NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni;
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste,
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, II. oktobra 1909.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oprske „ „ „ 16.648
Vsebina s Poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo. Organizacijske določbe za zadružno šolo. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. Dansko mlekarstvo. Rad učitelja na narodno-gospodarskom polju. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance.
Poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo.
Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju naznanja v posebni okrožnici, da bo otvorila poučen tečaj za kmetijsko zadružništvo. Okrožnica se glasi:
S hitrim razširjanjem kmetijskega zadružništva v Avstriji naravno narašča tudi število takih oseb, ki izključno delujejo pri zadrugah ali pri njihovih zvezah. Vse te mnogoštevilne, v službi posameznih zadrug ali zvez stoječe osebe, od katerih strokovnega dela zavisi v prvi vrsti blagor zadružnih organizacij, so si mogle dosedaj za uspešno izvrševanje svojega poklica potrebno obsežno strokovno znanje pridobiti le potom praktičnih izkušenj. Kakor je taka praktična učna doba potrebna za vsakega zadružnega uradnika, vendar potrebuje za plodonosno izvrševanje svojega poklica zadružne strokovne izobrazbe v teoretično praktičnem smislu. Podajati to sistematično, teoretično kakor tudi praktično strokovno izobrazbo v vseh strokah zadružnega delovanja spada med najvažneje naloge, katere ima izvršiti avstrijsko zadružništvo.
Ti nagibi so Splošno zvezo avstrijskih kmetijskih zadrug napotili, v navedene svrhe otvoriti poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo po vzgledu že nekaj let obstoječe nemške kmetijske zadružne šole v Darm-štadtu.
Ta tečaj bo imel namen v vseh panogah kmetijskega zadružništva temeljito poučiti in izobraziti mlajše zadružne uradnike oziroma tiste, ki reflektirajo na kako uradniško mesto. Za prvi tečaj je določen čas treh mesecev. Vršil se bo na Dunaju od početka januarja do aprila 1910. Kot udeležnikl tega tečaja pridejo v prvi vrsti v poštev mladeniči, ki so že nekoliko prakticirali pri zvezah, osrednjih blagajnah ali pri posameznih zadrugah in se hočejo nadalje izobraževati v zadružništvu, v drugi vrsti pa drugi mladeniči, ki imajo primerno splošno izobrazbo in hočejo brez prejšnje zadružne prakse doseči kako zadružno uradniško mesto. Pogoj je starost najmanj 18 let. Za udeležbo pri tečaju se plača honorar 30 kron. Splošna zveza se bo potrudila udeležnikom preskrbeti primerno cenena stanovanja in oskrbo.
Za poučevanje so se pridobili zadružni strokovnjaki za posamezne panoge zadružništva in poleg tega strokovnjaki za pravo-slovje, blagoznanstvo, železnistvo, nauk o tarifih i t. d.
Učni načrt obsega sledeče predmete:
A.	Splošni učni predmeti:
1.	Zgodovina, osnova in organizacija kmetijskega zadružništva.
2.	Splošno pravoznanstvo.
3.	Zadružno pravo.
4.	Zadružno knjigovodstvo.
5.	Pouk o davkih in pristojbinah.
6.	Kmetijsko blagoznanstvo.
7.	Pouk o denarju in kreditu.
8.	Trgovsko-zadružno knjigovodstvo.
9.	Zadružna korespondenca.
10.	Pouk o železniškem prometu in tarifih.
B.	Posebni učni predmeti:
1.	Uredba in poslovanje hranil, in posojilnic
2.	Zadružni nakup in zadružna prodaja.
3.	Ostale zadruge.
4.	Nauk o revizijah.
Kot dopolnilo šolskega pouka se bodo privzele praktične seminarske vaje, diskusije kakor tudi uvod v poslovanje vzornih zadružnih organizacij.
Po dokončanem tečaju bo Splošna zveza skušala onim absolventom, ki še nimajo stalnih služb, preskrbeti primerna mesta.
Prijave za udeležbo je poslati Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju ter je prijavi priložiti podatke o pred-izobrazbi in dosedanjem službovanju, izpričevala in reference. O sprejemu odločuje Splošna zveza.
Organizacijske določbe za Zadružno šolo.
§ 1. „Zadružna šola (zimski zadružni tečaj) na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani“ naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva,
da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge.
§ 2. Polletni tečaj Zadružne šole traja od 1. novembra do 30. aprila vsakega šolskega leta.
§ 3. Zadružno šolo vodi ravnatelj, poučujejo pa na nji redni in pomožni učitelji Slovenske trgovske šole.
Učni načrt za Zadružno šolo je sledeči:
	Število ui-na teden		Vsota
Predmeti	0) <v Cfl <X> D t s CL. co	Zadnje 3 mesece 1	učnih ur
a) obvezni: I. Splošni predmeti:			
Slovenski jezik .	.	.	3	3	72
Zadružništvo ....	3	3	72
Zadruž. knjigovodstvo .	13	7	240
Zadružno pravo .	.	.	3	3	72
Računstvo		9	3	144
Gospodar, zemljepisje	2	2	48
Tehn. blagoznanstvo. .	2	2	48
Promet		2	2	48
11. Posebni predmeti:			
Menično pravo	2	—	24
Vodstvo kreditnih zadrug	—	6	72
Vodstvo pridobita, zadrug	'—	8	9G
Skupaj .	39	39	936
b) neobvezni:			
Telovadba		2	2	48
Skupaj .	41	41	984
§ 4. Pogoj za vsprejem na Zadružno šolo je le dopolnjeno IG. leto starosti in dovršena ljudska šola.
§ 5. Za vsprejem v Zadružno šolo mora plačati slušatelj K 5'— vstopnine, toda nikake šolnine.
Vplačana vstopnina se v nobenem slučaju ne vrne.
§ 6. Za vse slušatelje velja „Učni in disciplinarni red“, ki sta ga potrdila kura-torij in c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje.
§ 7. Za vse slučaje, ki jih ne uravnavajo te organizacijske določbe ali učni in disciplinarni red, so merodajna določila organizacijskega statuta za Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani.
Za vsprejem na Zadružno šolo je vpo-slati ravnateljstvu krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K fr— vstopnine.
Pouk se redoma prične 3. novembra.
Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji.
G. Zadružna prodaja živine.
Zadružna prodaja živine je že dosegla lepe uspehe. Odstranila je razne prekupce >n stopila v zvezo z velikimi mesarji, dosegle so se razne druge ugodnosti, katere hočemo tu kratko omeniti.
a)	Neodvisnost od trgovcev z živino.
Kmetje so navadno odvisni pri prodaji svoje živine od trgovcev z živino. Kmet ne zna presoditi svoje živine, koliko je po rasi, starosti in po individualni kakovosti vredna. Trgovec je pri tem že jako dobro izurjen. Velikokrat taki trgovci v posameznih krajih nimajo konkurentov. Razun tega se kmetje v južni in zahodni Nemčiji še na drug način izrabljajo. Trgovec da živino kmetu v rejo s pogojem, da bosta čez toliko in toliko
v
casa pri prodaji imela vsak pol dobička. IVgovec je imel pri tem 35, 40, 50, celo do 100 °/o dobička. To zlorabljanje kmetov je že močno jenjalo, kjer delujejo hranilnice Jn posojilnice.
b)	Odstranitev prekupcev.
Zadruge stopijo v zvezo naravnost z velikimi živinskimi komisijonarji na velikih živinskih semnjih. Zlasti se ugodno proda
po vplivnih komisijonarjih v Berolinu, Vra-tislavi, Draždanih, Lipskem, Chemnitzu, Zwickavi, Magdeburgu, Bremenu, Hamburgu, Hannoverju, Braunschweigu, Kasselu, Dortmundu, Essenu, Elberteldu, Kolinu, Frankfurtu na M., Mannheimu, Monakovem. Prihrani se na ta način, kar bi zaslužil prekupec, dalje so tudi transportni stroški manjši, odpadejo tudi razne prodajalne pristojbine.
c)	Izraba ugodnih prodajalni!» konjunktur.
Cena klavni živini sc na raznih sejmiščih in ob raznih krajih različne. Zadružne centrale za prodajo živine skušajo cene regulirati in sploh izrabiti razne kup-čijske prilike. Tako n. pr. centrala za prodajo živine v Hamburgu poroča zadružnikom, kdaj naj pošljejo živino na semenj; ako je bilo pričakovati slabe kupčije, tedaj je odsvetovala, da naj ne pridejo na semenj. Centrala v Berolinu jako dobro pozna razmere na raznih semnjih v Nemčiji. Trgi niso za vso živino enako dobri, n. pr. v Berolinu se povpi’ečno vsa živina proda, dočim se na Saksonskem in Vestfalskem bolje prodajajo krave, a v Draždanih, Kolinu, Lipskem se posebno dobio prodado klavni voli.
d)	Boljša prodaja živine.
