179ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
J a n e z  C v i r n
Nacionalne in politi~ne razmere v Kanalski dolini pred
in med prvo svetovno vojno. Primer Ukev.
Na za~etku 20. stoletja je ju‘no Koro{ko politi~no obvladovala nem{ka liberalna (nacio-
nalna) stranka, ki je – s pomo~jo leta 1886 ustanovljene Kme~ke zveze (Bauernbund) –
svoje uspehe dosegala s poudarjanjem koro{kega patriotizma (nedeljiva Koro{ka), opo-
zarjanjem na nujnost sodelovanja med (nem{kimi) me{~ani in (slovenskimi) kmeti, pou-
darjanjem pomena nem{~ine in protiklerikalizmom. Kme~ka zveza, ki je bila v resnici prive-
sek nem{ko-nacionalnega gibanja na Koro{kem, je  – tudi zaradi demago{kega nastopanja
njenih voditeljev, ki so vedno trdili, da koro{kim Slovencem ne mislijo odvzeti narodnosti
oziroma materinskega jezika – vse do prve svetovne ve~ kot uspe{no zavirala vpliv sloven-
ske politike na pode‘elju.1  Njene uspehe je olaj{eval nastop slovenskega konservativnega
katoli{kega vodstva, ki je tudi po ustanovitvi Katoli{kega politi~nega in gospodarskega
dru{tva za Slovence na Koro{kem (1890) obsojalo ‘e najmanj{i pojav liberalnih idej, s tem
pa odrinjalo od slovenskega narodnega gibanja predvsem edino posvetno inteligenco na
pode‘elju – u~iteljstvo in poleg tega va‘ne va{ke mogotce2 . Nem{ki liberalni in nacionalni
tabor je z istovetenjem slovenskega narodnega gibanja z nazadnja{tvom, konservativiz-
mom, klerikalizmom in materialno rev{~ino na slovenskem pode‘elju dosegal izjemne uspehe.
Od konca 19. stoletja se je tudi na dotlej povsem slovenskem pode‘elju krog “Nemcem
prijaznih Slovencev” tako okrepil, da je konec leta 1907 koro{ki Mir upravi~eno zapisal:
“^udno! Pri nas, posebno na Koro{kem, je mnogo Slovencev tako zaljubljenih v Nemce, da
bi najraj{e kar zlezli vanje ali se dali pojesti od njih. (…) In res je, kar vidimo vsak dan, niso
pravi Nemci tako hudi sovra‘niki pravicam Slovencev, ampak ravno tisti nem{kutarji in
posilinemci, ki so izdali svoj narod, jezik in dom. Ravno ti so najpridnej{i, najsurovej{i in
najbrezvestnej{i nem{kutarski zatiralci na{ih pravic, na{e narodne svobode. Njih ti{~ijo
pravi Nemci naprej, ~e{, da naj si zanje ope~ejo prste v ‘erjavici narodnega boja. (…) @alo-
stno je, da se rodi ravno iz na{ega naroda toliko mo‘, ki potem kopljejo grob lastnemu
narodu. In to niso le mo‘je, v katerih ‘ilah te~e par kapljic nem{ke krvi in jih ti{~i in {~iplje,
ampak so tudi taki, ki so res pristni Slovani po rodu in krvi – toda zgolj i{~ejo le dobi~ek,
~etudi bi jih moralo biti sram, da prodajajo svoje po{tenje, svoje slovenske srce, kakor
prodajajo ‘enske neke vrste svojo – ljubezen za denar.” 3
V tak{nih razmerah je proces germanizacije relativno hitro napredoval tudi v Kanalski
dolini, ki je bila v letih pred prvo svetovno vojno tudi po ocenah koro{kih Slovencev “v
narodnem oziru najbolj zapu{~ena”.4  Dele‘ prebivalcev s slovenskim ob~evalnim jezikom
v Kanalski dolini se je v letih 1880–1910 opazno zmanj{al.5
1 Avgu{tin Malle, Koro{ki Slovenci v Taaffejevi dobi, v: Z^ 29, 1975, str. 139.
2 Ibidem, str. 140; prim. tudi Helmut Rumpler, Katholische Kirche und Nationalitätenfrage in Kärnten.
Die Bedeutung des Klagenfurter Priesterseminars für die Ausbildung des slowenischen Klerus (1848–
1920), v: Südostdeutsches Archiv, 30/31, 1987–1988, str. 40.
3 Mir, 28. 12. 1907.
4 Mir, 16. 2. 1907.
5 Prim. Bogo Grafenauer, Kanalska dolina. Etnografski razvoj, Ljubljana 1946, str. 7–8.
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) • 179–195
180 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
6 Arnold Suppan, Zwischen Assimilation und nationalpolitischer Emanzipation. Die Kärntner Slovenen
vor und im Ersten Weltkrieg (1903–1918), v: Österreichische Osthefte, 20, 1978, str. 293.
7 Po mnenju Boga Grafenauerja je nem{ka stran, zlasti ob ljudskih {tetjih, na~rtno posku{ala “razbiti
slovensko ozemlje na Koro{kem v ve~ med seboj lo~enih delov… ^rta Beljak–Podklo{ter Trbi`, naj bi
odrezala mo~ne slovenske postojanke v Ziljski in Kanalski dolini.” Prim. Bogo Grafenauer, Narodnostni
razvoj na Koro{kem od srede 19. stoletja do danes, v: Koro{ki zbornik, Ljubljana 1946, str. 189.
8 Pavel Stranj, Kanalska dolina. Kriti~na analiza ocen etni~ne strukture prebivalstva, v: Razprave in
gradivo 26–27, 1992, str. 80.
9 Mir, 16. 2. 1907.
10 Suppan, Zwischen Assimilation und nationalpolitischer Emanzipation, str. 298.
11 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1914, Ljubljana 1965, str. 404.
12 Melik, Volitve, str. 404.
13 Prim. Melik, Volitve, str. 408.
Leto Slov. ob~evalni jezik Nem. ob~evalni jezik
1880 2429 4226
1890 2391 4217
1900 2105 4944
1910 1541 5622
1910* 3379 3464
Prebivalstvo Kanalske doline (okraja Trbi‘) po ob~evalnem jeziku 1880–1910
* Slovensko privatno {tetje.
Zaradi urbanizacije in silovitega nem{kega pritiska so Slovenci do leta 1910 izgubili abso-
lutno ve~ino v okolici Trbi‘a in Rablja,6  kar je s so~asno nem{ko “osvojitvijo” Podklo{tra
povzro~ilo, da so bile mo~ne slovenske postojanke v Kanalski dolini odrezane od slovenskega
etni~nega ozemlja na Koro{kem, Kranjskem in Gori{kem.7 Zaradi naravnih pregrad, ki so o`ale
stike kanalskih Slovencev s koro{kim in kranjskim narodnim zaledjem na nekaj ozkih preho-
dov, je bil proces izolacije kanalskih Slovencev olaj{an. Seveda pa je “glavno gibalo asimila-
cije … nedvomno ostajalo v dru`beno-gospodarskem in politi~no-kulturnem dominantnem
polo`aju nem{ke etni~ne skupine in njenega {ir{ega dr`avnega zaledja.”8
Zaradi teh, a tudi vrste drugih vzrokov, je bilo politi~no ‘ivljenje koro{kih Slovencev v
Kanalski dolini nadvse omejeno. Leta 1907 je Mir z ‘alostjo ugotavljal, da v celi trbi{ki
dekaniji ni niti enega slovenskega dru{tva, kar naj bi bil eden izmed glavnih vzrokov za
slovensko nazadovanje.9  Na dav~nem (in inteligen~nem) cenzusu utemeljeni kurijalni vo-
lilni sistem (za dr‘avni zbor do leta 1907, za de‘elni zbor do leta 1918) in za Slovence
neugodna sestava volilnih okrajev, sta slovenski (katoli{ko usmerjeni) stranki, ki je iz so-
cialno-ekonomskih razlogov svoje kandidate postavljala le v ~etrti (kme~ki) in (po letu
1896 oz. 1902) peti (splo{ni) kuriji, nudila le malo mo‘nosti za dosego parlamentarnega
zastopstva.10  ^e zanemarimo izvolitev Franca Grafenauerja leta 1896 v pode‘elskem voli-
lnem okraju [mohor–Trbi‘–Podklo{ter–Ko~ane,11  ki je obsegal tudi Kanalsko dolino, so
na de‘elnozborskih volitvah redoma zmagovali nem{ki kandidati. Tudi v novem volilnem
okraju Trbi‘–Podklo{ter, ki ga je v ‘ivljenje priklicala de‘elnozborska volilna reforma 1902,
slovenska stranka ni imela prave mo‘nosti za zmago, ~eprav so na de‘elnozborskih volitvah
1902, 1904 in 1909 slovenski kandidati Janez Ehrlich, Franc Grafenauer in Jo‘ef Skrbina
dobili solidno {tevilo glasov.12  Popolnoma brez mo‘nosti pa so bili pri dr‘avnozborskih
volitvah – tako pred kot po volilni reformi let 1907. V novem volilnem okraju [mohor–
[patrijon–Podklo{ter–Trbi‘–Ko~ane, ki je obsegal tudi Kanalsko dolino, na dr‘avnozbor-
skih volitvah 1907 in 1911 Slovenci niso postavili niti {tevne kandidature.13
181ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
14 Zlasti katastrofalna je bila povodenj, ki je preplavila Ukve v no~i iz 13. na 14. september 1903.
Koro{ki Mir je o njej 24. 9. 1903 med drugim poro~al: “Okoli sedemdeset hi{ je po povodnji deloma
odne{enih, deloma zasutih; svinje, krave, kuretino itd. je deloma odneslo, deloma zasulo… Polja je veliko
posulo. Tudi farou` je povodenj zelo po{kodovala; en vogal je odnesla in voda je tekla skozi hi{o. Dalje je
odnesla pokopali{~e in stolp je bila `e podkopala; ko bi bili hitro grmovja k stolpu djali in vojaki iz
naborje{ke trdnjave zvezali z vrvmi, bila bi {la na{a starodavna cerkev po vodi…”
15 Archiv der Diözese Gurk in Klagenfurt (ADG), Uggowitz, XIV/2 Armeninsitut, Oklic prezidija
koro{ke de‘elne vlade z dne 4. 8. 1911.
16 Ibidem.
17 ADG, Personalna mapa Jo‘efa Kuka~ke; prim. tudi kratko in pomanjkljivo biografijo @upnik Jo‘ef
Kuka~ka, v: Na{i rajni duhovniki. Kratki orisi njihovega trudapolnega dela in ‘ivljenja, Kr{~anska kulturna
zveza v Celovcu, 1968, str. 149–152; Kuka~kovo delovanje v Ukvah je podrobno predstavil Mario Gariup,
I parroci di Ugovizza. 500 anni di vita paesana, str. 163–182.
18 Kr{ki {kof Josef Kahn (1887–1910), ki se je dr‘al gesla: “Pustite Slovencem biti Slovenci, sicer jih bo
prepojil nem{ki strup”, je leta 1910 resigniral in se zatekel v opatijo na Tanzenbergu, kjer je leta 1915 umrl.
