Poštnina plačana v gotovini H0®@r, pefels 30. faatiarja 1953 DRUGO REDNO ZASEDANJE SKUPŠČINE KOPRSKEGA OKRAJA V sredo je bito v Kopru drugo redno zasedanje ljudske skupščine koprskega okraja. Skupščine se je udeležilo 71 izvoljenih ljudskih poslancev, pet pa je bilo upravičeno od-solnih. Najprej sta na ločenih sejah okraj- P^HiP isiii Letošnji družbeni plan predvideva tudi mehanizacijo ribje industrije A'a sliki: delavke v tovarni Ampelea v Izoli. »ega zbora in zbora proizvajalcev prečrtala poročilo komisije za plan in proračun tovariš Julij Bcltram in Dušan Fabjan. ¿mSSSUk& . ^H&siaiv. _ - ■.g- „ e ~ V V ^HKsPHI Pogled na Trst proti Barkovljant Slovenski duhovniki v Istri maršalu Titu I k j csv ca dekana g. Piščanca vdinja kapitalizmu in je sovražna Slovencem in Jugoslaviji. Tako politiko mora vsak Slovenec obsojati in odklanjati.« Na vprašanje, kako meni, da bi lahko pravilno uredili odnose med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji, nam je gospod dekan odgovoril: »Glede na razmerje med Cerkvijo in državo je v naši državi izvedena ločitev, ki jo Cerkev trpi-tolerira. Sedaj se pripravlja nek »modus vi-vendi« (sožitje) med obema. Naše duhovsko ciril-metodijsko društvo je I smatralo kot eno izmed svojih glavnih nalog, da pripravlja in gladi pot za medsebojno zbližanje. Kakor kažejo vsa znamenja ob sedanjih razgovorih med maršalom Titom in katoliškimi škofi, bo do tega sporazuma tudi prišlo«. Gospod Piščanec je po rodu iz Trsta (Rojan). Kot tržaški rojak še posebno spremlja razvoj dogodkov v Trstu. V zvezi s tem nam je govoril: »Za Slovencem sovražne razmere v Trstu so v veliki meri krivi italijanski izseljenci iz Istre, ki neprestano trobijo v iredentistič-ni rog, iti tudi italijanski velein-dustrijci in bankirji, ki hočejo Trst, da ga gospodarsko uničijo kot nevarnega tekmeca. Edina rešitev je, da italijanske diplomate sreča pamet in da se Jugoslavija in Italija pogodita na podlagi mirovne pogodbe«. Kakor vsi slovenski duhovniki, je tudi on imel precej opraviti s fašističnim škofom Santinom. Zanimalo nas je njegovo mnenje o njem, ki je tako: »Da je škof Santin izrazit nacionalist, je splošno znano. Celo italijanski verniki zamerijo, da v svoje pridige vpleta večkrat politične napade na Jugoslavijo. Slovenski duhovniki bi znali marsikaj povedati o njegovi nestrpnosti. Bližajoči se proces, ki ga je škof Santin naprtil prof. Salveminiju zaradi razžaljenja časti, bo še marsikaj prinesel na dan.« MARŠALU TITU Predsedniku FLR.f Slovenski katoliški duhovniki Jugoslovanske cone STO Vam iskreno čestitamo k izvolitvi za prvega predsednika FLR.T. Pod Vašim vodstvom so si jugoslovanski narodi priborili svobodo, za katero smo vam mi Primorci še prav posebno hvaležni. Prenričani smo, da bodo jugoslovanski narodi pod Vašim modrim vodstvom to svobodo tudi branili in olirmili in da ne bodo nikdar dopustili, da bi po naši leni primorski zemlji gospodoval še kdaj tujec. Milko Margon, župni upravitelj v Truščah, Dominik Pegan, župni upravitelj v Krkavčah, Aloiz Kocjančič,. župni upravitelj v Koštaboni, Karel Esih, župnik v Kortah, Avgust Zlobec, župnik v Sv. Anto-tonu, Anton Požar, župnik v Marezigah, Franc šibeuik, župnik v Lazaretu. —o— Te dni smo se oglasili pri gospodu Gabrielu Piščancu, dekanu v Klancu, ter ga prosili, da nam odgovori na nekatera vprašanja, ki se tičejo odnosov med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji, o vatikanski politiki; zanimalo nas je, kaj meni kot Tr-žačan o rešitvi tržaškega vprašanja in tudi kaj misli o sovražnem delovanju škofa Santina. Gospod Piščanec nam je na vprašanje o sovražni politiki Vatikana do Jugoslavije odgovoril: »Kar zadeva Vatikan, moram kot katoliški duhovnik razločevati: papeža kot poglavarja katoliške cerkve mora vsak katoličan spoštovati in spolnjevati njegove naredbe. Drugo pa je vatikanska posvetna politika, ki jo vodijo razni kardinali, monsinjorji in razni laiki. Ta pa je mnogokrat zgrešena, večkrat se Postojna ho Si prliSi i® stanovanj V petek so se na sedežu ljudskega odbora mestne občine Postojna na pobudo predsednika tov. Baša Jožeta sestali predstavniki največjih gospodarskih podjetij. Razpravljali so o perečem stanovanjskem problemu v Postojni in sklenili, da temu po svojih močeh odpomorejo. Tako je podjetje »Kurivo« že kupilo zemljišče in Močan porast družbenega bruto produkta in narodnega dohodka Družbeni bruto produkt letošnjega leta je predvidoma za 833 milijonov 190.000 dinarjev večja kot lani. Prav tako sc predvideva porast pri narodnem dohodku, in sicer za 807 milijonov 970.000 dinarjev» Na močan porast družbenega produkta in narodnega dohodka vpliva razen drugega tudi v prvi vrsti dohodek iz razlike v cenah, katerega predvidevamo v prometu s tujino za leto 1953 v višini 262 milijonov dinarjev. Prav tako je v letošnji plan vključen kot naš dohodek davek na promet soli. Tovariš Markič je zatem navedel raziiko v višini narodnega dohodka med letom 1952 in predloženim pla- Toi ■ama strojev nivo Lola - Ribaru v Železnikih pri Beogradu na njem podrto stavbo, ki jo bo predelalo v stanovanjske prostore za svoje uslužbence. Materialni stroški bodo omejeni na minimum, skoraj vse delo pa bodo opravili sami uslužbenci podjetja prostovoljno. Tudi splošno trgovsko podjetje že ima zemljišča, na katerem si bo postavilo stanovanjske zgradbe za svoje uslužbenec. Lesno industrijsko podjetje bo adaptiralo kar ti' neuporabne stavbe, kar bo končn o tudi prispevalo k splošni ureditvi Postojne in še posebej »Ulice groze«, kot jo zdaj naziva j o poznavalci. Okrajni maga-zin bo v te namene pripravil 30 do ■10 milijonov, pa tudi Tovarna ines-nih izdelkov in Avtopodjetje sta obljubi! I a svoj delež za rešitev tega problema. Sam LO MO Postojna novih gradenj ne bo mogel začeti. Pač pa bo dvignil za eno nadstropje nekatere svoje stanovanjske stavbe. Na ta način bo prišel do 10 stanovanj, kar bi poleg že omenjenih, ki naj bi jih za svoje uslužbence zgradila navedena podjetja, pomenila občutno zmanjšanje stanovanjske krize, ki zdaj vlada v Postojni in je vzrok neštetih nesoglasij in mnogih prepirov. Pereče je tudi vprašanje zdravstvenega doma m pa javnega kopališča. Res je presneto žalostno, da tako važno središče, kot je prav Postojna, nima tako važnih javnih ustanov. Zdravstveni dom bi pomenil tudi velikanski prihranek na denarju, ki zdaj gre za prevoze v bolnico v Vipavo, pa tudi sicer bi pomenil velikansko pridobitev. Javno kopališče pa je že skoraj gotovo in so sredstva za njegovo dokončanje že zagotovljena. Novi ljudski odbor mestne ol>oine je šel odločno na delo. Zgoraj opisana prizadevanja bodo gotovo razveseljivo vplivala na vse Postojnčane, ki so po splošni stanovanjski krizi manj ali bolj prizadeti. Omenjena dela bodo predvidoma izvedena v dveh letih in ko bodo končana, se bo današnje kritično stanje občutno izboljšalo. Br r Dela na kulturnem domu, s katerimi so začeli pred dvema mesecema, uspešno napredujejo. Marljivim zidarjem pridno pomagajo tudi vaščani s prostovoljnim delom. Računajo, da bo kulturni dom že čez mesec dni pod streho. Novova-ščanom bo kulturni dom ogromno pomenil, saj nimajo danes niti e-nega večjega prostora, kjer bi se lahko sestajali, da o prireditvah srloh ne govorimo. Mladina obeh vasi se sicer pridno udeležuje priprav za razne kulturne prireditve, zato pa jo glede obiskovanja raznih kmetijskih predavanj nikakor ne moremo pohvaliti. A ¡kakršnega dvoma ni več, da vlada v tržaških sodnih dvoranah fašistični duh. Vojna ni uspela odstraniti iz teh dvoran fašistične pajčevine. Fašistična sodišča v Trstu so med prvo in drugo svetovno vojno obsodila bazoviške, junake in Finka To-mažiča ter vrsto slovenskih in italijanskih demokratoi. Današnja sodna oblastva v Trstu izkoriščajo vsako priložnost, da dokažejo, da verno izvajajo oporoko fašističnih sodišč. Starima in doslednima borcema proti fašizmu Albinu Grudnu — Blisku mi Danilu. Pertotu je apelacijsko sodišče v Trstu te dni potrdilo obsodbo na dosmrtno ječo. Obsodba pravi, da sla umorila v času vojne nekega Morandinija, ne dodaja pa, da je bil Morandini nemški vohun in star fašist. Obsodba je zasnovana na nepreverjeni izjavi neke osebe, ki naj bi pred štirimi leti v neki tržaški go- stilni izjavila, da sta Albin Gruden in Danilo Pertol umorila Morandinija. Priče so, ki vedo povedati, da je bila oseba, ki je to spregovorila, v pijanem stan ju. Priča je, ki pravi, da Albin Gruden in Danilo Perlot nista mogla umoriti Morandinija, ker sta bila v dnevu, ko je bil Morandini s smrtjo kaznovan, ves dan z njo. Toda sodišče nalašč ignorira izjavo teli prič, ker ve, da mu te izjave utegnejo onemogočiti, izvedbo fašističnih in iredentističnih navodil. V obsodb; so pozabili napisati, da sta bila oba partizana obsojena na dosmrtno ječo, ker sla se. dosledno borila v vrstah narodno osvobodilne, vojske, za odpravo fašizma. Ko bi to napisali, bi Ijim vsaj Tekli, da so iskreni. Od okrog 300 tržaških sodnih funkcionarjev. j.i'i je nad 280 službovalo že v času fašizma. Od 30 Prejšnji leden je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji turški zunanji minister Kopriilii. Njegov obisk so '/. veliko pozornostjo spremljali tako prijatelji kakor sovražniki mednarodnega sodelovanja in mirti v svetu. Prijatelji seveda z velikim zadovoljstvom, sovražniki pa z veliko jezo, ker ta obisk pač predstavlja nov prispevek k utrditvi miru ne samo na Balkanu, ampak v svetu sploli. Zlasti so se sovražniki razburili, ko so zvedeli za uradno poročilo, iz katerega se da jasno sklepali, da so se vsi razgovori med turškimi in jugoslovanskimi državniki vodili v duhu popolnega medsebojnega razumevanja ter da na vsa glavna vprašanja mednarodnega miru in zlasti miru na Balkanu enako gledajo v Ankari kot v Beogradu. Se več. na razgovorih se. jc ugotovilo, da se. z Beogradom in Ankaro popolnoma strinja tudi Grčija, katero zunanji minister Slefamopulos bo 3. februarja prišel na uradni obisk v Beograd. V uradnem poročilu o razgovorih v Beogradu in na Brionih se predvsem poudarja, da je bilo potrjeno popolno soglasje med stališči obeh držav glede potrebe, da se določijo konkretni načini in oblike za bodoče sodelovanje med obema državama, da se zavaruje, mir in varnost. Takoj za uradnim poročilom so poudarili beograjski krogi, da čeprav se. grški uradni zastopnik ni udeležil razgovorov, so se ti razgovori vodili v duhu trojnega sporazumevanja. Na povnvlku v domovino se je turški zunanji minister Kopriilii ustavil tudi v Atenah, da bi podrobneje obvestil predsednika grško vlade Pa-pagosa in zunanjega ministra Stefa-nopulosa o vseh razgovorih, ki jih je knel z jugoslovanskimi zastopniki.' Se prod lem pa je Kopriilii na lii-skovni konferenci v Beogradu izjavi:! tujim Ln domačim novinarjem, da so razgovori z jugoslovanskimi državniki ¡potekali v tako intimnem ozračju, kot ni običaj pri podobnih uradnih obiskih. Poudaril je še enkrat. da so bile sjlavne značilnosti razgovorov medsebojno razumevanje, dobri nameni obeh držav, privrženost miru in odločnost, da se mir brani ne le v skupnem interesu obeh držav, temveč v interesu vseh miroljubnih držav v svetu. Kopriilii je novinarjem tudi izjavil. da se je z Jugoslovani razgovar-jal o odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Poudaril je, da se je med razgovori prepričal o iskrenih željah jugoslo-van-kih voditeljev, da se odstranijo nesoglasja, ki obstojajo med Jugoslavijo in njeno sosedo, predvsem glede tržaškega vprašanja. Ni pa ničesar dejal, če laka dobra volja obstoja na italijanski strani. Istega dne, ko je bil turški zunanji minlstr-r v Atenah, je predsednik grške vlade maršal Papagos izjavil dopirniku beograjskega radia, da sloni prijateljstvo mod tremi državami na zvestobi v preteklosti, ki je že prestala razne preizkušnje. Maršal Papagos je torej napovedal skorajšnjo sklenitev sporazuma med tremi prijateljskimi balkanskimi državami. ki bo predstavljal važen či-nitclj v obrambi miru. obenem pa je opozoril liste države, ki bi. imele namen mešetariti na Balkanu, da v tem ne bodo uspele, ker so balkanski narodi že prestali razne preizkušnje in nimajo namena biti orodje tujih pohlepov. Na te ugotovitve naj se malo zamislijo tudi v Rimu, saj ni potrebno posebej poudarjati, da so imeli balkanski narodi največ preizkušenj ravno z Italijo, ki je v vsej zgodovini zadnjega stoletja smatrala Balkan za nekakšno svojo doto. V Beogradu, Atenah in Ankari so ji sedaj jasno povedali, da lahko sodeluje z njimi v obrambi miru na Balkanu in v svetu, loda prste proč od Balkana! V bližnji sporazum med Atenami, Beogradom in Ankaro se je od sovjetski satelitov najprej zagnala Bolgarija. Oblastniki v Sofiji pač dobro vedo. da si tudi bolgarsko ljudstvo želi prijateljskega sodelovanja z jpgorioVansklraii :in drugimi balkanskimi narodi, zato so prav te tbii začeli z novo gonjo proti Jugoslaviji, obtožujoč šs edinega jugoslovanskega diplomatskega zastopnika v Sofiji, češ da je organiziral v Bolgariji volumsko :in diverzantsko dejavnost. A to je le pretveza, da bi lahko Jugoslavijo prikazali kot napadalno silo proti Bolgariji in da bi lahko preganjali miroljubno bolgarsko ljudstvo. ki si nič bolj ne želi, kakor živeti z jugoslovanskimi narodi v lesnem prijateljstvu in se rešili okovov. v kaitere so ga uklonili sofijski p.odrepuikj moskovskih mogotcev. sodnikov jih je najmanj 20 sodelovalo v času fašizma na 34 razpravah, na katerih so obsodili skupine zavednih Slovencev; razumljivo je. da fašisti fašistov ne morejo obsojati. Tržaške sodne oblasti se ravnajo po načelu, ki ga je zapovedal Mussolinl, preden so italijanske čete napadle Jugoslavijo: balkanske horde je treba uničiti. Zaradi tega sta bila Albin Gruden in Danilo Perlot. obsojena na dosmrtno ječo, V Trstu ni bil obsojen na dosmrtno ječo niti en fašistični voditelj, Albin Gruden in Danilo Pertol pa sta si zaslužila to kazen, ker sta bila oficirja Jugoslovanske armade, to pomeni pripadnika zavezniške vojske, ki se je skupaj z Anglo-Amerikanci, prva v Evropi, dvignila proti fašističnemu zavojevalcu. Kaj pravijo k temu ailglo-ameriški sodni funkcionarji? Ali ni za generala fVinlertona in načelnika za sodstvo pri J'ojaški. upravi polkovnika TP oorhisa sramota izpovedati, da se v tržaških sodnih dvoranah znova uve-Ijavi j a f ašize m ? Potrditev obsodbe, na dosmrtno ječo partizanoma Albinu Grudnu in Danilu Pertotu je žalitev za vse jugoslovanske narode in jugoslovansko narodno-osvubodilno borbo, je tepta-nje priboritev druge svetovne vojne in teptanje mirovne pogodbe, ki ne predvideva sodnega postopka za taka dejanja, tudi če bi se stvarno zgodila. Skratka povedano, potrditev obsodbe pomeni, da hrepenijo tržaški sodni funkcionarji le še po eni, končni želji: da se Mussolinijeve slike znova obesijo nad predsedniškimi mizami v sodnih dvoranah. Novi ameriški zunanji minister. Fo-s-ter Dullcs je imel v torek svoj prvi govor o zunanji politiki, odkar je na tem mestu zamenjal dosedanjega zunanjega niiinfera Aohesnnn. Ta govor so vsi pričakovali z nenavadnim zanimanjem, ker predstavlja nekak uvod v spomenico, ki jo bo v kratkem prečita 1 v ameriškem kongresu sam predsednik Eisenhoivor. V svojem dolgem govoru je Dullcs predvsem poudaril, da Združene državo Amerike obsojajo zamisel preventivne vojne proti Sovjolsaui zveza. »Mi ne bojno skusali nastopiti proti sovjetski strategiji obkoljevanja 9 tem, da bi mi začeli vojno. Predsednik Eisciihoiver absolutno nasprotuje vsaki taki politiki. Nikdar si ne bomo izbrali vojne za orodje naše potočke.