik ob tej priliki s prisrčnimi besedami zahvalil naklonjenosti, ki jo je izkazala zbornica, posebej njeno tajništvo, zvezi pri vseh njenih akcijah. G. Ivan Jelačin ml. je nato pozdravil zbor kot domačin. Čestital je zvezi za njene uspehe v borbi za prospeh obrtništva. Računski zaključek za leto 1924. Računski zaključek izkazuje 34.573'95 Din dohodkov in 33.254’— Din izdatkov. Premoženjsko stanje z dne 31. decembra 1924. pa je naslednje: Gotovina v blagajni 1319-28 Din, poštni čekovni zavod 100'— Din; dolžniki: na zvezni dokladi za leto 1923. 8760’— Din, na zvezni dokladi za leto 1924. 16.220-— Din, inventar 5908 Din 50 par, dolg pri Obrtni banki 7600 Din, tako da znaša zvezno premoženje z dne 31. decembra 1924. 24.707 Din 78 par. Računski zaključek je bil soglasno odobren. G. Bernik je k računskemu zaključku predlagal, da naj Zveza vse dolžnike, ki še dolgujejo zvezno doidado4 opomni na plačilo; če bi pa tudi to ostalo brezuspešno, naj doklado izterja * Izčrpno tajniško poročilo o poslovanju zveze bomo obširno objavili v naslednjih številkah. (Op. uredništva.) upravnim potoni. Poročal je nadalje, da je računske knjige in priloge pregledala na prošnjo zveznega načelstva obrtna oblast potom mestnega knjigovodstva. Obrtna oblast je našla vse v popolnem redu. Predlagal je končno, da naj občni zbor podeli načelstvu absolutorij. — Predlogi g. Bernika so bili soglasno sprejeti. : "j Proračun za leto 11)25. G. zvezni načelnik je nato prečital proračun za leto 1925. Ta proračun izkazuje izdatkov: za pisarniške potrebščine 2700 dinarjev, tiskovine 3000 Din, potni stroški 6000 Din, nakup inventarja 3000 Din, prispevki pokojninskemu zavodu in bolniški blagajni 2000 Din, plače 27.300 Din, upravni stroški 3500 Din, dolg pri Obrtni banki 7600 Din ter nepredvideni izdatki 3000 Din; skupaj 58.100 Din. Lanskoletni proračun je znašal 60.000 Din in je torej letošnji za 1900 Din nižji. Kritje proračuna je v zaostali zvezni dokladi za 1. 1923. in 1924. ter zvezni dokladi za 1. 1925. Po kratki debati je bil proračun odobren. Zvezna doklada je ostala kakor doslej 10 Din letno za vsakega člana. Krediti za mali obrt. O kreditih za mali obrt je poročal g. dr. Ivan Pless. Poročal je najprej o akcijah, ki jih je podvzela Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani za gmotno pospeševanje malih obrtnikov. Obrazložil je nato natanko določila okrožnice z dne 16. januarja, ki jo je dobila naša Trgovska in obrtniška zbornica glede kreditov za male obrtnike. Kontingent kreditov, dovoljen za malo obrtništvo vse Slovenije, sicer nikakor ne stoji v skladu s potrebami in številom našega obrtništva, tudi je postopanje, ki zahteva menico s tremi podpisi, pretežko, vendar je ta korak Narodne banke pozdraviti. S ponovnimi akcijami se bo dalo brezdvomno doseči povišanje kreditnega kontingent.i, kakor tudi prilagoditev postopanja zahtevam našega obrtništva. G. dr. F. VVindischer je pojasnil težkoče pri obrtnih kreditih, svoja prizadevanja pri Narodni banki v tem pogledu ter se je izrekel za to, da bi se pri podeljevanju teh kreditov povabili gotovi naši zavodi kot posredniki med obrtništvom in Narodno banko. Soglasno je bil sprejet njegov predlog, ki se glasi: Zvezni občni zbor jemlje poročilo o kreditih za obrtnike v vednost, opozarja, da je obrtnikom in rokodelcem po načinu njihovega poslovanja treba predvsem posojil na daljše obroke in sklene prositi Trgovsko in obrtniško zbornico za posredovanje v ta namen, da se v poslovanju o kreditih za obrtnike pri Narodni banki privzamejo kot posredniki denarni zavodi, ki obetajo gojiti obrtniške kredite. Zvezni podpredsednik g. Ravnik a r je nato poročal o bolniški blagajni samostojnih mojstrov. Po izčrpnem poročilu o ustroju te blagajne je referent predlagal: 1.) da se poveri zvezno načelstvo, da v okviru blagaj-ničnih pravil izvede organizacijo bolniške blagajne, ustanovi potrebne poslovalnice, založi tiskovine itd. in prične z delovanjem 1. julija 1.1. ali vsaj 1. januarja 1926.; da skliče, čini se priglasi 500 članov, ustanovni občni zbor bolniške blagajne; 3.) da stopi v stik z bolniško blagajno samostojnih mojstrov v Ljubljani glede morebitne fuzije z zamišljeno novo blagajno; 4.) da se pooblasti zvezno načelstvo, da pošlje strokovnjaka v inozemstvo, ki bi tam proučil ustroje sličnih ustanov. G. Zadravec pozdravlja ustanovitev blagajne, iskreno želi v tem pogledu glede te institucije skupnega delovanja mariborske, in ljubljanske zveze in prosi, naj bi se interesi obeh zvez v pravilih enako upoštevali. V debato so posegli: gg. Polak, Bizjak, Ravnikar. Rebek. Končno je bil sprejet predlog g. Ravnikarja s spremembami, ki jih je stavil g. Zadravec. Zvezni predsednik g. Engelbert Franchetti je podal nato daljši referat o obligatornem pristopu zadrug k zvezi. Predlog se je soglasno sprejel, j Volitev novega načelstva. Sklenilo se je, da se voli z vzklikom. Na predlog g. pod-načelnika Ravnikarja so se soglasno izvolili v novo načelstvo: Franchetti Engelbert, Ljubljana; Ravnikar Franc, tesarski mojster, Ljubljana; Oblak