Zasluga zadrug je, da se boljše vnov-čuje živina. Državna zveza navaja za leto 1906. mnogo dokazov. Zadruga za prodajo živine v Wettrupu na Hanoveranskem poroča: „Tukaj v Wettrupu je bila tolsta živina pri stotu za 2 do 4 M dražja kakor na drugih krajih, kjer ni zadrug.“ Iz Holte na Hanoveranskem se piše: „Odkar zadruga deluje, je cena v njenih rokah. Trgovcem ni več mogoče cene svojevoljno nastavljati, cena se sedaj ravna po tržnem položaju.“
e)	Mesarske zadruge.
Večkrat so že poskušali po kmetijskih mesarskih zadrugah direktno preskrbljevati mesta z mesom. Vsi poskusi so se ponesre-
čili z večjimi ali manjšimi neuspehi. Vzroki teh neuspehov so: dragocene naprave, slabo knjigovodstvo, slaba kontrola, veliko nasprotovanje mesarjev, zlasti pa radi tega, ker niso bili udje prisiljeni oddajati svoje živine v zadrugo. Mnogi zadružniki so imeli premalo smisla za zadružništvo in so lepo živino prodali trgovcem, slabo pa oddali v zadrugo. Le redkokatera mesarska zadruga je dosegla uspehe. Med te prištevamo mesarsko zadrugo v EIspe.
V zadnjem času se snujejo mesarske zadruge na Pomeranskem po vzorcu danskih mesarskih zadrug, po centrali v Berolinu nameravajo preskrbljevati mesta z mesom.
7.	Druge prodajalne zadruge za jajca, sadje, tobak, hmelj itd.
Iz že navedenih gospodarskih in tehničnih razlogov se tudi jajca, tobak, zelenjad, hmelj in drugi pridelki dražje prodado potom zadrug. Zlasti so lepe uspehe dosegle zadruge za prodajo jajc. Odpravili so se pre-kupci in trgovci dobe garantirano sveža in zdrava jajca. Vsled tega so ta tudi dražja. Kmetijska zbornica v Hanoveransko poroča, da se sedaj dobi povprečno za vsako jajce 1 pfenig več, torej splošno 25 do 300/0 več. V oddaljenejših krajih pa dobe sedaj ljudje 40, 50, 60 °/o več za jajca. Vsled tega, ker se jajca tako ugodno prodado, so mnogi kmetovalci začeli imeti večjo množino kokoši. Tako se poroča iz Hanoveranskega: „Marsikateri posestnik, ki je imel preje na svojem dvorišču le en ducat kokoši, da je imel jajca za lastno potrebo, ima sedaj kot ud zadruge za prodajo jajc desetkrat večje število kokoši. V okolici Osnabriicka je sedaj mnogo malih kmetovalcev, ki imajo do 800 kokoši in delajo pri prodaji jajc potom jajčarske zadruge izvrstne kupčije.“
Istotako imajo tudi zadruge za prodajo sadja lepe uspehe. Prekupci se odstranijo, sadje se lepo sortira in vloži ter odpošlje lahko v večjih množinah, poiščejo se ugodni trgi.
Zadružna prodaja tobaka je že marsikateremu pridelovalcu tobaka pomagala do boljšega blagostanja. Največje tobačno podjetje je zadruga za prodajo tobaka v Lud-wigshafenu.
Pridelovalci hmelja so bili odvisni od prekupca. Znani so slučaji, da je pivovar plačal za en stot hmelja 100 M, katerega je trgovec kmetu plačal po 30 do 40 M. Potemtakem imajo hmel jarske zadruge mnogo dela, da bodo mogle urediti kupčijo s hmeljem.
8.	Vinarske zadruge.
Radi pomanjkanja prostora, kapitala, tehničnih znanosti in radi male produkcije ne morejo mali vinogradniki kletariti in so prisiljeni prodati grozdje. Tu so prišli velikokrat v težaven položaj, ker se grozdje ne more dolgo časa hraniti. Zlasti ob rodovitnih letih so morali prodajati grozdje za sramotno ceno. Da bi si svoj položaj zboljšali, so vinogradniki začeli ustanavljati vinarske zadruge. Napravili so si tehnično pravilne kleti, oddajajo vsi grozdje v zadrugo ter izdelajo večjo množino enakomernega vina, ki ga morejo potem tudi v večjih množinah dalje prodati, kadar je kupčija ugodna.
„Povprečno se sedaj plača 20 pfenigov za funt grozdja, dočim se je preje komaj 8 pfenigo vdobilo. Razun tega se da zadružniku po sklepu računskega leta še dividenda kot čisti dobiček“, pravi Deichen z ozirom na cenovne razmere v Renski provinciji. Zadružniki sedaj dražje prodado grozdje, kakor nezadružniki, tako so dobili grozdje plačano n. pr.
pri zadrugi	udje	neudje
1897	' 1898	1897	1808
Oberwesel	20—32	17—28	18—24	15—21
Walporzheim	18-43	22-46	18-35	18-20
Himmelsburg	19-25	15-21	25-28	20—22
Spach	16-21	12—18	17	12
Potemtakem so	dobili	zadružniki za
2, 6, 8, celo 26 pfenigov boljše plačano grozdje kakor pa nezadružniki.
— 321
Omeniti je, da vinarske zadruge tudi v tehničnem oziru uplivajo blagodejno na pridelovanje vina. Skrbe, da se pravilno gnoji vinogradom, dalje da se zabranjujejo razne trtne bolezni itd.
9.	Druge produktivne zadruge (žganj arske, mlinarske, pekarske, zelenjadarske, sadjarske zadruge).
Kjer niso kmetje mogli prodati krompirja, napravili so si žganjarne in skrobar-nice, da predelavajo krompir v špirit oz. v škrob, kar jim nese precej dobička.
Med drugimi produktivnimi zadrugami je dalje omeniti še mlinarske in pekarske zadruge, ki so večinoma v zvezi s skladiščnimi zadrugami. Razširjene so malo, ker imajo v velikih mlinih velike konkurente, tudi investicijski stroški so veliki. Tako je mlinarska in pekarska zadruga v Guhrau plačala za napravo mlina 180.000 M, smelje pa letno 55.000 stotov. Te zadruge le tam uspevajo, kjer je v kraju samem dovolj odjemalcev za moko in kruh. Tako je n. pr. pekarska zadruga v Guhrau I. 1900. napravila 10.985 stotov kruha, zadružniki v Guhrau so ga vzeli 8229 stotov, dočim se ga je nezadružnikom prodalo le 2750 stotov.
Večje je število zadrug za prodajo ze-lenjadi in sadja Mnogo se jih je že ustanovilo, a so prenehale. Vzroki so bili: dragocene naprave brez zadostnega kapitala, pomanjkanje strokovnega vodstva in kontrole; ako je bila slaba letina, je vsa naprava obtičala, pa tudi zadružniki so oddajali slabo, zelo sortirano blago. Tudi je bila težava s prodajo. Kljub temu so nekatere zadruge le vrste dosegle jako lepe uspehe, n. pr. zadruga za prodajo sadja v Obernburgu v sadni mainski dolini. Preje so kmetje sadje prodajali za sramotno nizko ceno; odkar deluje zadruga, je drugače. Zadruga ima delavnice in skladišča v vrednosti pol milijona mark. Leta 1904. je napravila 7000
hektolitrov jabolčnega vina v vrednosti 250.000 M in je prodala namiznega sadja za 70.000 mark. Jabolčnik je prodala povprečno liter po 28 do 45 pfenigov pri nakupu 2 hektolitrov, zlate parmene za 20 do 25 M, kanadskih jabolk 30 do 35 M stot, marmelada 30 do 50 pfenigov ‘/2 kg, ovočno žolico 2*30 do 5 M za */4 kg. Iz tega je razvidno, da je bila kupčija ugodna.
(Dalje prih )
Dansko mlekarstvo.
1. Mleko in izdelovanje surovega masla.
Slično kot vsaka druga panoga je tudi mlekarstvo razdeljeno v mnoge vire, ki izvirajo in se pretakajo zelo oddaljeni med seboj, a konečno vsi pritečejo v to mlečno reko, ki jo zovemo mlekarstvo. Mleko prodajamo sveže v steklenicah in skrbna gospodinja se vedno boji, da bi ji kak otrok ne vbil stekla in mleko razlil; prodajamo pa tudi kondenzirano ali zgoščeno mleko v kovinastih in papirnatih škatljah, kjer nam je skrbeti le, da veter ne odnese beli prah, ki postane naravno, tekoče mleko, če ga stresemo v vročo vodo. Iz mleka delamo fino, okusno surovo maslo, ki se nam od danes do jutri lahko pokvari in se raztopi na solncu ali pri ognju: a mleko daje tudi trpežni trdi sir, ki preživi stoletje in se mora s sekiro razkosati ali na strgalnikih zmleti v prah, da vživamo njega pravi okus. Konečno delamo iz mleka smrdljive, a vendar zelo priljubljene in drago plačane mehke sirčke, ki so z vso pazljivostjo zaviti v činov papir in varno vloženi, da se ne zmečkajo; nasprotno pa delamo iz mleka tudi še trde gumbe, pipe, ročaje in podobne reči, ki nam jih ponuja žid, kot delane iz najfinejših slonovih in ribjih kosti, faktično so pa le narejene iz galalita, to je kemično čista iz mleka dobljena sirna snov.