« S tem je Dullcs odgovoril vsem tistim, ki zagovarjajo preventivno vojno, češ da čas dela za So-vjetsko zvezo in da bi bilo bolje napasti jo, preden bo Moskva vojaško pripravljena. Dullcs je. tudi napovedal notranje težave v sovjetskem bloku in poudaril že star pregovor, da ni vedno močnejši tisti, ki več poje, ker se lahko zgodi, da ne more vsega prebaviti in tako še bolj oslabi. V svojem govoru jo. ameriški zunanji minister napravil nekak sprehod po svetu. Dejal jc, da listi, ki se proglašajo' za ameriške sovražnike, imajo zdaj že oblaat nad eno tretjino vseli ljudi na svetu in vse naravne vire, ki jih potrebujejo. Govoril jc tudi o Koreji in o sovjetski politiki na Daljnem vzhodu. Poudaril je, da gre pri korejski vojni za japonsko in da bi nastal za ZDA ze- Gospodje čakajo, da bi se v Trstu ponovili dogodki iz leta 1918! ■ • • lo neroden položaj, če bi se združile Sovjetska zvezia, Kitajska in Japonska. kajti v tem primeru b; obvladala Sovjetska zve,za tudi Indokino, Siam, Burmo in Mailajo, pri čemer bi prišla do azijskega riža, ki bi bilo novo orožje, s katerim bi razširila svojo oblast nad Japonsko in Indijo. Na Srednjem vzhodu skuša Moskva navdahnili Arabce s sovraštvom do zapadnih velesil, da bi se polastila največjih rezerv petroleja na svetu in s tem zavladala tudi nad Suezom, o katerem jc sedaj spor med Egiptom in Veliko B rutam rjo. Prešel jo tudi na evropska vprašanja in dejal, da je. Atlantski pakt ena glavnih potez ameriške zunanje politiko v Zapadli i Evropi. Namen tega pakta jo — jc poudaril Dullcs — povezati zahodnoevropske države, tako da bi skupno z Združenimi državami in Kanado ustvarili skupnost, ki bi bila dovoli močna, odvrniti vsak napad sovjetskih armad na Zahodno Evropo. Nesreča pa jc v tem, tla so zapadnocvropske države doslej uporabljale svojo vojaško moč za medsebojne vojne. Kot vidimo, je bul Dullcsov govor o zunanji .politiki zelo jasen in tudi oster, česar doslej ni Lilo opaziti pri govorih in tiskovnih konferencah, ki jih je vsak teden imel Trumanov zunanji minister Acbcscn, Predvsem je poskušal pojasniti sovjetsko zunanjo politiko in moskovske cilje na Daljnem vzhodu. Dejal je, da bo Eise.n-hov.Tr na primeren način pripravil sovražnika na Koreji, da bo spremenil svoje mnenje in da bo tudi on želel mir. V svojem opozorilu zapadlimi silam ie omcuiii! tudi Anglijo, čeprav je Anglija do sedaj odklanjala slepit,; v evropsko obrambno skupnost. Istega dne, ko je govoril Dullcs, je tudi glasnik angleške vlade dejal, da se ni nikollti predvidevalo včlanjenje Anglije v evropsko obrambno skupnost, temveč samo možnost praktičnega sodelovanja. Prav le dni poročajo iz Londona in iz Pariza, da so razgovori o angleškem sodelovanju pri.načrtih za evropsko vojsko precej napredovali in upajo, da bodo dokončne načrte lahko v kratkem pripravili. Tudi za-padnonomški kancler Adenauer je v torek izjavil na tiskovni konferenc.!, da ni več ovir za uveljavitev pariških in boniiskili dogovorov in da se bo v kratkem verjetno sestal s francoskim zunanjim ministrom Bidaul-tom. Kakor vidimo, se politični klop-čič1 v Zapadmi Evropi naglo razvija, posebno po prihodu na oblast generala Eiscuhoiverja v Združenih državah Amerike. Siil®l Pred goriškim sodiščem bo 5. februarja- proces proti 63 slovenskim kmetom iz Oslavij, Pevmc in Št. Mavra, kar predstavlja nov val zatiranja lis/lih Slovencev, ki so po krivičnih sklepih mirovne pogodbe ostali pod It ali jo. Te vasi ležijo na desni obali Soče v neposredni bližini Gorice in v njih živijo izključno Slovenci že od pradavnih časov. V glavnem se preživljajo s poljedelstvom, le malo njih dela v goriških tovarnah ali pa so ukvarja z obrtjo. Zemlja, ki jo obdelujejo, je bila nekdaj njihova last, le nekaj malega jc je bilo v rokah veleposestnikov, ki so jo dali slovenskim kmetom v obdelavo proti najemnini. Po prvi svetovni vojni, ko je Italija okupirala Slovensko Primorje in Istro, se je pa začela — kakor za vse druge Slovence in Hrvate — Kalvarija nacionalnega zatiranja in gospodarskega izkoriščanja tudi za Pevmce, O.lavoo in Scntniaverčane. Italijanski impcrialfel.i so pač šli za tem, da bi čimprej izbrisali vsako sled slovenstva v naših krajih. Ko so že pregnali slovenske intelektualce, premestili na stotine slovenskih učiteljev, železničarjev in drugih tir-/žavnih nameščencev v notranjost Italijo ali pa jih odpuntiili iz služb, so ;,e vrgli na gospodarsko uničenje slovenskega in hrvaškega kmeta. Navijali so davke, tako da je v kratkem prišlo nešteto kmelij na boben, a te so poleni pokupilo italijanske banke, zavarovalnice in veleposestniki. Slovenski kmetje so tako postali na svoji zemlji, katere lastniki so bili nad 1300 let, koloni italijanskih gospodarjev. Italijanske banke, ki so v naših krajih uživale vso mogočo fašistično podporo, so slovenska posestva prodale italijanskim družbam, ki so bile nalašč za to ustanovljene, da bi izrinile slovenskega človeka z njegove zemlje, in jo kolonizirale z italijanskim elementom iz notranjo-s".'.i llaliije. Zlasti načrtno se je to de-1 al o za časa fašizma. Leta 1931 jc tržaški »faseio« -izdelal podroben načrt za takšno kolonizacijo. V ta namen je bilo potrebno ustanoviti poseben zavod, ki bi skupno z upravnimi in finančnimi čini-teljii organiziral poliično in nacionalno kolonizacijo. Ta zavod bi bil pooblaščen odkupovali od Slovencev 111 Hrvatov po skrajno nizkih cenah zemljišča in jih naseljevati z zanesljivimi italijanskimi priseljenci. Nameravali so tako dati popolnoma italijanski etnični značaj obmejnim slovenskim središčem kot so Postojna, Idrija, Ilirska Bistrica, Tolmin in drugim manjšim krajem, zlasti pa so imeli namen popolnoma ilalijnnizi-rattii neposredno okolico Gorice, Trsta. Reke in Pule. Računali so, da bodo tako v dcsc-tih letih naselili vzdolž stare j u g o si o v ansk o - i t ali-j a nsk o moje najmanj 20.000 italijanskih družin s 100.000 člani. Načrt tržaškega »fasela« je bil seveda s strani rimske fašistične vlade sprejet z zadovoljstvom. Ustanovljen je bil zavod, ki je dobil zveneče ime »Ente per la rinasoiitia agraria delle Tre Veneric« s posebnim vladnim dekretom in pravi klikom, toda la pravilnik ni bil nikoli objavljen in so ga držah v tajnosti. Ta zavod je zla-.li sistematično začel delovati v letih hudih gospodarskih kriz. Najbolj pa ,se je razbohotil z odkupom slovenskih in hrvaških kmetij, ki so šle na boben, leta 1935. Zanimal se je za vsako najmanjšo kmetijo, ki so jo pognali na dražbo davčni zavodi. Samo v enem letu je prešlo v last te raznarodovalne fašistične družbe nad 100 slovenskih posestev v slovenskih Brdih zapaduo od Goriee. Prav tam ležijo tudi Oslavje, Št. Maver in Pevma. Ustanova »Tre Venezie« jc biila torej popolnoma fašistična ustanova, ki jc imela določene cilje: spremeniti cinično in gospodarsko strukturo Slovenskega Primorja in Istre. Bila je orodje Italijanskega imperializma na naši- zemlji in predhodnica italijanskega prodiranja proti Vzhodu, proti ostalim jugoslovanskim pokrajinam. ki jih jo tako barbarsko napadli Muss>olli:ni leta 1941. Da ta Mussolinijcva ustanova ni uspela v svojih namenih, se je treba v prvi vrsti zahvaliti žiilavosti in odpornosti našega ljudstva, ki je vztrajalo na svoji zemlji in končno tudi pregnalo okupatorja in njegove ustanove s svoje zemlje. Po krivični mirovni pogodbi je pa žal ostal del slovenske zemlje- pod Italijo. Kljub zagotovilom mirovne pogodbe in slovesnim obljubam povojne Italije so Slovenci še vodno izpostavljeni političnemu in gospodarskemu zatiranju kot pod fašizmom. De Gasperijeva vlada jc celo obdržala fašistično ustanovo »Delle Tre Veneziio«, ki je pred nekaj dnevi pozvala slovenske kmete v Oslavju, St. Mavru in Pevmi, naj izročijo zemljo nazaj družbi, čc.š da namerava naprav';! nekatera izboljševahia dela in da bo zaradi tega obdržala zemljo zase. Seveda jc to lo pretveza, da bi izrinila s-Vvenskc kmete z zemlje, ki so in ebdcljovali že stoletja in stoletja. Na to zemljo namerava naseli''! italijanske priseljence, ki bi tako spremenili etnični značaj neposredne okolice Gorice. Ker se na slovenski kmetje ne dajo pregnati s svoje zemlje, jih jo družba tožila in tako bo prišla vsa zadeva 5. februarja pred goriško sodišče. Mi pa moramo še enkrat ugotoviti. da se tudi Dc Gaspcri poslužuje fašistične ustanove z,a nacionalno in gospodarsko zatiranje Slovencev, namefto da bi jo ukinili in tako dokazal, da sedanja Italija noče več po Mussolinije.vih stopinjah. Zaveda naj se, da s tako zavoženo politiko no bo prišel daleč in da bodo goriški Slovenci z enako vztrajnostjo kot pod fašizmom branil; svoje pravico in svojo zemljo, ki je in mora ostati slovenska. v y SO VOLILI Ob veliki udeležbi članstva naše množične organizacije SIAU, je v soboto dne 2-1. januarja bil množični sestanek v zadružnem domu. Po izvolitvi kandidacijske komisije za volitve delegatov za okrajno in občinsko konferenco je sledil govor o pomenu IV. kongresa Fronte, o preimenovanju Fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije, o uspehih in neuspehih naše vaške organizacije SIAU. Medtem ko je volilna komisija pripravljala glasovnice za volitve se je razvila razprava o družbenem planu naše občine. Vsi prisotni so z velikim zanimanjem in odobravanjem poslušali poročilo, ld je sledilo o družbenem planu. Zlasti so odobravali lepo postavko o družbenem planu za dvig kmetijske proizvodnje ter gradnjo novih objektov, kot n. pr. zgradba za podjetje »Stil«, hladilnico ter drugo. Nezadovoljstvo pa se je opazilo pri ljudeh, da nista v tem družbenem planu sploh zastopani naši dve vasi. Največ je bilo diskusije glede graditve dvorane pri zadružnem dc-mu, ki smo je nujno potrebni, ker zaradi tega precej trpi naš kulturni napredek. Smo pa prepričani, da bo naš gospodarski svet OLO na osnovi že podane obrazložitve to našo potrebo upošteval ter zadostil željam našega ljudstva. Mnogo je bilo tudi govora glede velike potrebe in nujnosti telefonske povezave s Koprom. Med o-stalimi središči našega okraja je menda samo naš kraj brez telefonske veze. Da se to napravi, bi morala tudi oblast nekaj prispevati, glede delovne sile bomo že sami poskrbeli.- Govorilo se je tudi o potrebi po vodovodu, vendar to ni mogoče v ■ tem letu, ker so druge potrebe še nujnejše, je pa to zadeva, ki jo bo treba v najkrajšem času rešiti. Končno so sledile volitve. Za okrajnega delegata je bil izvoljen ž največjim številom glasov tov. Vatovcc Ernest. Za občinskega delegata Fronte pa sta bila izvoljena tov. Jakomin Rino iz Pobegov in tov. Vatovec Pino iz čežarjev. Tako smo tudi pri nas uspešno zaključili volitve delegatov za okrajno koilferenco in občinski odbor Fronte' ter razpravo o družbenem planu za 1. 1953. Kavšek Dušan novanja Ljudske fronte Jugoslavije v Socialistično zvezo delovnega ljudstva ter o družbenem planu. Frontovci so predvsem odobravali predlog investicij za elektrifikacijo podeželja, regulacijo Valdernige in za eksploatacijo rudnika črnega premoga. V zadnjih dveh tednih se je vpisalo v delavsko prosvetno društvo »Svoboda« več novih aktivnih in podpornih članov. SečovSje V nedeljo so bile volitve delegatov za občinsko in okrajno konferenco LF. Volitve so se začele na treh bazah že ob 8. uri, v Sečovljah pa ob 14. uri popoldne. Udeležba je bila nad 85 odstotna. V pripravah za te volitve so bili pretekli teden po vseh bazah občine volilni sestanki, na katerih so frontovci predlagali kandidate. Na teh sestankih so razpravljali tudi o potrebi preime- Fctnjan Prebivalci Pomjana so na množičnem sestanku sklenili, da bodo združili 15 ha zemlje za skupno obdelavo. To zemljo bodo zrigolali ter uporabili za vinograde in sadovnjake. Sklep prebivalcev je vsekakor treba pozdraviti, saj bo to mnogo prispevalo k razvoju gospodarstva v tem pasivnem kraju. Koper Okrožno sodišče v Kopru je pretekli leden izreklo sodbo proti petim obtožencem, ki so jih obdolžili poskusa nasilja >n groženj proti članu občinskega ljudskega odbora y Sečovljah. Obtoženi Ivan Visintin je bil obsojen na 6 mesecev zapora, Cc-lestin Medios na 5 mesecev, Bruno Predonzan pa na 3 mesece zapora. Obtožen a Ginota Medosa in Scrgeja Vi-intina je -mlišče oprostilo vsake krivde in kazni. xxx V sredo zvečer je gostovala v koprskem ljudskem gledališču mladinska skupina kiillurnoprosvetoega društva »Koča Karolov« iz Zrenjanina. To društvo dolu je v okviru tamkajšnje kmečke delovne zadruge. Gostje so nastopili s pestrim programom narodnih plesov in pesmi iz Vojvodine ter iz nekaterih drugih predelov naše domovine. Obč.in-tvo je nagradilo izvajanja mladih umetnikov s ploskanjem. xxx Na sestanku predstavnikov trgovskih. gostinskih in nekaterih industrijskih podjetij koprskega okraja so razpravljali o ustanovitvi okrajne zbornice za trgovino in gostinstvo. Po daljši razpravi so delegati izpopolnili iniciativni odbor ter sprejeli osnutek zbornice. Ustanovni občni zibor bodo imeli sredi prihodnjega meseca. xxx Predstavnice občinskih odborov ASIŽ koprskega okraja so sklenile organizira'i v 22 mestih in vaseh okraja tečaje za hitro pomoč. Občinski in osnovni odbori organizacije bodo tekmovali pri. pridobivanju čim večjega števila tečajnic. Na sporedu bodo predavanja o higieni, nalezljivih boleznih .hitri pomoči in vzgoji. Pri organizaciji tečajev bodo pomagali ženski organizaciji svet za pro-sveto, svet za zdravstvo in Rdeči križ. Žene so se pogovorile tudi o pripravah za proslavo 8. marca. Dekzisti Člani Zveze komunistov so na občinski konferenci obravnavali \pra-šauje preimenovanja Ljudske fronte i- Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije, vprašanje ustanovitve telesno vzgojnega društva »Partizan« gospodarski plan in druga tekoča vprašanja. Med mladino je občutena težnja po udcjsilvovaoju. ker želi pokazali, česa je zmožna. Mrtvilo, ki vlada v prosvetnem društvu »Jadran«, ji ne more dati tistega, za čemer teži, želi si nekaj novega in v taki obliki, ki bi odgovarjala vsem njenim težnjam.' To je pokazala že s svojo nogometno skupino, ki dosega lepe uspehe v srečanjih z drugimi nogometnimi skupinami. Zelo delavna je tudi prostovoljna gasilska skupina, ki je bila ustanovljena lani v novembru. Vsako nedeljo ................................................................................................................................................................................... društva k skupnemu nastopu gasilska društva iz Pirana, Kopra in Dekanov. Obenem vabi občane, naj se slavja udeleže in se včlanijo kot podporni člani društva, ki jim bo nudilo prvo pomoč v slučaju požara ali dr ligi,h nezgod. J. D. —0— Odprte konference Zveze komunistov občine Šmarje se je udeležilo 200 ljudi, od tega 120 članov Zveze komunistov. Konferenci sta prisostvovala tudi sekretar okrajnega komiteja Julij Eeltram in predsednik OLO Koper Franc Kralj-Petek. Največ je bilo govora o kmetijskih ■ ... ••r-riV'.ir .--•••i.::--- '-1 ,, :: Mfe, fpTT M TZX - *. « T----»--:Tt\'.ri.v "N-fr I I 3 ¿ : "V "-. .j .■ -.'i- ' ; ÇPWCfS ..vA EPPwi J' piranskih ladjedelnicah se vadijo, da bodo za slučaj požara lahko priskočili na pomoč. Strelska družina ne zaostaja za drugimi in kaže za ta koristni šport veliko zanimanja. Sedem mladincev je na telovadnem tečaju v Kopru, ki ga je organiziral »Partizan«. Gasiisko društvo v Šmarjali bo prvič nastopilo Dne 21). decembra 1952 so v občini Šmarje ustanovili gasilci svoje društvo, ki šteje 78 članov in je prvo gasilsko društvo v zgodovini občine. Na občnem zboru so sklenili, da bodo imeli prvi nastop 25. t. m., česar dz tehničnih vzrokov niso mogli izvesti. Zato so sklenili, da bo ta nastop dne 1. februarja ob 11. uri v Šmarjah. Upravni odbor društva je že sklenil, da bo ta dan poleg omenjenega nastopa tudi ples, na katerem ho igrala novo ustanovljena godba na pihala. Za ta dan vabi upravni odbor problemih. Udeleženci so ziasti kritizirali kmečko delovno zadrugo Šmarje, ki je uporabljala večji traktor za oranje njiv namesto za ri-golanje. To delo bi namreč lahko opravili z manjšim traktorjem in bi bile lahko danes večje površine zemlje zrigolane. Na konferenci so sprejeli tudi več sklepov v zvezi z utrditvijo politično ideološke borbe vsem sovražnikom ljudstva in za razkrinkanje vseh poskusov rušenja naše enotnosti od agentov kominforma, Vatikana in CLN. Člani Zveze komunistov bodo v prihodnje nudili še več pomoči mladinski in ženski organizaciji, organizaciji Ljudske fronte ter razvoju zadružništva. Ob zaključku so izvolili tričlanski sekretariat občinskega odbora ZK, v katerem so tovariši Rafael Bržan, Jožef Degan in Stanko Uljčnik. Dr. BRANKO ŠALAMUN: TOV (Nadaljevanje iz prejšnje številke) III. Razširjena koprska porodna soba no' zadošča več ne za Koper ne za koprski okraj. Tem manj služi svojemu naravnemu okolišu, ki ga o-mejujejo porodnišnice v Trstu, v Postojni in v Pulju. V koprskem okraju bo urejena r.v.jno potrebna porodnišnica, Vpra-;:rre je le, kdaj bo urejena, kako in kje. Vprašanje zahteva pravilno ii--itev s socialno-medicinskega in s političnega vidika. Z medicinskega vidika ne gre za novo porodno sobo, za kakršnef delajo načrte v Umagu, v Buzetu in r/-. ':.