Zaradi naklonjenosti Slovencem in privabljanja slovenskih in ~e{kih {tudentov iz Kranjske, Spodnje [tajer-
ske, ^e{ke in Moravske na celov{ko bogoslovje, ga je ostro kritiziral koro{ki zgodovinar Martin Wutte.
Posledica njegove politike naj bi se poznala v nadpovpre~no visokem odstotku slovenske duhov{~ine na
Koro{kem; leta 1917 naj bi slovenska duhov{~ina tvorila kar 41% duhov{~ine v de‘eli, medtem ko je bilo
po ljudskem {tetju leta 1910 na Koro{kem le 21% prebivalcev s slovenskim ob~evalnim jezikom. Po
njegovem mnenju so bili slovenski (in ~e{ki) duhovniki nosilci radikalnega slovenskega nacionalizma in se
niso ozirali na jezikovne potrebe Nemcev. Mati~ne knjige so vodili v nem{~ini, slovenizirali nem{ka osebna
imena, nem{kim faranom izdajali uradne dokumente le v slovenskem jeziku in v ob~evanju s cerkvenimi in
svetnimi oblastmi uporabljali sloven{~ino. (Prim. Martin Wutte, Kärntens Freiheitskampf 1919–1920, Kla-
genfurt 1985, str. 35–36).
19 Helmut Rumpler, Katholische Kirche und Nationalitätenfrage in Kärnten, str. 65–66.
Nem{ka stranka je politi~no obvladovala tudi ob~insko politiko v {tevilnih ob~inah, ki
so sicer imele ve~insko slovensko prebivalstvo. Tipi~en primer politi~nih in nacionalnih
razmerij, kakr{ne so na za~etku 20. stoletja prevladovale v Kanalski dolini in drugod na
ju‘nem Koro{kem, nam nudijo Ukve, ki so bile tudi po rezultatih ljudskih {tetij po
ob~evalnem jeziku vseskozi ve~insko slovenska ob~ina.
Primer Ukev
Ukve so na za~etku 20. stoletja pre‘ivljale hude ~ase, saj je kraj zapored prizadelo ve~
naravnih katastrof. V letih 1903, 1907 in 1909 so Ukve prizadele povodnji velikih razse‘no-
sti14 , v no~i iz 19. na 20. julij 1911 pa je velikanski po`ar uni~il ve~ kot pol vasi. Verjetno
podtaknjeni po`ar se je zaradi poletne vro~ine in slabega na~ina gradnje hitro raz{iril in –
kljub hitri reakciji po`arnih bramb iz celotne Kanalske doline in Beljaka ter vojske – upepe-
lil 71 od 116 hi{ v kraju.15 (Uradno ocenjena {koda je zna{ala 640.000 kron, priznana
zavarovalnina pa le 156.000 kron). Zaradi stiske Ukljanov je na pobudo koro{ke de‘elne
vlade stekla solidarnostna akcija, v kateri pa so do konca novembra zbrali le 5142 kron in 23
krajcarjev.16 [e ve~ji po‘ar kot ognjeni zublji pa je v Ukvah zanetil novi ‘upnik Jo‘ef
Kuka~ka17, ki je prevzel ukovsko ‘upnijo Sv. Filipa in Jakoba 1. maja 1911.
Jo‘ef Kuka~ka, eden izmed {tevilnih ^ehov, ki so v ~asu “Slovencem in Slovanom
naklonjenega” {kofa Josefa Kahna (1887–1910)18  {tudirali na celov{kem bogoslovju19  in
slu‘bovali po slovenskih ali nacionalno me{anih ‘upnijah kr{ke {kofije, se je rodil v ^e{kih
Budjevicah 12. maja 1865, o~etu Johannu Kuka~ki in materi Katharini, roj. Zálesky. Po
kon~ani ljudski {oli v rodnem mestu, je obiskoval gimnazijo v Budjevicah in Piseku, kjer je
23. julija 1888 maturiral. 4. septembra 1888 je zaprosil rektorat v Celovcu za dovoljenje
182 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
20 ADG, Personalna mapa Jo‘efa Kuka~ke.
21 ADG, Personalna mapa Jo‘efa Kuka~ke: Dienst-Tabelle; prim. tudi Na{i rajni duhovniki, str. 149.
22 Ibidem.
23 ADG, Uggowitz, III/1 Besetzung. V informaciji kr{kega ordinariata z dne 4. 2. 1911 naj bi bilo v
Kasazah kar 30–35 naro~nikov lista [tajerc (ve~ kot v veliko ve~jem Pliberku), medtem ko naj bi bili tisti,
ki znajo brati nem{ko, naro~eni na Bauernzeitung. Glavni vpliv na politi~ne razmere v kraju naj bi imel 24-
letni u~itelj. Prim. tudi Helmut Rumpler, Katholische Kirche und Nationalitätenfrage in Kärnten, str. 40, ki
je nacionalne fronte opisal z besedami: “Die harten und ideel verlustreichen Fronten verliefen woanders:
Der slowenischnationale Geistliche, vom Dorfkaplan bis zum Theologieprofessor, und der deutschnationale
Lehrer waren die radikalsten Exponenten des Volkstumskampfes, ob es sich um die Formulierung der
nationalkulturellen Programmatik oder um das Engagement in den Alltagsformen der publizistischen oder
sozialen Agitation handelte.”
24 ADG, Personalna mapa Jo‘efa Kuka~ke, Kompetenz-Tabelle.
25 ADG, Uggowitz, III/1 Besetzung. Präsentationsurkunde 11. 12. 1910.
26 Ibidem.
27 Ibidem.
28 Ibidem.
vpisa v celov{ko bogoslovje, ker pa so ga zavrnili, se je vpisal na teolo{ko fakulteto na
Dunaju.20  Neuspe{na je bila tudi njegova druga pro{nja na rektorat v Celovcu 15. avgusta
1889, zato je {tudij nadaljeval v Innsbrucku. [ele leta 1890 je pri{el {tudirati v Celovec in
{tudij dokon~al leta 1898. 19. julija 1898 je bil posve~en v ma{nika, 13. avgusta 1898 pa
“prvi~ nastavljen v du{nem pastirstvu”.21  Kot kaplan in ‘upnik je slu‘boval v razli~nih
‘upnijah na Koro{kem. Od 15. avgusta 1898 do 23. oktobra 1900 je kot kaplan slu‘boval v
‘upniji ^rna, od 24. oktobra 1900 do 13. maja 1901 kot kaplan v Gorjanah, od 14. maja
1901 do 6. oktobra 1901 kot pomo‘ni duhovnik na Sv. Vi{arjah, od 7. oktobra 1901 do 30.
aprila 1902 spet kot kaplan v ^rni, od 1. maja 1902 do 31. marca 1904 kot provizor v
Koprivni, od 1. aprila 1904 do 30. junija 1905 kot kanonik pri Gospe Sveti, od 1. julija 1905
do 27. septembra 1905 pa kot provizor v Kasazah. 28. septembra 1905 ga je ordinariat kr{ke
{kofije imenoval za ‘upnika v ‘upniji Kasaze, kjer je ostal ve~ kot pet let.22
Toda v Kasazah se prizadevni ‘upnik, enako vnet za pastoralno dejavnost kot za pravice
sloven{~ine in Slovencev, ni najbolje po~util. Verska vnema prebivalstva je bila slaba, kraj
pa je politi~no obvladovala nem{ko-nacionalno usmerjena manj{ina z lokalnim u~iteljem
na ~elu.23  Zato je Kuka~ka svoje predpostavljene nenehno “nadlegoval” s pro{njami za
premestitev. Pliber{ki dekan je 4. aprila 1910 v kompeten~no tabelo o njem zapisal nasle-
dnje: “Pfarrer J. Kuka~ka ist ein berufseifriger Priester, welcher mit Freude die bestehenden
relig. Bruderschaften leitet u. für die Zierde des Gotteshauses besorgt ist. Er ist mit seiner
Pfarre sehr unzufrieden u. hat bereits 6 mal fort kompetiert.”24  Vi{je cerkvene in svetne
oblasti so ugodile {ele njegovi pro{nji z dne 20. novembra 1910.25  De‘elna vlada ga je 11.
decembra 1910 potrdila za ‘upnika v Ukvah26 , kar pa Kuka~ki ni preve~ ugajalo. V pismu
na kr{ki ordinariat 16. decembra 1910 je zapisal, da spri~o “svojega mirnega zna~aja” ni
najbolj primeren mo` za tamkaj{nje razmere.27  Toda tedaj 45-letni ‘upnik se je moral podre-
diti sklepu svojih predpostavljenih. @e 31. januarja 1911 je obvestil dekanijski urad v
Pliberku, da se namerava preseliti v Ukve 28. februarja 1911 in da bo ‘upnijo predal svojemu
nasledniku 23. februarja 1911.28  Toda njegov odhod iz Kasaz se je zavlekel za cela dva
meseca. @upnik iz [t. Petra Franc Rozman, ki ga je kr{ki ordinariat za~asno (do nastanitve
novega ‘upnika) imenoval za soprovizorja ‘upnije Kasaze, je v pismu generalnemu vikarju
kr{ke {kofije z dne 9. februarja 1911 ordinariatu predlagal, naj do prihoda novega ‘upnika
Kuka~ka {e naprej ostane v Kasazah. Med razlogi, ki jih je navedel v podkrepitev svojega
predloga, niso bile zgolj slabe vremenske (med ‘upnijama [t. Peter in Kasaze te~e Drava, ki
je pozimi zaradi ledu z brodom slabo prehodna, brod pa je edina vez med ‘upnijama), ampak
183ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
29 ADG, Uggowitz, III/1 Besetzung; dopis ‘upnika Franca Rosmana z dne 9. 2. 1911.
30 ADG, Uggowitz, III/1 Besetzung; dopis Jo‘efa Kuka~ke trbi{kemu dekanu z dne 15. 2. 1911.
31 Ibidem.
32 ADG, Uggowitz, Personalna mapa: Dienst-Tabelle; prim. tudi Mario Gariup, I parroci di Ugovizza,
str. 163.
33 Bogo Grafenauer, Kanalska dolina, str. 7–8.
34 O Valentinu Matev‘i~u (@relec, 6. 1. 1851 – Ov~ja vas, 20. 8. 1911), ‘upniku v Ukvah od 6. 12.
1900, glej: Mario Gariup, Persone e vicende di un paese delle Alpi Guilie occidentali. Valbruna (Appunti per
la storia), Società Cooperativa Editrice DOM, Cividale del Friuli 1998, str. 212; Mario Gariup, I parroci di
Ugovizza, str. 155–160.