Kakor vidimo, se dandanes vporablja kravje mleko v vse mogoče namene, celo
v industriji. O mnogih stvareh kmetovalec in nestrokovnjak še niti ne sanja, da bi bile iz mleka, dasiravno jih ima vsaki dan v rokah. Vendar najvažnejše za mlekarstvo je, da je mleko otrokom nenadomestljiva, odrašeenim ljudem pa najeenejša hrana in pijača; šampanjcu in enakim pijačam, iz mleka tvorjenim, se ne odreče tudi nobeden možki želodec. Žival, bodisi mlada ali stara tudi žre poželjivo okusno mleko in ga nam primerno dobro plača v mesu; za teleta in prešičke je osobito posneto mleko neprecenljive vrednosti.
Kakor se razvidi iz navedenih odstavkov, delimo mlekarstvo v sledeče glavne oddelke:
I.	Prodaja mleka, svežega ali kondenziranega;
II.	Izdelovanje surovega masla;
III.	Izdelovanje trdih in mehkih sirov in
IV.	Izdelovanje drugih tvarin ali predmetov iz mleka.
Upam, da mi bode kdaj prilika v vseh delih podobno govoriti. Začasno bodem razpravljal le o izdelovanju surovega masla, ker je to poglavitni proizvod danskih mlekarn in temeljni kamen, na katerem se je povzdignilo blagostanje tamošnjih kmetovalcev. Ta tvarina je za naše mlekarstvo z ozirom na stopinjo razvoja, na kateri se nahaja sedaj — pred vsem najbolj važna in ima zato tudi prednost pred drugimi. Velikega pomena za strokovnjaka in mlekarja je znati malenkosti, ki kvarijo ali zboljšajo pridelku okus. Na važnih malenkostih sloni vsa kakovost surovega masla, zato bodem v naslednjih črticah razpravljal osobito o teh malenkostih.
I. Mleko.
Mleko je bela neprozorna tekočina, ki jo dobivamo od naših domačih živali sesalcev. Barva mleka se spreminja po krmi in po njega tolščobnosti. Zelo tolščobno mleko je navadno bolj rumenkasto, rumeno
je tudi ovčje; manj tolščobno mleko je pa belo, ki vleče že na modro, to je bolj vodene barve.
Mleko obstoji iz različnih tvarin: beljakovine, tolšče, sladkorja, rudninske snovi ali
V
pepela, in vode. Štiri prvo imenovane snovi tvorijo ,,suho snov“ mleka.
Beljakovine nahajamo povprečno 3 */2 odstotkov. Ona tvori redilno snov, ki se iz loči v podobi sira. Množina nje ni enaka v vsakem mleku. Tako je ima ovčje G1 ji odstotka, samice kopitarjev — kobile in oslice — samo po 2 odstotka. Beljakovina je sama ob sebi težko prebavljiva; zato je kravje mleko v normalnem stanu nezdravo za dojence v prvi dobi po rojstvu, ker ima materino tudi le okoli 2*/2 odstotka beljakovine. Beljakovina je dvojna: sirna snov, zvana tudi kazein, iz katere obstoji sir, in prava beljakovina, zvana albumin, katero izločimo iz siratke v tako imenovano skuto. Zadnja se nahaja le v mali množini in je laglje prebavljiva nego prva. Albumin povzroča goščobo v mleku, ki se namolze takoj po otelitvi, in to je vzrok, da mora to mleko povžiti mlada komaj rojena žival, in da se ji ga ne sme odtegniti, ker izmed vse hrane, kar je dobi v svojih prvih dnevih, je to prvo mleko najlaglje prebavljivo; tudi nadaljnili 5 dni daje krava bolj gosto, albumina bogato mleko, ki se kot nenormalno ne sme donašati v mlekarne, pač pa ga lahko povžije tele ali družina. Pri stopinjah gorkote nad 70° C se albumin sesede in zgubi s tem na svoji prebavni vrednosti.
Tolščoba naznanja vrednost mleka in je vzrok neprozornosti njegove. Nahaja se v mleku fino razdeljena v male krogljice, ki se vsled manje specifične teže zberejo na površje v obliki smetane, kadar pustimo mleko dalje časa v miru. Tolščobe najdemo različno množino v mleku raznih govejih plemen: holandska ima le 21ji do 3 odstotke, dansko S1 ji 0/0, švicarsko 3-8 0/o, Jersey-pleme 5 do 6 °/0. Tolščobnost v
♦
mleku našega deželnega plemena smem računati na 4 do 50/0, v mnogih krajih tudi višje. — Tolščobnost mleka je odvisna od individualnih razpoložajev živali in jo ne moremo zvišati, tudi če krmimo kravam samo tolščo. Množina mleka je odvisna od kakovosti in množine krme, ter se da vsled tega zvišati; tolščobnost je od krme neodvisna, ostane vedno v enaki množini pri vsaki kravi, naj nam že da 5 ali 15 litrov mleka na dan. Zato so krave s tolščobnim, mastnim mlekom v vsakem oziru najboljše, ker najceneje največ donašajo gospodarju. Potruditi se moramo, da se ohrani naše sedanje deželno pleme, se ga z umnim in obilnim krmljenjem zboljša in se odbira za nadaljno plemenitev le živali, ki krmo dobro obrestujejo. Plemenitev naših krav z biki iz pasem, ki dajejo slabše mleko, ni najboljše. — Oblika živali in množina mleka se ne podeduje vselej, a kakovost mleka pa vedno trpi škodo.
Sladkorja najdemo v kravjem mleku 4 do 5 odstotkov. Njega namen je olajšati pretvorbo beljakovine, storiti sirno snov laglje prebavljivo. Zato ima materino (človeško) mleko do 6^2 sladkorja. Mlečni sladkor se ne loči iz mleka ne v smetani, ne v siru; ostane v siratki, iz katere se dobiva z izhlapenjem vode v malih kristalih. V trgovini zavzema primerno stališče, ker ga rabimo pri pripravljanju zdravil in pri umet nem prirejanju mleka za dojenčke. Pri pitanji živali ima siratka vsled sladkorja veliko večjo vrednost, nego se ji navadno prisoja. Dva litra sladke siratke iz posnetega mleka je pri pitanju prešičev toliko vredna kot 1 liter posnetega mleka; kisla siratka je veliko manj vredna. To trditev dokazujejo praktične poskušnje, ki so se vršile skozi več let na imovitejših gospodarstvih na Danskem.
. Pepela ali rudninskih snovi dobimo v mleku le 3ji odstotka. Pepel se zove oni
del mlečnih snovi, ki nam ostane, ako izparimo vso vodo in suho snov pri visoki vročini (ne v ognju) sežgemo. Ostanek je bela tvarina prahu podobna. Rudninska snov se nahaja raztopljena v mleku; zato ne prištevamo k njej razno nesnago, ki jo najdemo vsled nesnažne molže ali umazanih posod. Iz rudnin, ki tvorijo kemično sestavo mleka, se je dognalo, da mleko nikakor ni precejena kri, pač da se tvori po posebnih žlezah naravnost iz mesa oziroma iz krmljenih snovi. Vsled tega so dobre molzne krave suhega tenkega života, ker pri najobilnejši molži — nekaj dni po otelitvi — dajo več mleka kot ga morejo pretvoriti iz krme, „molzejo raz sebe meso“. V pepelu mesa in mleka zavzemajo enake rudninske snovi enake odstotke. V krvi nasprotno najdemo trikrat toliko soli kot v mleku, namreč: v krvi je raztopljenega natrija 54'85 odstotkov in klora 46.87 odstotkov,
—	v mleku 9,940/0 natrija in 13 73 0/0 klora. Nadalje ima mleko devetkrat toliko apna in fosforne kisline kot kri; to je v mleku 21’93°/o apna in 28-690/0 fosforne kisline
—	v krvi obojega skupaj le nekaj nad 5 odstotkov. Današnja teorija o tvorbi mleka pravi, da se del beljakovine — sirna snov ali kazein — tvori direktno iz delovanja vimena; za drugi del — prava beljakovina ali albumin — smo še negotovi, ali se vstvari iz pretvorbe celic vimena ali se tvori iz krvi Tolšča prihaja iz povžite krme in iz masti živali same; vendar je nje množina kratkomalo in popolnoma odvisna od individualnih razpoložajev krave. Kri vpliva le na živahnost delovanja celic vimena. Posledica te teorije je, da so tako-imenovaue mlečne žile, ki od sredine trebuha vodijo k vimenu, le indirektno znamenje dobre mlekarice; obilnejši dotok krvi v celice povzroča večjo živahnost v delovanju teh, zato značijo obsežne mlečne žile veliko mleka in manjše mlečne žile malo mleka. Drugi trdijo, da so te žile sploh brez vsa-
cega pomena, da niso nikako zanesljivo znamenje obilice mleka.