-'? šs kje v bližini. V piranski bolnici smo odprli pred dvema le-t-.. a pomanjkljivo porodno sobici.' • šestimi posteljami. Pred nekaj meseci smo sobico upravičeno zaprli. Ne gre za podobne porodne sobe, temveč za pravo porodnišnico, kjer se bodo vršili razen normalnih tudi komplicirani porodi, zaradi katerih morajo porodnice danes naprej v Trst, v Ljubljano, v Pulj ali v Reko. Na pravo porodnišnico je vezan ginekološki oddelek, kakršnega za južni del okrnjenega slovenskega Primorja — brez Trsta — nimamo, V območju prave porod- nišnice z materinskim domom in sredi dobre cestne mreže bodo vse vaške porodne sobe — s koprsko vred — odveč. Za strokovno pravilno rešitev vprašanja je poklican kolektiv zdravnikov ginekološko-porodniške klinike v Ljubljani. Presodil bo na-.črte in prevzel odgovornost za porodnišnico, podobno kot- je prevzela ljubljanska kirurška klinika odgovornost za kirurško bolnico v Izoli. Ginekologi ne bodo prezrli pomena zavoda za zdravljenje ženske neplodnosti v Portorožu, kraju, ki je radi blatnih kopelji in blage mor-t,'.:-3 klima užival v stari Avstriji evropski sloves. S političnega vidika zadošča pogled na zemljevid. Lego jadranske porodnišnice ob Tržaškem zalivu je opisal Meiik približno tako: Slovensko Primorje ima v Soški dolini svoje severno; ob Tržaškem zaiivu svojo južno osrčje. Slovensko Primorje brez Gorice in brez Trsta je okrnjena pokrajina. Skozi ti dve mesti ne tečejo življenjske žile našega ljudstva v tej naši najbolj sončni deželi, v kateri ima tudi Slovenija delež na mediteranskem svetu. Razdružujoče nove državne-politične meje so jih pretrgale in odtlej je to naša krna pokrajina, dokler jih ne obnovimo. Dolžni smo obnoviti naši Primorski pokrajini čimprej vodilni ur-banski središči, tako v Novi Gorici kot ob morju v Kopru. Ne pozabimo, da je poleg Nove Gorice potrebno tudi močno urbansko središče ob Tržaškem zalivu, najbolje v Kopru, ki pa mora dobiti ustrezajoče prometne vezi. Vodilni slovenski geograf je opisal naš danes, v katerem gradimo za jutri: » ... Kras, Brkini pa ša-vrinske gorice in kar je še slovenske zemlje zadaj zatem in ob tem, vse to je nanizano okrog svojega osred-ja, ki se nahaja ob najsevernejšem Jadranu, ob Tržaškem zalivu. To je naše slovensko okno v svet, tu stoji Trst-... « V starinskem Kopru se poraja novo življenje. Vendar porodnišnica ni potrebna edinole obmejnemu Kopru, ki je danes podboj slovenskega okna v svet, Niti ni potrebna e-dinole coni od Rižane do Mirne. Porodnišnica je potrebna za koprski in za bujski okraj, obenem pa tudi za istrski del slovenskega Primorja ter za južni Kras onstran današnje lahko prehodne meje Jugoslovanske cone STO. Porodnišnica kot o-snovna šola materinstva je potrebna do pred kratkim zapostavljeni slovenski pokrajini, Savrinskeniu Primorju, Cičariji in južnemu Krasu bolj nujno, kakor beli Ljubljani. (Nadaljevanje prihodnjič) Žene zcidružnice na seminarju v Tomaju Okrajna zadružna zveza iz Sežane je organizirala 3-dnevni zadružni seminar za, žene zadimžniee. članice upravnih odborov splošnih kmetijskih zadrug iz okraja. Seminar sc je pričel v sredo popoldne in končal v soboto. Seminar je imel namen poučiti žene zadmž-niee o političnih osnovnah zadružništva v naši državi in o konkretnih nalogah žena v upravnih odborih in nalogah splošnih kmetijskih zadrug v okraju Sežana. Na seminarju so poleg kmetijskih strokovnjakov predavali tudi člani Okrajnega komiteja ZK iz Sežane. Žene zadružniee so predavanjem na seminarju zelo pozorno sledile in tudi zelo živo disku tirale in slavljalc razna vprašanja in predloge. Po-gostoma je bil obravnavan problem večjega aktivnega sodelovanja žena v vodstvih splošnih kmetijskih zadrug, Žene zadružniee so sc oh zaključku seminarja zadovoljne razšle z željo, da lii Okrajna zadružna zveza večkrat organizirala take seminar- je In dala možnost ženam zadružni-eam čim večje politično in gospodarsko obzorje, —o— Podicdbor zveze zadružnic okraja Sežana je .priredil štiridnevni seminar za članice zvezo zadružnic vsega okraja, ki je bil v Tomaju od 21, do 21. januarja. Seminarju je prisostvovalo 20 članic zveze zadružnih žena. Na seminarju so predavali zadružni funkcionarji in kmetijski strokovnjaki. Žene zadružniee so se tako seznanile z nalogami, pomenom, vlogo kmetijskih zadrug v iiretcklosti in sedanjosti. Spoznale so tudi pomen našega kmetijstva, gojitev važnejših kultur, živinoreje 1er vlogo in pomen zveze zadružnih žena. Žene so pazljivo poslušale predavatelje in živahno razpravljale. Ob zaključku seminarja so bili navzoči predstavniki OZZ Sežana. Žene udeleženke se zahvaljujemo v-em predavateljem za poljudno podajanje snovi posebej še tov. Slavko-tn Strebrlj.u, ing. Hermanu Vovkir, Ivu Kokaljii in Justi Goličnikovi. Pečar Lucija Msieirija Y soboto zvečer 21. t. m. jc našo ga-il>ko društvo imelo svoj letni občni zbor. Na skupščino jc bil povabljen tudi načelnik notranje uprav.": OLO Sežana tov. Skočir Stane. Oh tej priložnosti mu je društvo poklonilo diplomo za njegovo velike zasluge pri organizaciji gasilskega društva in pri nabavi modernega gasilskega avta. Imenovalo ga je tudi za častnega predsednika. Leto.? je bila svečanost na občnem zboru še večja, kajitii društvo je proslavilo letos svojo 15-letnico ustanovitve in ker sc jc sestanka udeležil tudi sekretar gasilske zveze iz Ljubljane. Na občni zbor so bili povabljeni tudi zastopniki gasilskega društva iz Podgrada. ki je prejšnji večer tudi zborovalo. Želeli bi bilo. da bi društvo imelo čimprej svoj lastni gasilski dom s knjižnico ! Ž. Ul V nedeljo 18. t. m. je bilo v sicer mrtvi Dolenji vasi precej živo. Vaški aktiv mladine je namreč priredil kulturno prireditev, ki je obsegala tri točke. .Dve točki sta bili baletni, izvajale so ju vaške mladinke. Tretja ločka pa je bila Linhartova veseloigra. Igra je dobro uspela in zato ima največ zaslug učiteljica lov. Mo-Zetova in požrtvovalni igralci. S to igro mislijo mladinci gostovati tudi v bližnjih Senožečah. Dvorana je bila nabito polna, iz česar lahko sklepamo, da se ljudje za tovrstne prireditve zanimajo in d.i so vesclii, da se je mladinski vaški aktiv malo razgibal. Po predstavi je bila prosta zabav.! s 'plesom, ki jc kljub visoki vstopnini privabila .mnogo domačih in tujih plesalcev in radovednežev. S. J. Paiienat Vaščani so sklenili, da bodo napravili poljsko pot, ki bo vezala vse važnejše oljčne nasade. Ker niso do-zdaj imeli dobre poti, so bile precejšnje težave zaradi voženja gnoja na njive, odvažanja pridelkov itd. S prostovoljnim delom bodo zpčeli žc v začetku prihodnjega me-meseca. Ureja uredniški odbor — Odgovorni 'ireilnik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadranu v Kopru. Naslov uredništva iti uprave: Koper. Santnrijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 - Številka tekočega računa pri X orodni banki v Kopru 657-T-162 I.etna naročnina 500 din. polletna 250 in četrtletna 130 din. Raspored iluorografiranja L ekipe (mobilni aparat) /p. Plunrograf. Mesto Štev. Delovni Občina št. baza 1 luorograf. preb. Datum čas Opomba 1 3 4 5 6 7 3 Dekani 1. Dekani na sed. ob. 802 5. II. 8-16 1 il. toi, •> Škofije I, blok zd, dom 232 6. II. 8—9.30 3. Škofije 11. H. Bolčič 172 6. II. 10—11.30 t. Škofije III.IV. šola 137 6. II. 13-1-1.30 5. Tlim j a n šola 270 7. 11. 8—12 Piran 5. h. 7. II. 1953. tiiiiiiiitiiiiiiimiiitim......iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiNiimiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinmini.......................in.....................................¡7 Iz Divače in okolice Reči moram, da je bil množični sestanek za vasi Divača, Ležeče, Gradišče in Brežec, ki je bil prejšnji teden tak, da je o njem treba nekaj napisati. Ves čas sestanka se nisem mogel otresti misli, kako je mogel vsevedni bog dopustiti, da ga je Kraševec — prelisičil za tisti pršut, ki nas še danes tako žeja. Res smo na tem sestanku največ govorili o preskrbi z vodo — seveda z namenom, da vsaj zanaprej ne bomo žejni, četudi bomo jedli pršut. V Divači bo treba popraviti dva kala in to po starem načinu in izkušnjah, ki so se še najbolj obnesle. Zabili bodo razpoke z ilovico kur ne bo preveč stalo. V Ležečah bo zaenkrat potrebna poprava žlebov in prebeljenje vodnjakov. Mislili smo, da bi napeljali vodo od že-leniške postaje, ki je oddaljena o-koli 500 metrov in nap/. ■. tli napa j a-lišča za primer, da m m zmanjka vode. To pa bi po drugi strani odvračalo ljudi od napajališča tucli kadar bi bilo v kalih dovolj vode. Se pravi, da bi vodo kupovali, kadar bi jo bilo na pretek ob deževju. Prišli smo do zaitijučk;:, da b/:no napravili še en kv kar no :,! urem načinu. Lokavci in Bazovci imajo lepo napravljene kale in jim vede nikoli ne zmanjka. Gradiščani so bolj skromni z zahtevami. Zaenkrat bodo popravili samo šap pri vodnjaku. Je pa nekaj. kar nikakor ne gre skupni, namreč: pri vodnjaku je tudi korito, kjer napajajo živino. Živina pa ima to dobro ali slabo navado, da se vode dobro napije in takoj nato od zadaj otrebi. Vidite, da to nikakor ne gre skupaj, voda in tisti kadeči zeleni kroei... Kaj bi rekla toliko spoštovana in priljubljena Higiena, če bi to videla. Zdi se. da cio sedaj še ni tega opazila. Najtežje vprašanje imajo Bržani, vendar so se zediniii, da bodo napravili vodnjak na vasi. Za tistih 200.000 din se bo dalo nekaj urediti, ne bo pa dovolj, če se vzame v račun tudi žlebovec. « No, tako smo dobro razpravljali o vodi, da nam je ne bo več zmanjkalo, tudi če bomo jedli pršut. Prišlo je na vrsto vprašanje — ojej — davkov. Vedno bo težko, dokler bodo davki obstojali, vendar pa ni tako huda. Tovariš Jože je vsakemu lepo prebral in povedal koliko znaša njegov davek. Le nekaj primerov je bilo, da so se prizadeti oglasili, da je preveč. Tako se vidi, da je davčna komisija pravično razdelila v splošno zadovoljstvo ljudi. M, i edtem ko nam jc novo loto prineslo obilo dežja in razmeroma lo-iplo vreme, se je zadnje dni vendar uslalib). Sonce je v nižinskih legah skoro pov-em pobralo sneg in tudi v višinah ga je ostalo prav malo. Le visoki gor-k i vrhovi sc bleščijo v snegu. Kmetje hočejo to lepo vreme dobro izrabili in pridno spravljajo dr-va po drčah v dolino. Z delom hitijo. ker se bojijo, da hi jim tu d i manjše snežne padavine zelo oležko-čile spravljanje drv. Povsod pri nas je udomačena navada, da ob novem letu pregledujemo uspehe preteklega leta. Za Bovško nam lak pregled kaže, da smo bili lani dokaj delavni in smo dosegli precejšnje uspehe. Našteti bomo nekatere. V Trenti je turizem dobil nov bo. tel »Planika« in je bil adaptiran še hotel »Orel«, v Bovcu pa »Grinto-•vci« in še nekateri drugi manjši gostinski obrati. Sekcija za pogozdovanje v Bovcu j, lani. vložila v pogozdovanje in iz-Ju,Ijševalna dela na Bovškem nad 6 milijonov dinarjev za okoliš,- Soče, Trente, Bovca in Žage. Lahko šte-jcnio za velik ir-pch tudi to, da smo končno le uspeli prepričati rejce koz, da jc reja le-leb škodljiva skupnemu gozdnemu gospodarstvu, da so jo v glavnem opu-liili in začeli polagali vi pažnjc reji ovac. Naerl pogozdovanja in melioracij za dobo treh Jot predvideva v občinah Soča, Trenta, Bovec in Žaga 300 hektarjev novih pogozdiilev in ')') ha dopolnilnih pogozdovanj, za kar bo V Divačo bo prišel živinopromet eksport-import. Vse prazne hleve so že vzeli v najem in bo v njih dobilo prostora okoli 200 glav živine. Podjetje se je takoj pozanimalo za napajališča in za popravo javne tehtnice, ki je počivala več let;. To je bilo zelo potrebno in ho v korist živinorejcem. Do sedaj so morali prodajati kar »na čez« ali na oči, ali pa peljati živino v Sežano, Cesta, ki pelje iz Divače mimo pokopališča v Ležeče, ki je glavna veza med Krasom in Vremsko dolino, kamor vozijo Kraševci žito v mlin, je tudi potrebna popravila. Ker ljudski odbor nima na razpolago potrebnih finančnih sredstev, bo kar prav, če bodo priskočili prizadeti na pomoč s prostovoljnim delom. Tako se ne bo treba pritoževati čez davke in bodo imeli lepo ceto. Kraševec Ker so se po objavi članka o škodljivosti protekcionaštva v Bel-slrem pojavili različni komentarji, pa tudi govorice, da bo nekateri prizadeti vložil tožbo proti piscu članka, da je zadeva bila prikazana preveč enostransko itd., sem se v želji, da postrežem našim bralcem z avtentičnimi podatki, obrnil na OZKZ v Postojni, ki mi je rade volje dala na vpogled poročilo revizorja, ki je izvršil pregled v bu-kovski zadrugi. Menda proti tem podatkom ne bo moglo biti nikakršnih protestov, saj so zbrani na podlagi obstoječe dokumentacije in predstavljajo službeni dokument. Reviziji sta prisostvovala tudi upravnik zadruge Volk Viktor, ki mi je v glavnem tudi dal podatke za omenjeni članek, ter zadružna knjigovodkinja Intiher Tončka, razen tega pa še vsi prizadeti uslužbenci ter po potrebi tudi člani u-pravnega in nadzornega odbora. Revizija je ugotovila vrsto pomanjkljivosti. Omsjil se bom v glavnem na tiste, ki so pravzaprav omogočile, da je do takega stanja v zadružnem poslovanju sploh prišlo. Saj revizor n. pr. ni mogel najti celo dokumentov o registraciji zadruge ob ustanovitvi, ne različnih dru-gis zapisnikov in dokumentov, ki bi se morali po pravilu hraniti v upravni pisarni zadruge. Bojda vsi ti dokumenti po izjavi knjigovod-1-in.ie čakajo nekje v podstrešju, da jih odrešijo mišji zobje ali kako drugače zgloje zob časa. Nadzorni odbor zadruge ni o-pravljal svoje funkcije. Sestajal se je samo skupaj z upravnim odbo- rom in reševal splošna vprašanja, ni pa pregledoval poslovanja posameznih uslužbencev ali celotnih odsekov, kar bi bil dolžan vsaj vsake tri mesece. Revizor je našel uslužbence zadruge v glavnem dobro razporejene na svojih delovnih mestih. Grajal pa je dejstvo, da se je upravnik zadruge Volk Viktor preveč ba-vil z raznimi prekupčevalskimi posli, s čemer je sicer ustvarjal za- drugi precejšne dobičke, pri tem pa so seveda trpeli upravniški posli. Razen tega je revizor ugotovil, da je on sam (upravnik) povzročil s svojimi navodili za netočno prikazovanje prometa, za nepravilno poslovanje z gotovino in podobnimi ukrepi v poslovanju zadruge precejšno zmedo, potem pa je klical na pomoč OZKZ in prosil za revizijo poslovanja. (Konec prihodnjič) UJ[nrar*i g 3 icBpifisE&B e-d šsS C3 TaiV B« Dne 20. januarja se je razširila pr> Idriji vest, da je umrl Božič Leopold, najstarejši Idrijean in verjetno najstarejši slovenski rudar, dojen je bil U. novembra 1851 v Idriji ter je bil sedaj v slndrugem letu starosti. Pred letom in pml je praznoval stoletnico roj.-tva. Tedaj se ga jc spomnil mestni odbor v- Idriji, rudnik, dru-tvo upokojencev. Zavod za socialno zavarovanje in celo od društva upokojencev i/ Rakeka je prejel lep pokhtn. da ne naštevamo vseh drugih, cul katerih je prejel mnogo voščil. Stoletnico je praznoval -c pri najboljšem zdravju ter ni prav nič k. za1 da bi se hotel pnslov ili od ti ga sveta. \ ir,. letu -laro-ti je -lupil v -luž-ho k rudniku, kjer je delal polnili III let in bila 10U0 stnpiil v pokoj, katerega je užival polnih 13 let. \ 2o. le'.n ,-c je poročil in je imel 6 otrok. od katerih -ta živi še dve hčerki in en -in. ki so vsi poročeni. N mikov je I t, pravnukov pa je da- nes š,. živih I"). To je te,rej že četrti rod. Najznačilnejša poleza njegovega življenja jc bila, da jc bil vc-dno vesel in velik humeri-t. Humor ga ni zapustil niti zadnje dni njegovega življenja. Vselej je izjavljal, da se mu je vedno dobro godilo, najbolje pa sedaj po osvoboditvi. Vino je vedno cenil, vendar ni bil nikdar pijance. Pol litra ga je moral ¡¡mrli tudi sedaj na stara leta vsak dan, zadnje čase pa je moral merico znižati na četni litra, ker mu je sicer stopilo v glavo. Polnili 30 let je bil tudi vnet godbenik. Pred I I dnev i je izgubil apetil, kar jc povzročilo njegovo telesno peša-nje. Bil. je skoraj do zadnjega pri zavesti ter govoril s hčerko, ki pa je kmalu spoznala, da se bliža konec. Krmiilu se jc obrnil in v miru ter lepo zaspal. Idrija ima še nekaj nad 90 Int ■M/iih l.judi. naj-.tarejši je sedaj Miku/ Pod gorami, ki je dopolnil 93 let. 1 ngar creek,> Motiv iz Kovčic Pivka \ nedeljo lil. I. lil. je imelo KUD »Srečko Kosovel« iz Pivke pevki kom ei t. Pod vodstvom pevovodje tovariša Rotarja sn dobro zapeli narodne in partizanske pesmi. Koncert je I ¡1 v dvorani podjetja »Javor« in je bil zelo dobro obiskan. Občinstvo jc nagradilo pevce za njihovo kvalitetno izvajanji- z navdušenim ploskanjem. x\x KUD »Srečko Kosovel« je imelo prav tako v dvorani podjetja »Javor« občni zbor, kjer so položili celoletni obračun svojega dela. Udeležba na občnem zboru je bila skoraj polno-številna in ugotovili so, da so v preteklem letu dosegli kar lepe uspehe. Za letos pa so sklenili, da bodo pritegnili k društvu čini več mladine, predv.