Matej, čevljarski mojster, Ljubljana; Kersnič Ivan, krojaški mojster, Ljubljana; Babnik Jakob, inštalater, Ljubljana; Breskvar Ivan, ključavničar, Ljubljana; Primožič Ferdo, mizarski mojster, Ljubljana; Špeletič Štefan, sobosli-karski mojster, Ljubljana; Bernik Ivan, mizarski mojster, Ljubljana, Sluga Iv., tapetnik, Krapež Milko, urar, Ljubljana; Mihelčič Ivan, elektrotehnik, Ljubljana; Čašpa Ivan, čevljarski mojster, Ribnica; Gogala Ivan, krojaški mojster,'Jesenice; Kuhar Rudolf, mizarski mojster, Mokronog; Ogrič Filip, zobotelmik. Namestniki: Zajc Franc, brivski mojster, Ljubljana; Geyer Rud., ključavničarski mojster, Ljubljana; More Emil, sodavičar, Ljubljana; Vidmar Karol, pekovski mojster, Ljubljana; Urbančič Valentin, kovaški mojster, Ljubljana; Šimenc Anton, ščetarski mojster, Ljubljana; Škrabec Franc, krojaški mojster, Ribnica; Janša J., čevljarski mojster, Jesenice. Načelnik čevljarske zadruge v Ljubljani g. Obl a k govori o težkem položaju čevljarske obrti in o slabih perspektivah te stroke za bodočnost. Predlaga, da bi zveza sklicala zborovanje, na katerem naj bi se podrobneje razpravljalo o težnjah čevljarske stroke in sklepalo o merah za olajšanje položaja. O. Franchetti se strinja s tem predlogom in pripomni, da bi bilo koristno sklicati taka zborovanja tudi za vse druge stroke. Izvolitev Engelberta Franehettija za častnega načelniku. Zvezni podnačelnik g. Ravnikar je v izbranih besedah slavil izredne zasluge, ki si jih je stekel zvezni načelnik g. Engelbert Franchetti s svojim neumornim, nesebičnim in vztrajnim delovanjem na organizacijskem polju celokupnega našega obrtništva ter je ob koncu svojega govora predlagal, da ga imenujemo za častnega zveznega načelnika. Vsi navzoči so ta sklep sprejeli z burnim odobravanjem. Sledile so čestitke, ki so jih izrazili novoizvoljenemu častnemu predsedniku: v imenu ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Marn, v imenu štajerskega obrtništva g. Jakob Zadravec, v imenu Saveza hrvatskih obrtnika g. Heinz, v imenu Trgovske in obrtniške zbornice tajnik g. Mohorič, v imenu Zveze trgovskih gre-mijev g. Zebal, v imenu trgovskega društva «Merkur» g. Kavčič in v imenu naprednega obrtništva g. Rebek i. dr. Vidno ganjen za spontane ovacije in iskrene čestitke se je g. Franchetti zahvalil za izkazano mu čast. Slučajnosti. Zvezni tajnik g. Kaiser je predlagal, da se pooblasti zvezno načelstvo glede ukrenitve potrebnih korakov, da se priredi meseca junija in julija t. 1. dva- ali tridnevni zadružni tečaj, katerega naj bi se od vsake zadruge udeležila po eden ali dva lunkcijonftrja. G. Zadravec prosi, naj bi se k tečaju pritegnile tudi mariborske zadruge, ki bi za to rade volje participirale na stroških. Gosp. Rabič z Jesenic prosi načelstvo, da izposluje za udeležence teh tečajev olajšave na železniških tarif ih. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Zvezni načelnik g. Engelbert Franchetti je poročal nazadnje o akcijah, ki sta jih podvzela Zveza ter Trgovska in obrtniška zbornica za oslonitev Urada za pospeševanje obrta na zbornico. V zadevi se je na predlog g. dr. Ivana Plessa sklenilo: /-vezni občni zbor jemlje akcijo za preureditev Zavoda za pospeševanje obrta v vednost ter poživlja načelstvo, da z vso odločnostjo^ nadaljuje svoje prizadevanje v ta namen, da se temu najvažnejšemu vzgojevalnemu zavodu omogoči živahno in koristno delovanje v interesu povzdige izobrazbe našega obrtnika. Občni zbor se je nato ob :1/, 13 zaključil. Popoldne se je vršila v restavraciji Zvezda» svečana Predaja diplome novoizvoljenemu častnemu načelniku g. Engel-bertu Franchettiju. V veliki dvorani restavracije Zvczdn», ki J® bila za to prireditev najlepše okinčana, so se zbrali zastopniki oblastev, mesta, stanovskih korporacij in organizacij in število zastopnikov mestnih in podeželskih zadrug, vsega nad 1^0 oseb. Diplomo, umetniško delo g. M. Gasparija, sta predala Uslužnemu vodji slovenskega obrtništva, ob navdušenih ovacijah vseh navzočih gg. Ravnikar in Bernik. Odlikovancu so izrazili svoje častitke: predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc in gerent S- Josip Turk, načelnik ministrstva trgovine in industrije dvor. svet. g. dr. R. Marn in g. Stupica v imenu Trgovskega gremija, tjjubljana, g. Jelačin v imenu Zveze trg. gremijev, g. dr. Fran Windischer v imenu Trgovske in obrtniške zbornice in Centrale 'ndustrijskih korporacij v Beogradu, Zadravec v imenu štajerskih obrtniTov, g. profesor Reisner, direktor tehnične osrednje s°le, kot zastopnik obrtnega šolstva, g. Krapež, kol podnačelnik gostilničarske zadruge, g. Zebal, imenom demokratske stranke, g. Kavčič imenom slovenskega trgovskega društva «Merkur», g. Bizjak v imenu celjskih obrtnikov, g. Rabič, g. tajnik Mohorič, g. Gjud, g. M. Krapež, g. Rebek, g. Ravnihar in drugi. Po oficijelnih čestitkah se je slavnost nadaljevala ob okusno-serviranem prigrizku in je trajala do 20. ure. Pred zaključitvijo se je g. Franchetti, vidno ginjen, zahvalil vsem za dokaze naklonjenosti, prisrčne vdanosti in zvestega prijateljstva. Zahvalil