Voda je glavna mlečna sestavina in je nahajamo navadno 86 do 88 odstotkov in v mleku samic kopitarjev 90 odstotkov. Ta množina vode nas uči, da ne moremo molzti zdravega mleka, če ne napajamo živine tudi z zdravo vodo.
Marsikdo se bode zanimal za sestavo mleka; raditega podam za pregled kratko tabelo:
Mleko	O > ^	1 1-	Cđ »tO O °	i Ö3 o~	sladkor i °lo	
kravje .... {	87 42	12-58	3-65	3-41	481	0-71
kozje .... a	8733	12 67	3-94	3-52	4-39	0-82
ovčje .... ^	81-31	18 69	6-83	6-31	4 73	0 82
žensko. ...	87-02	12-98	3 94	2 36	6 23	0-45
kobilino... >	90-71	9-29	117	2 05	5 70	0 37
osličino ... (	90-40	9 96	1-39	2 01	6-25	0 31
svinje ....	84 04	15-96	455	7-23	3 13	1 05
Kravje mleko rabimo za hrano in za izdelavo presnega masla ter sira; ono od ovac in koz za izdelavo mehkih sirov. Tako so najfinejši in čislani francoski mehki siri navadno iz ovčjega mleka; na mestu bi bila njih izdelava tudi v naših krajih, kjer se še pasejo velike črede ovac. — Mleko oslic se v zadnjem času rabi za dojence v mnogih krajih na Francoskem in v posameznih na Nemškem; vendar je predrago, da bi moglo tekmovati s kravjim mlekom, umetno za isti namen pripravljenim.
Dobro, nepokvarjeno mleko mora imeti prijetno sladek okus, ki znači, da so krave zdrave in normalne, in mora biti aromatično, to je, njegov duh nam mora prijati, ugajati. Aroma (duh, vonj) pride v mleko iz krme. Vsled tega je mleko v hribovitih krajih,
v
kot Švica in druge planinske dežele, bolj aromatično nego v nižavah, ker gorsko seno na planinah tudi lepše duhti. Aroma mleka se prenese na mlečne izdelke; tako je fini, po travi duhteči aroma vzrok, da se visoko Čisla dansko in francosko presno maslo iz
Normandije. Kadar najdemo mleko z grenkim ali slanim okusom že pri molži, tedaj bodimo gotovi, da žival ni zdrava, da je delovanje vimena v neredu in je treba ži-vinozdravnika; tako žival tudi ni več priporočljivo rabiti za pleme. Mnogo napak in zoprne okuse nam povzročijo — potem ko je bilo mleko popolnoma zdravo pomolzeno — razne glivice vsled nesnage zraka ali posod; a vsaka napaka, če se ne prepreči pravočasno, škoduje mlečnim izdelkom. Molzimo zdravo mleko zdravih krav v zdravem nepokvarjenem zraku v snažne posode! Naš trud se nam bode bogato poplačal v trpež-nosti in kakovosti mlečnih izdelkov.
Rad učitelja na narodno-gospodarskom polju.
(Čitano na kot. učiteljskoj skupštini u Dubašnici dne 22/5 1909).
Kao član odbora za priredjenje pitanja kotarske učiteljske konference, ovo sam pitanje ja predložio, želeč, da se referat komu drugomu povjeri, a ja da ću biti samo ispravljač, odnosno nadopunjač dotičnog referenta. Ali je odbor većinom glasova to pitanje meni samomu povjerio, pak evo me, da ga po svojim najboljim silama čim valjanije riješim, moleć cijelu skupštinu, da me pozorno prati u mojem razlaganju, te da moje možebitne nedostatke i pogriješke nadopuni, odnosno ispravi. Pitanje je to vrlo važno, mogu ka zati, životno pitanje za budućnost našega naroda u Istri, pak može li se naći učitelja, koji se za takovo pitanje nebi zainteresovao i koji pri istom nebi uložio sve svoje znanje i umjenje, samo da ga čim valjanije riješi — na korist naroda, kojemu služi.
I ja sam se stoga gornje zadaće prihvatio sa svim žarom domorodne duše moje, sa svom željom domoljubnog srca moga, samo da u svojim kolegama nijetim i uspirim uzvišenu, veliku i pravu zadaću pučkog učitelja, da se naime neprestano učimo i učimo, da se^kroz cijeli život usavršujemo, da uz-
mognemo dokazati, da svoj rod istinski ljubimo, da sve svoje sile žrtvujemo za korist i napredak siromašnoga nam, a na gospodarskom polju žalibože zapuštenoga nam naroda, da uzmognemo dokazati, da nismo prosti radnici, koji samo za novac svoj kruh služimo, već da pojmimo svoju pravu, svoju uzvišenu učiteljsku, rodoljubnu i čovječansku zadaću. Hćeo bih imati govornički dar ponajboljeg govornika, pisalački stil ponaj-vrsnijeg pisca, znanje najvećeg veleuma, da izlijem i na papir pretočim sve ono, što o tom pitanju na svojem srcu ćutim, i da vas gospodo kolege i kolegice za taj gospodarski rad čim bolje zagrijem, al ovako, pošto sam neznatan crv, znadem i sam, da će mi mno-gokoješta izbjegnuti, da ću mnogu stvar površno i ne dosta jasno izraziti.
Nego da počnem sa kratkom pripovi-ješću, bolje rekuć, sa malim dogadjajem iz učiteljskog života.
Bio mlad učitelj, koga pred koji četrt vijeka zapala služba u vrlo zapuštenom i siromašnom selu. Lijepa, plodna polja u okolici, obradjivana kojekako ili bolje nikako, izgledala kukavički; vinogradi okuženi lugom i peronosporom (filoksere još tada ne bilo) ležali zapušteni, a narod se davio nekakvim pićem priredjenim od smrekovih bobica ; o voćkama skoro ni govora, te sva nada bila prilično bogate šume i uljike, koje uz sve slabo nastojanje ipak prilično rodile. Kraj od naravi dosta bogat, al u gospodarstvu sasma zapušten. Muškarci, ono malo što su radili, radili su jedino sjekirom, da sjeku šumu, motike im skoro nigda nijesi vidio u rukama, dočim ako je trebalo što ralom uzorati, to su radili žene. Al i to drvlje i ulje, što ih je jedino uzdržavalo, bilo bi već za godinu unapred prodano nekim okolnim oderuhima za polovicu cijene. Kuće bile nečiste, dvorišta puna blata po kojem se svinje valjale, ljudi kržljavi i nezdravi — uopće kamo si se okrenuo, svagje te sretala nevolja i bijeda. Al u jutro se
ipak do kasna spava, dapače, poljeti i po podne po nekoliko sati.
Jedna se sama kuća kočila mimo ostale. Gospodar, veliki debeljko, puna mu kuća svega, imanje mu razgranjeno, sve ima potrebu, al ujedno i strah od njega, premda svi znadu i ispovjedaju, da je to bio u mladosti najveći siromašak med njima. Al s ne-ukošću i zapušćenošću seljaka znao se on dobro podkožiti.
Uz materijalno uboštvo, ima dosta i ćudoredne iskvarenosti. U selu je stari penzionirani svećenik, koj na nedjelje i blagdane reče u jutro tihu sv. misu i više se za dan Gospodnji nezna. Svako ide po svojim poslovima: netko u grad, drugi za blagom, mladost na sijela i t. d. 0 narodnoj svijesti i političkoj slobodi ni govora, narod ide istina na izbore, da glasuje za onoga, koji će ga dobro najesti i bolje napiti — da glasuje za svoga dušmanina, da se kao blago proda za vrč vina i za zdjelu bigula.