-em iz samega centra Pivke. M. C. V petek je imel svojo konferenco tudi okrajni odbor vojaških invalidov v Postojni, l iani so obravnavali uspehe in slabosti v preteklem letu in nal ali n-'ige za bodoče delo. \ februarju bodo povsnd občinske kniifci em c, na katerih borlo izbrani delegati za okrajno, ki bo potem izbrala delegate za kongres vojaških invalidov, ki bo tudi letos. \ čast kongresa so ludi sklenili napovedati tekmovanje vsem invalidskim organizacijam v ostalih primorskih okrajih. Tekmovanje bo obsegalo zaposlitev invalidov, njihovo usposabljanje itd. Na Postojnskem je v invalidske organizacije vključenih 1600 vojaških invalidov ter njihovih vdov in sirot Asi člani si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da tudi oni doprinesejo svoj delež skupnim naporom našega delovnega ljudstva za dosego tistih idealov, za katere so ludi sami žrtvovali med krvavim ustvarjanjem pogojev za današnjo graditev tudi del sebe in svojega zdravja. -r- (¡T » .-. • : . . s. v;. ifeffe ;-'■>. J;; ■fe jf; Božič Leopold iz Idrije oh 100-letnici z nekaj pravnuki pi> treba nad dva milijona sadik črne«;! ¡n rdečega bora, gorskega javorja in mace-na. Predvidena je tudi zgraditev 13.300 tekočih metrov zapletov in 2101) tekočih metrov suhih zidov v hudourniških strugah. Za ta dela je predvidenih nad 13 milijoni,v dinarjev. Za razvoj turizma in gostinstva so predvidene še v tem |c[U večje adaptacije hetelov Kanin, Mangart, Grin-lovec ¡11 Gdobar v Bovcu ter njihova. oprema z vsem komfortom, za kar .jc že nakazanih 5 milijonov dinarjev. Dalje predvideva triletni plan še celo vrsto drugih del. lako gradnji) letnega kopališča «¡0 v teku priprave), odprtje pomožnih gostišč v nekaterih va-ch, gradnje igrišč in razširitev parkov, priprave za gradnjo m,vili bele',., in drugo. Komunalnih gradenj bo izvedla občina v prihodnjih treh letih za nad 22 milijonov dinarjev v sedanji vredno.-li materiala in mezd. Najvažnejše gradnje bi lile: gradnja nin.-tu čez Sočo v Cc/.soški log. dograditev ceste Bav-šeii-a in 11 e k 11 i f i k a i i j za naselja, elektrifikacija vasi Lipi na. napeljava električnega omr žjc v Trento, regulacijski načrt za Bovec, gradnja letnega kopališča in popravilu vodovodnega omrežja v liuveu. Komunalna dejavnost je bila posebno živa v drugi polovici preteklega leta. v Treni,i je bila zgrajena nova osnovna šola. v Bovcu obnovljen olrt-kl vrtce in osnovna šola ter adaptimnih več hiš obnovljen me 1 rez Sučii na cr--'.i liovee Oz- soča. Zgrajeno je bilo okoli 2300 metrov cc-le v Bavščieo, dokončno pa bo zgrajena v tem letu. Pri vseh teh delili in ludi pri čiščenju snega v lanski zimi. reševanju ponesrečencev, čiščenju pašnikov, gradnji planinskih staj. pogozdovanju in odstranjevanju ruševin snežnih plasov so veliko pomagal; člani Fronte. V vsej občini -o opravili nad 60.000 ur. Največ s,i prispevali v čezsoči, kjer SO naredili I 1.500 ur, v Bovcu pa 13.000 ur, * ,(. Nadvse uspešno je bilo lani plan-sa.rslvo. Med lelnin je bilo zgrajenih na planinah lepo število . staj. 1/. , sklada /a pomoč prizadetim od snegu je bilo dodeljenih za platišar.-l vo in ml, kar-lv o nekaj nad 35 milijo-nov dinarjev. Do konca leta 1952 jc hiln uiponibljeiiih od te v-ole že 27 m'iij.Miuv d ina, rje v. Na planinah je bilo zgrajenih novih hlevov, vsak za 50 glav živine, dva ovčnjaka in 3 mlekarne. Velik, u-peh je bil dosežen v zadružništvu, ker se jc večji del lako imenovanih divjih mlekarn vkljueibi v splošne kmetijske zadruge. To bo v tekočem letu rodilo lepe n.-pehe take, kakršnih marsikdo II i t i lie silili. Na I nI min-krm imamo II splošnih k met ij.-k ili zadrug, ki -o uspešno izvedle v preteklem letu uvajanje jam-,-lva in povišanje deležev, vendar pa jc v vzezi s lem p--. Ilo iff.Mi-tvn. Zadnje ca-e pa je opazili |)oča-no, toda -lahni na ¡aščanje. \ v - e m nkra,ju je danes 02(1,3 kmeč- kih gospodarstev, od teli je vključenih v kmetij-ke zadruge 3533 ali 65,4 odstotka, (te bičimo bivši okraj Idrijo od Tolmina, pa vitlimo, da naraste število včlanjenih gospodarstev na Idrijskem na 71 odstotkov, na Tolminskem pa pade na 50 otl-stnlkov. Na Idrijskem je najboljša Idrija, ki ima vključenih v kmetijske zadruge nad 93 odstotkov vseh kmetov, tej sledi občina Cerkno s 70 odstotki in nato občina Spodnja Idrija s 65 od-tntki. Tu smo lahko zadovoljni, ker član-tvo zadrug stalno raste. Ne moremo pa tako reči o Tolminskem, kjer je v najboljši občin,] Bovcu včlanji niii le okrog 80 odstotkov vseh gospodarstev. tej sledi občimi Grahov o s o I nd-totki, Tri-Imša s 59 in Kobarid s lil nd-tolki. Zadnja je občina Breginj s ti:! °d. \ decembru i/volji ni novi občinski Ijutl-ki odbori .-o dntuala povsod trdno prijeli za tlelo, \edvomno pa jc med vsemi najboljš; ljudski odbor ime-tiie občine Bovec in njegov gospoilar-k¡ -vel. ki /, vso resnostjo razpravljala o Irileitnem perspektiv-nem planu. Težišče triletnega plana je usiuerjcno j)reilv-em za dvig pro. thik I i vini-li Kmečkih proizvodov. živinoreje. -ad jai • I va. luii/ina. goslin-st.va in knmuiiühie dejavnostli. Tako predvideva plan dvig proizvodnje krompirja za 30 ul lelkn-v, v zvezi z dvigom živino,reje pa še dvig krm-■-■kili r: -Ilin knt dt tcl.je, iivsa, pese. kturi iija, i epe. buč in drugih krmil. Vse to na račun nerentabilnih krmil. V zvezi z živinorejo predvideva dvig zadružništva — predvsem splošnih kmetijskih zadrug, ki naj bi se že v leni letu pričele bavili s selekcijo živine, mlečno kontrolo in podobnim. Okrajni gospodarski svet stopa v lem lelu v tesnem sodelovanju z okrajno zadružno zvezo v odločno borbo proti goveji brucelozi, tuberkulozi in jalovosti živine. Najnevarnejša ¡n najbolj razširjena je bruceloza, ki je posebno takoj po vojni grozila Tolminski. Vendar se je veterinarjem posrečilo, da so jo s cepljenjem. rajtmiz.aeijo in prisilnimi odkupi močno omejili. Sedaj jc priskočil na pomoč s,, okrajni 10, ki je na prvi seji sprejel odlok n zatiranju bruceloze. Ta odlok deli okraj na motno okuženo, sumljivo in zdravo področje, ki predp -uje ¿>r.:uo !>-veznosti in omejitve. \ -e to je nedvomno zelo potrebno za nadaljnjo uspešno borbo proti tej bolezni. Ker je pri zatiranju bruceloze izrednega pomena umetno osemenjevanje. so se na Tolminskem odločili, tla ga bodo najprej izvajali v tistih predelih, kjer je bolezen najbolj razširjena. to je v obe'.):;h Tolmin i i Knbarid. Za Uvod v In ak.ijo jc t:< Ljubljane prišel veterinar, ki je p,» vaseh predaval o umetnem osemenjevanju živine. Predavanja su v filavucju uspela in so ljudje izrazili •željo, da bi se radi prepričali o uspeli,ili. Bil je organiziran poučen i/le I v Ljubljano in na Vrhniko, kjer so se izletniki na lastne oči prepričali o uspehih. Na Idrijskem pa pristopajo k borbi proti jalovosti. Ccz kak mesec bomo že lahko videli uspehe vseh teb akcij, ki upamo, da bodo dobri. an. y" (Nadaljevanjc iz prejšnje številke) Hotel je reči: dobro bi obrodila, Če ne bi vsako leto pritiskala suša. Značilna je tudi tale njegova izjava: »Mladi nočejo več obdelovati zemlje, stari pa ne moremo več tako kot nekdaj.« Ce strnemo ti dve misli v stvarnost, nastane tale podoba: Mladina je občutila, da ji pod takimi pogoji zemlja 113 more nu-ciiti dovolj kruha za preživljanje in se je oddaljila od zemlje. Samo iz Sočerge, ki ima z vsemi zaselki komaj 700 ljudi, jc že nekdaj hodilo «a delo v Trst okoli 300 ljudi. Mladina je takrat občutila, da je drugod življenje manj naporno in lepše, pa sc je odtujila zemlji. Svet ob morju jo privlačuje, življenje ob morju pa še bolj. Stari ljudje, ki so z vso vztrajnostjo ustvarjali vsaj skromne domove, to težko vidijo. Mi jim prav, da se mladina vleče proč. Vse to je videla tudi ljudska oblast in začela delati s ciljem, da se to popravi. Odkar jo začel delati novi občinski odbor v Gračišču, se že nekaj pozna. Ob kupu gospodarskih vprašanj jc naravno, da veliki uspehi ne morejo zrastl kar če.-, noč. Začetki pa so vidni. V Gračišču je kraj dobil videz malaga gradbišča. Prav na prelomu med obema dolinama obratuje e-lekrični drobilec, ki pripravlja pese!: za več gradenj, že letos bodo lili poslopje osemletke, za katero je predvidenih 32 milijonov kakih 100, se ukvarjajo s poljedelstvom in nekaj malega z vinogradništvom. NajVeč sejejo koruze in krompirja. Pred leti jim je krompir dajal izredno dobre pridelke, danes pa ne več. Izrodil se je in bi morali seme nadomestile z zdravim. Precej škode jim delajo hudourniki Draga, Mladji in Žedeka. Treba bi jih bilo regulirati in napraviti odtočne jarke do naravnih požiralnikov. Seveda tega ne bodo zmogli sami in bo morala priti na pomoč občina. Zelo važno je vprašanje vode. Sedaj jo imajo v vaških mlakah, ki pa je zelo nezdrava. Mlad tovariš Hrvatin mi je v razgovoru zaupal, da se boji, da bodo lepega dne v poletni vročini zboleli vsi prebivalci. Poskrbeti bo treba za zgraditev vodnega rezervoarja. Nujno čaka na popravilo poslopje, ki služi za osnovno šolo. Prosvetno življenje v vasi spi. Mladina bi so rada udejstvovala, če bi jo kdo 11'il. Radi bi imeli učitelja, ki bi imel veselje za kulturno delo tudi izven šole. Največje gospodarsko vprašanje to vasi pa je osušitev močvirja na spodnjem delu doline, ki jemlje prebivalcem okoli 70 hektarjev najboljše zemlje. Nekdanje naravne požiralnike je voda zamašila z zemljo in sedaj nima kam odtekati. Rešitev je v tem, da bi skozi Dvore napravili predor in bi voda odtekala v Hrvatsko Istro pri Buze-tu. Seveda bi to delo zahtevalo precej milijonov dinarjev investicij. m ..." i mm m ¡ m mM m iMil IPiÉiii ■Sil Aup peska rase oil lire do ure. V Gračišču hudo gradili osemletko, kulturni ,lom in zgrudim občinskega ljudskega odbora dinarjev. Nadaljevali bodo z grad-vio '."aHurnega doma, ki je bila nekako v zastoju. Govorijo pa tudi < arinji zdravstvenega doma in po.-' :■:> j a za občinsko upravo. Poleg jr.c omenjenih izboljševalnih del I ■ . tudi ta zaooslila več delav- V lep movr^ifeo Burja mi je z vso silo zaustavlja:.. kovale, ko sem se vzpr-njal po l:_!i:oni:i stezi iz doline na movrr.-škc Dvore. Na vrhu so prebivalci postavili in ogradili s kamenitim i .' aailnje počivališče za \se, ki .«o • a trdi življenjski poti omagali. }'.:: to : i r j 2 skromni kamini'.i spomeniki so na vsem pokbpalifciiu, vsi > -i" obovi im::jo le majhen k- :'. »v m mita kraška pokr. j'.-lr> kraj. Iz ostro izbrušenegi tja silijo trnovi in brinovi Vso zemljo je odnesla burja, i so io odplavile v dolino po-p v/odnii. 1' sem, da bom sreč.:! v tej l:pi ck-hni same zadovoljne ljudi. ! -cm se zelo zmotili Zunanji lepotni videz je precej varljiv. Ljudje i'. :. . v velikih težavah in sd ■'viijo š? bolj zapuščene. rVs: r.o pozabili na nas,« so mi iz' vljA-i. To mi je dalo misliti. Prebivalci te vasi so dali velik pri.' ■> v NOB, 54 hiš in gospodar ' '1 pa sloni j je bilo požganih. Po osvoboditvi so se znašli v velikih težavah. Povsod same potrebe in potrebe, dobiti pa nikjer nič. Niso preveč zahtevni, da bi se jim <;r:lo nekaj nemogočega, radi pa hi imeli lik, vodo in primerno dovozno ccsto. Vsi prebivalci, ki jih j; letu cklka. Skrbi jih, kako bo za naprej, ko ne bodo mogli več do druge živine. Zdi se, da so na okraju in na občini vendarle nekako preveč površno gledali, ko so razdeljevali davke. Ko je prav v teh dneh na vrsti obravnavanje družbenega plana, ne bi bilo nič zgrešenega, če bi določili nekakšno prioriteto nekaterih del v načrtu za tekoče leto za prej omenjene vasi. Nujno bi bilo odpreti kako večje delo, kjer bi dobili ljudje prizadetih vasi zaposlitve in zaslužka. V Smokvici pravijo, da bi se vrgli na pogozdovanje. Tu bi morala nujno pregledati posebna komisija težko stanje in ukreniti takoj na mestu, kar je največ mogoče. Govori na sestankih so tu odveč, ker je trda življenjska stvarnost zadela v živo. Pomagati je treba ljudem, da bodo ne-:;rečo laže preboleli in gledali z jasnejšim pogledom v bodočnost. •j morje - pod Kontovelom Zanimivosti iz znanosti in tehnike vendar bi se izplačalo, ker bi tako pridobili nad 50 hektarjev najboljše zemlje. V Smokvici, ki je oddaljena dobra dva km od Movraža bo kmalu zasvetila električna luč. že so postavljeni vsi drogovi in na njih nameščeni izolatorji. Vse jame so ljudje skopali s prostovoljnim de-lrm, pomagali postaviti drogove in poskrbeli za njihov prevoz. Vsaka družina je dala po štiri delovne chii in en dan vožnje z živino. Tudi tu se pritožujejo, da nimajo dobre vode. Približno en km od vasi jo studenec, ki bi dajal dovolj Vode za vse potrebe. Tam bi bilo treba zgraditi rezervoar, pa bi bilo vprašanje rešeno. odgovornim ¥ premislek... Lani je v vaseh Sočerga, Lukini, '.I o vraž, Smokvica in del polja'pri Gračišču dvakrat padala taka to-i'a, da je ne pomnijo najstarejši t.u:ij.\ Toča je sklesfcila vse pridel-1-e in grozdje, ki je izredno dobro kazalo. Bili so primeri, kot v S1110-vici, ko ljudje niso imeli niti kaj pokositi, tako je bilo stolčeno ži-: :>. V Sočergi je kmetu Ogrinu, ki i - potrosil za obdelavo njiv 22.000 din, tako potolkla, da je pridelal ?amo dva stota slabe koruze. To-•. arišu Tuljaku istotam je vzela vas pridelek pšenice, ječmena in rži, ('-.. ni dobil niti semena. V razgovoru s temi ljudmi, ki so res skrajno prizadeti sem zvedel, tla niso dobili do sedaj še nobenega olajšanja. Pritožujejo se, da so celo davke dobili v isti višini kot vasi. ki niso bile nič prizadete. Nekateri posamezniki so začeli prodajati živino, da bodo tako nekako povlekli življenje do novega pri- ELEKTBONSKI MOŽGANI človek jc izumil stroje, ki lahko opravljajo marsikatero njegovo fizično delo. Ali pa jc možem tudi stroj, ki bi lahko nadomestil delo človeških možganov ¡11 opravljal duševno delo? Deloma je to uspelo r. izumom najnovejših elektronskih računskih strojev. Take stroje so skonstruirali med zadnjo vojno v Ameriki. To niso navalu; raču.r-ki .-'.roji, ki jih vidimo p> tiisarnah. Elektroniki računski stroj je najbolj komplicirana maši-netija današnji* dobe. Po prostoru zavzema precej obširno »>>•' 1Í-S. S>Ss -'»tU kje oplojeno jajce, pazujejo obolele celice. Epruvi lo z 11 im ikivom r 1 - 11 ./t- na o v m o 1 1 . . ■ .. . . • ■'..... no eentl : 111 _ro. ki ..kr;^ p t' p r.1 \ i raka-le "'* koraj kot pticam. OBTOŽBA PROTI W\LT DISNE-YU. Delegati na nedavnem kon-are-u »Društva za zaščito živali« -o izgk-ovali protc.vlno rc-ilucije ne s.-.nn pri !i i k .borlii. lovcih na golobe, 1 tri:i p« :< !ii:i,v. okrntnenni na-činu klanja po eraznih klavnicah, me-«licin-ke.ni ek.-p riuicntiranju na živih živalih, temveč tudi proti zna- nemu avtorju risanih filmov Vfalt Disneyu. \ tej resolueiiji so delegati izjavili, da ti filmi izmuličijo in ponižujejo živali. OI. V! S A NO ISKANJE OKVAR NA MOTORJU, Na rinatavi posebnega »Kluba iznajditeljevii, ki jo je priredila za prenos londonska televizijska postaja, so pokazali praktično električno -vctilko. Pritrjena je na prst, baterija, ki ji daje svetlobo, pa na ročnem sklepu. Iznajdb« bodo s pridom uporabili avlomelia-niki in šoferji, ki bodo lahko pri popravilih osvetlili najbolj skrite dele motorja in pri tem imeli proste roke za tlelo. »Tistega, kar so naši ljudje napravili v narodnoosvobodilni borbi, ne bodo zabrisala cela stoletja in prav tako ne naši sovražniki...« (Izjava stare žene na Kon-tovelu) Med Barkovljami in Miramarjem se prav od morja strmo dviguje do živega kraškega skalovja lepi košček naše obalne zemlje. Ko prideš v ta kraj imaš vtis, da sta tu doma sonce in pomlad. Ostra in mrzla burja, ki posebno po zimi pogosto-ma brije gori na tistem skalovju in na Kontovelu, tu nima moči. Njena moč se izgublja tja na morje, ki se jezno peni in valovi.... Na tem prisojnem bregu še zdaj \ januarju opaziš tu pa tam zakasnel cvet krizanteme in bele marjetice. Obpotno zidovje krasi zeleni bršljan s črnimi jagodami, ki so kosu prijetna pozimska hrana, na terasah pa rasejo veliki grmi rožmarina ... Prijetna domačnost me je vsega objela, ko sem pred dnevi zašel v ta kraj. V Barkovljah sem se kar oddahnil, ko sem stopil iz voza cestne železnice, ki me je iz mestnega vrvenja in ropota pripeljala v ta prijazen kraj. Počasi sem so vzpenjal po tlakovani poti od morja proti Kontovelu. Zeleni grmi rožmarina so mi hipno priklicali v spomin tisto lepo narodno pesem: »Rast, rasti, rožmarin ...