35 Tudi Franc Holec (Vrbno na ^e{kem 13. 2. 1867 – Radi{e 2. 6. 1932) je bil kot Kuka~ka po rodu ^eh.
Po kon~anem bogoslovju v Celovcu (posve~en je bil 2. 5. 1891 v Celovcu) je kot kaplan slu‘boval v
Hodi{ah in Sve~ah (v poletnih mesecih je oskrboval Sv. Vi{arje), bil provizor v Me‘ici in kaplan v Velikovcu
(tu je bil med soustanovitelji Slovenske posojilnice), nato pa je (zaradi znanja jezikov) dobil mesto ‘upnika
v Naborjetu. Po izbruhu vojne z Italijo 1915 je moral (skupaj s prebivalci) zapustiti Naborjet. Umrl je v
Radi{ah. Prim. Na{i rajni duhovniki, str. 76–81; Mario Gariup, I parroci di Ugovizza, str. 161–162.
36 ADG, Uggowitz, IV/1: Gottesdienst.
37 ADG, Uggowitz, V/2. Promemoria, 17. 12. 1914, Jo‘ef Kuka~ka.
predvsem politi~ne razmere: “Poleg tega so razmere v Kasazah take, da bi bilo najbolje, da
bi g. Kuka~ka do prihoda novega ‘upnika po~akal. Gotovo je, da kakor hitro ‘upnik odide,
da dobi po{to u~itelj. S tem bi bila prosta pot nasprotnim, zelo ote‘ko~ena pa kr{~anskim
~asnikom. Tudi bi bilo zelo lahko mogo~e, da bi pri veliki nezanesljivosti in nezna~ajnosti
ljudstva zelo priljubljeni, pa skrajno nasprotni u~itelj potegnil tajni{tvo posojilnice nase in
bi pri{la po tej poti nasprotnikom v roke.”29
15. februarja 1911 je Kuka~ka obvestil trbi{kega dekana, da mora na ‘eljo pliber{kega
dekana ostati v Kasazah do prihoda svojega naslednika, kar da za Ukve ne bo predstavljalo
problema, saj so “dobro oskrbljene”.30  In je dodal: “Ne vem, kaj bi zdaj za~el, ker imam `e
vse svoje re~i vkup spravljene in tudi jaz sem za odhod popolnoma pripravljen; le ~akam na
oddajo. Zares neprijeten polo`aj.”31  Tako je moral ostati v Kasazah do konca aprila, 1. maja
1911 pa je bil instaliran za novega ‘upnika v Ukvah.32
Takoj po prihodu v Ukve pa se je prizadevni du{ni pastir moral soo~iti s podobno situacijo
kot v Kasazah. Tudi v Ukvah, ve~insko slovenskem kraju, ki je po zadnjem ljudskem {tetju leta
1910 {tel skoraj 850 prebivalcev33 , je bilo versko ‘ivljenje vse prej kot zadovoljivo.
Leto Slov. ob~evalni jezik Nem. ob~evalni jezik
1880 994 21
1890 940 43
1900 817 82
1910 591 247
Prebivalstvo Ukev po ob~evalnem jeziku 1880–1910
Zaradi bolezni ukljanskega ‘upnika Valentina Matev‘i~a34 , ki ga je nadome{~al na-
borjetski ‘upnik Franc Holec35 , je bilo pastoralno delo zanemarjeno36 , prvo violino v ob~ini
pa je igral tenak sloj nem{ko-nacionalno usmerjenih va{kih mogotcev, ki sloven{~ini ni bil
naklonjen.
Toda ~etudi se je moral kmalu prepri~ati, da so narodni nasprotniki hkrati tudi “nasprot-
niki vere in kr{~anske morale”37 , se novi ‘upnik s podedovanimi razmerami nikakor ni
sprijaznil. Ni se zadovoljil z dejstvom, da je slu‘ba bo‘ja dobro obiskana, ampak je posku{al
z na~rtnim pastoralnim delom okrepiti versko ‘ivljenje in spremeniti slabe navade Uklja-
184 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
38 ADG, Uggowitz, IV/4: dopis Jo‘efa Kuka~ke na ordinariat kr{ke {kofije z dne 24. 12. 1913.
39 ADG, Uggowitz, IV/5 Stiftungen; dopis Jo‘efa Kuka~ke na ordinariat kr{ke {kofije z dne 12. 11.
1912.
40 ADG, Uggowitz, VIII/4 Friedhof; ‘upnik Franc Holec iz Naborjeta, provisor v Ukvah, je ‘e 7. 4.
1910 v dopisu ordinariatu poro~al, da se je ob poplavi 7. 10. 1909 v potok Ukva zru{il del pokopali{kega
zidu, s ~imer je nastala nevarnost za cerkveni zvonik. Zato je zaprosil ordinariat, naj ~imprej izvede nujna
gradbena dela na cerkvi in pokopali{~u.
41 ADG, Uggowitz, VIII/1; dopis Jo‘efa Kuka~ke z dne 6. 5. 1913.
42 ADG, Uggowitz, IV/4: dopis Jo‘efa Kuka~ke na ordinariat kr{ke {kofije z dne 24. 12. 1913.
43 ADG, Uggowitz, IV/4 Ausserord. Seelsorg. Veranstaltungen; poro~ilo Jo‘efa Kuka~ka o sv. Misijonu
na ordinariat z dne 19. 2. 1914.
44 ADG, Uggowitz, V/1. Promemoria. Ustanovitev brat. presv. Jezus. srca, Jo‘ef Kuka~ka, 10. 7. 1914;
v promemoriji je Kuka~ka zapisal, da je tovrstna bratov{~ina v Ukvah delovala v ~asu ‘upnika Jo‘efa
Skarbina (1867–1879).
45 ADG, Uggowitz, V/2. Promemoria, 17. 12. 1914, Jo‘ef Kuka~ka.
46 Mir, 20. 7. 1912; Mario Gariup, I parroci di Ugovizza, str. 168–169.
47 Ibidem.
48 Prim. Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 2, str. 154.
nov. Le-te je v pismu na ordinariat kr{ke {kofije 24. decembra 1913 (v njem je zaprosil za
dovoljenje organiziranja svetega misijona, ki da ga v Ukvah ni bilo ‘e od leta 1874) opisal
takole: “Je tukaj precej mo‘, ki veliko let niso bili pri sv. spovedi, pijanstvo, celo pri ‘en-
skah, huda nasprotstva in sovra{tvo, tatvine; pogosti sprejem sv. zakramentov nekaj
nesli{anega; {ele z vpeljanjem ’Marijinega vrtca’ za {olarje je od junija {tevilo obhajancev
precej naraslo. Slu‘ba bo‘ja je sicer dobro obiskana, a to se smatra pri vseh za vi{ek kr{~anske
popolnosti.”38  Hkrati s pastoralnim delom je Kuka~ka posku{al okrepiti vlogo sloven{~ine,
saj po njegovem mnenju farani Ukev “nem{ko prav ne znajo”.39
Takoj po prihodu v Ukve se je ‘upnik Jo‘ef Kuka~ka vrgel na delo. S pomo~jo faranov in
(sprva tudi) ob~ine je uredil krajevno pokopali{~e pri cerkvi, ki ga je bila uni~ila huda
povodenj oktobra 1909,40  hkrati pa reguliral ukovski potok.41  Sredi leta 1913 je ustanovil
Marijin vrtec za {olarje42  in ob koncu istega leta obnovil cerkveno streho. Januarja 1914 je
organiziral sveti misijon43 . Sredi junija 1914 je ustanovil Bratov{~ino Jezusovega srca44 ,
decembra 1914 pa {e dekli{ko Marijino dru‘bo, v katero se je ob ustanovitvi vpisalo 12
deklet.45
Za versko ‘ivljenje in sloven{~ino vneti Jo‘ef Kuka~ka je spri~o svojega delovanja
kmalu postal trn v peti tedanjega ukovskega ‘upana Franza Ehrlicha in njegovih
somi{ljenikov v ob~inskem odboru. Spor med ‘upnikom in ‘upanom se je zaostril zaradi
Kuka~kovega vztrajanja pri slovenskem uradovanju (po{iljanja slovenskih dopisov
ob~inskemu odboru, ki je razglasil za uradni jezik nem{~ino), zlasti pa zaradi “slovenskih
vpisov” v mati~ne knjige, s katerimi naj bi po mnenju ‘upana “sloveniziral” nem{ka imena.
Manj kot leto po prihodu se je Kuka~ka ‘e prijel sloves najnevarnej{ega ~loveka za Ukve in
“menda za vso Kanalsko dolino”.46  Zaradi slovenskega uradovanja in vodenja mati~nih
knjig v sloven{~ini ga je ‘upan “sku{al o~rniti pri knezo{kofu”47  in pri posvetnih oblasteh.
Potem, ko je septembra 1912 poslanec Dreyhorst v koro{kem de‘elnem zboru stavil interpe-
lacijo v zvezi z Kuka~kovim vodenjem mati~nih knjig v slovenskem jeziku, je okrajno
glavarstvo Beljak dvakrat (27. novembra 1912 in 23. junija 1913) opravilo revizijo matrik
v Ukvah48 . Toda ‘upan Ehrlich je Kuka~ki nagajal tudi na razli~ne druge na~ine. Lep primer
nekorektnega postopanja ukovskega ‘upana zoper lokalnega ‘upnika se je zgodil poleti
1912, ko je Ehrlich prijavil Kuka~ko ‘andarmeriji in okrajnemu glavarstvu v Beljaku, ~e{ da
na ob~ini ni “pravo~asno” naznanil bivanja “tujcev” pri njem. (“Tujci” so bili Kuka~kov
brat in sestra s tremi otroki, ki so pri{li na obisk bratu s ^e{ke). “Dvakrat pridejo oro‘niki!!
185ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
49 Mir, 10. 8. 1912; Mario Gariup, I parroci di Ugovizza, str. 170–171.
50 Mir, 12. 4. 1913; Mario Gariup, I parroci di Ugovizza, str. 175.
51 Ibidem.
52 Ibidem.
53 Mir, 31. 5. 1913; Mario Gariup, I parroci di Ugovizza, str. 175–177.
V hi{o poizvedovat, kdo da so tujci! Izvedeli so imena, in g. ‘upnik je mislil, s tem je stvar
v redu! @andarmerija je zato‘ila g. ‘upnika na okrajno glavarstvo v Beljak, in od Beljaka je
dobil ‘upan Ehrlich nalog, da mora ‘upnika zasli{ati zaradi tega stra{nega prestopka. @up-
nik res uboga gospoda ‘upana ter pride 2. avgusta k ‘upanu! @upan ga za~ne izpra{evati in
‘upnik ho~e povedati kako in kaj! A glej ti~a! Ko sli{i ‘upan slovensko besedo, sko~i
pokonci, kot bi ga pi~il gad, se pridu{uje, da mora ‘upnik nem{ko govoriti, in ve~ enacih
klobasarij! @upan Ehrlich, ki je vedno med Slovenci, ki je rojen Slovenec, ki mora dan na
dan govoriti slovenski, naenkrat no~e z doma~im ‘upnikom govoriti slovenski. – @upnik
mora iti pro~, in kaj se zgodi? @upan Ehrlich, ukov{ki ‘upan, zato‘i svojega lastnega ‘up-
nika… v Beljak na okrajno glavarstvo! Okrajno glavarstvo takoj pokli~e ‘upnika z javno
dopisnico za 8. avgusta v Beljak, šwegen Übertretung der Meldvorschriften.’ Z na{im ‘up-
nikom se postopa, kot se sicer postopa s kakim ciganom, s kakim pobom! ljudje bo‘ji, se
mora hodit v Beljak zagovarjat radi tega, ker ni naznanil svojih znancev?!! To je naravnost
ne~uveno!”49
Spor med ‘upnikom Kuka~kom in ‘upanom se je {e bolj zaostril pred ob~inskimi voli-
tvami spomladi 1913, ki so “za kr{~ansko slovensko stranko v obeh razredih slabo izpad-
le”.50  Ko so po volitvah Slovenci kar dvakrat vlo‘ili rekurz zaradi volilnih mahinacij, je
Kuka~ka postal glavna tar~a napadov nem{ke stranke, saj naj bi bil po njenem mnenju
glavni agitator na slovenski strani. “Naj bolj na potu je na{im nem~urjem gospod ‘upnik, ki
bi ga najraj{e videli zaprtega v cerkvi ali v ‘upni{~u”, je po volitvah zapisal koro{ki Mir.51
In dodal: “…ker pa tega {e ne morejo, zato se trudijo v svoji ljubosumnosti ga na vse mogo~e
na~ine pri predstojnikih o~rniti, le da bi se tega ~e{kega trdoglavca znebili, ker le ta kali v
ob~ini mir… Akoravno imajo nasprotniki bistre o~i in vedno tuhtajo, vendar ne morejo najti
pri njem nobene druge ov~je napake, kakor te, da se me{a v politiko; to bi imel biti pape`ev
rezervat.”52  Nem{ko-nacionalna gonjo zoper odlo~nega in narodno zavednega ‘upnika po
volitvah je dosegla enega izmed vi{kov v dopisu iz Ukev v listu Freie Stimmen 17. maja
1913 (z naslovom Slowenische Kulturträger und Früchte slowenischer Verheztung), v kate-
rem je neznani dopisnik Kuka~ko obto‘il nenehnega nacionalnega hujskanja (tudi pri za-
dnjih ob~inskih volitvah) in sovra{tva do druga~e misle~ih. Na ~lanek je Kuka~ka odgovo-
ril v obse‘nem dopisu v Miru53  in v njem podal celotno “zgodovino” spora z `upanom in
ob~ino. Po njegovem mnenju se je za~ela gonja zoper njega kmalu zatem, ko so ukovski
“nem{ki” veljaki videli, da se no~e dati vpre~i “v nem~urski jarem”. “Povod za to jim je dalo
slovensko uradovanje; to pa je bil vnebovpijo~ greh, ki kli~e na ma{~evanje. Kako pa
pametno za~eti? A bistra glava hitro vse najde. [la je prito`ba na vi{je oblasti, ker nisem na
`upanov poziv hitro odstranil iz cerkve umetne ro`e zaradi varnosti pred ognjem. Malo
pozneje ni imel na{ ob~inski odbor nujnej{ega posla kakor v seji nem{~ino kot uradni jezik
v ob~ini dolo~iti, in ker {e to ni ni~ pomagalo, torej koj naravnost na prevzvi{enega
knezo{kofa, naj bi me prisilil nem{ko uradovati, ker da le jaz v ob~ini kalim mir. Ali je bil to
dokaz ljubezni, ko me je g. `upan zato`il pri c. kr. oblasteh, ker nisem naznanil poseta svojih
sorodnikov in mi s tem napravil veliko nepotrebnih potov in stro{kov? (…) Kdo se je
prito`il zaradi slovenskih mati~nih izvle~kov, v katerih so slovenska imena pravilno pisa-
na? Kdo je povzro~il interpelacijo g. Dreyhorsta v de`elnem zboru zaradi špa~enja imen’ in
186 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
54 ADG, Uggowitz, VIII/1 Kirche; ‘e po komisijskem ogledu okrajnega glavarstva 4. 5. 1910 so v
Ukvah sklenili ustanoviti gradbeni odbor za popravilo cerkvene strehe. V njem so bili Janez Ehrlich, Matev‘
Moschitz, Janez Oman, naborjetski ‘upnik Franc Holec in Hugo Bayer. Stro{ke popravili naj bi si na enake
dele razdelili: cerkveni patron, ob~ina in ‘upnija. Toda popravilo cerkvene strehe, za katerega se je od
svojega prihoda v Ukve 1. 5. 1911 na mo~ prizadeval Kuka~ka, se je na mo~ zavleklo. Mir je 29. 6. 1912
poro~al, da v Ukvah ‘e dolgo ~asa vsi ~akajo, “da se bode za~elo z reguliranjem potoka in potem s kritjem
strehe; bilo je tukaj ve~ komisij, {e celo lani sam gospod de‘elni predsednik je videl nujno potrebo; lani pred
volitvijo v dr‘avni zbor so bili na{i volilci pitani z obljubami, kaj vse bo g. dr‘avni poslanec dr. Waldner
storil, da bo skrbel za cerkev, regulacijo in druge re~i; a dozdaj je vse tiho…” [ele septembra 1913 je okrajno
glavarstvo od ob~ine in ‘upnika zahtevalo, naj takoj za~nejo z obnovitvenimi deli. Toda ukovski ‘upan je
v dopisu na knezo{kofijski ordinariat z dne 24. 9. 1913 poto‘il, da je od leta 1908 ob~ina zgradila vodovod,
novo {olo, farov‘ in zid okoli pokopali{~a, zaradi ~esar je na mo~ zadol‘ena, medtem ko ima ‘upnijska
cerkev v Ukvah za 12.544 K premo‘enja.
55 ADG, Uggowitz, VIII/1 Kirche; dopis Jo‘efa Kuka~ke na knezo{kofijski ordinariat z dne 29. 9. 1913.
intervencijo celo pri de`elnem predsedniku? Kdo je klical torej vse posvetne oblasti proti
meni? Kdo je oblastno klical name c. kr. komisarja, da pregleduje pri meni matrike? Ni~
protipostavnega, ampak le to, da slovensko pi{em in da slovenska imena slovensko, nem{ka
pa nem{ko pi{em. Kdo je povzro~il predrzno vlogo in zahtevo na c. kr. okrajni {olski svet, ki
naj mi zauka`e pou~evati kr{~anski nauk v nem{kem jeziku zavoljo komaj petih otrok? Kdo
me je zato`il pri obojni oblasti, da svojevoljno delim ubogim podporo in da sem neki `eni
odrekel le zato, ker je Nemka; … Kdo je hujskal stranke, naj zahtevajo nem{ke rodbinske
izkaze, ~e{, da bom sicer le jaz kriv, ~e ne bodo fantje od voja{~ine opro{~eni.” Kuka~ka je v
dopisu sicer priznal zasluge ukovskega `upana pri odpravljanju posledic povodnji, pri
zidavi nove {ole, vodovoda in `upni{~a, toda hkrati odlo~no zavrnil mo`nost, “da bi moral
`upnik vse krivice in udarce zaradi `upanovih zaslug mirno po`reti in menda {e hrbet
nastaviti za nove.” Na koncu je pomiloval neznanega dopisnika, “~igar zibelka je stala v
slovenski hi{i in vasi”, ki zahteva svobodo le zase, ne privo{~i pa jo tudi drugim: “^e pa ne
ve pravega pomena besede svoboda, naj k meni pride; ga z veseljem podu~im. Ako pa mu je
pretesno pri nas za raz{irjanje svojih brezverskih na~el in enake kulture, naj gre pa v de`elo
prostosti v Ameriko, tukaj ne bo zanj velika {koda.”
Septembra 1913, ko je Kuka~ka (na poziv okrajnega glavarstva) od ob~inskega odbora
zahteval, da prispeva svoj dele‘ sredstev za obnovo razpadajo~e cerkvene strehe,54  je spor
med `upanom in `upnikom dobil nove razse`nosti. V dopisu na knezo{kofijski ordinariat
29. septembra 1913 je Kuka~ka trditve `upana, ~e{ da je ob~ina trenutno zelo zadol`ena (in
torej ne more prispevati k obnovi cerkvene strehe), ozna~il z besedami: “Res je, da je ob~ina
mo~no zadol`ena, toda krivdo za to nosi vsemogo~ni gospod, ki `eli s svojim nagnjenjem
po zaslugah zgraditi vse, pri tem pa ra~una na vse mo`ne in nemo`ne subvencije, ~eprav
morajo vse to na koncu pla~ati farani, kot recimo vodovod in veliko nem{ko {olsko pala~o
za 70 slovenskih otrok. Ni~ ~udnega torej, da je ob~ina pred polomom, in to zahvaljujo~
cerkvi sovra`ne, nem{konacionalne politike na{ega samodr`nega pa{e, ki mu je bolj pri srcu
nem{ki {ulferajn in germaniziranje slovenskih imen, kot pa cerkev s slovenskim bogo-
slu`jem.”55
Nasprotja med ‘upnikom in nem{ko-nacionalnim ob~inskim odborom pa so se do skraj-
nosti zaostrila na za~etku leta 1914, ko je agilni Kuka~ka med 18. in 25. januarjem 1914 po
40-letih v Ukvah spet organiziral sveti misijon. Razloge, spri~o katerih se je odlo~il organi-
zirati sveti misijon, je v poro~ilu ordinariatu ozna~il z besedami: “Velika je bila potreba
duhovnega preporoda, ker v tej dolgi dobi so se ugnezdile marsikatere razvade, zaredila se
je mla~nost in povr{nost v verskem ‘ivljenju vsled pomanjkanja pridig in kr{~anskih naukov;
ve~ina je {e globoko verna, toda vse je preplitvo. Vsi poskusi po‘iviti tle~e iskrice niso imeli
187ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
56 ADG, Uggowitz, IV/4 Ausserord. Seelsorg. Veranstaltungen; poro~ilo Jo‘efa Kuka~ka o sv. Misijonu
na ordinariat z dne 19. 2. 1914.
57 ADG, Uggowitz, IV/4 Ausserord. Seelsorg. Veranstaltungen; poro~ilo Jo‘efa Kuka~ka o sv. Misijonu
na ordinariat z dne 19. 2. 1914.
58 Ibidem.
59 Ibidem.
60 Ibidem.
61 Ibidem.
62 ADG, Uggowitz, III/1 Personalia; dopis Jo‘efa Kuka~ke na knezo{kofijski ordinariat 6. 5. 1914;
prim. tudi Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 2, str. 154.