se je iskreno prirediteljem večera osobito g. Ravnikarju in posebej še g. dr. Ivanu Plessu. Jakob Zadravec: Po volitvah. Po ravnokar minulih volitvah je potrebno, da tudi s stališča obrtništva in trgovstva našim krmilarjein predočimo dolžnosti in delo, ki čaka novo skupščino. Preteklost nam je na .naših ramah bridko pokazala, kaj pomeni država brez delujočega parlamenta, preteklost je s finančnimi bremeni globoko vdrla v naše gospodarsko življenje in, bogme, ni dosti manjkalo, da ni docela uničila obrt, trgovino in industrijo. Rastoča brezposelnost, nezmagljivi davki, neurejene razmere z inozemstvom, neznosne socijalne dajatve in vedno občutljivejše pomanjkanje gotovine so dejstva, ki jih mora uvideti in proučiti sleherni ljudski zastopnik, sleherni človek, ki se le količkaj zaveda dolžne skrbi za okrepitev gospodarskega življenja, najglavnejšega pogoja za obstanek države in za dobrobit njenega prebivalstva. Z naštetimi dejstvi pa nastane tudi vprašanje, ali se bodo novi naši krmilarji ozirali na obrtništvo in trgovstvo? Obrtništvo i.n trgovstvo tišče davki, teže neznosna bremena, ki sta jih imenovana doslej žuljavih rok v interesu splošnosti, toda kipečega srca mirno prenašala, misleč, da tudi druge stanove teže ista in enaka bremena! V tem pogledu je treba nekoliko statistike. Treba je bistrih glav, ki so mimo vseh strankarsko političnih zanimanj v stanu, z objektivnim primerjanjem presojati položaj trgovstva in obrtništva, zlasti pa njegov položaj v Sloveniji, ki je vsled stalnega zanemarjenja s strani dosedanjih vlad v občutni gospodarski krizi. Dokier se naša trgovina, obrt in industrija obremenjujejo z neznosnimi davki, z naravnost blaznimi socijalnimi dajatvami, dokler jih teže slabe prometne razmere, neurejene zveze z inozemstvom, dokler se tem važnim panogam narodnega gospodarstva ne najde podpore v dobi kroničnega pomanjkanja gotovine, dokler se jih namesto pospešuje pritiska k tlom, dotlej ne pomaga trenutni dvig dinarja, ker ta dvig ni in ne bo povzročil znižanja, ampak le zvišanje cen in paralelno s tem še večje oddaljenje od sanacije naših gospodarskih prilik. Same dolžnosti jemljejo tudi zadnjemu podeželskemu obrtniku veselje do dela in zaupanje v državo. Dolžnostim, ki se nalagajo omenjenima stanovoma, bi morala slediti tudi pravica, da se jih čuje, uvažuje, da se jim s pametno, v sporazumu z .njih organizacijami storjeno zakonodajo pomaga, in to takoj, če se nas noče docela upropastiti. * In tako stopamo tudi mi obrtniki pred naše novoizvoljene poslance z opominom, naj se nikar ne igrajo dalje z našimi interesi, če jim je mar država, če se zavedajo dolžnosti, poštenega nacionalnega gospodarstva in če imajo resno voljo, otresti se dosedanjega neplodnega prepiranja in političnega štukanja. Gospodje poslanci! Na bodočnosti in na Vas je, da udejstvite svoje med volilnim gibanjem razsipno raztrošene obljube. Na Vas je, da se resno oprimete nujno potrebnega izenačenja in znižanja davkov, revizije socijalne zakonodaje in znižanja dajatev, odprave ločenih železniških tarifov in odprave .nereda na železnicah, vsled katerega je občutno prizadeta naša slovenska industrija; od Vas pričakujemo, da uredite in povečate kredite Narodne banke v pomoč trgovini in industriji, da nam ustvarite obljubljeno Državno obrtno banko, da izboljšate zveze z inozemstvom, zlasti v kolikor zadenejo te zveze na ovire carinskega postopanja, in da bolj kot do sedaj pospešujete slovenski obrt, kateremu vsled obstoječih razmer grozi popolna propast. Pomagajte z Vašim delom k nujno potrebni zgradbi mariborske in ljubljanske oblasti ter poskrbite, da se že enkrat uveljavijo oblastni zbori in odbori. Trgovstvo, obrtništvo in industrija ne bodo dalje trpeli in prenašali nedelavnosti ljudskih zastopnikov in bodo s pazljivim očesom sledili dogodkom bodočnosti. Vsem onim, ki jim je naš obstanek na srcu, je naše sodelovanje zagotovljeno. Naša Trgovska in obrtniška zbornica jim bodi steber za gospodarsko delo. Zidajte torej in ne rušite dalje! Krediti za mali obrt. Dne 16. februarja 1.1. se je vršila v Trgovski in obrtniški zbornici pod predsedstvom zborničnega svetnika g. J. Lenarčiča seja finančnega odseka, na kateri je zbornični tajnik g dr. Fran Windischer poročal o položaju na denarnem trgu in o kreditih za mali obrt, ki jih je Narodna banka na prizadevanje zbornice dovolila našemu malemu obrtništvu. Po izčrpnem poročilu g. dr. Windischerja se je razvila živahna debata, v katero so poleg poročevalca posegli tudi zbornični svetniki gg. Zadravec, Petovar, Fran-clietti, Stare, Schrey in načelnik odseka g. Lenarčič. Poročevalec je na podlagi mnenja navzočih članov odseka formuliral predlog, da zbornica začetek pospeševanja malega obrta v Sloveniji od strani Narodne banke iskreno pozdravlja, da želi izpopolniti eskontne odbore z dvema zastopnikoma obrtništva in prosi, da se kontingent 800.000 Din, ki je sedaj določen za vso Slovenijo, z ozirom na veliko število našega obrtništva primerno zviša, maksimalni kredit pa določi najmanj na 10.000 Din. Odsek je predlog