« Zaplalo je v notranjosti: Glej, kako pomenljivi verzi tudi za današnje dni. še vedno dajejo ti majhni vinogradi in vrtovi našim ljudem kruha in življenja. Konto-velci, Prosečani, Nabrežinci, Križani in drugi se proti severu razgle- dujejo čez kamonito Kraško planoto vse do zasneženega- Triglava, proti zahodu in jugu pa opazujejo brezkončno nebnomoclro morje, prav tako kot nekdaj davni ¡. edfii-ki. Le življenjska borba je vedno ista: tisti, ki je tu že toliko stoletji, še danes ni tu sam gospodar. Kako lepo jc v razgovoru povedal stari Kontovelčan: »Vsi tuji osvajalci od Rimljanov, Stari Kontovelčan.. ki bi ga tudi danes nobena sila ne odtrgala z njegov." obalne zemlje, pri delu r svojem vinogradiču. Benečanov, Turkov, nekdanje Avstrije in nato Italije (te še danes) so samo ropali dobrine te obalne zemlje in jih kradli našim ljudem. Vendar smo še tu in smo še živi, četudi ne vsi. Nekateri so nekako Ivan Ren ko- ■MB— M Crnovška planota je bila čez in čez pokrila s snegom. Debela plast drobnega pršiča je prve dnj ovirala gibanje naših patrulj; vračale so se v taborišče strnjene od naporne hoje, prezeble in skrajno slabe volje, ker niso nikjer srečale žive duše. \ endar pa smo se kmalu privadili novim razmeram in življenje v taborišču je teklo dalje. Ker nas je bilo mnogo, ki nismo znali smučali, je \ ojko priredil nekakšen tečaj. Bilo pa je nerodno, ker nismo imeli primernega terena, vadili smo z 11050- e kar v gozdu in so zabijali v smreke. vi Sovražnik je bil v popolni defen-zivi in nam ni delal nobenih preglavic. Lahko bi mirno »preždcli« zimo. toda to ni bil naš cilj. Na zasede ni bilo mi-'i:i: Italijani so se držali pri domu, a tudi ni prijetno ure in ure ležati mirno v .-negu ¡11 čakali, če bo slučajno kakšna sovražna patrulja le prišla izza žice. Za-•ga srno -e odločili, tla fa-iste rat 1: po. naš -e. 110. lam Ii. 30. januarja 11a pot. Ode!i L ; jer jih bomo gotovo popoldne smo krenili v dolge bele halje s tesno zvezanimi kapucami, smo se pomikali v koloni po ozki gazi proti Zali, ki smo io dosegli še pred mrakom. Prečkah smo glavno cesto in se povzpeli v hrib ter nadaljevali pot proti Ledinam. Naš cilj je bila ilalijairka posadka na Marofu, ob ■ i -ti 111-d Idrijo in Spodnjo Idrijo. Po poročilih, ki smo jih dobili, je lu .-Iražiln most in električno ei-nlra-I11 okol; dvanaj-t voiakov, oborože- poi ižnejše. I j tlvanaj-t 111 lezk ni h s puškami pa »Breda«. Dalje od l.i din, -:no ustavili. Bi'i -lilo že p: t ri ijnic.: ti- e v neki hiši pozni, da bi -e ¡-'te i) 11"i napad':: ustaviti smo se morali ludi zavoljo lega, ker je na to mc-'.o im-1 priti naš obveščevalec in princ i po-iednje vc-.ti, da se vemo ravnati. Tako -tun ve. naslednji dan prebili na seniku, zvečer pa smo šli v i. -' i. Med nami ie bilo nekaj dnbr.li pevcev ¡11 kmalu se je slišala v izbi udarna partizanska pesem. Zbralo -e jc !:> poleg domačih tudi nekaj sosedov, ki -o na« navdušeno povpraševali po vsem mogočem in ligli brv a'i našo 1 pr-nio i:i orožje. Neko neslariio mami o je zla-li ¡ara: 1 nasa J jTojevka.i : rada In ved:-hi Vojko »Tol fašiste vra-a v ee um nam sluz.i. Pa 11 je laka!.- pojasni 1: • je naš pskvk. Ko zahijj 11:1 popust ■ v-e in bežijo, da jih ■e tie ujame. Pred njim imajo tak strah, da ga že od daleč poznajo po glasu. Boste videla, kako bodo čez nekaj dni tudi v teh krajih govorili o njej«. »Pa laje, laje dostikrat?« »In še kako' In še bolj pogosloina bo: vse bolj p o gos lom a in vsak dan več«. »Saj smo tega dolgo čakali. Kar dajte jih fantje! Se 1111, kakor smo v letih, vam bomo pomagali.« Vstopil je obveščevalec. Vse v redu. Italijane zebe, tiščijo se okrog peči. Število posadke je isto kot pred dnevi. Nobene važnejše spremembe. Poslovili smo se od vašeanov in vstopili iz tople izbe v sneg in mc-čavo. Polagoma se je jasnilo. Snežinke so .postajale redkejše in vse bolj drobne. Izza belih hribov sc je dvignil mesec. Spuščali smo se v dolino proti cilju. Vodil nas jc obveščevalec, domačin, ki jc poznal vsak kotiček tod okrog. Zato 111 bilo strahu, da bomo zašli. Oprijemali smo se grmovja, da nam ni drselo po strmem pobočju: tu in tam sc je kdo zvalil v sneg, vendar pa smo vzlic slabi poti le hitro napredovali. Pobočje je postajalo še nekoliko korakov ¡11 dosegli smo ravnico, ki nas jc še ločila 01I postojanke. Kakor nalašč, se je med tem popolnoma zjasnilo: poslalo je -vello skoraj kakor podnevi. Naše halje, ki so nas vse dotlej dobro M-.itiile, sedaj niso zadostovale. Naše postave so namreč metale, na belo ravan temne sence, ki bi jih bilo lahko od daleč opazili. Zaradi tega. je Vojko izdal povelje, da se po \-1d1 štirih ,p rep I a zim o čez ravnico. Legli smo v sneg in rili po njem s rokami in komolci. >lo je počasi. »Pazite na puške! Ne rinite cevi v sneg!« Pršiča jc bilo le nekaj cen ti-mtSlTov. Mrzel, kaknr je bil, nam je lezic.l v rokave. Najmanjša sapa, pa pa je dvignila in nas pokrila z, njim. Spodaj pa je bila trda snežna skorja., ki se je. ob najmanjši neprevidnosti lomila in nevarno pokala. O nas fašisti opazijo, bodo telefonirali po> pomoč in se pripravili na obranili,1. Akcija bo propadla; poleg lega hiliiko imamo še nepotrebne izgube na naši strani. Vse to smo dobro vedeli. Zavedali Miiio se, moramo vdreti v barako „pireden kdo s&ine«. kakor je izjavil Vojko, ko jc pojasnil svoj načrti za napad. Zalo sedaj niso bila potrebna eptofViU'. Nazosled smo sc oddahnili. Dosegli smo neki kozolec, ki je stal na drugi strani ravnice, oddaljen svojih trideset metrov od barake. Električna centrala pa je stala spodaj: do nje so vodile ozka brann.-ke stopiiDicc. Razporedili smo sc. Nekaj tovarišev jc odšlo, da zasede položaje iznad barake, ostali pa smo se na čelu z Vojkom spustili po stopnicah do centrale. Ka smo se tako približevali baraki. smo opazili v bližnji gostilni luč. Nekaj vojakov je pravkar prišlo iz barake ¡11 se napotilo proti njej. »Prezgodaj sin o prišli«, zašepola Vojko. »Napade, 1110 pa ne prej, dokler niso vsi leipo skupaj v gnezdu.« Zasedli smo primerna mesta ¡11 čakali. Iz gostilne se je razločno slišalo pelje i:i razgrajanje. \ baraki je bilo mirno, Petnajst korakov otl nas je stal italijanski stražar in »slražil«. Okrog d''vc!c ali desete ure so poslednji trije Italijani! zapustili gostilno. Vrata za njimi so se zaprla; ključ je zarožljal in oznanil, da je gostilna prazna. Kmalu nato je ugasnila tudi luč, \ ojaki so svojemu stražarju poželi li lahko noč. V.-:npi!i so v barako; slišali smo jih, kako so si otepali sneg z obleke in čevljev. Nato je spe nastala tišina. pozabili, da so Slovenci in Jugoslovani.« Mož je govoril nekako opazno pri-tišano. Občutil sem, da bi to raje povedal le samemu sebi. čez ozraz mu je hušknila temna senca skrbi iri žalosti. S kakšnim navdušenjem so tu sprejeli leta 1945 partizane-osvo-boditelje, ni mogoče popisati. Zdi se, da še claues odmevajo vse do morja in v Trst navdušeni vzkliki in pozdravljanje. Takrat so trdno verjeli, da bodo končno svobodno zadihali, še danes so na stenah 'hiš nad Barkovljami napisi kot: Tuka; js Jugoslavija, živel Tito in podobno. Tudi na Kontovelu jih je bilo polne, pa so jih zadnje čase prebc-liii. Ne domačini, temveč ... Bilo jc tako: Ko so oh zadnjem prav nič lepem in še manj častnem »razstrelamentu« na dvojezične napise v občinah Devin in da so jim na poti. Nekdo se je c-bregnil češ, kaj nosite napise na l?3SSSS?538SSSsSv Kontovel. Zanimivo je kako ljudje sami razlagajo nastanek tega imena, (Znanstveniki naj pri tem povedo svoje, ker to navajam le kot. zanimivost). Ko so v teh krajih gospodovali Benečani, so večkrat opazovali morje s te višine. Prav gotovo je tudi te očaral lep razgled. Tako je nekoč dejal tak priseljeni Benečan (danes bi ga imenovali ezul) svojemu kompanjonu, ki ga je vprašal, kaj dela: »Conto velle,« po naše »štejem .jadra.« To sc jč kmalu izveo'elo po vasi in jc kraj od tedaj prevzel to ime. Ob prihodu na Kontovel sem ves začuden opazoval majhne pravokotne rdeče tablice nad vhodnimi vrati hiš s številko hiše in napišem: »Contovello.« P rimo j duš, sem zaklel, dobro sojo pogTuntaii. Pri nas bi temu dejali lepo po domače: Slab računar, ali uvel račun. Ljudje na vasi — govoril sem ne samo z enim — pravijo Kontovel. Res pa je, da je oii nekdaj in je .udi danes razgled na morje nekaj e.ht-nitno lepega. Globoko doli se Barkovljc, na desni pravljični Mi- Kontovel slikovita ribiška ras nad Jadranskim morjem vam je žena pa težko, če jih je udarila 11a- hrbtih, da izbrišemo? zaj: »Saj jih tudi vi na nosite na Nabrežina snemali napise, je nakaj delavcev prišlo tudi na Kontovel z nalogo, da prebelijo tiste stare napise. Stara žena jim je očitala, kaj hrbtih, pa so vam le napoti!« Poklicali so nato policijo, da bi ženo prestrašila. Ko je policija prišla, je žena tudi tej povedala svoje: »Le brišite in izbrišite napko, vedite pa, da tistega, kar sc nr.r t ljudje napravili v narodnoosvobodilni borbi ne bodo zabrisala cck stoletja in prav tako ne naši sovražniki.« Res, že celo. stoletja prebiva to.l slovenski človek in ga niso mogli uničiti sovražni viharji, ker jc trdno zakoreninjen v svojo obalno zemljo. Prav posebno odpornost so ljudje teh krajev pokazali v zadnjih letih fašistične okupacije in v borbi za Trst sam. Kolcbanjc, ki ja nastopilo po letu 1943 je posledica — premajhne politične razgledanosti in vztrajnosti ter odločnosti v nadaljevanju borbe, ki jc danes prav tako nujna, koj je bila H |1 I dpi-■i. š v; %m ' i« ERNEST HEMINGWAY š fj__E3 m Na stenall hiš nad Darkov!jami so Še vidni napis¡ d eni okrat ičn i h Triar r,nov vidni izraz teženj ramar, vse ostalo pa v nedogled — morje, morje, morje ... že prej omenjeni Kontovelčan je 0 morju povedal še tole: !)LJo zgodovini je morje tu spodaj naše in mora tudi ostati naše. Italijani naj ukazujejo tam na oni strani Jadranskega morja, kjer so etema. Tu nimajo nič opraviti.« Nekdanji kontovelski ribiči, ki so ivnsli dva lepa portiča, so izginili. 1 Uso imeli sredstev za razvoj, pa jih jc gospodarska konkurenca tujcev pregarila. Kot spomin sta ostala le oba por-tiča, prvi »čeJ.as« med Barkovljami in i.kr.-.marjem, druai v Grgija-ijU. V prvam sc danes gugajo zorana majhne barko kot piscota pod kokljo. Od vseh številnih ribičev so clanes nekaj ukvarja z ribolove::! edino Lc družina Stare »Pod Frneda,« ki ima še svojo barko. Potomci nekdanjih slovenskih ribičev so raztreseni po Trstu v raznih poklicih. Tisto malo zemlje, ki so v bregu pod vasjo spušča v ozkih stopničastih terasah vse do železniške proge pri Miramarju, skrbno obdelujejo starejši ljudje. Prav te dni razvažajo gnoj iz vasi in ga zvračajo na kupe ob strani ceste. Tam čaka na delavce, da ga bodo v koših raznesli na terase. Pred narodnoosvobodilno borbo so prihajali na raznašanje gnoja delavci iz Istre in tudi iz ozadja Krasa. Bih so nekaki stalni delavci, ki so prišli sem, cla sc nekaj zaslužili. Dansr, ne morejo sem, ker je tu vmes krivična meja, ki je bila Jugoslaviji in njenemu borbenemu ljudstvu s pritiskom vsiljena. Kon-Í■.'.','cliskim malim vinogradnikom in v i-i.ivjvipv.i i« še danes dolgčas po krilil pridnih ljudeh. » v temi sem hitel nazaj v Bar-kvvlja. Tam na višini je mežikalo v. l'r-0 oko svetilnika zmage ali »Pari ck.U:v Vitteris«, kot ga imenujejo Italijani. V icanici nima to im? prav nobene zvoss r, njihovo šc danes toliko opevan: »iinr.gc« nad Avstrijo, ki j,- razpadia po zgodovinski nujno-,'ti. Veliko bolje bi napravili, če bi r.:: imonovr.li Svetilnik svobode —• Lp.ro cirlla Libaría — in to svobodo dali vsoni Italijanom današnje republiko Italije, ki jo res težko čakajo. ' O G AR EV ISffci A Oba Indijanca sta odvcslala v mrak. Nick je poslu-č-al šumenje vesel drugega čolna, ki se je že skril v meglo. Indijanca sta veslala s kratkimi, odsekanimi udarci. Nick je ležal na očetovi roki. Nad vodo je bilo hladno. Čeprav je Indijanec v Nickovem čolnu veslal z vso-silo, taboriščnega čolna zavitega v meclo le ni mogel dohiteti. SKam gremo,« je vprašal Nick. »Tu preko, v indijansko taborišče. Neka Indijanka je zelo bolna.« »Oh,« je rekel Nick. Ko so prišli do nasprotne obale, jc bil prvi čoln že privezan. Stric George je kadil. Indijanec z Nickovega čolna je čoln zavlekel na obalo. Stric George je dal obema Indijancema cigare. šli so preko ravnega polja. Spremljal jih je mali Indijanec s svetilko. Zavili so v gozd, nato pa po stezi čez poseko, ki se je zgubljala v hribovitem svetu. Tu so videli dosti bolje, ker jc bilo drevje na obeh straneh posekano. Mladi Indijanec se je ustavil in ugasnil svetilko. Potem so šli dalje. Na bližnjem ovinku je zalajal pes. Pokazale so se prve-indijanske koče. Zatulilo je šc nekaj psov. Indijanci so jih. pomirili. V najbližji kolibi je bila luč. Na pragu pa je stala postarna ženska s svetilko v roki. V koči je na lesenem ležišču ležala mlada ženska, zc-dva dni je poskušala roditi. Pomagale so ji vse starke, kar j;h je bile- v taborišču. Vsi moški pa so se zavlekli dalje v mrak, kamor ni več seglo njeno ječanje. Kadili so. Prav ko so vstopili Nick in Indijanca, jc ženska ponovno krik-nila. Bila je iztegnjena- na spodnjem pogradu in je poči odejo izgledala zelo velika. Bila je obrnjena tako, cla ji je glava počivala na cbrazu. Na gornjem ležišču je ležal njeia mož. Pred tremi dnevi si je s sekiro ranil nogo. Zdaj je kadil. Zrak v kolibi je bil zatohel. Nickov oče je dal greti vodo. Medtem, ko se je grela, je rekel Nicku: »ženska bo dotila otroka, Nick.;; »Vem I« »Nič ne veš,« je rekel očc.c Poslušaj me. Zdaj bo rodila. Dete želi biti rojeno in ena si ga želi. Njene mišice st> napote in poskušajo olajšati rojstvo. Ko se to dogaja, takrat žena ječi.« »Razumem.« Prav tedaj je ponovno kriknila. »Oče, pa ji ne moreš ublažiti bolečin,« je vprašal Nick_ »Me, za anestezijo nimam nobenega sredstva,« je odgovoril oce. »Toda njeni kriki niso važni in jih niti ne slišim.« Mož na zgornjem pogradu se je obrnil k zidu. Ženska, ki ie pomagala zdravniku, je sporočila da voda vre. Oče jc odšel v kuhinjo in prelil pol kotla vode v skledo. V preostalo vodo v kotlu pa je vrgel neke priprave i za svoje torbe. »Tole mora biti prekuhano,« je rekel in si pričel skrbno umivati roke. Medtem pa je govoril Nicku: »Vidiš, otrokom najprej glava zagleda svet, seveda psa to ni vedno. Tedaj pa nastopijo velike komplikacije. Lahko se zgodi, da bom moral žensko operirati. Takoj bomc» videli, če bo to potrebno.« Ko si je umil roke, je stopil.k bolnici. »Odgrni odejo Nick,« je rekel. »Ne želim se jc dotikati.« Ko je pričel operacijo, so stric George in oba Indijanca prijeli žensko. Ta je Georga zgrabila za roko. »Prokletea ..-■.'i".,is ' 4 .. .'I'•.';■'- .:k • :. .' a' Ca ■ ..'k k;;.; k ,:•,'•;.-k'.y'íi ki' "V* '' ' r :■ i ' ■ 1 k ' ;, t.- ' r el:- p ,r 1, j!'-.- >•'' y' •'• - k';,, /j k k indijanska kača,« je siknil George. Nlck je zadaj držal skledo. Vse je trajalo dokaj dolgo. Njegov oáe jo dvignil otroka i.n ga nalahno udaril z dlanjo, da bi zadihal. Potem ie velel atarki. naj pride ponj. »Vidiš Nick, deček je,« jc rekel, »žeiiš postati zdravnik?« »Rad bi.« Gledal je proč, da ne bi videl, kaj cae dela. »Tako, dobro bo,« je rekel oče, tev r.el nekaj v skledo. Nick še vedno ni gledal. »Zdaj moramo zapreti rano. Ti Nick. če hočeš glej, leno — r.e. Zašiti moram rez, ki sem 'ga napravil.« Nick ni gledal; zapustila ga je v-a radovednost. Ok-> je končal in vstal. Prav tako sta vstala oba Indijanca iri stric George. Nick je odnesel skledo nazaj v kuhinjo. Stric George ie pogledal svojo roko". Mladi Indijanec :o je nasmehni), ko s.e jo spomni! i:k;. v- psovke. »Dal k bora malo peroksida j." rc Potem se je nue.n.i nad Irk '. doktor, i k i je bila mirni vedc-la kaj ss- na, oči je imela priprle. Bil:', je ble:ia. M je zgodilo z otrokom. »Vrnem sc zjutraj,« je rekel doktor. ::?5 • jutri opoldan pride tudi bolničarka k k., ir-.i.-.e: a. P.*.•■: :k bo aeeaj v?i. kar bom potrebovala: Počutil se je vznemirjen'.'^.: kot ner.vmr.avi po tekmi v svoji garderobi! »Ta nrircin je ze. v medicinski čaropis George. Carski rez s perorezom!« George je stal pri steni in gledal svojo roko, »Eh, ti si vsekakor velik mož,« je rekel. »Poglejmo še, kaj dela_poliosni oče.'Ti očetje so navadno največji trpini ob takih prilikah,« je rekel doktor. »Priznati moram, da je vse to zelo mirno prenesel,« (Nadaljevanje na S. strani) J n 1 ' i , M Od živahnega, južnjaškega živ-L-nja v splitskem pristanišču, kjer canes slišis govorico vsega sveta, :>di asfaltirana cesta, Slavensko , - talište, v tih okraj Meja. Ob o-1. h straneh gladke ceste so posejane vile, obdane a vrtovi subtrop-*-.