63 Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, Ljubljana 1980, str. 55.
trajnega uspeha; brezdvomno je pijan~evanje, posebno ‘ganjepitje prava kuga, ki vse dobre
kali uni~uje in ljudstvo nima ve~ mo~i se moralno vzdigniti. Ne malo krivdo nesejo tudi
liberalni gostilni~arji (5), pravzaprav ‘ganjarji, du{ni mesarji, ki celo v prepovedanem ~asu
plese napravljajo pod vodstvom ‘upanovim, gostilni~arjem, ki daje k vsemu svoj Placet;
ve~krat pa se priredi ples v 2 gostilnah obednem. Razven tega na{a vsenem{ko-puncirana
boga boje~a va{ka inteligenca z svojim sebe vrednim priveskom: soc. demokrati, ki vsi po
svojem šreceptu’ ljudstvo re{ujejo. – Zoper to dvojno vladajo~o škliko’ stoji tukaj ‘upnik
popolnoma osamljen v boju proti tolikim, mogo~nim sovra‘nikom. Zato ni bilo drugega
bolj{ega in izdatnej{ega sredstva kakor sv. misijon.”56  Na sveti misijon je prizadevni ‘upnik
svoje ov~ice dobro pripravil: “Ko je bil ~as zanj zagotovljen, vse dobromisle~e ljudstvo ga
je toplo pozdravilo in te‘ko pri~akovalo, ker sami so spoznali njegovo nujno potrebo in da
bo pred vsem treba za~eti z mladino. V ta namen so bili tudi verniki 2 meseca prej pripravlja-
ni v kr{~anskih naukih in vzpodbujani k gore~i molitvi za dober uspeh sv. Misijona”.57
Toda tudi ‘upnikovi nasprotniki so se na misijon dobro pripravili, seveda po svoje: “…njiho-
va priprava je obstala namre~ v plesu, ki so ga priredili ravno v nedeljo pred sv. misijonom.
Ker ga niso mogli prepre~iti, zato so zopet pridno skrbeli s tem, da so kot bolj{i kristjani
napravili dne 1. sve~ana, torej {e praznikom: Feuerwehkränzchen; br‘kone s tem namenom,
da bo misijon pokopan.”58  Zato se je prizadevni ‘upnik obrnil na ‘upana, “naj prekli~e
dovoljenje, a vse ni ni~ pomagalo, da, celo z tem ve~jo intenzivnostjo in moralno silo so
delali za veliko udele‘bo, zlasti pa so imeli naperjeno na ‘ensko mladino. Toda, hvala Bogu,
skoraj vsa dekleta z malimi izjemami so ostale zveste pri sv. misijonu storjenemu sklepu,
plesu se odpovedati in vstopiti v Marijino dru‘bo, ki se bo v juniju ustanovila; zbralo se jih
je dosedaj 16 najbrihtnej{ih deklet, za na{ kraj in na{e razmere veliko {tevilo.”59  Tako je
nasprotnikom uspelo odtegniti od misijonskih pridig le okoli 50 faranov, od tega “20 samo-
stojnih mo`, 20 fantov in ostali so `enski svet z pijankami vred.”60
Kmalu po koncu misijona, zaradi katerega je bila po njegovem mnenju “v najve~ji
nevarnosti” le “nem~urska gospoda z gostilni~arji in pijanci vred”,61  pa se je Kuka~ka {e
bolj zapletel v spore s svetnimi oblastmi. Neposredno po misijonu je okrajno glavarstvo
Beljak od njega spet zahtevalo, da dolo~i dan za revizijo matrik, ~emur pa je Kuka~ka
(sklicujo~ se na odlo~bo dr‘avnega sodi{~a z dne 17. januarja 1913) odlo~no ugovarjal.
Toda okrajno glavarstvo, ki je bilo mnenja, da so ‘upniki glede “matrik dr‘avni, politi~ni
oblasti podrejeni opravitelji”, mu je zapretilo s prisilno revizijo matrik, zaradi ~esar je Kuka~ka
knezo{kofijski ordinariat zaprosil za varstvo pred {ikanami.62  V istem ~asu pa je dosegel
vreli{~e tudi spor z ukovskim ob~inskim odborom. Poro~ilo vladne komisije o preganjanju
Slovencev na Koro{kem (z dne 25. aprila 1918) je glavni razlog spora videlo v tem, da je
Kuka~ka v pisnem ob~evanju z oblastmi in ob~inami uporabljal le sloven{~ino in v njej
vodil tudi mati~ne knjige.63  Zaradi tega naj bi na za~etku maja 1914 ukovski ob~inski
188 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
64 Prito‘be ob~ine Ukve z zahtevo po Kuka~kovi premestitvi med gradivom nisem na{el; prim. tudi
Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 55; Viri 2, str. 155.
65 ADG, Uggowitz, III/1 Personalia; dopis Jo‘efa Kuka~ka na knezo{kofijski ordinariat z dne 6. 5.
1914.
66 Ibidem.
67 Ibidem.
odbor na ‘upanov predlog od de‘elne vlade (in le-ta od knezo{kofijskega ordinariata kr{ke
{kofije) zahteval, da ‘upnika Jo‘efa Kuka~ko premestijo. Ob~inski odbor je v prito‘bi, ki jo
je podpisalo ve~je {tevilo ob~anov, svojega ‘upnika naslikal v ~rnih barvah. Jo‘ef Kuka~ka
naj bi ne bil le verski fanatik in samovoljne‘, ampak tudi glavni in edini povzro~itelj
(politi~nega in nacionalnega) razdora v vasi. Z rabo sloven{~ine v pisnem in ustnem
ob~evanju naj bi namre~ nenehno hujskal farane in netil nacionalni prepir, obenem pa naj bi
se obna{al na mo~ samovoljno, saj da je brez razloga iz slu‘be odpustil cerkovnika (organi-
sta in me‘narja) Lorenza Krakerja.64
Na obto‘be je Kuka~ka odgovoril v pismu knezo{kofijskemu ordinariatu 6. maja 1914.
V njem je najprej zaprosil “varstva proti vme{avanju se ‘upana v ~isto cerkvene stvari pri
nastavljanju ozir. odstavljanju cerkovnika in orglavca,”65  nato pa ostro okrcal ‘upana in
njegovo proticerkveno delovanje: “Ta gospod, ki se ni~ ne gane, kadar gostilni~ar celo v
prepovedanem ~asu plese napravlja, in {e druga~e podpira razuzdanost pri mladini ter sam
ali po svojih prista{ih odvra~a dekleta od Mar. dru‘be in tako naravnost podira sad sv.
Misijona, se predrzne po ob~inskem slugi pobirati podpise proti meni, toda tako, da skoraj
nih~e ni vedel, za kaj se gre, ker bi sicer ne dobili nobenega skoraj podpisa, ako bi bili
vedeli, da se gre proti moji osebi; to je o~itna uradna goljufija. Tak{en je na~in boja pri
nasprotnikih.”66  V sklepu je odpust cerkovnika argumentiral z besedami: “Podpisani je v
omenjenem slu~aju ravnal v sporazumu z obema cerkvenima klju~arjema in {ele po dolgem
preudarku se je odlo~il za ta korak, akoravno je dobro vedel, da si s tem nakoplje sovra{tvo
vseh, ki se niti sv. misijona niso udele`ili in celo proti njemu hujskali, vendar je moral tako
storiti, ker je ta cerkveni slu`abnik delal naravnost proti meni ali bolje re~eno: podiral moje
delovanje na povelje g. `upana…”67
Toda v silovitem spopadu z ob~inskim odborom Kuka~ka ni ostal sam. 21. maja 1914 je
35 Ukljanov v obse‘nem dopisu na knezo{kofijski ordinariat takole ovrglo trditve ‘upana
in ob~inskega odbora. “Ni res, da je g. ‘upnik vzrok hujskanja vsled rabe slovenskega jezika
v pismenem ob~evanju z ob~inskim uradom, ampak le skrajna nestrpnost ‘upanova proti
‘upniku, ker no~e in tudi nikakor ne more biti njegovega mi{ljenja. Da je pismeni slovenski
jezik tudi v Ukvah razumljiv, spri~uje sam g. ‘upan, ker dobro razume slovenske pridige in
tudi slovenske vloge, ki od drugod prihajajo, re{uje. – Ni res, da ni v ob~ini nobenega miru,
odkar je sedanji g. ‘upnik v Ukvah, res pa je, da ‘e nekaj desetletij ni nobenega miru v
ob~ini, celo v tistih letih, ko Ukve niso imele nobenega lastnega du{nega pastirja, torej je
treba povzro~itelje nemirov kje drugje iskati, namre~ v raznih krivicah, ki jih prizadeva
vladajo~a manj{ina slovenski ve~ini; sploh pa se g. ‘upnik v ob~inske zadeve ~isto ni~ ne
vme{ava. – Ni res, da je g. ‘upnik z odpustitvijo cerkovnika neusmiljeno ravnal, ker baje ne
more svoje matere podpirati; res pa je, da po spri~anju obeh cerkvenih klju~arjev je bil do
njega preve~ dober in do skrajnosti prizanesljiv... Ker pa je oviral ‘upnikovo delovanje in
tudi v drugih re~eh bil nemaren, je bil g. ‘upnik primoran takega cerkvenega slu‘abnika... iz
slu‘be odpustiti. – Zatorej obsojamo soglasno in energi~no to grdo in nezasli{ano gonjo
zoper g. ‘upnika, s katerim smo vsi zelo zadovoljni, ter neumorno deluje na pri‘nici, v
spovednici, v {oli, ter marljivo skrbi za mladino in lepoto hi{e bo‘je. Najbolje spri~evalo pa
189ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
68 ADG, Uggowitz, XIII/2 Messner; dopis ve~ ob~anov Ukev na knezo{kofijski ordinariat z dne 21. 5.
1914.
69 Ibidem.
70 ADG, Uggowitz, dopis dekana Valentina Krauta z dne 20. 6. 1914.
71 Ibidem.
72 Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 55; Viri 2, str. 155.
73 Ibidem.
74 ADG, Uggowitz, V/1. Promemoria. Ustanovitev brat. presv. Jezus. srca, Jo‘ef Kuka~ka, 10. 7. 1914;
v promemoriji je Kuka~ka zapisal, da je tovrstna bratov{~ina v Ukvah delovala v ~asu ‘upnika Jo‘efa
Skarbina (1867–1879).
75 Ibidem.
76 Ibidem.
77 ADG, Uggowitz, V/2, Kongregation; dopis Kuka~ka na knezo{kofijski kapitularni konsistorij z dne
28. 6. 1914.
mu je dal sam g. ‘upan z izjavo, da tako pridnega duhovnika {e nikoli niso imeli v Ukvah,
kakor je g. Kuka~ka.”68
Zagovorniki ‘upnika s Sebastijanom Errathom na ~elu, ki so v sklepu svojega pisma {e
zapisali, da mnogi Ukljani, ki so podpisali zahtevo ob~ine po odpoklicu ‘upnika, sploh niso
vedeli kaj podpisujejo (oz. so se nanjo podpisali iz strahu pred ‘upanom),69  so prispevali k
temu, da se je zaradi nasprotujo~ih si trditev obeh strani vodstvo kr{ke {kofije kmalu odlo~ilo,
da razi{~e spor. 7. junija 1914 sta se v Ukve odpravila trbi{ki dekan Valentin Kraut in
naborjetski ‘upnik Franc Holec in se na terenu prepri~ala, da glavni in edini krivec za razdor
nikakor ni Jo‘ef Kuka~ka. V poro~ilu, ki ga je 20. junija 1914 na kapitularni konsistorij
poslal Valentin Kraut70 , sta se oba “preiskovalca” nedvoumno postavila na stran `upnika
Kuka~ke. Dekan Kraut je `e v uvodu ugotovljal, da ljudje v resnici niso vedeli, kaj podpi-
sujejo, ko so se podpisali pod protest ob~ine zoper `upnika. Menil je, da je `upnik Kuka~ka
upravi~eno odpustil organista in me`narja Lorenza Krakerja, saj je le-ta zanemarjal slu`bo
in bil nagnjen k pijan~evanju. Kraut je v poro~ilu ovrgel tudi `upanove o~itke, ~e{ da
Kuka~ka slovenizira nem{ka imena pri vodenju matrik, saj da so Ukve ve~insko slovenska
`upnija. Vseeno pa je z `upnikom Holecom Kuka~ki svetoval, naj v izogib nacionalnim
prepirom pri verouku posebno pozornost nameni {estim nem{kim {olarjem71 . V skladu s
Krautovim poro~ilom pa se knezo{kofijski ordinariat ni odlo~il za premestitev Kuka~ke,72
o ~emer je 27. junija 1914 obvestil de‘elno vlado73 .