Došav taj mladi učitelj u takovo selo, ne nadje ni školu u ništa boljem redu. Škola zvoni, al ostaje većinom prazna. Ljudi mu dohize, da im djeca kod kuće ili na polju trebaju, mole ga da bude s njima dobar kao što je bio i njegov pokojni prešasnik, neka potanku „neabada“, jer da od njihove djece i onako nikada popova i t. d. Učitelj ili uvjerava, da je škola njihova najbolja dobroči-niteljiea, pak zato neka djecu marljivo u školu šalju; al sve to ne koristi — škola ostaje prazna. Piše na općinu, neka prisili nemarnike na polazak, al ni tamo „neaba-daju“ njegovih spisa, još mu dapače spočitavaju, da preveć „čeka“. Njemu se srce cijepa nad takovim stanjem, više puta u potaji plače, zdvaja o budućnosti takova naroda, koga on tako silno voli.
Jednog dneva ulovi učitelj, sjedeć za stolom u praznoj školi, glavu u pijesti i dok mu suze niz lice rone, duboko se zamislio. Misli i misli i kao da ga nešto elek-trizovalo sve u jednu smisli, skoči na noge
i poče sam sobom: „Ovaj narod treba najprije gospodarski podignuti i kad bude gospodarski neodvisan t. j. kad bude sit vlastitog kruha, sve će drugo samo po sebi doći. Stoga neka bude od sada moje geslo: Uz prosvjetu i gospodarsko podignuće — k slobodi. Domovina zove na rad! Neumornim radom probile se gore, premostile se rijeke, pak budem li i ja neumorno radio ne samo u školi, nego i izvan nje, poći će malo po malo sve za rukom. Samo se hoće dobre volje.“
I učitelj započe svoj rad. Izabere glavno za to nedjelje i blagdane, kad je narod iza tihe sv. mise običavao neko vrijeme zaustaviti se pred crkvom pod velikim brestom. Da ih predobije najpre im poče kazivati novosti što se po svijetu dogadja, čitajuć im „Našu Slogu“. I narod ga rado slušao. Zatim je počeo malo po malo u svoje razgovore (jer to nisu bila predavanja, već razgovori) uplitati i gospodarska pitanja, i o školstvu, i o narodu i t. d. tako, da bi kadšto ti razgovori potrajali do samoga podneva. Nego to nije dugo trajalo. Onaj g. debeljko, nije to baš mirnim okom gledao i kad bilo na koncu školske godine, učitelja jednostavno premjestiše. Sam g. debeljko reče mu pri odlasku, da oni ne trebaju učitelja smut-Ijivca. On je medjutim nastavio svoj rad na gospodarskom polju i drugdje, sa još većim oduševljenjem.
Jeli ovakvo gospodarsko i kulturno zapušteno selo, koga sam istinski iz života prikazao, u Istri osamljeno ? Ne, nč, dapače žalosna je činjenica, da ih ima dosta ovomu sličnih, neka će biti možda malko bolja, al uopće rečeno, nema valjda nijednoga ne samo sela, nego ni gradića u Istri, u kojem bi gospodarsko stanje bilo brez prigovora. Pa ne samo v Istri, nego, u manjoj mjeri dakako, nadje se toga i po drugim zemljama, jer svuda čitam, da si učiteljstvo uzimlje u svoj program: kulturno i gospodarsko podignuće naroda.
Pitam vas ja, kako bi učitelj pri tom mogao ostati hladnokrvan? Zar nebi time počinio veliku pogriješku, smrtni grijeh na narodnom tijelu, kad bi to sve nehajno promatrao, ne brinuć se ni najmanje, da narod po svojim najboljim silama gospodarski podigne? Ta to onda nebi bio učitelj. Ja učitelja smatram toliko osimilovana narodu, kojemu služi, da on mora s njime trpjeti i zlo i dobro, tugu i radost, jer kod dobrostojećeg naroda, stojati će i učitelj dobro i obratno. Učitelj nije kao drugi činovnik, koj samo svoje satove u uredu vrši, a za drugo ga malo skrbi, — učitelj mora biti narodni čovjek. On mora i izvan škole raditi, i to neprestano raditi, da narod podigne, jer radeć za narod, radi i za samoga sebe. Popravi gospodarstvo, podigni blagostanje pučanstva i time si utro i otvorio put pravoj prosvjeti, koja će pak popraviti duh i slabe običaje.
Dakako da pri tom treba savladati množinu zapreka, ukloniti silesiju presuda, često samoga sebe zatajati, dok se postigne ova ili ona nakana. Naš je puk preveć kon-servativan, te ga nije lahko uputiti, osobito da se okani starih običaja u gospodarstvu, al ljubav i železna volja svlada i najveće poteškoće. 1 kad si narod jednom osvjedočio o nečem, te kad uvidi, da mu istinski dobra hoćeš, rado će te slušati i učiniti ono na što ga savjetuješ. Svaki je početak težak, al kad se jednom led probije, ide to već mnogo lakše.
Gospodarsko pak polje, na kojem treba da učitelj radi vrlo je opsežno, stoga nastaje pitanje, koje glavne grane toga gospodarstva, treba da on širi i podiže. Na to odgovaram, da se to mora ravnati polag okolnosti mjesta. Valjan učitelj treba da prije dobro prouči okolnosti mjesta, jer kao što ne ide svaki postol na svaku nogu, tako ni svaka grana gospodarstva ne pristaje za svako mjesto. Ako se nešto nepromišljeno u gospodarstvu pogriješi, tad se to već jako teško ispravlja; k tomu ako učitelj izgubi
— 327 -
kod seljačtva u tom pogledu povjerenje, tad mu ne preostaje drugo, nego da se seli iz mjesta onoga, želi li narodu dobra. Zato budi učitelju prva skrb, kad dodje na koje novo mjesto, da dobro prouči okolnosti dotičnog mjesta, sto bi tu za gospodarsko podignuče najviše koristilo. Negdje bi se možda najbolje isplaćivalo vinogradarstvo, drugdje ži-vinogojstvo opet drugdje voćarstvo ili povrtlarstvo i t. d. i kad se dodje do stalnog zaključka, tad se treba sa svim silama i sa svom dušom za to zauzeti, da se narod za tu granu gospodarstva zagrije i da ga se u tomu dobro uputi. Dakako uz tu glavnu granu gospodarstva, treba njegovati i sve one sporedne, koje bi u dotičnom kraju najbolje rentirale.	(Dalje prihod.)
Zadružni pregled.
Zadružna šola v Ljubljani. Tudi letos se prične pouk na tej šoli dne 3. novembra, in traja do zadnjega aprila 1910. Poučujejo se za zadružništvo važni predmeti. Pojasnila daje ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani, ki mu je za morebitni vpis poslati krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 5. — vpisnine. Ker se je za šolo oglasilo izredno mnogo slušateljev, jo mogoče vsprejeti le še sinove kmečkih posestnikov, ki nameravajo ostati doma na lastnem posestvu. Kdor se hoče vpisati, mora biti star najmanj 16 let in je moral dovršiti ljudsko šolo z dobrim vspehom.
Nove zadruge. Tekom meseca junija in julija t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge.
Na Kranjske m.
Osilnica (okrož. sod. Rudolfovo), Hranilnica in posojilnica v Osilnici, r. z. z n. z. Ljubljana (dežel. sod. Ljubljana), Kranjska deželna vinarska zadruga, r. z. z o. z. Planina (dež. sod. Ljubljana), Kmečka gospodarska zadruga za občino Planina, r. z. z o z. Ljubljana (dež. sod. Ljubljana), Občekoristna stavbena zadruga „Ljudski Dom“, r. z. zo.z. Št. Jošt nad Vrhniko (dežel. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica pri Št. Joštu nad Vrhniko, r. z. z n. z.
Na Štajerskem.
Sv. Bol fen k (okrož. sod. Maribor), Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Bolfenku v Slov. gor. r. z. z n. z.
Na Primorskem.
Ližnjan (okrož. sod. Rovinj), Ribarska zadruga u Ližnjanu na ograničeno jamčenje. Martinščica (okrož. sod. Rovinj), Ribarska zadruga u Martinšćici, registrana zadruga na ograničeno jamčenje.
Beršec (dež. sod. Trst), Ribarska zadruga u Beršecu, r. z. z o. j.
Borje (okrož. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Berjah, r. z. z n. z. Vrtojba Dolnja (okrož. sod. Gorica), Gospodarska zadruga, r. z. z o. j. v Dolnji Vrtojbi.
V Dalmaciji.
Split (okrož. sod. Split), Težačka Sloga po-trošno-obrtna, r. z s o. j.
Ge pik uče (okrožno sod. Dubrovnik), Seoska blagajna za štednju i zajmove, r. u. n. n. j. Podostrog (okrožno sod. Kotor), Srpska zemljoradnička zadruga u Podostrogu, pro-tokolisano udruženje sa neograničenim jamstvom.