■.::"! rastlin. Na obrežni strani se M rt-r.košni vrtovi skoraj dotikajo r.trja. Na desni tiči skalnati grič J.i »rjan; njegov z iglastim drevjem :;csto porasli vrh je videti kakor ."" itozelenkasta krona. V tem mir-n-:n kraju, nasičenem s skrivnimi • kaotičnimi vonjavami temnega ■;::nega zelenja in morske vode, si na sončnem prostoru zgradil .svojo kiparsko delavnico svetovno-rr.ani jugoslovanski umetnik Ivan M-štrovič. K a razsežr.i ploščadi, do katere •i vi dolgo, s.rmo stopnišče, ki ga obeh straneh obdaja bujno ra-iinje, se dviga mogočna stavba, s teraso, ki je podprta z visokimi fckles uiimi. jonsko-dorskimi stebri, k:.r ustvarja mogočen vtis. Kam-palača je potisnjena skoraj i.rk , pred njo pa je velik prostor z negovanim parkom. Ko stopi člo-\ -k s ces e, ob kateri te v steno kair>en .s skromnim napi-;::.: opozurjv.. da je tu Meštroviee-*. • galerij' . v ograjen prostor na stopnišče in zajame pogled mogoč-belo pročelje, vzdrhti njegova :.:ranjo?v: nemir pa se stopnjuje, ).•."' se oko ustavi v parku na prvi tv-.ernini, ki simbolizira glasbo. Oditi-.-k sonca r.a črnem kamnu kipa, šs bolj podčrta v-.: gladke, velike oblike, ki so tako značilne za Meštro-v::ev slog. Gr.an od prvega doživetja, pospe--:- i-:orak v notranjost stavbe. ye ::-.-:r.i širokih stopnic te vodi do stebrov, med letni pa stopiš v širo-svetlo avlo. Dvoje steklenih s-.-rn celi avlo v tri velike prostore, >: ■: r so okusno razmeščene v beli ir::.i mor vklesane ali v bron vlite v::iemine. Poznavalcu umetnosti so ra dela več ali manj poznana le •iz reprodukcij. Zato je zanimanje 2-.r:je tem večje, saj je z odprtjem gt.ieriie vsakomur omogočeno videti umetnine tudi v resnici. Vsak >::;: zase' nudi svojstven umetniški rv: -k; človek ves zavzet občuduje dela, ki jih je izklesala .in izoblikovala roka genija. Manjše, v bron vlite skuiptavc so razvrščene v "prostoru, ki je bil r. koč nt v; st rova delavnica. Velika s. kana je na eni sliani zaključena z vzidanim kaminom, ob katerem dve visoki, iz temnega marmorja :::k:es..ni kariaiidi podpirata strop. nja ureditev tega prostora se rti no zdi na;bol i posrečena. Pohi- štvo ob stenah, na katerem so razstavljena manjša dela v bronu, pa dolga miza z mnogimi stoli sredi sebe, preveč spominjajo na sejno lvorano. Nemara bi bilo bolje, da da bi bil prostor po možnosti takšen, kakršnega je uporabljal Me-šlrovič pri svojem ustvarjanju. Tako bi mogel videti obiskovalec resnično umetnikovo delavnico, v kali ri so nastajale njegove umetnine. Levo stopnišče te popelje v veliko dvorano v prvem nadstropju, kjer so razstavljeni večinoma portreti in nekaj aktov. Zanimiv in mojstrski je Meštrovičev način oblikovanja obrazov. Vsak portret izraža svojstven svet človeškega življenja. Mest rovič je s svojo psihološko poglobljenostjo odkril prav skrita intimna doživetja ljudi. Njegovi obrazi razodevajo življenje, vsaka guba razgrinja duševnost človeka, ki ga je upodobil. Vse to ne razodeva samo velikega mojstra mogočnih skulp-¡ur, ampak tudi-tihega iskalca in rc-snavalca človeških čustev. Zato ¡i.;;--' >va umetnost tako prepriče-\aJr. .: monumentaina in človeška hkrati. Velika sončna terasa pred to dvo-i. ato nu-.i: obiskovalcem galerije svojstven užitek. Vse okolje, z raz-¡»ieacm na morje te objame z ne-k:m velicastjcm. Valoviva morska ciaain.i, vsa bleščeča se v soncu', se v sinjih barvah izgublja na obzorji:. \ popoldansko::: soncu so otoki nem: silhuete, cipie.se, palme, oljke, smokve in cvetoči oleandri ena sama ghlanda morske obale; ozračji: je prepojeno z dišečimi vonjavami rožmarina, pelargonij, oleandrov in drugega rastlinja. Valovanje morja in zaganjanje penečih se valov ob pečine, se li zdi kot mogočna simfonija, ki se je prelila v violinski solo z vsemi piani in pianis-simi. In ob vsem tem se zaustavi oko nv kipu «Glasba«, ki ga zdaj gledaš s terase in občutiš vse drugače kot prej. Me vem, morda je vse to okolje pridobilo na lepoti pod vtisom Meštrovičevih umetnin, ki sem jih občudoval malo prej m mi ni^o mogle izpred oci. Nič se ne čudim Meštrovicu, da si je izbral prav v a kraj za mesto svojega ustvarjanja. Kar vidim ga, kako se je iz-prehajal po terasi, ko je snoval nove umetnike, ali pa je utrujen od delo zri na pokrajino pred seboj in počival. Gotovo mu je to okolje moglo vznemiriti domišljijo in mu posredovati nove inspiracije, kakor se je mogel v njem tudi dodobra odločiti. V treh sobah, spodaj, so razen marmornatih in bronastih portretov, med katerimi je dobro znana v < v; ■ \ . .. '" v. :>.'■•; :■!-■ ji : vj k :' .tkkk.v v;;.;/ .v¡- mm i - . .. • . ,.y , i -VV /.:-V. '-^V^y-/- v'" • • .¿-'v- ■ ; V: . • './V'.k'^i I -:.)M I ft, II iPS . ■' 'V:^^ 1 i I i ' éál p; " 1 glava njegove matere v bronu, in nekaj manjših skulptur, razstavljene tudi njegove risbe. Način njegovega risanja spominja prej na risanje izgotovljenih kipov, kot pa na samostojne risarske podobe. To samo dokazuje, da je v njem prevladoval kiparski element nad slikarskim, čeprav je med risbami tudi V - x s , ■ »a? ^m.mm.rn .1/ešlrorič ■' S pum in nekaj slikarsko navdahnjenih del. Neznane ali pa vsaj malo poznane so njegove podobe v olju. Z njimi je galerija obogatena tudi s slikar-skimi deli, s katerimi se je umetnik le malo ukvarjal. Zato predstavljajo ohranjene podobe posebno redkost in mikavnost za ljudi, ki prej niso poznali Meštrovičevega slikarskega upodabljanja. V zadnji sobi so rezbarska dela: reliefi in plastike v nadnaravni velikosti. Pozornost pritegneta zlasti z michelangelsko močjo izoblikovani sohi golih teles. Z nenadkri-ljivitn mojstrstvom so rezani reliefi biblijske in mitološke vsebine, tudi v tehniki rezbarjenja, ki jo je obvladal prav tako kot klesanje v kamen in oblikovanje v glini, je Me-štrovič ustvaril dela neminljive lepote, ki bodo še čez stoletja pričala o njegovi nadarjenosti in veliki ustvarjalni sili. V vsej galeriji je razstavljenih nad sto kipov, reliefov, skic in podob, ki jih je Meštrovič s stavbo in parkom vred podaril svojemu narodu. Tako je dobila naša država nov pomemben kulturni hram, ki bo vedno znova privabljal domače in tuje obiskovalce Splita. Meštro-videva galerija je v ponos naši domovini, saj hrani vsa znamenitejša dela genialnega umetniškega u-stvarjalca Ivana Meštroviča, kajti umetnine ponesele po vsem svetu sloves jugoslovanske upodabljajoče umetnosti. Emil Frelih Nk -i ljudje še vedno /. ¡sin ljubeznijo posegajo po naših knjigah kol nekoč pod italijanskim suženj-flvom, ko so morali naše knjige skrivali in si jih na skrivaj izposojati, če niso hoteli, da jih italijanski fa-,-isli uničijo. \ marsikateri vasi se >o ilanes ljudje z žalostjo spominjajo, kako so jim italijanski kulluronosei zaplenili knjižnico in knjige zažgali. Vsak naš človek se šo živo lahko spominja, s kakšno strastjo so v letih mi, 1') 12 in 1913 naši ljudje hlastali po naši tiskani liesodi, ki jc prvič po dolgih lotih izhajala .¡legalno v naših ilegalnih partizanskih tehnikah pod vodstvom naše Partijo, a ji Osvobodilne fronto. \ onih letih je naša tiskana beseda, pa čeprav največ le oiklostirana, opravila velikansko revolucionarno delo v borbi proti okupatorju. Takoj nn osvoboditvi so naše organizacijo začele misliti polog mnogih nalog tudi na organizacijo in ustanavljanje prepotrebnih knjižnic. Ze \ letu 1935-16 jo bilo ustanovljenih po naših vaseh mnogo knjižnic, na žab ! pa so to v marsikateri vasi prnnihalo delovali. Trenutno obstaja \ -rž: o.-koni okraju 36 knjižnic, od ti h jo v sklopu prosvetnih društev 15. i'o Številu Ima največ knjižnic, i I. čin a Dulnvljo, in siecr v sedmih raznih va-oh s skupno 1982 knjigami. Po I knjižnico obstajajo v občini Divača s skupno 1115 knjigami, občina Komen I knjižnico s 12-11 knjigami. občina Sežana z 963 knjigami. V občini Črni kal obstajajo le dve knjlžnjni s 131 knjigami, v Cračišču imajo 3 knjižnice s 619 knjigami, v llci.pcljah t knjižnico s 651 knjiga-i:i. Občina Podgorje ima 2 knjižnici s 1 11 knjigami, Senožeče 2 s 799 knjigami. Štanjel 3 z 297. knjigami. Vreme 1 s 135 knjigami. Najslabše je stanje v občini Malo-rija, kjer imajo samo ono knjižnico s 187 knjigami v vasi Slope, cela občina pa šteje nad 3.000 prebivalcev. Prav tako slabo je stanje v občini Podgrad, ki šteje nad 3.600 prebivalcev. imajo pa samo eno majhno knjižniieo v Ilrušioi s 165 knjigami. Najboljša je okrajna knjižnica v Sežani, ki ima tudi stalno nameščeno knjižničarko, s 5.313 knjigami. Skupno imajo vse knjižnice v okraju 13.155 knjig. Knjige so po vseli knjižnicah. razen doloma v Sežani, povsod zastarele, zbrane skupaj iz raznih akcij no osvoboditvi. Nobena teh knjižnic razen v Sežani se ne dopolnjuje z novimi izdajami. Bralcev ima po podatkih iz leta 1952, kar je raizi mljivo, največ okrajna knjižnica v Sežani, to jo 763, Divača 195, Komen 150 itd. Ti podatki pa seveda še no pomenijo, da naši ljudje danes manj berejo. Mnogo je naših družin posebno po Krasu, ki imajo svoje domače knjižnice in pridno kupujejo novo izdane knjige, čeprav so le še razmeroma drago. V okraju jc bilo v letu 1952 prodanih za okoli 1,200.000 din vrednosti raznih knjig. Poleg ileh obslajza v okraju tudi nekaj šolskih knjižnic, ki pa so prav tako revne, pa čeprav vlada pri šolskih otrocih zelo veliko zanimanje za knjige. Naše šole so ob Novoletni jelki prejele od glavnega odbora pio- am K61 trta m !íj isa ka 1/i'š/rovič: Slrnsanuiy.'r S K UD »Tone Tomšič« je prejšnji leden polag::l obračun svojega dela v preteklem letu. Društvo ima pevski zbor, godbo, dramsko sekcijo in knjižnico, Pevski zbor je lani v maju dobil novega pevovodjo (Grl j a Draga), ki jc vložil mnogo truda v zbor, ki jc mod lelom imel 12 uspelih nastopov. od teh dva celovečerna koncerta, Gostoval jc tudi v Matuljah. Težava je v tem, da zbor nima naraščaja. Bilo so siecr nekatere prijave in so mladinci nekajkrat tudi prišli na vajo. Ker pa niso mogli najti pravega kontakta s starimi .pevci, so kaj kmalu izostali. Zato so sklonili, da bodo ustanovili svoj mladinski pevski zbor. ki bo nato stalno tekmoval s seniorji. Godba jo imela Š|hi samostojno nastope. Dobila jo tudi posojilo za nabavo potrebnih instrumentov. Sedaj končuje teoretičen pouk. ki je Ira-jal šest mesecev. 20 mladincev. Prav ktnalu bodo začeli s praktičnimi vajami na instrumentih. Knjižnica ima 635 knjig in je 117 bralcem iz.posodi.la 1500 knjig. Knjižničar pa pravi, da vsi drugi berejo. samo člani ne. Lotos bodo nabavili še 150 knjig. Dramska sekcija je v preteklem letu dala le eno prenuiero in sicer »Maturo«, ki so jo nato še trikrat ponovili. Ima pa isto hibo, kot godba brez naraščaja jo. Zato so tudi sklon.ki ustr.iioviti mladinsko dramsko sekcijo in se jo že prijavilo 35 mladincev. Žalostno jo tudi s članarino. Večina članov je v zaostanku z. njo ali pa jc sploh ne plačuje. Poreče vprašanje predstavlja popolno pomanjkanje primernih prostorov za nastopanje. Majhna in neprimerna sobica -o vsi prostori, s katerimi društvo razpolaga. To jo vsekakor eden o.I poglavitnih vzrokov zaviranja nemoitemcga razvoja društva. Morda pa sc bo zdaj le nekako uredilo, ker predvidevajo ukinitev restavracije »Soča« v Sindikalnem domu in bo tam urejena dvorana. Izvoljen je bil nov upravni odbor. Predsednik jc Grlj Drago, pod,predsednik Žnidaršič Jožo. tajnik Kregar Slavo, člani pa Kakež Avgusta. Bro-oelj Boža, Ličan Saša, Zajce Beži, Maraž Ida in Skubonja Dalihor. nirjev iz Ljubljano z:i darilo 500 mladinskih knjig, ki so bile razdeljene na šole. Ko so otroci v vasi Gobic zvedeli, da je prišlo tudi v njihovo šolsko knjižnico nekaj teh knjig, so že ob šesti uri zjutraj oblegali stanovanje učiteljice s prošnjo. da jim knjige posodi. ^ oliko zanimanje po naših šolah jc za mladinsko knjige, ki jih je pričela izdajali založba »Lipa « v Kopru, posebno ker so lo nekoliko cenejše. Po šolali sežanskega okraja jo bilo razprodanih žo nad 800 knjig te založbe. Prav tc dni pa vlada povsod veliko zanimanje za novo izdane knjigo to založbe. Krašcvci pa s .posebnim vesoljem pričakujejo izdaje Ma« gajnove »Žalostno zgodbo, veselih Kraševoe.v«. Gradnikov« »Primorske sonete« itd. Potrebno pa je, da bi sc naše politično organizacijo, prosvetna društva pa ludi naši. Ijud-ki odbori enkrat rosno lotili rešitve problema ureditve naših knjižnic. Z ureditvijo dobrih knjižnic in širjenjem kroga bralcev bi ogromno pripomogli h kulturnemu dvigu, k izpopolnitvi iz-obrazbo in širjen ju soi ialistienc za-vo.-ti naših ljudi. Danes že obstajajo skoro v vsaki občini možnosti uro-ditve lastne občinsko knjižnice s .svojim lastnim prostorom. Ob ein-ki ljudski odborj l.i prav gotovo lahko zagotovili nekaj tisočakov vsako leto bodri v proračunu ali pa kako drugače za ureditev in izpoipol-nji vanjo svojih knjižnic. Janko J alenlhičič Kulturno delo mladinskega akiiva v Strmci \-nko zimo sc mladinski aktiv v Strmci zbudi in začno s kulturnim delom. Tako jc ludi letos začel z vajami ¡n nam jc dne 18. t. m. prikazal na odru lop in pester spored. Na sporedu jc bila igrica »Pogodba«. ki so jo sicer lepo pripravili, vendar je poznati, da nimajo trdne in zanesljive roke, ki bi jih vodila. Zal pa imajo v svoji sred; tudi take mladinec, ki se izmikajo od dela in ga ovirajo. Tudi petje se jo prebudilo. Čeprav mladina nima svojega pevovodjo. jc organizirala zbor. ki jo ludi našlo-pil. Naša mladina je s teen pokazala smisel za kulturno delo 111 svoje sposobnosti. zalo ji želimo še več uspeha in nekoga, ki bi jo učil, vodil in pramilno usmerjal. I. V. Indijansko taborišče (Nadaljevan je s T. strani) Odkril je odejo, s katero je bil pokrit Indijanec čez glavo, K sebi je potegnil vlažno roko. Stopil je na spodnje ležišče s svetilko v roki, da bi bolje videl. Indijancev obraz je bit obrnjen k steni. Imel je od ušesa do ušesa prerezan vrat. Kri mu je stekla v lokvo, tam kjer je bilo ležišče najbolj upognjeno zaradi njegove teže. Glava mu je počivala na levi roki. Britev pa je z ostrind navzgor ležala poleg njega na rjuhi. »Pelji Nicka ven, George« je rekel zdravnik. To pa ni bilo potrebno, ker je Nick že vse videl ob soju očetove svetilke. Začelo se je daniti, ko so se napotili k obali jezera. »žal mi je, da sem te vzel s seboj Nicki,« je rekel oče. »¿hcveč si videl.« »Zakaj se je ubil,« jo vprašal Nick. »Ne vem, mislim pa, da ni mogel vsega tega prenesti. »Se dosti ljudi ubije, oče?« »Ne dosti.« »Pa ženske?« »Komaj.« »Pa se sploh ubijajo ženske?:; »Da, včasih,« »Tata?« ¡-Slišim.« »Kam je šel st.MC George .'t »Pride,« »Pa je težko u-nirati?