Toda Kuka~ka je bil prepri~an v svoj prav in je nadaljeval s pastoralnim delom, ki je
o~itno motilo njegove nem{ko nacionalne nasprotnike. Med 19. in 21. junijem 1914 je v
Ukvah organiziral slovesno tridnevnico, ob sklepu katere (21. junija 1914) so ustanovili
Bratov{~ino presv. Srca Jezusovega.74  Tridnevnica, na kateri je pater Janez Pristov iz Dru‘be
Jezusove iz Ljubljane v sedmih poljudnih govorih razlo‘il bistvo, namen in koristi
bratov{~ine, je po Kuka~kovem mnenju nadvse uspela: “Vkljub poletnemu ~asu, ko je na
polju veliko dela in precej ljudi na planini, se je vendar tridnevnice udele‘ilo precej{nje
{tevilo faranov.”75  V dveh tednih po ustanovitvi naj bi se v bratov{~ino vpisalo 56 faranov,
od tega 20 mo{kih, kar je Kuka~ka navdalo z upom, “da se z pogostnim sprejemanjem sv.
zakramentov povrne v na{o razdvojeno `upnijo polagoma zopet za`eljeni mir in edinost in
da se zanemarjeno versko `ivljenje zopet po`ivi…”76  Z istim namenom je neposredno po
uspe{ni tridnevnici 28. junija 1914 na knezo{kofijski kapitularni konsistorij naslovil pro{njo,
da mu dovolijo 15. avgusta 1914 v ‘upniji Sv. Filipa in Jakoba v Ukvah ustanoviti dekli{ko
Marijino dru{tvo.77  Toda zaradi zapletenih politi~nih razmer in izbruha vojne mu je Mariji-
no dru‘bo, katere temeljni namen je bil “dekleta v nevarnih letih mladosti pod vodstvom
190 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
78 Ibidem. Pravila dekli{ke Marijine dru‘be v Ukvah.
79 ADG, Uggowitz, V/2. Promemoria, 17. 12. 1914, Jo‘ef Kuka~ka.
80 Ibidem.
81 Po Kahnovi demisiji 1910 je do za~etka prve svetovne zavzemal kr{ki {kofijski prestol salzbur{ki
pomo‘ni {kof Balthasar Kaltner. Prim. Feliks J. Bister, Kulturnopoliti~ni pregled celov{kega cerkvenega
dogajanja in katoli{kega mi{ljenja, v: Od Maribora do Trsta 1850–1914. Zbornik referatov, Maribor 1998,
str. 323.
82 Prim. Janko Pleterski, Koro{ki Slovenci med I. svetovno vojno, v: Koro{ki plebiscit, Ljubljana 1970,
str. 76 sl.
83 ADG, Uggowitz, I/1 Slovenenfrage; dopis dr‘avne ‘elezni{ke direkcije Beljak z dne 16. 9. 1914 na
knezo{kofijski konsistorij; Kuka~ka naj bi od uradnika, ki ni razumel slovensko, vztrajno zahteval vozov-
nico v sloven{~ini, in to na tak na~in, da so druge na vlak ~akajo~e osebe, med njimi dva carinika, “dem
Pfarrer als verbissenem Slaven den Weg nach Serbien wiesen.” Kmalu zatem naj bi v ~akalnico stopil
duhovnik Lambert Ehrlich, ki je prisotne opomnil, da bi v @abnicah morali uradovati nem{ko in slovensko.
Direkcija je ob tem dodala, da se prebivalci @abnic in okolice doslej {e nikoli niso prito‘ili zaradi vodenja
postaje @abnice-Vi{arje. Tak{ne prito‘be se pojavljajo {ele v zadnjem ~asu, in sicer zaradi hujskanja duhov{~ine.
@upniki, ki odli~no obvladajo nem{ko, z zahtevo po slovenskem uradovanju ote‘ujejo delo uslu‘bencev in
sejejo razdor med prebivalce.
84 ADG, Uggowitz, VI/2 Matriken; v dopisu na knezo{kofijski kap. konsistorij z dne 28. 9. 1914 je
Kuka~ka zapisal, da tovrstnih zahtev okrajno glavarstvo doslej {e ni postavljajo in da se mu zdi, da gre za
{ikane svetnih oblasti. Ob tem je zapisal, da je “`e enkrat iz posebne prijaznosti ustregel `elji ob~inskega
predstojnika, kar je ta le zlorabil z ovadbo zoper njega”. Omemba se nana{a na prito`bo ob~inskega odbora
iz maja 1914 z zahtevo po njegovem odpoklicu, ko je bil eden izmed argumentov `upana zoper njega, da
v mati~nih knjigah slovenizira imena.
85 Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 55; Viri 2, str. 155.
86 Ibidem.
Marijinim ohraniti na poti nedol‘nosti in pobo‘nosti”78 , ustanoviti {ele 8. decembra 1914.79
V promemoriji, ki jo je 17. decembra 1914 poslal na {kofijo, je zapisal, da so ustanovitvi
prve Marijine dru‘be v Kanalski dolini (vanjo se je takoj vpisalo “12 po{tenih deklet”)
nasprotovali mnogi nem{ko usmerjeni prebivalci Ukev: “Da je bilo ‘e pred njeno ustanovi-
tvijo mogo~nih nasprotnikov, ni treba omenjati; vsaj ravno isti, ki neprestano ovaja ‘upnika
pri predstojnikih zaradi rabe sloven{~ine v uradovanju, se je najbolj odlikoval v odvra~anju
deklet od Marijine dru‘be, ~e{, š{koda je za dekleta’; za one pa, ki hodijo pridno na plese, ni
nobena {koda!!??” In dodal: “Iz tega se jasno razvidi, da narodni nasprotniki so ob ednem
nasprotniki vere in kr{~anske morale.”80
Do poletja 1914 se je Jo‘ef Kuka~ka uspe{no spopadal z lokalnimi nem{ko-nacionalno
usmerjenimi veljaki in bil pri tem dele‘en tudi podpore vodstva kr{ke {kofije s {kofom
Balthasarjem Kaltnerjem na ~elu81 . Toda kmalu po izbruhu prve svetovne vojne, ko se je na
Koro{kem za~elo na~rtno preganjanje nacionalno zavednih Slovencev82 , zlasti slovenske
duhov{~ine, so se tudi zanj razmere bistveno spremenile. Ko je 9. septembra 1914 na ‘elezni{ki
postaji @abnice-Vi{arje zahteval vozovnico do Ukev v slovenskem jeziku, in se sprl z urad-
nikom, ki je od njega zahteval, da mu pove cilj potovanja v nem{~ini, ga je belja{ka dr‘avna
‘elezni{ka direkcija pri knezo{kofijskem ordinariatu obto‘ila nacionalnega hujskanja in
srbofilskih tendenc.83  Ko je konec istega meseca znova zavrnil zahtevo okrajnega glavar-
stva Beljak z dne 22. septembra 1914, naj mu predlo`i izkaz vseh ranjencev iz let 1911–
1914 “v svrho izpolnitve ob~inskih matrik”84 , si je nakopal jezo dr`avnih oblasti. Ko pa se
je ob cesarski proslavi 2. decembra 1914 ob petju dr`avne himne v nem{~ini (domnevno)
demonstrativno odstranil z oltarja85 , se je dokon~no zna{el na dr‘avni in voja{ki listi sum-
ljivih.
Glede na poro~ilo okrajnega glavarstva Beljak z dne 11. februarja 1915, so se nasprotja
med ‘upnikom Kuka~ko in ukovskim ob~inskim odborom le {e zaostrovala,86  Kuka~ka pa
191ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
87 Prim. Janko Pleterski, Koro{ki Slovenci med I. svetovno vojno, v: Koro{ki plebiscit, Ljubljana 1970,
str. 74.
88 Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 55.
89 Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 55.
90 Kuka~ka so aretirali in zaprli 31. maja, toda po 66 dneh zapora so preiskavo o njegovi domnevni
“veleizdajalski” dejavnosti ustavili in ga 4. 8. 1915 izpustili. Prim. Janko Pleterski, Politi~no preganjanje
Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 55; v Kuka~kovi biografiji v knjigi Na{i rajni duhovniki, str.
151, je neto~no zapisano: “@e kar ob za~etku prve svetovne vojne so ga avstrijske oblasti, ko je bil kot
`upnik v Ukvah, osumile veleizdajstva in ga aretirale ter nato vla~ile leto dni po belja{kih in celov{kih je~ah,
~eprav mu niso mogle nikake krivde dokazati.” Ista napaka se pojavlja tudi v biografiji njegovega sorojaka,
`upnika Franca Holeca (Na{i rajni duhovniki, str. 78–79), kjer beremo: “@e kar ob za~etku vojne so aretirali
njegovega sobrata in rojaka ^eha, `upnika Kuka~ka, ki je bil v sosedni fari v Ukvah za `upnika. Obdol`ili
so ga za veleizdajalca in so ga vla~ili leto dni po belja{kih in celov{kih je~ah, ~etudi mu niso mogli ni~esar
dokazati”.
91 Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 55. Hefter je v
pismu zapisal: “Mir als Bischof muß das Herz bluten, wenn ich sehe, daß mein Klerus ungerechtfertiger
Weise des Vaterlandsverrates beschuldigt wird, und wenn ich bedenke, welch traurige Folgen in religiöser
Beziehung das nach sich ziehen muss. Ich will Euer Exzellenz auch mitteilen, daß sehr vertrauenswürdige
Personen, die den Verhafteten sehr gut kennen, mir versicheren, daß sie ihn zu einem solchen Verbrechen für
vollständig unfähig halten. Weiters sagen Kenner der Verhältnisse, daß es vollständig unmöglich ist, vom
Uggowitzer Turm aus, den Italiener Signale zu geben.”
92 ADG, Uggowitz, III/1 Discipl. Cleri; dopis koro{kega de‘elnega predsednika grofa dr. Karla Lodrona
na kr{kega knezo{kofa dr. Adama Hefterja z dne 22. 7. 1916; pri. tudi Janko Pleterski, Politi~no preganjanje
Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str. 69; Viri 2, str. 155.