Odlikovanj«. V zadružnih krogih dobro znani ministerski svetnik v poljedelskem ministrstvu in poročevalec za zadružne zadeve pri osrednji vladi, dr. Moric Ertl je dobil naslov in značaj sekcijskega šefa. Dr. Ertl si je za razširjenje zadružništva, posebno kmetijskega, pridobil obče priznanih zaslug. Brez pretiravanje se lahko trdi, da bi brez njegovega sodelovanja, podprtega z vsestranskim strokovnim znanjem, kmetijsko zadružništvo v Avstriji ne bilo moglo se tako naglo razviti in premagati mnogovrstne težkoče in nevarnosti v početni dobi. Znamenito je njegovo delo o kmetijskem zadružništvu v Nemčiji, ki je je izdal skupno z dr. Lichtom. Tudi drugače je mnogo pisal o tem predmetu in stal zadružništvu na strani s svojim bogatim znanjem in velikim uplivom.
Hranilu« knjižic« niso imcteljski papirji v smislu § 93 zadružnega zakona. Neka vorarlberška hranilnica in posojilnica, ki je bila svoj čas pri notranjem ministrstvu zaprosila za dovoljenje, da bi smela hranilne vloge izplačevati vsakomur, ki bi prinesel hranilno knjižico, je na to svojo vlogo prejela sledečo rešitev:
„Glasom odloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 3. t. m., št. 15 435 se re-šavaje vlogo z dne 26. marca t. 1. sporoča, da
za izplačevanje hranilnih vlog prinesetelju hranilne knjižice in za spopolnitev hranilnih knjižic po pripombi, da se smatra imetelj kot lastnik, ni potreba dovoljenja v smislu §§ 92 in 93 zadružnega zakona“.
Kakor je iz tega odloka razvidno, je notranje ministrstvo izpremenilo svoje dozdanje naziranje o tej stvari. Do zdaj je bilo namreč ministrstvu pridržano, da je od slučaja do slučaja dovoljevalo, da se smejo hranilne vloge izplačevati vsakemu prinesitelju. Na podlagi tega odloka je hranilnicam in posojilnicam brez zadržka dopuščeno, da smejo v svojih pravilih imeti določbo, po kateri velja vsak, ki knjižico pokaže, napram posojilnici kot pooblaščenec vlagatelja in da se sme izplačevati vsakemu prinesitelju knjižice.
Poljske pridobitne In gospodarske zadruge nä Poznanjskem. Zanimivo poročilo podaja zveza pridobitnih in gospodarskih zadrug v veliki kneževini Poznanjski in zapadni Prusiji za 1. 1908. Iz poročila se razvidi, da poljsko ljudstvo gospodarsko napreduje vkljub vsemu pritisku uradov in hakatistov. S svojo vztrajnostjo in žilavostjobi moglo biti za vzgled mnogim drugim, ki žive v boljših razmerah. Koncem 1. 1907 je bilo v zvezi združenih 225 zadrug, pristopilo jih je na novo 11, odstopili pa 2, ki sta dokončali svojo nalogo (melioračni in parcelacijski), tako da je bilo koncem 1. 1908 v zvezi 234 zadrug, od katerih pripada na kneževino Poznanjsko 171, na zapadno Prusijo pa 63. Z neomejeno zavezo je osnovanih 162, z omejeno 72 zadrug; 172 zadrug je posojilnih, 62 neposojilnih, med njimi je 13 parcelacijskih, 3 kupčijske, 1 tiskarna,
1 tovarna za izdelovanje voska in 1 mizarska zadruga. V mestih je 181, na kmetih pa 53 zadrug. Dividendo je izplačala ena zadruga po 10°/o, 84 zadrug po 6°/o. Obresti od posojil so zadruge pobirale po 4 — 7 °/o. Število vlagateljev je lansko leto poskočilo za 19.234 ter jih bilo koncem leta 133.689. Članov so imele .zadruge 105.793, med njimi 58.042 poljedelcev 16.316 rokodelcev in obrtnikov, ostali se porazdele na druge stanove. Zadruge so se začele ustanavljati 1. 1873 ter jih je bilo tega leta 43, 1. 1890 je njih število poskočilo na 71, 1. 1900 na 126. Članov je bilo 1. 1873 7660, 1 1890 26.553, 1. 1900 53.505, 1. 1908 pa 105.793. Lastni kapital (deleži) je znašal 1. 1873 mark 623.786, 1. 1890 mark 2,683.444, 1. 1900 mark 7,354.505, 1. 1908 pa že mark 19,230.392. Hranilne vloge so zna-
šale 1. 1873 mark 2 600.869, 1. 1890 12,523.283 mark, 1. 1900 37,787 516 mark, in 1. 1908 mark 148,371.892.
Učitelji v službi zadružništva. Letno poročilo deželnega šolskega sveta moravskega o stanju ljudskega šolstva na Moravskem v 1. 1908 obsega med drugim tudi sledeči zanimivi odstavek: „Velik del učiteljstva si pridobiva velike zasluge za povzdigo duševnih in gmotnih ko-ristij prebivalstva s tem, da ustanavlja in vodi bralna društva, kmetijska društva, pevska, glasbena, telovadna in požarna društva; kmetijske posojilnice rajfajznovke bi brez sodelovanja učiteljstva komaj mogle obstati. Sicer vzame vse to delo učitelju velik del prostega časa; vendar pa zamorejo taka opravila dvigniti ugled učiteljstva pri prebivalstvu in koristijo s tem neposredno tudi šoli.“
Gospodarske drobtine.
Kmetijsko šolo na Grmu je sklenil deželni zbor v zadnjem svojem zasedanju preurediti tako, da se ustanovita zimska in letna šola. Prva bo obstajala iz dveh zimskih tečajev. Poučevalo se bo v njej splošne kmetijske predmete, ker je namenjena učencem iz nevinorodnih krajev, posebno onim iz Gorenjske. Letna šola pa je namenjena v prvi vrsti učencem iz vinorodnih krajev in bo trajala po eno leto od 1. novembra do 31. oktobra vsakega leta. Poleg splošnih kmetijskih predmetov se bo poučevalo v letni šoli posebno v drugem polletju v prvi vrsti vinogradništvo in kletarstvo. Revnejšim učencem letne šole bo deželni odbor podelil ustanove po 300 K, revnejšim učencem zimske šole pa za vsak zimski tečaj po 150 K. Letos se prične pouk v letni šoli in v prvem zimskem tečaju dne 15. novembra t. 1. Učenci, ki vstopijo v letno šolo ali zimski tečaj, naj se priglase pismeno do 31. t. m. naravnost šolskemu vodstvu, kamor je do istega termina vlagati tudi prošnje za deželno ustanovo. Ker se je šola potrebam in razmeram našega kmeta primerno uredila, je upati, da se navzlic kratkem roku za vstop priglasi mnogo učencev.
Češko sadjarstvo. Na Češkem so našteli lansko leto 9,610.000 peškatega in 20,230.000 koščičastega sadnega drevja, skupaj torej okolu 30 milijonov stebel, od katerih jih je rodilo okoli 24 milijonov. Nasproti 1. 1880. se je št>e-
vilo peškatega sadnega drevja pomnožilo za 7'6°/o, košeičastega pa za 34’7°/o.
Akcijskih družb se je v prvi polovici letošnjega leta osnovalo na novo v Avstriji 15 z akcijskim kapitalom K 23,766.000 in poleg tega je 13 akcijskih družb zvišalo svoj akcijski kapital za 44 milijonov kron. Dalje je bilo ustanovljenih 145 družb z omejenim jamstvom, največ industrijske vrste, z glavnico 39‘/2 milijona kron. Poleg tega je bilo ustanovljenih nad 130 zasebnih industrijskih podjetij. Na dunajski borzi je v tej dobi število vrednostnih papirjev poskočilo za 15 v skupni vrednosti 543* 1 2 3 4 5 6/s milijona kron, od česar pripade na državne in deželne dolgove 504 milijone kron, dočim so bili drugi papirji akcijskih družb. Napram prvi polovici lanskega leta se torej opaža, da se je ustanovilo dokaj manj podjetij te vrste, čemur je vzrok neugodna industrijska konjunktura.
Mladim prasetom treba tečne klaje!
Cesto se vidijo po naših svinjakih praseta z velikimi vampi, ki so pa v srednjem, zlasti pa v zadnjem koncu slabo razvita. Taka praseta se ne morejo dobro razvijati, ker jim manjka pripravne klaje! To še ni zadosti, da si napolnijo želodce z vodeno klajo! Kaj pomaga poln želodec, če je pa klaja prazna? S takim pokla-danjem ne bomo nikdar nič dobrega dosegli. Kdor hoče lepa praseta izrejati, mora skrbeti, da dobe praseta v prvi mladosti tečno krmo. Takim prasetom treba krompirja, mlečnih odpadkov in žitnega zdrobu. Potem se bodo ugodno razvijala v prednjem in zadnjem životu. Taka praseta bodo pa tudi hitreje rastla in se sploh veliko bolj razvila. Kdor želi tedaj lepa praseta izrejati in imeti več sreče pri prasetih, naj mladih želodcev ne baše in ne razširja s prazno in vodeno klajo.