« »Ne. Mislim, da je precej lahko, Nick. Vse zavisi... « Sedli so v čoln, Nick na zadnji del, oče pa je veslal. Izza brega je sililo sonce. Ostriž je za trenutek v-'.vaiov«l površino vode. Nick je spustil roko na gladino. V jutranji svežini je bila topla. Tega jutra je Nick povsem razločno čutil, da ne bo nikdar umrl. é F E A NC E i> 1A G A J N A: Veste, da jc čudno! Voda jc narejena iz dveh plinov; iz vodika, ki ga jc dva tlela, in kisika, ki ga je en del. Zdaj pa, glejte! Kisik ne gori, pomaga pa gorenju tako, da sploh nobena stvar na svetu nc bi gorela, če bi kisika ne bilo zraven. Vodik, ki ga je v vodi dvakrat več kot kisika, pa siluo rad gori in gori s silno vročim plamenom. Lahko rečemo, da gori kot slo zlom-Itcv! In da gori, mu pomaga kisik. In ko tako lepo pogorita, (včasih tudi eksplodirata z velikim treskom), ostane od obeh zopci voda. In ker je votla sestavljena iz takih dveh ognjevitih plinov in ni v njej, čc je čista, prav ničesar drugega, sc moramo vprašati, zakaj pa voda ne gori. Vrag naj lo ve! Jaz sem jo skušal večkrat zapaliti, pa ni šlo, Celo pogasila je ogenj, ta spaka! Pa sem bral pred meseci, da se je nekemu izumitelju posrečilo napraviti stroj, v katerem voda sproti razpada v voclik in kisik, in chi ta dva plina nato z gorenjem poganjata stroj naprej. Morda je to za danes bajka, ni pa rečeno, da se nekega dne nc utegne dogoditi, da bomo v avto namesto bencina nalili vodo in bo frčal tja po cesti kakor Iintver. Takrat bo zares luštr.o na na svetu! In zakaj voda ogenj pogasi? Učenjaki bi vam našteli polno vzrokov, za nas pa zadostuje, cla vemo tole: ogenj vode nikoli ne razcepi v oba povedana plina, le posuši ,jo: prisili jo, da hitro izhlapi. Najbolj vroča voda ima komaj sto stopinj Celzija; več nc more nikoli imeti. Pri 100 stopinjah se izpreminja v paro, ki jc potem seveda lahko presneto bolj vroča. Čc z vodo gorečo stvar polijemo, se ta goreča stvar ohladi na slo stopinj, pri sto stopinjah toplote pa le malokatera tvarina na svetu gori. Več sto stopinj potrebujejo ponavadi Ivan nc, da gore. Take tvarine, ko so goreče, je treba le ohladiti na sto stopinj, recimo, pa bodo takoj ugasnile. In prav to stori votla. Pa še druge posebnosti ima voda. Veste, da nobeno bitje na vsem svetu nc more živeti, če nima vode! Kaj more vendar biti v tem kisiku in vodiku, da morata biti prav povsod zraven, kjerkoli je lta.j živega? To je ena izmed življenjskih skrivnosti, ki jih jaz ne znam pojasniti. Zrelo in trdo in na videz popolnoma suho pšenično zrno ima v sebi le majhen delec vode. Če bi je ne bilo, bi zrno takoj umrlo in bi nikoli ne kalilo. Ta voda je zadostna, tla ostane zrno živo, ni pa zadostna za kaljenje; za kaljenje je treba vode mnogo več. To dobi zrno potem, ko je vse-jano, iz vlažne prsti. Krava porabi do petdeset litrov vode na dan in tako v sorazmerju vse druge živali; v sorazmerju pravim, ker bolha je porabi veliko manj od slona. In vsaka rastlina jo hoče tudi kar neprestano imeti. Takoj uvenc, če jc ni. Kaktusi in druge puščavske rastline živijo na videz brez vode — saj so t'a, iz katerih rastejo, bolj suha od vsakega popra. Pa ni res io. Tc rastline znajo izkoristili zračno vlago in kakršnokoli vlago tal in znajo io vodo čudovito skrbno čuvati. V najhujših sončnih pripekali jim ta voda ne izhlapi. Pokrile so lahko z nekako gumijevo nepropustno kožico, ki ne dovoli, da bi ušel v suhi zrak najmanjši delec vode. (Nadaljevanje sledi) S ^ n gr m 10-1) Pocl nogo po glavi hodi, če ne veš, pa tiho bodi! 105) Kakor kljun odpiram žrelo, plaino žrem, sukno papir; io jc meni lahko tlelo; kdo sern, rccj, tla bo mir! 106) Kdo delati mosiove zna brez kamena in brez lesa? 307) Z »r« napajam po noči na polju travo, s »k« pa delam iz nje seno in o lavo. 108) Srebro je in vendar ni, živo je in ne živi. 109) Spredaj grizem, zadaj pikam, med čebelam rada zmikam. MLÄDIM UGANKARJEM Ta prešmenlana pusta! Šele danes sem prejel vsa lista pisemca, ki bi jih pravzaprav moral že prejšnji teden. Sicer ne vem, če je ravno po-šta kriva. Morda pa so krivi le naši mali ugankarji, ki niso pravočasno oddali svojih pisem na pošto. No, naj bo kakorkoli, res jc, da je prišlo danes zelo veliko število rešitev ugank iz predzadnje številke Slovenskega Jadrana. Kar po vrsti bom na--tel imena pionirjev, ki so pravilno rešili tc uganke: Anica Zadel iz Ilirske Bistrice, Zdenka Podboj iz Postojne. Mikuž Franc, iz llrušcvja. Zdenka Rožane iz Brezi j. Grcgorič Karlu iz Postojne, Turk Marjanea iz IIruševja. Ogrin Nada iz Sv. Antona, Makne Frančiška iz Sv. Trojice, Bla-žck Mihaela iz llrušcvja, Morelj Magda iz Nove Sušiee, Savli Nada iz Zatolmina, Butolo Albin iz Zaloga in Slcgel Albin iz Zaloga. Samo rešitev »Čarobnega lika« je poslal Ludvik Napast iz Maribora. Samo rešitve Lešnikov pa so poslali: Klan-šek Bruna iz Smihcla in Milhauoič Andrej iz Materije vasi pri Prcslrau-ku. Naš Andrej je napačno rešil 98. Lesnik, vse ostale pa pravilno. Rešitev »Čarobnega lika« in Lešnikov pa nami jc poslala tuil,; naša nova uganka rien llrcščak Ivica dz llrušcvja. Vse uganke je rešila pravilno, razen 98. Lešnika. Nada Ogrin ova iz Sv. Aniona pa mi je poslala rešitev ugank iz novoletne številke Slovenskega Jadrana. Rešitve so popolnoma pravilne. Nada! — Poleg tega pa je danes priromal cel kup pisem, v katerih so bile rešitve ugank iz zadnje številke. Sledeči pionirji so rešili vse uganke pravilno: Bencina Ana iz Velikega Otoka. Mesečne! Slavko iz Rakeka. Ko koteč Drago iz Pirana. Pišot Lučka iz Kopra, Slcgel Boris iz Zaloga, Kaluža Janko iz Narina, Kosmač Iren k a iz Trnja, Bergoč Bredit a iz Trnja, Ivančič Nada iz Javorja. Mahorčič Barbka iz Divače, Sore Aleksandra iz Postojne, Ccr-kvenik Magda iz Kozinc, Baiičič Ivan iz Gradišča, Logar Zmago iz Idrije, Godnič Damijan iz Komna, Kolo! Viljem iz Mosta lia Soei, Tor-nič Aleksander iz llrušcvja, Grlice Darij iz Korl, K leva Reniigij ¡z Mali jc, Savli Nada iz Zatohlima. Turk Janko iz llrušcvja, Marinšck Matko iz Pivke. Oiažem Frane iz Malcuje vasi io Čopič Rafaela iz Zagorja pri Knežaku. Samo križanko so rešili: Pečane Milica iz Pobegov, čič Bruna iz Zagona, Likar Boženka iz Ajdovščine, M ilharčič Fvgen iz Velike-ga Otoka, Železnik Majda iz Brestanice. V rabi Ida iz Ptuja, Valenlinčič Magda iz Podbrda, Mahorčič Anica iz Divače. Hcric Tatjana iz Ljubljane. Rot Uda iz Srpe niče in Mihcl-čič Mojca iz Tolmina. Samo rešitve Lešnikov je poslala Krmae Mila iz \ anganela. Pravilno rešitev križanke. Ioila nekatere nepravilno rešene Lešnike so poslali sledeči pionirji: Roje Avrelija iz Divače, Peca Anica iz Divače in Kravanja Majda iz Valdoltre. idile, koliko reševalcev je bilo topol! No, in komu sc je pri žrebanju nasmehnili a sreča? Izžrebani so bili naslednji pionirji in pionirke: Mahorčič Barlika iz Divače, Klc-va Reniigij iz Malijc. Kaluža Janko iz Narima, Savli Nada iz Zatolmiiia in M ilharčič Drcjee iz Malen je vasi. \ seli jielt nagrajencev prejme v kratkem po pošti lepa darilca! Vsi ostali pa nikar sc nc hudujte na botro Srečo, ker vas je danes pustila na cedilu! Pišite mi spet, saj vidite, da so danes spet v našem kotičku uganke! \ svoji omari pa ima stric Miha spravljena lepa darila, ki Čakajo. da jih bomo poslali izvoljencem botre Sreče! Lepo pozdravljeni, dragi ugankarji. Vaš stric Miha. REŠITEV PIONIRSKE KRIŽANKE Vodoravno: 1) Maribor, 8) Kalija, 9) ha, 10) en. 11) ura, 12) mati, 14) LR, 15) Ana. 16) ne, 17) rt, 18) kino, 20) luč, 21) nr, 23) ma, 24t Kopitar, 27) oporoka. N a v p i č: no: 1 ) Miha Marinko, 2) ata, 3) ra, 4) Iliri, 5i bi, 6) oje, 7) ranar, 11) uta, 13) Ant, 14) len, 16) nič, 18) kurir, 19) omara, 22) rop, 23) mak, 25) po, 26) to. REŠITEV LEŠNIKOV IX ZADNJE ŠTEVILKE 101) sneg, 102) jajce, 103) polž. Dragi stric Miha! Prejela sem darilce, hi si mi ga poslal. Najlepša Ti hvala. Poslal si mi. take pravljice, ki jih jaz še nimam. Najbolj mi ugaja pravljica »Materina dušica — sinji cvet.« _ Stric Miha. vem. da Te zanima, zato Ti sporočam,da smo vsi učenci IV. razreda naročeni na »Pionirski list« m »Cicibana«. Jles, iz njih ¡izvemo marsikaj lepega, novega in zanimivega. Stric Miha, '.povem Ti. rla imamo pionirsko organizacijo in malo sestankov. Vsi učenci IV. razreda so sprejeli Tvoj ¡predlog. Zberemo se v velikem 'odmoru 'in si 'pripovedujemo pravljice, ¡ki jih vemo in si zastavljamo uganke. Reševali smo tudi Tvoje križanke in Lešnike. Sporočamo Ti. daje večina \našili staršev na-Točena ti a »Slovenski Jadran«. V imenu vse'; učencev, Ti voščim srečno Novo leto in Te lepo pozdravljam! Nada O: nn. ne, Sv. IV. razr. Anton šole D, agi stric Dedek Miha! Mr'az jc bil tudi letos pri nas. Pričakovali smo ca nest r ¡um! Cel teden dni! Starejši pionirji so prisluškovali, -od I katere struni jim bo piš burje prinesel zvončki ¡lir. je Uedkovi.1i kraguljčkov. Sklenili so namreč, da mu pohitijo nasproti. 1 mili sn se v družbi Dedka Mraza. Pomagali so mu prinesli dlurila za petdeset otrok. Med potjo Dedci; Mraz pripnvedoval doživetja in pravljice. I o so si naši pionirji dobro zapomnili. Skušali so nam. najmlajšim Ded k n m pripovedovanje uprizoriti na odru. Poslušaj, stric Miha. kuj vse smo ¡slišali in videli! — Kako je v kraljestvu cvetnih vil. o siroti in škrateljčkih, o Hajčkih v hudi zimi, o Rdeči kupici in o Jan-lahnih. — pobalinih. ki ne vedo, kaj je pionirska [dolžnost. Prišli so r precep in bili kaznovani. Ko ho pa še kn¡ novega pri nas, se še oglasit::-. Iskrene pozdrave Gabrijela Koren, uč, II. raz r. osn. šole, P,, laurina Krasu Drugi striček Miha! najprej Tc prav lepo pozdravljal in '1 i želim še dolgo življenje, da bi se dolgo prebiral naša pismaJ Je'. tudi jaz .čitam Tvoj Jadran. Najraje al a m pisma pionirjev in Tvoje odgovore, Naš udred šteje trideset pionirjev. kupujemo pa dvajset števili. Slovenskega Jadrana. Pri nas so vasi zrlii raztresene in je težko raznesli časopis po vseh vaseh. Kljub temu sc hotna pionirji še bolj potril-da bunio raznesli čim reč »J a-radi (Vtamo naš lepi pre.jmi zdaj tople pozdra- d i I i drenov«. V si radi časopis! S ve. str i čel; Miha. ad mene in ca j mir ski h p ¡,,n i rje v ! Marica Tckavcc. ur. N JI. razr. osn. ¡ole Čajna Begunjami od t rje n.;. Draga Nada! Vesel sem bil, ljuba moja Nada. ko sem prejel Tvoje pisemce! In še posebno. ko sem v lijem prebral, da si bila zadovoljna z darilcem, ki sem Ti ga poslal v nagrado. Pa še nekaj me jc razveselilo v Tvojem pismu, Nada! Namreč lo, da so vaši pionirji poslušali moj nasvet! Nekega dne jo bon irrs moral mahniti k Sv. Antonu pogledat, kako rešujete med velikim odmorom uganke! Lepo pozdravljena. ljuba moja Nada. pa tudi vse svoje sošolce in sošolke, prav lepo pozdravi v mojem imenu! Draga Gabrijela! Res zelo lepo je moralo hiti pri vas, ko vas je obiskal Dedek Mraz! Skoda, da nisem bil tudi jaz poleg! Pa še nekaj me jc presenetilo v Tvojem pismu, Gabrijela! Zelo lepo pišeš! .Saj boš še kaj napisala za naš kotiček, kajne? Morda kakšno povest ali kakršenkoli spis. ki si ga sam.-, sestav M a I No, v pričakovanju Tvojega novega pi-cmca, 'le, ljuba inoja Gabrijela, prav lepo pozdravljam! Draga Marica! Prav vesel sem bil Tvojega pisemca! Saj se doslej še nihče ni oglasil i/. Cajnarjev! Pa ste res pridni, caj-narski pionirji! Slrie Miha je žc-pripravil za vas nekaj lepega in ko vas bo . obiskal, vam bo tisto lepo prinesel s seboj! Saj ste si zaslužil: •ne. samo pohvalo, temveč še vse drugačno priznanje! Bodite mi prav lepo vsi pozdravljeni, dragi eajnarsk: pionirji, posebno pa še Ti. draga •Marica! Pa še' kaj se mi oglasi! Tvoja pisemca bo slrie Miha vedli • v. veseljem prebiral! B. TRAVEN 38. NADALJEVANJE 21. Dobi,s je že zgodaj odpotoval. Karavana je korakala še precej dobro. Živali so bile bolj voljne kakor .prejšnji dan, ker jim ni bilo treba tako dolgo stali in so že del pot.a poznale! Kljub temu pa jc neki osel pobegnil im Dobbsu se ni posrc-člo, da bi ga ujel. Moral ga je ptisliti, isicer bi izgubil preveč časa. Med potjo sc. mu jc namreč pretrgalo jermen je, osel jc izgubil tovor in brez njega oddirjal dalje. Dobhs je nato tovor razdelil na ostale osle. Saj bo osel zvečer itak prostovoljno prišel k (taborišču. Dobhs je sedaj iz daljave neprestano videl železnico. Pot ga je vodila ves dan navzdol, v dolino. Lahko bi še isti popoldan iprispel na postajo v Chiuaeatesu aili Guatiniapu. Toda v teli majčkenih vasicah hi zbudil s svojo karavano preveliko pozornost, sedaj še bolj ko prej, ker jc bil .popolnoma sam. Postal bi sumljiv. Razen .lega hi mu v teh majhnih krajih nihče ne odkupil oslov, orodja in ostalih predmetov, :ki jih je bil prinioran prodati, da bi plačal vozovnico in prtljažne pristojbine. Zato mu ni preostalo nič drugega, kakor da jc prehodil še ipol do Duraiiga. kjer bi opravil kupčijo, nc da bi vzbujal pozornosti. Do tja pa je bilo še dva idni krepke hoje. Mogoče celo. tri. Če bi le vedel, ali je Curtim mrtev ali ne. Toda končno je treba vendarle zaupati nekoliko tudi sreči. Ko se je Dobhs «večer ■utaboril. se je čutil .mirnejšega kakor v ,preteklih 'dich dnevih. Kes ni bila vest, ki ga jc vzne- mirjala. Bilo je marveč samo mračno čustvo. ki sc nam vzbudi, čc ikako delo samo na pol ali slabo opravimo. To se je maščevalo. To ga je delalo neodločnega. Moral bi Curlinu po« polinoma razbiti lobanjo, mu zabosli nož v srce in ga takoj nato pokopali. Tu bi bilo dobro izvršeno delo, ki hi mu prinesla zadovoljstvo in mir. »Vsako delo dobro opravi in opravi ga takoj.« tako so ga učili že kot otroka. In ko hi moral tako storiti, ni opravil vsega dobro in tudi takoj ne. Tedaj pa je prieapljal osel, ki jc podnevi pobegnil 111 se. je sedaj vrnil k tovarišem. Dva ¡pasuca se osla sta iztegnila glavi ¡n zarlgala. Bila sla gotovo njegova intimnejša prijatelja. I oda tUli, ki sc jc vrnil, je stopil k nekemu 'drugemu oslu. ga ovohal po vratu, ga popraskal lam z zobmi in se začel poleg njega pasti lako nehrižno, kakor bi pravkar samo za pet minut stopil na stran in li.i ne capljal ve.« dan nekaj milj za karavano, »Srečo imam.« je Dobhs šniejuč' se vzkliknil, ko je videl prif.iajali osla. »Tako mi jc ostalo petnajst pcz rešenih. Še dva dni. pa bom smel mirno pisati staremu pismo, za onim pa poslali zdravnika. Nihče mi ne bo mogel kaj.« Postal je lako dobre volje, da jc pričel žvižgali in nato prepevati. Tudi spal je to noč mnogo mirneje kakor poprejšnjo. ko ga je vsak šum preplašil, čeprav je bil povsem naraven.. Ko je šel ipro'.i poldnevu nasledn jega dne ipo stezi', ki je vodila preko griča, jc zapazil v daljavi že Durango. Duraugo, ljubki biser Sierrc Madre, ki se zmeraj koplje v zla.ll luči. ki pihljajo v njej mehki topli vetrovi, božajoč ga kakor nežne ženske roke, in ki leži med varujočiini ga gorami, »Mesto sončnih arkov« ga imenujejo tisti, ki so ga videli in hrepene po njegovi prijazni ljubkosti. Mali zemlja jc poleg njega postavila čudež, kakršnega ni nikjer drugje. »Cerro de Mercado«, goro i/.: čistega železa, šesl slo milijonov ton čistega železa. .Mati zeaulja ni skopa, kadar sc ji poljubi raztresati darove. Ta večer sc je poslednjič utaboril. Jutri zvečer bo v Du-rangu in .pojutrišnjem zjutraj bo že sedel v vlaku proti Cana-lisu. Osle in ostale predmete bo kar hitro poprodal, zahteval ho toliko, kolikor bo približno potreboval. Vriskal je od veselja. Čutil se je varnega. Čc je bil veter neugoden, je slišal skozi nočni mir pisk tovornih vlakov. In ta čudni pisk lokomotiv, ki zveni včasih tako grozljivo in stra- hotno, ga je navdal z občutjem, kakor bi bil že \ hotelu blizu železnice. To jc bil krik civilizacije. V tem kriku se jc čutil varnega.-Hrepene! je po postavah, po čistosti, p,, močnih mestnih .zidovih, po vseli rečeh, ki mu naj zavarujejo premoženj*-. Tam, kjer postave varujejo lastnino in kjer močne sile prr-l-lijo vsakogar, da jih spoštuje, ilatn je bil varčni Tam jc treba vsako reč, vsako obdolžitev dokazali, lil če ne da nič doka-«ali, potem jc imetnik pravno priznani lastnik in njegov., lastnino varujejo s puškami in ječami. Toda sploh se bo p.i varoval, da bi sc spuščal v dokaze. \ sem kamnom in kamenčkom, ki hi sc ob nje utegnil spotaknili, se In, previdno umak-nil in bo pazil na vse. plati. Kaj lahko napravi Howard? Ni."-. Če bo poizkušal s policijo ali sodu i jo kaj doseči, ga hod., zaprli. Kopati in izrabljal je mino, ne da bi imel dovoljenj-in vlade.. Okradel je (državo in narod. Zalo se ho kar bp.-. varoval in bo molčal. Ju Curlin? če res še živi. kaj mu mor.-V Tudi Curlin je /okradel državo. llo .mora priznati, če ga 1". naznanil. Jlobbs pa ni okradel ,države. Tega'mu ne more nihtV dokazati. Da ga je poizkušal ubiti ? Tudi tega mu ne more Curlin dokazali. .Nihče ni videl. ¡Rane od strelov? Kdo v. pri kakem tepežu ali ropu. ki ga je napravil, je dobil rane. Dobhs je sedaj fin, eleganten, bogat gospod, ki -i lahko najame dragega odvetnika. Verjeli mm bodo, čc ho z izbran.,, nehrižno gesto izjavil, ida sla onadva obrestna roparja. Saj ju je 'treba saino pogledati, razen tega pa sta vendar okradla državo. Bo že kako zasukal. Prav nič mu nc moreta, če ga ščit' postava. Je že dobro, da so postave. Samo i ule, preden pridi na .postajo, preden se skrije pod varna krila postave. samo ln 111U lahko kaj napravila. Toda daleč sta in jutri ho na varnem. Mogoče ga najdeta pozneje shu-aj.no kje, v Državah ali n.-: Kubi .ali v Mehiki ali celo v Evropi. Kajpak, da mu lahki, nesiramno zalučUa v obraz, da je roparski ¡morilec, da j.