g. dr. Windischerja soglasno sprejel. V izvršitev tega sklepa je naša Trgovska in obrtniška zbornica naslovila na Narodno banko v Beograd naslednjo vlogo: «Ugledni Narodni banki v Beogradu. S pozivom na čislani Vaš dopis z dne 16. januarja 1025., št. 5533, čast je podpisani Trgovski in obrtniški zbornici za Slovenijo v zmislu sklepa seje finančnega odseka z dne 16. februarja 1.1. izrekati ugledni Narodni banki svojo najlepšo zahvalo, da je, uvidevajoč važnost našega domačega nacijonalnega obrtniškega stanu in vpoštevajoč specijalne potrebe tega produktivnega staleža, odredila stanovitne kreditne kontingente posameznim svojim filijalam za obrtniške svrhe. Odrejene vsote so sicer dejansko skromne in majhne, osobite za prilike v Sloveniji, kjer znaša število samostojnih obrtnikov okoli 24.000 in število pomoč- nikov in vajencev okoli 15.000. Obrtniški stan je v Sloveniji močno zastopan, pa tudi že močno specijali-ziran po raznih obrtnih granah, tako da je obrtniški stan v Sloveniji velikega pomena za bodoči gospodarski razvoj v naši državi ne samo, v kolikor prihajajo prilike v Sloveniji v poštev, kajti v Sloveniji je obrtniški stan obenem baza za razvoj našega obrtniškega staleža v vsej državi, ker ji daje možnost, da obrtniški naraščaj iz Slovenije, vršeč notranjo kolonizacijo v državi, v bodočnosti prične naseljevati se v južnih krajih naše domovine, osobito pod Savo, kjer celo v najvažnejših obrtniških strokah še ni na razpolago dovolj potrebnih profesijonistov. Obrtniški stan v Sloveniji je na eni strani poklican, vzgajati svoj naraščaj za druge, gospodarsko še manj razvite predele naše velike države, na drugi strani pa je vsled številne zastopanosti obrtniškega stanu v Sloveniji dana prilika, da pošiljajo obrtniške vajence v šolo in učenje k obrtniškim mojstrom v Sloveniji iz onih naših krajev, kjer naša mladina nima prilike v domačem kraju samem se izobraževati v obrtniškem poklicu. Spričo te okolnosti se naši obrtniški krogi v Sloveniji, katerih želje tolmači podpisana komora, nadejajo, da je kreditni kontingent odrejen od ugledne Narodne banke za okrožje filijalke v Ljubljani in Mariboru s skupnim zneskom 800.000 Din samo prva etapa in da bo v bližnji bodočnosti mogoče za te svrhe Narodni banki odrediti večjo vsoto, ki bo odgovarjala dejanskim gospodarskim potrebam našega obrtnega stanu. Naši obrtni krogi in njih organizacije, osobito Zveza obrtnih zadrug v Sloveniji, so uver-jcnc, da bo po povišanju kontingenta za obrtnike mogoče tudi sedanjo maksimalno vsoto, ki je določena za posamezni kredit v izmeri 5000 Din, povišati vsaj do zneska 10.000 Din. V očigled dejstva, da je po predpisih, ki jih je izdalo vodstvo Narodne banke za rokovodenje kreditov za obrtnike, potrebno, da menico poleg zajtno-jemalca podpišeta še dva druga, je želja in prošnja naših obrtniških krogov v Sloveniji, da bi se spričo okolnosti, da je često težko, zlasti mladim obrtnikom, dobiti dva poroka, dopustilo v poslovanju s temi krediti, da zadošča, ako podpiše poleg zajmojemalca samega menico samo še denarni zavod dotičnega kraja. Računati je pri tem s tem, da gre na eni strani za majhne vsote, na drugi strani pa je brezdvomno v takem primeru računati z dejstvom, da bo dotični denarni zavod dal svoj podpis na menico samo v primeru, da spozna prosilca za zaupanja vrednega. V očigled dejstva, da pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in v Mariboru po sedanji sestavi eskontnega odbora obrtniški stan in njegove organizacije v eskontnih odborih nimajo zastopnika, so stanovske organizacije našega obrtniškega stanu izrekle željo in prošnjo, da bi se eskontni odbori pri Narodni banki v Ljubljani in v Mariboru izpopolnili tako, da bi vstopili v ta odbor tudi pripadniki obrtniškega stanu v Sloveniji. Kot tolmač predmetne želje se usoja podpisana komora izrekati za upravičenost in stvarno utemeljenost tega petita ter priporočati uglednemu vodstvu Narodne banke, da po najboljši možnosti blagovoli ustreči predmetni prošnji našega obrtnega stanu ter imenovati v eskontni odbor pri filijalki Narodne banke v Ljubljani in v Mariboru tudi dva zastopnika našega obrtniškega staleža. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo prosi, da sprejmete te predloge in nasvete v blago- voljno uvaževanje ter da sprejmete zagotovilo odličnega velespoštovanja. — V Ljubljani, dne 17. februarja 1925. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.