Potratni davek. Ko so državne blagajne prazne, ali njim vsaj preti huda praznota, tedaj si finančni minister vedno pomaga z novimi davki. Na eno ali drugo reč naloži davek, kateri mu prinaša tisočake ali še boljše milijone, da žnjimi zamaši najhujše praznote v državni zakladnici. Ker se tudi sedaj državni blagajni ne godi Bog ve kako izvrstno, zato se namerava vpeljati „potratni davek“ na reči luksusa, kakor n. pr. avtomobile in biciklje. V drugih državah imajo podobni davek že vpeljan in sicer nese v Franciji davek na biciklje 3 do 4 milijone frankov letno, v Italiji davek na biciklje do
750.000 letno. Davek na avtomobile imajo že v Nemčiji in Franciji. Na Angleškem, v Italiji, na Holandskem, v Franciji plačujejo tudi davek od konj, ki jih imajo samo za zabavo. Ponekod nameravajo uvesti tudi davek na kopališča, velika okna, klavirje; poroča se tudi, da sestavlja finančni minister Bilinski načrt za obdačenje električne in plinove luči ter mineralne vode.
Vabilu na deveti redni občni zbor
Zadružne tiskarne v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. oktobra ob l. uri popoldne v posvetovalnici Zadružne Zveze v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32 Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta
2.	Potrjenje letnih računov in bilance za 1. 1908.
3.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
4.	Dopolnilna volitev 4 članov upravnega sveta.*)
5.	Volitev nadzorstva petero članov.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Prernemba pravil.
8.	Slučajnosti.	Upravni svet.
*) Po § 16 pravil so izstopili sledeči gospodje iz upravnega sveta, katerih triletna doba je potekla: Dr. J. E. Krek, Jos. Šiška, Gjuro Rašica. Voliti je tudi upravnega svetnika namesto pokojnega dvor. svetnika Jos Šumana.
Vabilo na občni zbor
Zeljnrskc zadrugo za ljubljansko okolico v Šmartnem Ob Savi,
registrovane zadruge z omejeno zavezo v likvidaciji, ki se bo vršil dne 31. oktobra 1909 ob 4. uri popoldne v željami.
Dnevni red:
1.	Poročilo likvidaiorja.
2.	Sklepanje o zaključni bilanci.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in posojilnice na Mirni,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 31. oktobra 1909 ob 3. uri popoldne v izobraževalnem društvu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1908.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov.
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
T Komendi,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva. Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin .	.	. Delež pri .Zadružni zvezi" Naložen rez. zak. z obresti Delež pri Kitarski zadrugi v Domžalah	 Gotovina 31. dec. 1908	K 74 742-53 215 910 — 308 99 88-46 43 — 1 000-— 1	223 24 100-— 2	296-15
Skupaj .	.	295 712-37
Pasiva.	K
Deleži		296—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	293 252 34
Predplačane obresti posojil	320-50
Rezervni zaklad z obresti	1 223-24
Cisti dobiček		620-24
Skupaj . .	295 712 37
Denarni promet ... K	370 070 01
Stanje članov začetkom 1.	1908 .	127
Prirastlo		... 21
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1908	... 148
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
na Krki,
reg. zadr. z neomej zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila................. 197 751'22
Tekoči račun z zvezo . .	8 270'—
Inventar premični .	. .	307'44
Zaostale obresti posojil .	4 395'05
Delež pri .Zadružni zvezi" 1 000 — Pomožna akcija ...	47855
Gotovina 31. decembra 1908	282076
Skupaj	.	.	215 023-02
Pasiva.	K
Deleži ................... 274-—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi	.	222	246-35
Predplačane obresti posojil	292-11
Obresti................... 1 528-53
Cisti dobiček......... 682-03
Skupaj . .	215 023-02
Denarni promet ... K 433 642 26
Stanje članov začetkom 1. 1908 . 108
Prirastlo.........................33
Odpadlo........................... 4
Stanje koncem 1 1908	....	137
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Kranju,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Akti v a	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Ustanovni	 Zaostale obresti posojil Delež pri .Zadružni zvezi“ C. kr. poštna hranilnica . Tekoči račun s člani . . Gotovina 31. decem 1908	171 498-14 124 671 — 528-52 164-64 410-20 400-— 97 36 279 67703 28 484-21
Skupaj .	.	605 931 10
Pasiva.	K
Deleži 	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Predplačane ohresti posojil Tekoči račun s člani .	. Rezervni zaklad z obresti Čisti dobiček		2 484— 600 367-64 1 546-01 45 47 82-55 1 405-40
Skupaj . .	605 931-10
Denarni promet ... K	2,086 814-87
Stanje članov začetkom 1	1908 .	11
Prirastlo		...	75
Odpadlo	 Stanje koncem 1. 1908	... 86
Bilanca
Posojilnice in hranilnice
v St. Križu pri Litiji,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908,
Aktiva	K
Posojila		98 045-44
Tekoči račun z zvezo .	.	165 165-—
Inventar premični .	.	.	156-75
Zaostale obresti posojil	1 663-80
Delež pri „Zadružni zvezi“	1 000—
Delež pri „Ljudski pos.“ .	4-—
Naložen rezervni zaklad	4 823 52
Gotovina 31. dec. 1908	4 318-69
Skupaj . .	275 207-20
Pasiva.	K
Deleži	■ .	774 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi	268 841 85
Predplačane obresti posojil	290-11
Prehodni		30-—
Rezervni zaklad z obresti	4 823-52
Cisti dobiček		447-72
Skupaj .	.	275 207-20
Denarni promet ... K	336 17091
Stanje članov začetkom 1.	1908 . 387
Prirastlo		... 8
Odpadlo		...	7
Stanje koncem 1. 1908	... 388
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Fari pri Kaštelu,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva	K
Posojila		68 250-60
Tekoči račun z zvezo .	.	92 655 —
Invenlar premični .	. .	507-93
Zaostale obresti posojil	53110
Delež pri „Zadružni zvezi“	1 000-—
Gotovina 31. decem. 1908	81235
Skupaj .	.	163 756-98
Pasiva.	K
Deleži		260-—-
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	160 713 81
Predplačane obresti posojil	106-37
Rezervni zaklad .	.	.	.	1 959 63
Cisti dobiček		71717
Skupaj . .	163 756 98
Denarni promet ... K	238 918-41
Stanje članov začetkom 1.	1908 .	107
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1908	...	130
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
v Velikih Laščah,	
reg. zadr. z neom. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1908.
Aktiva	K
Posojila		652 196 45
Inventar premični . . .	265-05
Inventar nepremični . .	44 530 17
Zaostale obresti posojil	6 743 76
Delež pri „Zadružni zvezi“	1 OuO—
Delež pri „Unionu“ . . .	500-—
Tekoči račun s stranka	168 148 02
Gotovina 31. decem. 1908	12 532-90
Skupaj . .	885 916-35
Pasiva.	K
Deleži		652 —
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	646 556 71
Tekoči račun z zvezo .	.	212 440 —
Predplačane obresti posojil	1 402 75
Tekoči račun s strankami	12 964- —
Rezervni zaklad ....	6 785 08
Cisti dobiček		5 115 81
Skupaj . .	885 916-35
Denarni promet ... K	2,412 077-78
Stanje članov začetkom 1. 1908 . 283	
Prirastlo		
Odpadlo		. . . 1
Stanje koncem 1. 1908	. . . 326
Bilanca
Slovenske posojilnice
v Št. Jerneju,
reg. zadr. z neon), zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva. Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Inventar nepremični . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin .	. Delež pri .Zadružni zvezi“ Delež pri „Ljud posojilo.“ Gotovina 31. decembra 1908	K 398 514-81 139505 70 177-92 8 801-38 1 780 43 152--1 000 — 4 — 6 902 76
Skupaj .	.	556 838-70
Pasiva.	K
Deleži		1 706-77
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	523 927-90
Predplačane obresti posojil	3 755-99
Rezervni zaklad ....	22 465 52
Cisti dobiček		5 262 82
Skupaj .	.	556 838 70
Denarni promet ... K	749 036-18
Stanje članov začetkom 1. 1908 .	770	
	
Odpadlo		. . .	7
Stanje koncem 1. 1908	. .	. 815
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Kamniku,
reg zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila............. 718	855-83
Tekoči račun z	zvezo .	.	229 554-—
Inventar premični . . .	109197
Zaostale obresti	posojil	.	1	342-49
Delež pri .Zadružni zvezi“ 1000 — Gotovina 31 decembra 1908	30	673-87
Skupaj . .	979	518-13
Pasiva.	K
Deleži........................ 3	6G8-—
Dfan. vloge s kap. obresti	944 229 32
Pred plačane obresti posojil	5 853 71
Pekuči račun s strankami	17 875 78
Prehodni.................. 903 85
Rezervni zaklad z obresti	5 000-—
Gisti dobiček................. 1	987 47
Skupaj . .	979 518 13
Denarni piomet ... K 1.921 309-15 klanje članov začetkom 1. 1908. . 479
Prirastlo..............................94
Ddpadlo.................................0
Slanje koncem 1	1908 ............. 507
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
pri Sv. Jakobu ob Savi,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila		91 864-19
Tekoči račun z zvezo .	.	28 914-—
Inventar premični	.	.	126 26
Inventar nepremični .	.	411-98
Zaostale obresti posojil	577-40
Vrednost tiskovin .	.	.	30 —
Delež pri .Zadružni zvezi*	1 000-—
Delež pri „Ljudski posojil.“	4 —
Prehodni zneski ....	2 223 72
Tekeči račun s člani .	.	9 910 —
Obr. tek. rač s člani zäost.	465-63
Gotovina 31. decembra 1908	1 374-58
Skupaj . .	136 601-46
Pasiva.	K
Deleži	...	.	.	.	374-—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	133 283-35
Predplačane obresti posojil	144-80
Rezervni zaklad ,	.	.	.	2 440-02
Cisti dobiček		359 29
Skupaj . .	136 601-46
Denarni promet ... K	213 486-60
Stanje članov začetkom 1.	1908.	. 179
Prirastlo		... 8
Odpadlo ....	