93 ADG, Uggowitz, III/1 Discipl. Cleri; dopis koro{kega de‘elnega predsednika grofa dr. Karla Lodrona
na kr{kega knezo{kofa dr. Adama Hefterja z dne 22. 7. 1916; prim. tudi Janko Pleterski, Politi~no pre-
ganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 2, str. 156.
je bil tudi na udaru ‘andarmerije in voja{kih oblasti, ki so po vstopu Italije v vojno prevzele
oblast na Koro{kem v svoje roke.87  16. maja 1915 je ukovska ‘andarmerija svojim na-
drejenim v Beljak poslala poro~ilo o razgovoru treh ‘ensk v Ukvah, ki da so glavnega krivca
za vojno videle v Nem~iji, in krivdo za tak{no njihovo mi{ljenje pripisala ‘upniku Kuka~ki.
Splo{no naj bi bilo namre~ znano, “daß der Pfarrer Josef Kuka~ka ein fanatischer Slave und
Hasser des Deutschtums ist. Er zeigt dies ganz offen, indem er nur mit den slavisch gesinnten
Ortsbewohnern in Uggowitz verkehrt und sich ausschliesslich nur den slovenischen Sprache
in Wort und Schrift auch amtlich bedient, obgleich er auch der deutschen Sprache gut mächtig
ist.”88  Zaradi tega so ga 31. maja 1915 voja{ke oblasti aretirale (obto‘en je bil {pijona‘e, saj
naj bi z ukovskega zvonika Italijanom po{iljal nekak{ne svetlobne znake)89  in ga za 66 dni
zaprle.90
^eprav je 15. junija 1915 kr{ki knezo{kof Adam Hefter posredoval zanj pri voja{kem
komandantu v Beljaku91  in ga je razsodba voja{kega sodi{~a v Gradcu 4. avgusta 1915
oprostila obto`be (kr{itve ~lena 238 voja{kega kazenskega zakonika)92 , se njegova trnova
pot ni kon~ala.
^eprav so bile Ukve – zaradi bli‘ine fronte – po italijanski napovedi vojne Avstro-
Ogrski evakuirane in je Kuka~ka ‘ivel v Suhi pri Pliberku, je koro{ki de‘elni predsednik
grof dr. Karl Lodron–Laterano 22. julija 1916 od knezo{kofa Adama Hefterja direktno zahte-
val, naj ga – zaradi njegovega protinem{kega in nepatrioti~nega delovanja – odstrani iz
ukovske ‘upnije. Med razlogi za odstranitev “osovra‘enega” ‘upnika je med drugim nave-
del: “Kuka~ka ist seiner Gesinnung nach nicht nur ausgesprochen slavisch denkend, füh-
lend und handelnd, sondern zeigt auch bei allen Gelegenheiten eine ganz ausgesprochene
Abneigung gegen alles deutsche.”93  Zaradi svojega nacionalnega delovanja naj bi bil
Kuka~ka – tako de‘elni predsednik dr. Karl Lodron – izjemno nepriljubljen pri ve~ini fara-
192 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
94 Ibidem.
95 Ibidem; prim. tudi Janko Pleterski, Politi~no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914–1917, Viri 1, str.
69; Viri 2, str. 155–156.
96 ADG, Uggowitz, III/1, Discipl. Cleri; dopis kr{kega knezo{kofa Adama Hefterja de‘elnemu predse-
dniku dr. K. Lodronu z dne 25. 8. 1916.
97 Ibidem.
98 ADG, Uggowitz, III/1; dopis kr{kega ordinarijata z dne 23. 8. 1916 na Josefa Kuka~ko.
99 ADG, Uggowitz, III/1: Resignationserklärung, 28. 8. 1916.
100 Ibidem.
101 ADG, Uggowitz, III/1, dopis de‘elnega predsednika komandantu voja{ke skupine Nadvojvoda
Eugen, Feldpost 239, b. d.
nov Ukev: “Obwohl die Bevölkerung seiner Pfarre in nationalen Dingen friedlebend ist,
kann daher nicht gehofft werden, daß der nationale Frieden auch erhalten bleibe, da Kuka~ka
gewiß nicht geeignet ist, etwa vorhandene Gegensätze in dieser Richtung auszugleichen.
Mangel an Gesetzkenntnis, an Erfahrung, Klugheit und Takt in Verbindung mit seiner natio-
nalen Unduldsamkeit entfremdet ihn immer mehr dem Großteile der Bevölkerung und las-
sen daher sein Wirken nichts weniger als ersprießlich erscheinen.”94  Poleg tega naj bi Kuka~ka
v matrikah sloveniziral nem{ka imena, v nasprotju z zakonskimi predpisi onemogo~il okraj-
nemu glavarstvu vpogled vanje in se ob priliki cesarske proslave 2. decembra 1914, v ~asu
petja himne v nem{kem jeziku, demonstrativno odstranil z oltarja. Zaradi tega, je na koncu
zapisal de‘elni predsednik, naj bi bili prebivalci Ukev ‘upniku nasprotni, saj da je ve~
faranov in ob~inski odbor ‘e leta 1914 zahteval njegovo premestitev. Koro{ki de‘elni pred-
sednik je v pismu {kofu izrecno omenil, da so njegovo premestitev iz Ukev zahtevale tudi
voja{ke oblasti. Kuka~kovo “nepatrioti~no dr‘anje” naj bi bilo po mnenju Lodrona ve~ kot
zadosten razlog za njegovo takoj{njo premestitev – bodisi v obliki prostovoljne resignacije
ali z uporabo pape‘evega dekreta maxima cura.95
Kr{ki knezo{kof Adam Hefter je zahtevi de‘elnega predsednika, ki jo je podprlo tudi mini-
strstvo za uk in bogo~astje, hitro in brez ugovorov ugodil. Po hitri in ne preve~ natan~ni
preiskavi je v dopisu de‘elnemu predsedniku dne 25. 8. 1916 odkrito priznal, da ima tudi sam
mo~ne pomisleke zoper ukljanskega ‘upnika in da ga je ‘e pozval, naj se prostovoljno odre~e
svoji ‘upniji.96  Knezo{kof, ki je de‘elnemu predsedniku sporo~il, da se Kuka~ka do posta-
vljenega roka ni odlo~il za prostovoljno resignacijo, je Lodronu obljubil, da ga bo {e enkrat
pozval, naj se odre~e ‘upniji, saj bi bilo njegovo odstranitev na podlagi dekreta maxima cura
veliko te‘je dose~i. Postopek bi namre~ lahko spro‘il le s soglasjem dveh preiskovalcev, ki pa
morata upo{tevati dolo~ene roke, da se obto‘encu zagotovi pravica do prito‘be. (Poleg tega ni
gotovo, ali bi z navedenim postopkom dosegli njegovo premestitev). Po mnenju {kofa Hefterja
pa bi bilo zaradi evakuacije Kanalske doline nemogo~e zasli{ati pri~e, ki jih bo predlagal
‘upnik, zato je {e enkrat obljubil de‘elnemu predsedniku, da bo Kuka~ko posku{al pripraviti
do prostovoljne resignacije: “Die Lage drängt ja nicht zu einer übereilten Entscheidung, da ja
Herr Kuka~ka… schon seit Mai 1915 sich nicht mehr in seiner Pfarre aufhält.”97
Ponovni pritisk kr{kega knezo{kofa Hefterja na Kuka~ko je prinesel uspeh. Na poziv
knezo{kofijskega ordinariata (23. avgusta 1916), naj se zglasi na sede‘u {kofije, da se bodo
pogovorili o njegovi zadevi,98  se je iz Suhe pri Pliberku napotil v Celovec in ‘e 28. avgusta
1916 je na sede‘u {kofije podal “izjavo o resignaciji”99 , ki jo je kr{ki knezo{kof Hefter
naslednji dan tudi sprejel.100  Resignacije, ki naj bi formalno za~ela veljati z dnem, ko bi mu
dodeli novo ‘upnijo, sta bila nadvse vesela koro{ki de‘elni predsednik in tudi komandant
armadne skupine Nadvojvoda Eugen, ki se je v pismu 31. avgusta 1916 pri de‘elnem pred-
sedniku Lodronu posebej pozanimal o stanju zadeve. Koro{ki de‘elni predsednik mu je na
za~etku septembra lahko naznanil, da se je zadeva razpletla s Kuka~kovo resignacijo.101
193ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
102 ADG, Uggowitz, III/1; dopis knezo{kofijskega ordinariata z dne 22. 12. 1917.
103 ADG, Uggowitz, III/1 Resignation; dopis Kuka~ka na de‘elno vlado z dne 12. 2. 1918.
104 ADG, Uggowitz, III/1 Resignation; dopis Kuka~ka na knezo{kofijski ordinariat z dne 12. 2. 1918.
105 ADG, Uggowitz, III/1 Resignation; dopis Kuka~ka na knezo{kofijski ordinariat z dne 2. 3. 1918.
106 ADG, Uggowitz, III/1 Resignation; dopis knezo{kofijskega ordinariata Kuka~ki z dne 8. 3. 1918.
107 ADG, Uggowitz, III/1. Resignation; anonimni dopis na knezo{kofa Adama Hefterja, b. d. (1918).
108 Ibidem.
109 ADG, Uggowitz, III/1Resignation; dopis Jo‘efa Kuka~ka knezo{kofijskemu ordinariatu z dne 11. 4.
1918.
110ADG, Personalna mapa Jo‘efa Kuka~ke, Dienst-Tabelle (Celovec, 8. 3. 1922); Na{i rajni duhovniki,
str. 150.
111 Na{i rajni duhovniki, str. 151.
Jo‘ef Kuka~ka, ki je tudi po resignaciji ‘ivel v Neuhäuslu, je ~akal na uradno ponudbo
za dodelitev nove ‘upnije ve~ kot leto dni. Kr{ki ordinariat mu je v dopisu dne 22. decembra
1917 ponudil mesto ‘upnika v ‘upniji Slovenji Plajberk s soprovizuro ‘upnije Ljubelj, v
‘upniji [marjeta v Ro‘u ali ‘upniji Bajti{e pri Borovljah.102  Toda uporni ‘upnik ni ‘elel
sprejeti nobenega izmed ponujenih mest. 12. februarja 1918 je na de‘elno vlado naslovil
pro{njo, naj ga spet nastavijo za ‘upnika v ‘upniji Sv. Filipa in Jakoba v Ukvah,103  {e isti
dan pa je v dopisu na knezo{kofijski ordinariat preklical svojo resignacijo.104  V njem je med
drugim poudaril, da je resignacijo podpisal pod pritiskom tedanjih razmer in da se mu je
zgodila krivica. Ker od knezo{kofijskega ordinariata ni prejel odgovora, je 2. marca 1918
kr{ki ordinariat {e enkrat obvestil, da preklicuje svojo resignacijo.105  Toda v odgovoru z
dne 8. marca 1918 so mu z ordinariata sporo~ili, da preklica ne morejo sprejeti, da pa se
lahko prito‘i salzbur{kemu metropolitu.106
Cerkvene (in posvetne) oblasti niso imele razumevanja za njegovo ‘eljo, da bi se vrnil v
Ukve. Kr{kega knezo{kofa Adama Hefterja ni omeh~al niti anonimni (in nedatirani) dopis, ki
ga je prav tedaj prejel iz Ukev in ki je govoril v prid ‘upnika Kuka~ke. V njem je neznani faran
Ukev zapisal, da je bil Kuka~ka izjemno dober du{ni pastir, ki je dobro skrbel za farane.