* Upati je, da bo Narodna banka v polni meri vpo-števala utemeljene in upravičene razloge, ki jih navaja gornja vloga naše zbornice in da bo želji naših obrtnikov ustregla. Do tedaj pa veljajo glede podeljevanja kreditov malim obrtnikom določila, ki jih vsebuje dopis Narodne banke na našo Trgovsko in obrtniško zbornico neizpreineujcno tako, kakor smo jih priobčili v «Obrtnem Vestniku* dne 1. februarja 1.1. Obrtniki, ki želijo tedaj kreditov od Narodne banke, jih morejo dobiti samo na način in pod pogoji, navedenimi v dotičnem dopisu. Za zaščito našega obrtništva pred inozemsko konkurenco. Trgovska in obrtniška zbornica je na seji združenih odsekov obravnavala pereče vprašanje, kako naj se zaščiti naš obrtnik pred raznimi inozemskimi konkurenti, ki hodijo k nam in nabirajo naročila na razne, posebno krojaške izdelke po meri. Na podlagi soglasnega sklepa sc je obrnila zbornica do ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani, z vlogo, ki jo priobčujemo v sledečem: «Iz krogov obrtništva, posebno oblačilne stroke, prihajajo zbornici pritožbe proti onim obrtnikom in njihovim uslužbencem, ki hodijo po krajih izven občine, kjer imajo sedež svojega obrta, in nepozvani nabirajo pri strankah brez razlike njihovega poklica naročila na izdelke, ki jiii po meri nato šele izgotav-ljajo, ali pa že izgotovljene dobavljajo. Ponovno se dogaja, da prihajajo n. pr. eelo iz Trsta in Dunaja krojači ali njihovi potniki, ki hodijo nepozvani od stranke do stranke ter moledujejo za naročbo obleke po meri. Podobne pritožbe prihajajo, kakor Čujemo, tudi iz drugih pokrajin naše države, n. pr. v nekem konkretnem primeru ravno iz Bosne. Te pritožbe so sprožile zopet vprašanje, je li za take nabiralce naročil uporabljati določbe S 59. obrtnega reda in dotičnikom zabraniti iskanje naročil pri onih strankah, pri katerih je to prepovedano trgovskim potnikom. Tamošnji oddelek ministrstva trgovine in industrije je tozadevno že zavzel načelno stališče, ki ga je priobčil Trgovski in obrtniški zbornici v svojem dopisu z dne 4. aprila 1924., št. 1607/24. Po tamoš-njem mnenju v obrtnopravnem oziru ni označiti pojma «izdelek» s pojmom «blago» in zato tudi ni uporabljati določb § 59. obrtnega reda, ako gre za iskanje naročil na izdelke po meri od strani obrtnikov, n. pr. krojačev. Smatral je, da blagu ni prištevati po naročilu izgotovljenih izdelkov posebne individualne kakovosti, oziroma lastnosti, ki naj ravno vsled tega ne služijo splošni uporabi, temveč porabi poedinca ali manjšega kroga poedinccv (rodbina). Zagovorniki nasprotne teze pa pravijo: Vsak izdelek je blago. Pri tem je vseeno, če je dotični izdelek, za katerega obrtnik išče naročila, že izgotovljen v zalogi, ali pa ga je treba šele izgotoviti. Da je obrtnik, ki se v kakem kraju naseli in izvršuje ondi svoj obrt, občutno oškodovan, ako mu hodijo kazit obrtniki iz drugih krajev, je jasno. Če kaka stranka pobove krojača iz drugega kraja, da ji pride ponudit izdelek po meri, bi bilo v redu. Tudi obrtništvo ne ugovarja temu, da se § 59. obrtnega reda ne uporablja na obrtnike tuzeince, ker običajno gre v resnici vedno za naročilo takega izdelka, ki ga je treba po vzeti meri šele izdelati. Odločno pa se obrtništvo, posebno oblačilne stroke, protivi temu, da hodijo inozemski obrtniki, odnosno njihovi potniki v naše kraje in nabirajo naročila na izdelke po meri. V pogostih primerih je naročeni izdelek že izgotovljen v zalogi in ga ino-zemec le po meri izbere in pošlje naročniku. Tak način nabiranja naročil po meri omogoča inozemcem, da se iznebe svojih zalog, ki jih doma. ne morejo razpečati in da se k nam importirajo razni manjvredni izdelki. Dobe se pač mnoge stranke, ki mislijo, da bodo pri naročilu inozemskega izdelka bolje odrezale, kakor če bi naročale izdejek pri domačem obrtniku. Ta mentaliteta podpira kupčijo inozemcev, ki pod videzem nabiranja naročil obrtnih izdelkov i)o meri dejansko razpečavajo že izgotovljeno blago in tako izigravajo predpise § 59. obrtnega reda. S tem seveda povzročajo domačemu obrtniku neznosno konkurenco ter mu v njegovem okoiišu v odjedanjem že itak pičlega zaslužka ugonabfjajo eksistenco. Potreba zaščite malega obrtnika in potreba, da se prepreči izigravanje obrtnih predpisov, nujno zahteva, da se proti inozemskim nabiralcem naročil na obrtne izdelke po meri nastopi z vso rigoroznostjo. Zbornica se usoja zato predlagati, ugledno ministrstvo naj izda vsem podrejenim obrtnim obiastvom in njih izvršilnim organom nalog, da z vsakim inozemskim nabiralcem naročil na obrtne izdelke po meri ravnajo, kakor s trgovskim potnikom v zmislu S 59. obrtnega reda ter mu zabranijo iskanje takih naročil pri osebah, ko dotičnih izdelkov ne rabijo za svoje obratovanje (trgovci, obrtniki, industrijci), dokler popolnoma verodostojno ne dokažejo, da res nabirajo naročila na samo take izdelke, ki jih bodo po meri šele izdelali. Zbornica vljudno prosi za obvestilo o rešitvi te zadeve.* Nadejamo se, da bo ta intervencija naše zbornice našla na pristojnem mestu polno razumevanje in da se naredi enkrat konec vsiljivi inozemski konkurenci opisane vrste, ki se je bo še težje ubraniti, kadar se sklenejo s sosednjimi državami pogodbe glede obrtno-prave reeiprocitete. Važna odredba glede izdelovanja dokolenic (gamaš) in ličanja vozov. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo Trgovsko in obrtniško zbornico, da je izdalo podrejenim obiastvom sledečo okrožnico: Z ozirom na vedno se ponavljajoče spore, kateri obrtniki so upravičeni izdelovati usnjate dokoleniee in kateri obrtniki smejo ličati vozove, se izdajo naslednja navodila: Usnjate dokoleniee (gamaše) smejo izdelovati tako sedlarji kot čevljarji. Sedlarjem ne gre odrekati te pravice, ker je obdelovanje usnja pri izdelovanju gamaš zelo slično obdelovanju usnja pri bistvenih sedlarskih opravilih; v prilog sedlarjev govori tudi večletna praksa, kajti sedlarji izdelujejo gamaše ves čas, odkar se nosijo, ter ni razloga, da bi se jim sedaj to delo prepovedalo. Običajno se izdelujejo gamaše v večjem številu, naenkrat, kar ugodno vpliva na ceno; vsled tega se s tem delom pečajo po večini sedlarji, čevljarji, ki so vajeni delati po meri, le redko izdelujejo gamaše. Upravičenost, izdelovati dokolenice, pa se mora priznati tudi čevljarjem, kajti dokolenice spadajo vendarle k obutvi —nadomestujejo gornji del'škornjev — * in se izgotavljajo na podoben način kot gornji del škornjev. Olede ličanja voz se v skladu s prejšnjimi tozadevnimi odločbami tukajšnjega urada ugotavlja, da v krajih, kjer obstojajo vozni ličarji, odnosno pleskarji ali ličarji, ki so do sedaj ličali tudi vozove, sedlarjem ni dovoljeno ličati vozov; v krajih, kjer na prej navedenih specijalnih obrtnikov ni, sinejo sedlarji izvrševati tudi voznoličarska dela, pa naj gre za nove izdelke ali samo za popravila. Ta sedlarjem dana pravica ni v škodo ličarjev, pač pa varuje naročnike pogosto zelo velikih prevoznih stroškov. Ličarskim obrtom, ki obsegajo edino ličarska dela, bi se godila krivica, če bi se v krajih, kjer ti obrti obstojajo, dovolilo sedlarjem, katerim je z.asiguran zaslužek s pravimi sedlarskimi deii, vršiti poleg sedlarskih opravil še ličarska. Ta odločba ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, razčišča nejasen položaj, ki je vladal glede izvrševanja pod točko 1. in 2. navedenih del in bo odpravila številne spore, ki so se pojavljali v zadnjih letih med sedlarji in čevljarji, odnosno med sedlarji in ličarji. Razno. Občni zbori: Dne 1. marca se bo vršil občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kočevju. — Dne 5. marca ob 10. uri dopoldne v salonu „Pri Lloydu“ v Ljubljani občni zbor Zadruge sodavičarjev. — Dne 8. marca ob 9. uri dopoldne v dvorani Trgovske in obrtniške zbornice občni zbor Zadruge kleparjev, inštalaterjev in kotlarjev. — Dne 8. marca ob 3. uri popoldne občni zbor kolektivne zadruge obrtnikov na Bledu. — Dne 15. marca ob 9. uri dopoldne v dvorani Trgovske in obrtniške zbornice občni zbor Zadruge mizarjev v Ljubljani. Čevljarski kongres v Ljubljani. V zmislu sklepa zveznega občnega zbora, da naj Zveza skliče čevljarski kongres, ki naj bi obravnaval težkoče, s katerimi se mora boriti čevljarski obrt, je Zveza obrtnih zadrug sklicala za 3. marca 1.1. ob 2. uri popoldne sestanek vseli zastopnikov čevljarskih zadrug in zastopnikov čevljarjev v kolektivnih zadrugah v Sloveniji. Na tem sestanka se bo določil dan kongresa, dnevni red in kako naj se izvede nadaljnja organizacija kongresa. Obširneje bomo poročali v prihodnji številki. Občni zbor Zadruge čevljarjev /a sodni okraj Ljubljana se je vršil v nedeljo dne 22. februarja ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije „Pri Levu“. Udeležilo se ga je okrog 70 članov, za obrtno oblast g. Čehun, za Zvezo obrtnih zadrug pa zvezni načelnik g. Eng. Franchetti in zvezni tajnik I. Kaiser. Občni zbor je vodil zadružni načelnik g. Matej Oblak, ki je v svojem poročilu omenjal, da se občni zbor vrši za dobo od 20. julija do 31. decembra 1924. Iz njegovega poročila posnemamo nadalje, da šteje zadruga 272 članov, 217 vajencev in 135 pomočnikov. — Računski zaključek za zgoraj označeno razdobje izkazuje 8155 Din dohodkov in 7112-25 D izdatkov. Zadružno premoženje znaša 20.561 D 43 p. — Vršile so pe nato volitve novega zadružnega odbora. Volitev načelnika in podnačelnika se je vršila z listki in je bil izvoljen za načelnika zopet g. Matej Oblak, za podnačelnika pa g. 1. Perdan. V odbor so bili izvoljeni gg.: Prešeren, Kralj, Ježek, Učakar, Štular, Medic, Rozman, Dermastja, Steinman, Omiejec, Krušič in Zupan; za namestnike pa gg.: Dolenec, Srebot, Brecelj, Ivan Oblak, Černe in Jevec; v nadzorstvo pa gg.: Adolf Satlar, Franc Sterle, Alojzij Erjavec. — Zadružna doklada za leto 1925. je ostala neizprenienjena. — G. Breskvar je nato obširno poročal o nezadovoljstvu, ki vlada 'med mojstri radi nastavitve strokovnega učitelja. Predlagal je končno tozadevno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. — Po debati, katere so se udeležili gg. Breskvar, Sajovec, Laboda, Erjavec in Oblak je g. načelnik zaključil občni zbor ob pol 2. uri popoldne. Pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani je imela v torek dne 17. februarja 1925. v restavraciji hotela „Lloyd“ svoj redni občni zbor, katerega se je izmed 96 članov udeležilo 22 in kot zastopnik obrtne oblasti magi-stratni komisar g. dr. Kodre, kot zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pretnar in kot zastopnik Zveze obrtnih zadrug načelnik g. Franchetti. Zadružni načelnik g. Hibšer je cb 3. uri konstatiral sklepčnost občnega zbora, pozdravil navzoče zastopnike in zadružne člane ter podal kratko sliko o delovanju zadružnega načelstva. G. tajnik Marinko je nato proročal o delovanju zadruge, iz katerega poročila je posneti, da je imela zadruga koncem leta 1924. 