Stanje koncem 1. 1908 .	. . .187
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice v Leskovici,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila..................... 44	667-47
Tekoči račun z zvezo . .	45	990-50
Inventar premični .	.	.	189-15
Zaostale obresti posojil .	846-90
Delež pri .Zadružni zvezi“	1 000-—
Delež pri .Zadružni tisk.“	500-—
Delež pri .Unionu“ . . .	1000 —
Delež, pri .Ljudski posoj.“	4'—
Gotovina 31. decembra 1908	2	367’48
Skupaj . .	99 562 20
Pasiva.	K
Deleži................... .	188 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . .	92 944-92
Predplačane obresti posojil	33"35
Rezervni zaklad ....	2 892-87
Cisti dobiček............ 803-09
Skupaj . .	96 562-20
Denarni promet ... K 143 156-62
Stanje članov začetkom 1. 1908 .	92
Prirastlo........................... 8
Odpadlo............................. 6
Stanje koncem 1. 1908	....	94
Bilanca
Hranilnice in posolilnice na Jesenicah,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva. Posojila	 Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin .	.	. Delež pri „Zadružni zvezi. Delež pri „Ljud. posojil.“ Delež pri „Unionu“ . . Nepovrnjeni prehodni .	. Gotovina 31. decembra 1908	K 182 238 47 99 625-— 188 37 2 110-07 200-— 1 000 -4 — 1 000 — 835 86 8 689 84
Skupaj .	.	295 891-61
Pasiva.	K
Deleži		855-—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . .	285 373-54
Predplačane obresti posojil	478-39
Rezervni zaklad .	.	.	.	7 415-05
Cisti dobiček		1 769-63
Skupaj . .	295 891-61
Denarni promet ... K	366 758-52
Stanje članov začetkom 1.	1908 .	163
Prirastlo		... 11
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1908	... 171
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice T Leskovcu pri Krškem,	
reg zadr. z neomej. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1908.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Deli-ž pri „Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decembra 1908	116 423-19 7 036 -111 20 32-32 1 000-— 1 430-70
Skupaj . .	126 033-41
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z obresti Cisti dobiček		852-- 119 057-04 822 51 4 086-29 1.215 57
Skupaj .	.	126 033-41
Denarni promet ... K 211 502-64
Stanje članov začetkom 1. 1908 . 387
Prirastlo........................42
Odpadlo............................ 3
Stanje koncem I. 1908	.... 429
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Lukovici,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila................ K8 165—
Tekoći račun z zvezo .	.	34 ISO^SO
Inventar premični . .	.	469'05
Zaostale obresti posojil	97809
Vrednost tiskovin .	.	.	50-—
Vrednost kolekov .	.	•	'W"—
Delež pri .Zadružni zvezi.“ 1000 — Gotovina 31. decem. 1908_____1 874 48
Skupaj .	.	126766T2
Pasiva.	K
Deleži		496 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi	123 856-15
Predplačane obresti posojil	315-55
Rezervni zaklad z obresti	1 294-39
Cisti dobiček ....	804 03
Skupaj . .	126 766-12
Denarni promet ... K	193 436-70
Stanje članov začetkom 1.	1908 . 125
Prirastlo		. . . 18
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1908	. . .	143
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
na Ljubnem,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila.................... 155	211 70
Tekoči račun z zvezo .	.	124 902-—
Inventar premični	. . .	554-39
Inventar nepremični .	.	5 571'89
Zaostale obresti posojil .	8	705-46
Prehodni........... 403‘17
Delež pri .Zadružni zvezi“	1 000’—
Tekoči račun s člani .	.	36	273-26
Naložen denar ....	226 489 32
Poštna hranilnica	...	93 27
Gotovina 31. decem. 1908	5	732-16
Skupaj	.	.	561	936 62
Pasiva.	K
Deleži................. .	3 301 —
Hranilne vloge s kapilali-
zovanimi obrestmi	.	534	255'56
Predplačane obresti posojil	450 76
Dividende deležev	.	.	796 30
Rezervni zaklad z obresti 21 281 33 Cisti dobiček............ 1 851 67
Skopaj .	.	561 936-62
Denarni promet ... K 1.108961-32 Stanje članov začetkom 1. 1908 .	171
Prirastlo........................... 15
Odpadlo............................. 31
Stanje koncem 1. 1908	....	155
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Izlakah,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva. Posojila	 Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri „Ljud-ki posoj.“ Naložen denar z kap. obr. Gotovina 31. decem. 1908	K 134 13005 193 330-— 279 10 2 269-97 1 000 — 4— 22 428-40 37 386-52
Skupaj .	.	390 827-94
Pasiva.	K
Deleži		444 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi	386 421-70
Predplačane obresti posojil	469-55
Obresti		2 672 16
Čisti dobiček		820 63
Skupaj .	.	390 827-94
Denarni promet ... K	679 528 22
Stanje članov začetkom 1	1908 . 231
Prirastlo		...	14
Odpadlo		...	23
Stanje koncem 1. 1908	. . . 222
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Loškem potoku na Taboru,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnom 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila................. 154 279 23
Tekoči račun z zvezo . .	59 650' —
Inventar premični .	.	.	248 53
Zaostale obresti posojil .	242-92
Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000-— Gotovina 31 decem. 1908	2 069 56
Skupaj .	.	217 490-24
Pasiva	K
Deleži................. .	320 —
Hranilne vloge s kapitali-
zovan-mi obrestmi . .	210 676 67
Predplačane obresti posojil	1 694'36
Rezervni zaklad z obresti	3 573-80
Cisti dobiček................. 1	225 41
Skupaj . .	217 490-24
Denarni promet ... K	353 132-76
Stanje članov začetkom 1. 1908 .	132
Prirastlo . .	..............29
Odpadlo........................... 1
Stanje koncem 1. 1908	....	160
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila		44 232-44
Tekoči račun z zvezo .	.	11 420 —
Inventar premični .	.	.	239 19
Zaostale obresti posojil	567-41
Delež pri „Zadružni zvezi“	1 ooo--
Delež pri „Ljudski posojil.“ Zaloga Žvepla ....	4 —
	52 —
Gotovina 31. decem. 1908.	503-34
Skupaj . .	58 018-38
Pasiva.	K
Deleži		318—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . .	55 536-55
Predplačane obresti posojil	346-96
Rezervni zaklad z obresti	1 344-88
Čisti dobiček		471-99
Skupaj . .	58 018-38
Denarni promet ... K	155 105 72
Stanje članov začetkom 1.	1908 .	157
Prirastlo		... 10
Odpadlo		8
Stanje koncem 1. 1908	...	159
Bilanca
Hranilnice in posojilnice pri Št. Jurju pod Kumom,	
reg. zadr. z neomej zavezo, z dnem 31. decembra 1908	
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	. . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decem. 1908	47 304-49 9 133— 384 95 65 51 1 000— 1 989-47
Skupaj . .	59 877-42
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Predplačene obresti posojil Rezervni zaklad z obrestmi in čisti dobiček .	. .	150— 58 766 95 106-01 853j)J;
Skupaj . .	59S77-*2
Denarni promet ... K 97 986'9l Stanje članov začetkom I. 1908
Prirastlo........................
Odpadlo..........................
Stanje koncem 1. 1908	....	^
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“
Usek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.