Organiziral je misijone, da bi privedel na pravo pot farane, zlasti mladino, ustanovil je Mariji-
no dru‘bo, Dru{tvo srca Jezusovega, skrbel za olep{avo cerkve, skratka, bil je nadvse skrben
duhovnik, ki se je predvsem posve~al pastoralnemu delu. To pa ni bilo pogodu ‘upanu Johan-
nu Grossu in njegovim prista{em, ki so zlasti v Marijini dru‘bi videli nekaj nezasli{anega. Po
pi{~evem mnenju glavni razlog za spore ni bil slovenski jezik, saj so Ukve povsem slovenski
kraj in tudi Johann Gross razume in govori slovensko: “Die slowenische Sprache war gar nicht
so arg, sprechen ja alle slowenisch, auch der Johann Groß spricht slowenisch in Geschefte,
weil, ein ganz slowenischer Ort ist.”107  Nasprotno. Glavni razlog naj bi bila njegova vnema pri
pastoralnem delu: “Nur weil der Hochwürdige Josef Kuka~ka sinen Beruf eifrig ausgeübt hat,
daß ist der Zweck seiner verfolgung und weil er gegen Trunksucht predigte und die Gastwirte
Angst haten, das die ihre Gäste mit der Zeit abwendig waren.”108
Toda kljub anonimnemu dopisu, ki je govoril v prid Kuka~ka, knezo{kof Hefter ni hotel
sprejeti preklica resignacije. Kuka~ka je v dopisu knezo{kofu 11. aprila 1918 sporo~il, da se
salzbur{kemu metropolitu ne bo prito‘il, ~eprav da s te‘kim srcem sprejema odlo~itev vi{jih
oblasti. Med ponujenimi ‘upnijami se je odlo~il za ‘upnijo [marjeta v Ro‘u,109  kjer pa je
nastopil slu‘bo {ele 15. julija 1918.110  Kot ‘upnik v [marjeti, kjer je slu‘boval do 1. marca
1921, se je moral ves ~as soo~ati z nem{kimi prenapete‘i. “V ro‘anski [marjeti so mu naro-
dni nestrpne‘i celo ‘upni{~e izropali. [e pernice, drag spomin iz ~e{ke domovine, so mu
razparali in perje raztrosili po celi hi{i. Zaradi teh nem~urskih prenapete‘ev je kon~no moral
zbe‘ati iz [marjete.”111  Za~asno, do 1. maja 1921, je slu‘boval kot provizor v Radi{ah in
194 J. CVIRN: NACIONALNE IN POLITI^NE RAZMERE V KANALSKI DOLINI ...  PRIMER UKEV
potem (do leta 1934) kot provizor v samostanu Grebinj.112  Dne 9. septembra 1933 je zapro-
sil knezo{kofijski ordinariat za ‘upnijo St. Daniel v Gori~ah.113  Od leta 1934 do svoje smrti
je slu‘boval kot ‘upnik v Borljah na Zilji, kjer je 13. januarja 1937 tudi umrl.114
Z u s a m m e n f a s s u n g
Nationale und politische Verhältnisse im Kanaltal vor und während des Ersten Weltkriegs am
Beispiel Ukve
Janez Cvirn
Zu Beginn des 20. Jahrhunderts war auch das Kanaltal politisch von der deutschen liberalen (nationa-
len) Partei beherrscht, die mithilfe des 1886 gegründeten Bauernbundes durch die Betonung des Kärntner
Patriotismus (ungeteiltes Kärnten), der Notwendigkeit einer Zusammenarbeit zwischen den (deutschen)
Bürgern und den (slowenischen) Bauern, der Bedeutung der deutschen Sprache und durch seinen Antik-
lerikalismus starke Wirkung ausübte. Das deutsche nationale Lager erzielte durch die Gleichsetzung der
slowenischen nationalen Bewegung mit Rückständigkeit, Konservativismus, Klerikalismus und materiel-
ler Not in slowenischen ländlichen Gebieten glänzenden Erfolg. Als ein typisches Beispiel für politische
und nationale Verhältnisse, wie sie zu Beginn des Jahrhunderts im Kanaltal vorherrschten, dient die
Gemeinde Ukve (Uggowitz), deren Bevölkerung auch nach der letzten Volkszählung von 1910 überwie-
gend slowenisch war.
Ukve erlebte zu Beginn des 20. Jahrhunderts schwere Zeiten, der Ort wurde wiederholt von Naturka-
tastrophen heimgesucht. Auf drei große {berschwemmungen (1903, 1907 und 1909) folgte die folgen-
schwerste Katastrophe: ein Großbrand, der im Juli 1911 mehr als die Hälfte des Dorfes einäscherte. In
einen noch größeren Brand wurde Ukve von dem neuen Pfarrer Jo‘ef Kuka~ka versetzt, der die Ukver
Pfarre St. Jakob am 1. Mai 1911 übernahm. Kuka~ka, einer der zahlreichen Tschechen, die in der zweiten
Hälfte des 19. Jahrhunderts und zu Beginn des 20. Jahrhunderts in den Pfarren des Gurker Bistums
amtierten, sah sich kurz nach seiner Ankunft mit der Tatsache konfrontiert, daß das religöse Leben alles
andere als zufriedenstellend war und daß die sonst mehrheitlich slowenische Gemeinde politisch von einer
dünnen Schicht deutschnationaler Dorfhonoratioren beherrscht wurde, die den nationalbewußten Slowe-
nen und der slowenischen Sprache nicht geneigt waren. Obwohl sich Kuka~ka bald überzeugen konnte,
daß die “nationalen Feinde” zugleich auch “Feinde der Religion und der christlichen Moral” waren, konnte
er sich mit den vorgefundenen Verhältnissen keineswegs abfinden. Durch eine zielbewußte Pastoralarbeit
bemühte er sich, vor allem das religiöse Leben im Ort zu intensivieren, zugleich aber– auch durch die
Führung von Matrikelbüchern in slowenischer Sprache– die Rolle der letzteren in Ukve zu verstärken.
Durch seinen pastoralen Einsatz und durch seine Bemühungen um sie slowenische Sprache wurde er
dem damaligen Bürgermeister und seinen Gesinnungsgenossen im Gemeindeausschuß bald ein Dorn im
Auge. Der Konflikt zwischen dem Pfarrer und dem Bürgermeister spitzte sich bereits im Jahre 1913 zu,
als Pfarrer Kuka~ka den Gemeindeausschuß aufforderte, seinen Anteil an der Erneuerung des vom Verfall
bedrohten Kirchendachs beizusteuern. Zu Beginn des Jahres 1914 spitzte sich die Auseinandersetzung
zwischen dem Pfarrer und dem deutschnationalen Gemeindeausschuß aufs äußerste zu: der agile Kuka~ka
organisierte nämlich in Ukve eine hl. Mission, und warnte die Pfarrangehörigen bereits in den Vorberei-
tungen (wie aus seinem Bericht an das fürstbischöfliche Ordinariat vom 19. Februar 1914 hervorgeht) vor
allem vor der “gesamtdeutsch punzierten gottesfürchtigen Dorfintelligenz samt ihrem nicht im geringsten
besseren Anhang – den Sozialdemokraten, die allesamt nach ihrem Rezept das Volk zu erläsen versuchen.”
Bald nach dem Ende der hl. Mission stieg der Konflikt zwischen dem Pfarrer und dem Bürgermeister auf
112 ADG, Personalna mapa Jo‘efa Kuka~ke, Dienst-Tabelle (Celovec, 8. 3. 1922); Na{i rajni duhovniki,
str. 150.
113 ADG, Personalna mapa Jo‘efa Kuka~ke, Dienst-Tabelle (Celovec, 8. 3. 1922).
114 Na{i rajni duhovniki, str. 149.
195ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
den Siedepunkt. Im Frühjahr 1914 forderte der Gemeindeausschuß Ukve (auf Vorschlag des Bürgermei-
sters) das fürstbischöfliche Ordinariat auf, Pfarrer Jo`ef Kuka~ka zu versetzen. Obwohl es dem Gemein-
deausschuß nicht gelang, die kirchlichen Behörden davon zu überzeugen, daß Kuka~ka der größte und
einzige Verursacher der politischen und nationalen Zwietracht im Dorf sei, änderten sich bald nach
Ausbruch des Ersten Weltkriegs auch für diesen die Umstände grundlegend. In Kärnten setzte nämlich
eine planmäßige Verfolgung nationalbewußter Slowenen, insbesondere der slowenischen Geistlichkeit,
ein. Im Jahre 1915 wurde Kuka~ka von den Militärbehörden für kurze Zeit inhaftiert und obwohl er durch
das Urteil des Grazer Militärgerichts vom 4. August 1915 von der Anklage (Verletzung des Artikels 238
des Militärstrafgesetzes) freigesprochen wurde, war sein Leidensweg nicht zu Ende. Der Kärntner Lan-
despräsident Dr. Karl Graf Lodron verlangte vom Fürstbischof Adam Hefter, ihn – wegen seines angebli-
chen antideutschen und nichtpatriotischen Wirkens – von der Pfarre Ukve zu entfernen. Und der Gurker
Fürstbischof leistete der Forderung des Landespräsidenten gern Folge. Er forderte Kuka~ka auf, seiner
Pfarre freiwillig zu entsagen, andernfalls würde er ihn gemäß Dekret Maxima Cura entfernen. Diese
Drohung zeitigte baldigen Erfolg.
Bereits im August 1916 unterzeichnete Jo‘ef Kuka~ka aus Angst vor weiteren Schikanen lieber die
Resignation und wartete auf bessere Zeiten. Die Resignation widerrief er zu Beginn des Jahres 1918 (in
seiner Erklärung führte er an, daß die Unterzeichnung unter Druck zustande gekommen sei), dennoch
brachten weder kirchliche noch weltliche Behörden Verständnis für seine Bitte auf, nach Ukve zurückkehren
zu dürfen. Obwohl der Gurker Fürstbischof Adam Hefter gerade zu jener Zeit ein anonymes Schreiben
aus Ukve zugunsten Kuka~ka erhielt, schlug das fürstbischöfliche Ordinariat im März 1918 seine Bitte ab.
Im Schreiben hieß es unter anderem, die slowenische Sprache sei nicht die Hauptursache der Querellen
gewesen, sei Ukve doch ein rein slowenischer Ort und auch der Bürgermeister verstehe und spreche
Slowenisch. Die Möglichkeit einer Beschwerde an den Salzburger Metropoliten lehnte jedoch Kuka~ka
selbst ab und bewarb sich lieber um das Pfarramt in Sankt Margarethen/[marjeta im Rosental/Ro‘. Später
amtierte er bis zu seinem Tode im Jahr 1937 in verschiedenen Pfarren in Kärnten.