96 zadružnih članov, 32 pomočnikov in 28 vajencev. Zadruga je imela 9 odborovih sej in 5 sestankov, in sicer v Ljubljani tri, v Celju in Mariboru po enega. Največ preglavice, dela in sitnosti povzročajo tudi 'v fotografskem obrtu šušmarji, ki delajo brez obrtnega lista in dobivajo za slaba dela dobra plačila in škodujejo na ugledu vsem opravičenim fotografom. Poročila in pa zapisnik zadnjega občnega zbora so se soglasno odobrila. Računski zaključek, ki ga je podal blagajnik gospod Franc Kunc, izkazuje 8667 Din 44 p dohodkov in 4451 Din 85 p izdatkov ter 4215 Din 59 p zadružnega premoženja, se je odobril in na predlog g. Grabijeca podelil načelstvu absolutorij. Proračun znaša za leto 1925. 6310 Din potrebščin in se krije s tem, da se je določila za tekoče leto 80 Din zadružna doklada na posameznega člana, ki pa mora biti plačana do 1. julija 1926., v nasprotnem primeru se jo mora izterjati potom obrtne oblasti. Vsi zadružni člani se torej tem potom opozarjajo, da se tega soglasnega sklepa strogo drže in da se vsem nepotrebnim delom in sitnostim s tem izognejo. — Pri volitvi so bili izvoljeni: za načelnika gospod Grabijec, za podnačelnika g. Hibšer, za odbornike gg. Franc Kunc, Viktor Kunc, Franc Marinko, Ivan Pogačnik, Vla-šič in Perešič iz Maribora, Černe iz Celja, Venger iz Radovljice, Aparnik iz Kamnika in Lipovšek iz Litije; za namestnike gg.: Ileršič, Rovšek, Bešter, Ivan Kunc in Helena Berthold. Za računska preglednika: gg. Rovšek in Uršič. Za zastopnika v zvezni občni zbor sta bila izvoljena g. načelnik Grabijec in podnačelnik g. Hibšer.— Pri točki,Raznoterosti' se je razpravljalo več važnih obrtnih in stanovskih vprašanj ter se je med drugim sklenilo, da je lastno glasilo nemogoče izdajati in bo v bodoče vse važne stanovske zadeve prinašal „Obrtni Vestnik". V. Ljubljanski mednarodni vzorčili velesejem se vrši letos od 29. avgusta do 8. septembra. Vse predpriprave so že v polnem teku, da bo tudi letošnja prireditev te priznane narodnogospodarske institucije kar najbolje uspela. V posebnem paviljonu je za letos prvič predvidena velika skupna razstava obrtništva. Izgledi so tu, da se bo tudi število inozemskih razstavljal cev pomnožilo. Lanskoletni razstavljala si morejo svoje prostore že sedaj rezervirati in se tudi sprejemajo eventuelne želje glede zamenjave razstavnih koj, katere se bodo po možnosti razpoložljivega prostora zahtevale. Predvidene so na velesejmu še razne špecijalne razstave in oddelki kot: prirodna razstava, zdravstveno-higijen-ska razstava, konjska in goveje živine, poljedelskih strojev in orodja itd. Interesenti, kateri bi se slučajno pri razpošiljanju prijavnic izpregledali, naj zahtevajo prijavne formulare di rektno od velesejmiskega urada. Občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani. (Nadaljevanje.) — Točka VI. Proračun za leto 1925. K tej točki poroča tajnik, da je predvidenih na rednih dohodkih malenkostna vsota, in sicer Din 1350-—, na izdatkih pa črez Din 10.000- . Da pa se bo ta znesek kril, predlaga, da ostane tudi še za leto 1925. zadružna doklada Din 70-—. Več tovarišev želi, da se za vsako točko izdatkov posebej glasuje, načelnik, ugodi tej želji ter da na glasovanje vsako točko. Tovariš Holy prosi pojasnila pri točki „hono-rarji“, načelnik pojasni, da je to plača tajniku ter nagrada načelniku, obenem prosi načelnika mariborske zadruge g. Kožuha, da poroča, kake honorarje imata pri tamkajšnji zadrugi načelnik in tajnik. Načelnik g. Kožuh pozdravi v imenu mariborske zadruge vse prisotne in želi mnogo uspeha na današnjem občnem zboru in poroča, da dobi tajnik letno Din 4-800"— plače, načelnik pa Din 1000- letne nagrade. Načelnik g. Zajc se zahvali za pojasnilo g. Kožuhu. K besedi se oglasi tovariš Novak ter poroča, da je svoj čas bil izvoljen za tajnika neki član, kateri je bil pripravljen voditi te posle brezplačno in prosi pojasnila, zakaj ni ostal tajnik. Tajnik g. Šinkovec pojasni, da je bil res na prvi seji novega odbora izvoljen za tajnika g. Mahovič, ki se je zavezal, da bo brezplačno vodil tajniške posle. Od načelnika je sprejel vsa potrebna navodila, kaj vse ima storiti, a g. Mahoviča ni bilo celi mesec dni na izpregled, tako da je bil načelnik primoran sklicati novo odborovo sejo, ker se je v tem času nabral že lep kup aktov, ki so vsi kričali po rešitvi. Na drugi odborovi seji — na katero je bil povabljen tudi g. Mahovič, ki se pa iste ni udeležil — sem bil izvoljen za tajnika jaz, ter sem za polovično nagrado, določeno načelniku, vodil tajniške posle do prihodnjega občnega zbora. Zadnji občni zbor pa me je ponovno izvolil za tajnika ter mi določil plačo za preteklo leto. Danes pa poživljam tiste gg. tovariše, ki bi bili pripravljeni voditi tajniške posle brezplačno, oziroma za manjši honorar kot ga imam jaz, da se priglase, da mi ne bo pozneje kdo očital, da sem zadrugo izkoriščal. Tovariš Kovačevič predlaga, da naj se tajniku določi z ozirom na njegovo vzorno delo v minulem letu Din 500— mesečno. Po daljši debati glasujejo za predlog g. Lisca, da se poda tajniku absolutorij in se določi kot honorar mesečno Din 300-—. Ta predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet, nakar se tajnik zahvali vsem prisotnim za izkazano mu zaupanje. To č k a VII. Nagrada za načelnika se določi za letos D 1500. Preden se določi nagrada za leto 1925., se oglasi k besedi še enkrat g. Franchetti ter poroča glede strokovnega glasila, ki izhaja na Dunaju v nemškem jeziku, in sicer: mariborska zadruga je dobila ponudbo, ako se priglasijo vsi njeni člani ter vsi člani ljubljanske zadruge za naročnike Neue Wiener Friseur-iZeitung, da bo izhajal ta list vsakega 15. v mesecu s slovensko, oziroma hrvatsko prilogo, v kateri bodo prevedeni vsi važni članki, kar bi bilo v korist vsakega posa- meznega člana. Stroški bodo minimalni, kajti list bo izhajal dvakrat mesečno ter bo vsaka številka stala le Din 1 •—-, torej skupaj na leto Din 24—. Nekateri so bili za prejemanje časopisa, drugi proti. Načelnik da na glasovanje predlog: „ali se sprejme zadružna doklada za leto 1925. v znesku Din 70-'— ter naročnina strokovnega glasila za celo leto Din 24—, torej v skupnem znesku Din 94-—“. Konstatira se: 26 glasov za ter 17 proti. S tem je določena zadružna doklada za leto 1925. Din 94— vštevši strokovno glasilo, katerega bo prejemal vsak član obvezno s 15. februarjem 1925. — Točka Vlil. Za pomagalsko preizkušnjo se določi znesek Din 50—, za oprostnino vajencev pa Din 20-—. Točka IX. Načelnik g. Zajc predlaga, da se vdovi po umrlem članu g. Oblaku v Škofji Loki podeli mesečna podpora in korporacijska pristojbina za novo brivnico poviša od Din 100-— na Din 500— ter za vsako podružnico od Din 250"— na Din 2000—, tako bo s tem poviškom zadruga dobila nov vir dohodkov in se bo lahko doklada znižala. Načelnik g. Zajc pojasni, da ni danes na dnevnem redu točke spremembe pravil in zato ta predlog ne more priti do veljave. Tovariš Holy predlaga, da naj se učna doba skrajša od štiri fia tri leta, ker tri leta zadostujejo, da se vajenec popolnoma izobrazi v brivskem obrtu. Obenem apelira na načelstvo, da skrbno pazi na to, da se bodo vajenci zaposlili sam/o v obrtu ter da prepreči, ko razni gospodarji uporabljajo vajence za svoja privatna dela. Ob splošnem odobravanju se določi predlog za skrajšanje učne dobe za prihodnji občni zbor, Tajnik pojasni, da je bil pred leti že stavljen predlog od načelstva za skrajšanje učne dobe, da pa pri glasovanju na občnem zboru ni bil odobren. Tovariš Novak opozarja vse člane, da naj se držijo točno sklepov glede cenika v brivnicah, ter da nekateri tovariši delajo pod ceno ter s tem na nelep način konkurirajo bližnjim tovarišem. Tajnik opomni vse prisotne člane, da naj trdno držijo vse sprejete sklepe, ker se morejo le tako častno boriti za svoj obstanek ter za gmotno izboljšanje položaja. Vsak drug način je nečasten ter ne jemlje samo tistemu ugleda, ampak tudi vsem ostalim, ker spravlja vse s takim ravnanjem v slabo luč. Tovariš Kovačevič predlaga z ozirom na lovski ples, da naj bodo brivnice v nedeljo dne 1. februarja dopoldne odprte, drugi dan, to je na praznik pa ves dan zaprte. Načelnik da ta predlog, na glasovanje, ki se pa ne sprejme. Pripusti se pa možnost damskim frizerjem, da lahko gori omenjene dneve delajo. Ker ni bilo pri točki „Raznoterosti“ stavljenih nikakih drugih predlogov, se načelnik zahvali vsem prisotnim za obisk ter zaključi občni zbor ob pol 5. uri popoldne. Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. ■ ■ ■ ■ Ljubljanska kreditna banka Delniška glavnica: Din 50,000.000- Skupne rezerve: okrog Din 10,000.000- V Centrala: Milana. Danajska cesta V Brežice Celje Črnomelj Kranj Podružnice: Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst Ptuj Sarajevo Split Gorica A Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504 Priporoča se za vse bančne posle ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ORISM T d. z o. z. tovarna olj. barv, firnežev in lakov Slomškova ulica št. 19 LJUBLJANA Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4 nasproti frančiškanske cerkve. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju). Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 805 in 806. Obrestovan j e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga A. & E. SKABERNE LJUBLJANA VJ Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. v Ljubljani Mestni trg štev. 6. ker ima že nad 10,0J0.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. «38.38«38*38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38 «38 «3? «38 «38 «38 «38 «38 <38 «38 «38 <38 <38 «3? <38 «3if «3? <38 <38 »3? <3* «3? .3* J? J? Jf «3« »3? <3? »3? <3? «3? «3? <38 «3? Obrtna banka u Ljubljani Centrala: Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto mer Telefon št. 508 Telefon št. 508 Račun pri poštno-ček. zauodu u Cjubljani št. 12.051 Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanaoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, uezane uloge po dogoDoru primerno uiše. «3* »3?