-, pocestni ropar, da je podel lopov. To že lahko napravila. Tega bi se ne mogel ubraniti. Toda lo ga nc ho prav nič •vznemirjalo. Če bosta pa le preveč rogovolila. ju ho izročil sodni ji zaradi obrekovanja in «asramovanja. Kajti lo je obrekovanje, ker nc bi noben sodnik v civilizirani državi verjel. da so take reči na zemlji mogoče. Sedaj .ne več. dandanes n-e več. Pred sto leti, pred petdesetimi morda še. Danes pa ne ver,- L Na našem ozemlju so gojili oljke že v pradavnih časih. Oljka ima pri nas najboljše podnebne in talne po-soje za razvoj tako, da zasluži več pozornosti. Z druge strani pa nas pomanjkanje maščob sili, da izboljšamo dosedanje nasade in začnemo saditi nova drevesa. Vemo. da je huda zima leta 1929 in 1913 odvzela marsikateremu kmetovalcu voljo do gojitve oljk. Tako hude zime, da bi uničile oljčne nasade, so vendar redke - korist pa, ki jo prinaša ta panoga narodnega dohodka, je zelo velika. Naši oljčni nasadi so zelo zanemarjeni. Kmet se spomni na oljčno drevo le, ko sadeži dozorijo. ZaLo se ne sme čuditi, da je donosnost teh dreves tako nizka. Pred leti je oljčna mušiea (daeus oleae) povzročila v obalnem pasu veliko škodo. Arpr;i-šujemo se pa, če so naši kmetovalci kaj ukrenili, da bi tega škodljivca pravočasno uničili ali pa ce nameravajo kaj ukreniti. Ozrimo se malo po naših hribčkih, po katerih rase oljka. To so večinoma stara drevesa, večkrat popolnoma ranemarjena, ki štrlijo kot goli okostnjaki. Plodnega lesu je zelo malo in zato je donosnost zelo nizka. Povsod opažamo divje poganjke, ki črpajo rastlini hrano in na ta način ovirajo razvoj rastlini saimi. Sulic veje in stara drevesna skorja so prava skrivališča za mrčes, k; na ne da sadno drevje. Imamo seveda tudi pri gojitvi olj častne izjeme. Prav lepe nasade imamo n. pr. -v okolici Alnmjana. v Ivrkavčah in ponekod v Pučah. Premalo pa skrbimo za naraščaj. Oljka namreč zelo počasi raste in zato bi morali pravočasno skrbeti za nove nasade. Kaj je ukreniti v tem smislu? Predvsem je potrebno, in to v pomladanskem času, pomladiti stara drevesa z energičnim obrezovanjem. Drevesno krono moramo čim bolj znižati, trio je laže škropiti in obirati sadeže. Z drev.es moramo odstraniti vse suhe veje in divje poganjke. Ponekod rasejo drevesa preveč na gosto, zato moramo najbolj nedonosna cd-traniti. Gnila stebla moramo ečistili in rane razkužiti, z Ircvesnim karbuiincjem. \ zimi moramo namazati steblo in veje z raz-t epi a o zelene galice (železni sulfat). Na 1001 vode vzamemo 10 kg galice in 2kg apna. Začeti moramo čimprej obnovo nasedov. Izkušnje so dokazale, da niso vse oljke podvrženo nevarnosti pogina zaradi mraza. Zelo odporni sta se izkazali n. pr. sorti »belica« i:i »biiga«, ki sta obenem zelo rodovitni. Te vrste bomo vzeli v poštev pr; novih nasadih. Kot podlago lahko vzamemo divje oljke, med katere prištevamo tako imenovano »bara-bonou. k; ima bujno raščo, gladko deblo in lubad pripravljen za cepljenje. Pri nabavi podlag ni nobene težave. Pri starih deblih imamo nešteto poganjkov ukoreninjenih, ki jih lahko presadimo kar na stalno mesto. Te poganjke s koreninami za-kopamo 30 do 40 eni globoko v zemljo. Kar je odvisno od debeline poganjka samega in od strukture zemljišča. Do lepili drevesc in . do pravilne drevesne krone pridemo le, ec sadike vzgojimo iz semena, zato moramo čakati veei> let, dokler drevo obrodi. V začetku se lahko posluži-mo materiala, ki ga ima kmet doma. Cepiče režemo na rodovitnih in ne starih drevesih. Razen- omenjenih načinov razmnoževanja oljk moramo omeniti nov na- merno listje ali morske alge (morsko travo). Zakaj razmožujemo oljko na ta način? Znano je, da se rane na oljkah zelo težko aH sploh ne celijo. Ce mi posadimo globoko v zemljo ključe ali poškodovane korenjake v vertikalni legi ostane na drevesu aH na lesu rana. ki se več ne zaceli in obrnem prenašamo z drevesa na drevo slabe, lastnosti in bolezni matič-n • ras tline. Spomladi poženejo iz ključa ob straneh korenine in več poganjkov vzdolž ključa. Tam, kjer požene več poganjkov, pustimo le enega, bolj razvitega ostale pineiramo. V prvem letu torej imamo na ključu več po- m m^m w j;r> čin 1 leta stare veje in od teh izre-žemo 15 do 20 oni dolge ključe. Material shranimo do časa uporabe (marce) v kleti v pesku, V čem obstaja ta način razmnoževanja oljke? \ pravočasno preorani ali prekopani zemlji izkopljcmo jarek globok 30 cm. Na dno jarka na-sujemo 10 cm debelo plast rahle in rodovitne zemlje, na katero položimo v vodoravni legi v razdalji lOcin omenjene koščke vej (ključe). Ključe nato pokrijemo z 5 cm debelo plastjo rahle zemlje in nato napolnimo jarek z vlažno-slamo. Slamo moramo stalno škropiti z vodo, da imajo ključi vedno dovolj v.lade na razpolago. Namesto slame lahko vza- ganjkov, ki zrasejo do 30 cm v višino in ob straneh korenine, ki hranijo nove poganjke. V drugem letu se poganjki irkorenio.ijo in tako osamosvojijo. Naslednje pomladi odre-žemo koščkom lesa poganjek skupno s koreninami in tako dobljeno novo rastlino presadimo v razsadnik v razdalji 70 cm. V razsadniku ostanejo drevesca 1 do 5 let, iin nato jih presadimo na stalno mesto. Nova drevesca prenašajo lastnosti matičnega drevesa, torej jih ni treba cepiti. Omeniti ( da je In način razmnože vanj a oljk pni nas še neznan in da bomo letos pričeli razmnoževati oljke na ta način, J. P@pi& žsvine v koprskem okraje Od 1. do 5. februarja 1953 bo na področju našega okraja popis živine, perutnine in čebelnih panjev ter zemljiščnih površin (t. j. skupne površine, njive in vrtovi). Popis bo po stanju 31. januarja 1953. S popisom barno zajeli; a) javna, zadružna in privatna kmetijska gospodarstva (posestva, ekonomije itd.), b) javne, zadružne in družbene ustanove ter organizacije, ki niso organizirane za kmetijsko proizvodnjo, pa imajo na dan popisa živino, perutnino ali čebelne panje, c) gospodinjstva nekmetoval-cev, ki imajo živino, perutnino ali čebelne panje. Pripravljalna dela, organizacijo in kontrolo popisa bodo vodile na področju našega okraja, okrajna popisna komisija in občinske popisne komisije. Doslej so bili v našem okraju štirje popisi živine. Prvi popis je bil leta 1949. Na podlagi teh popisov smo prišli do števila živine, kar je bilo nujno potrebno za pravilno spremljanje, kakor tudi za pravilno planiranje potreb živinoreje in določitev pomoči od oblasti. Nadalje so nam popisi služili in nam še danes služijo kot bogat in neizčrpen material za ekonomske študije in analize na področju kmetijstva, ker smo opazovali posebej gospodarstva javnega sektorja, gospodarstva zadružnega in gospodarstva privatnega sektorja. Ta popis nam bo nudil podatke, na podlagi katerih bo mogoče storiti obsežne ukrepe za nadaljnji napredek in kvalitetno zboljšanje naše živinoreje. Pcpis bo uspel le, če bo vsak posameznik dal popisnim organom na vsa vprašanja pravilne in točne podatke. Prepričani smo, da bodo kmetje in zadružniki vzeli popis živine resno in da bodo šli popisovalcem v vsakem času na roke. Urad za statistiko in evidenco OLO Koper V Pasteurjeveni zavodu v Parizu so našli neke vrste klice, ki uničujejo voluharje in podgane. Do sedaj zna-iia sred.-,Iva in strupi so bili shlbi in škodljivi drugim živalim in ljudem. Nove bolezenske klice imajo to prednost. da škodujejo samo voluharjem in podganam. PLANINSKI PLIS KOPER Ik. - if. HOTEL TRIGLAV JUGOSLOVANSKE CONE TRSTÄ Najvažnejši sporedi od od 31. do 6. 1953. SOBOTA, 31.: 14.30: Jezikovni pogovori J. Pahorja; 18.30: Morja široka cesta; 21.00: Iz zakladnice romantične glasbe; 21.30: Od sobote do sobote. NEDELJA, 1.: 3.30: Za naše kmetovalce; 9,001 Mladinska oddaja: F. Levstik »Martin Krpana in pogovor s pionirji; 13.45: Giasba po željah; 15.00: Z mikrofonom med našim ljudstvom; 15.20: »V domači hiši«, pester spored slov. narodnih; 16.30: Slušna igra: N. Edwards »Rop na Bond Streetu«; 13.30: Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. PONEDELJEK, Z.: 1J.30: Žena in dom; 14.30: Iz športnega sveta; 17.30: Glasba iz operet, filmov in revij. TOREK, 3.: 14.30: Strani naše zgodovine; 18,30: Jezikovni pogovori; 18.40: Francoska zabavna glasba; 20.00: C. Monte-verdi »Orieo«, opera v 5 dejanjih; 22.00: Glasba za ples. SREDA, 4.: 11.30: Šolska ura: Grudnove otro-•ke pesmi; 14.30: Kulturni razgledi; 18.15; Glasbeni portreti: slovenski skladatelji preporodnega časa; £0.30: Pevski zbori v raznih deželah ; 21.00: Radijski roman: Lucrezia Borgia; 21.30: Pesmi brez besed. ČETRTEK, 5.: 14.20: Od Triglava do Jadrana; 17.30: Sto taktov za-Itavne glasbe; 13.30: Iz ljudske revolucije; 18.40: Pesmi iz osvobodilne borbe. FETEK. 6.: 14.30: Po svetu ekrog; 15.00: šolska ura (ponovitev); 13.15: Igra orkester JLA iz Portoroža; 18.35: Priljubljeni zabavni orkestri; 21.00: Literarna oddaja: France Prešeren — narodni pesnik; 22.00: Vedno dobre volje: 60' glasbe za ples in razvedrilo. OGLASI R F. RŽ AN IVAN, pok. Ivana in I.avrcnčič Marije, rojen 7. III. 1892 v Borštu. bivajoč istotani na št. 60, je dne 15. XI. 1952 izgubil osebno izkaznico št. 28209 18197, izdano od LO občine Maro.zjgc ter jo razve-'javlja, PRIBAC - Giižon Antonija, rojena 29. III. 1800 v Padni, bivajoča i-Vilam, jc izgubila osebno legitimacijo. izdano od občinskega LO Šmarje, in jo razglaša za neveljavno, LOČEN MOŽ, kmet, bi šel brezplačno dehti k pošteni vrlov.i oziroma samostojni ženski, ki bi imeila nekaj polja. Pišite ali osebno odgovorite na nailov: Klcva Vence, Ce-lore 25, pošta Izola. REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE Med reševalce, ki so nam poslali pravilne rešitve nagradne križanke iz druge številke »Slovenskega Jadrana«, smo razdelili dve knjižni nagradi. Nagrajenca sta Vlado Zorzut iz Valdoltre in Ludvik Ter-boea iz Maribora. Nikjer na zemlji. Takih odročnih in nezavarovanih pokrajin ni nikjer več. To ve vsak sodnik. Smejal bi se lak reči. In potem bo moral o-brckovalee plačati visoko kazen ali pa bo moral v ječo, kajti Dobbs je častivreden in imo-vit gospod, ki si je pridobil denar iz zakonito špekulacijo. Stari in 'Curtin bi ga seveda lahko skrivaj umorila. To že, tega se človek kljub vsem postavam nc more ubraniti. Toda potem ju bodo obesili ali pa posadili ina elc-krticni slol. To bosta vedela, zato ;ga bosta pustila pri miru. Skozi noč je zapiskala lokomotiva. Dohbsu se je zdelo, da bi poslušati godbo. Godbo, ki mu govori o varnosti. Cuduo, da Curtin ni zakričal, ko ga jc Ustrelil, da ni zastokati, ne zahropel, nc zavzdihnil. Nič, .nič. Padci jc kakor stpodsekano drevo. Zvrnil sc je, kakor jc bil dolg in širok, in je bil mrtev. Samo kri je tekla in rdcčila srajco. To je bilo edino gibanje. In ko ga je Dobbs obsvelil z gorečo vejo in čakal, da bi občutil grozo, je videl samo bel, otrpel obraz. In sploh ga n.] moglo hiti groza, kajti Curtin jc ležal tako -me.šno zvit, da bi se Dobbs skoro zasmejal. In Dobbs se je smehljal sedaj predse. Zdelo se mu je vse tako smešno-, kako se je Curtin zvrnil, kako jc tako nemo ležal in kako je vse njegovo življenje za zmeraj ugasnilo s - turnim, tihim gibom tla revolverju. Kje jc le sedaj mrlič? Ali se je odplazil? Ali ga je kdo našel in spravil na .varno? Ali ga je odvlekel lev ali jaguar? Toda to bi moral videti. Mogoče pa ni bil mrtev? Dobbs je postajal nemiren. Začelo ga jc mraziti. Drezal je v ogenj. Obrnil sc je in pogledal po goli planjavi, nato tja v goščavo. Končno je moral vstati. Hodil je okoli. Prepričeval se je, tla mora, da se ogreje. V resnici pa je hodil sem iii tja, da bi tem laže skoro istočasno na vse strani videl. Včasih se mu je zazdelo, da vidi nekoga, kako sc plazi proti njemu. Potem se mu jc zopet zazdelo, da sliši nekoga, kako se bliža ogmju. In nenadoma ga je prevzelo .občutje, kakor bi stal nekdo tik za njim, kakor hi pravkar občutil njegov dih na svojih ušesih in kakor b,| bila ost dolgega noža namerjena v njegov Ivrb et. S hitrim gibom je skočil Dobbs naprej in se obrnil, v rokah držeč revolver. Toda ničesar ni videl. Ničesar dru- gega ,ni videl kakor temne sence oslov, ki so .se dolgočasno pasli ali pa polegli. Dobbs sc je sam pri sebi opravičeval, da mora človek zmeraj paziti in n.i tako ravnanje kar nič smešno in ni v nikakršni zvezi s strahom ali celo z vestjo. Kdor je popolnoma sam v taki divjini in ima s sabo dragoceno blago, je zmeraj nekoliko vznemirjen. To je popolnoma naravno. Kdor si tega noče priznati, vara samega sebe. To noč ni spal tako dobro kakor poprejšnjo. Toda takoj je našel tudi vzrok. Bilo je £;mir> zato, ker je bil preutrujen. Davi sc je nekoliko zakasnil z odhodom, ker so se osli razkropili in jih je moral zbrati. Tako je zamudil dve celi uri. • - Pot se je boljšala in Dobbs je proti poldnevu izračunal, da ho v treh tirali v Durangu, Nj pa- nameraval oditi takoj v sredo mesta, marveč se je nameraval ustaviti pri prvi gostilni •v predmestju in raztovoiiti. Potem se je hotel z gostilničar j cm dogovoriti, tla bi mu priskrbel kupce za živali, če bi jih nc hotel že. kar sam odkupiti po nizki ceni, s čimer bi napravil dobro kupčijo. Potem bi naložil vso ostalo .prtljago, torej vreče z dragoceno vsebino na voz, ki bi ga dal prepeljati m a oddaja-l.šee za hirzovozuo blago. To bi nc vzbujalo nikakršne pozornosti. Označil bo blago kol suhe kože. Plačali bo najvišjo pristojbino. poleni se nihče več ne bo zanj zanimal. Pot .je postajala silno peščena. Na eni strani jc bila pot n-il/onta. Na drugi strani pa sc je dvignila stena suhe, krhke ilovice in drobljivega, vlaknastega in izpranega kamenja. Na nekaterih mestih ob poti so rasle rastline, bodeče grmovje, trudno, žejno in bile so .pokrite z debelim prahom. Ce je zapihal veter aH pa priplcsal vrtinec, so sc dvignili v zrak debeli oblaki dušečega prahu, Človeku je bilo ležko dihaitu. Pesek je .silil v oči, da so bolele in za nekaj hipov skoro oslepele. Kadar je vrtinec odplesal, je ležal zrak tiho, težko, železno iji moreče nad jiokrajino. Zrak se je kuhali in žarel in prah je smodil in žgal kožo. Zemlja, ki jc že mesece, in mesece čakala na dež, ni mogla več prenašati vse sončne teže in je odbijala žarke nazaj v zrak, kjer so žareli v mučni vročine. Blesket Ic-žkc sonSne svetlobe je ttdarjzl ljudem in živalim v oči in možgane, da so se opotekajoč vlekli dalje in zapirali oči; misliti niso mogli na nič drugega kakor na to, kako bi čimpreje ušli lej muki. Osli so z na pol priprtimi očrni capljali dalje. Nobeden se ni zaustavljal ali skušal pobegniti. Hodili so kakor stroji. Ivomaj so premikali glave. Tudi Dobbs je mižal, lie jc samo oako odprl oči, je udaril vanje paleči val rezke svetlobe in zdelo se mu je, da mu bo zenica ta hip zgorela. Skozi ozko odprtino oei je zagledal ob poti nekaj dreves. Menil1 je, da bi se dalo tu malo postnti, za pet minut ali za deset, tla bi se naslonil za nekaj časa na dren-esno deblo, počil v senci in odprl oči, da bi se malo odpočile. Tudi osli se bodo radi ustavili in bodo zadovoljili, če bodo mogli za hip počivati v sen.oi, Dospel je do dreves, stekel naprej, obrnil prvega osla in vsa karavana se je ustavila. Osli so tse saimi od sebe zgnetli v senco in so mirno obstali. Dobbs je stopil k mehu za vodo, si izpral usta in pil. »Imaš cigareto, človek?« je zaslišal nekoga. Prvi hip. ko je začni govorjenje, jc pomislil na Curtuna, nato pa na Ilovvarda. Toda še v isti sekundi je doumel, rln je bilo špansko in da ni bil ealo ne Curtin ne Howard. Obrnil je glavo in zagledal tri može, ki so ležal,; pod bližnjim drevesom. Bili so docela razcapani in propadli mestiei. Možje, ki so delali nekoč morda pri kaki rudokojmi družbi in so bili sedaj že dolgo mesecev brez dela. Potepali so se tod v bližin,i mesta, spali, lenuluirili, prosjačili in če sc jim je nudila priložnost za tatvino, so smatrali oda jim jo nudi sam bog. .ki nc dovoli, da hi en sani vrabec od lakote poginil, čeprav nc oirje in ne seje. 'Morda pa so bili tudi pobegli j cinik i ali pa so jih zaradi kake ponesrečene zadeve iskali in so se skrivali toil, dokler bi jim ne zrasla brada in bi se upali vrniti v imestn. ne da bi jih ■tam prepoznali. Česar mesto niti na smetiščih..ine tnipii. to ■pohajkuje zunaj ob poteh, ki vodijo v mesto. Precej daleč oil tam. kjer se pričenjajo zarjavele konzeirvue škatle, razbite steklenice, preluknjani lonci iz emajla, razbite posode, porume-neli časopisni papir in vsa druga zavržena ropotija, ki jo vsako ei.vilizirano mesto dnevno izločuje. V tropskih krajih ni prav nič bolje kakor drugod. Nobena žival ne ustvarja toliko nesnage in blata kakor civiliziran,; .človek: in da vso nesnago, ki jo dnevno ustvarja, odstranjuje, ga stane prav veliko truda. AH se dovolj zanimate otrokov uspeh y šoli P \ dr. -li, ko s;- zopet odpirajo Šolska vrata in bo naša mladina, mala in velika, po štirinajstdnevnem odmoru ponovno zasedla šolske klopi, se Človek nehote zamisli nad marsičem, kar je sicer dateč od njega, včasih mogoče ee'o ptedaleČ. Pameten inkoristen je ukrrp naših šolskih oblasti, da ob zaključku prve polovice šolskega leta omogočijo otroku počitek in razvedrilo, da se v drugi polovici z novimi močmi in voljo vrže n:; del i u-eenjc. Včasih počitnice niso bile '/a:udi počitka, ampak zaradi cer-k- enih praznikov in opravi), k: so •/. nepolr. bno mistiko obrem n/Vv.:-le otrokovo duševnost in domišljijo. Že v prvih dneh šolskega leta so budni straši lahko opazili, d.i njihovi otroci, i../.,.n malth in velikih veselili doživljajev, prinašajo iz šole tudi skrbi in včasih celo resne težave. Nekaterim otrokom v šoli »ne gre«, kol pravimo, nerazumljiv it; neprijeten jim je kak predmet, šola v otroška srca, kajti iz tega semena bo zrasel plod. Dober učitelj bo lahko poleg znanja, ki ga bo dal otroku, iz drobnih potez njegov ga značaja izoblikoval človeka z močnim in enotnim -značajem. S ibi učitelj pa bo lahko zamoril v ni m mnogo dobrih klic, če starši no bodo budni, in bo naredil počasi iz našega otroka p: dvnega ali e-lo škodljivega člana naše skupnosti. če je prinesel otrok domov slabo f pričevalo, sc moramo resno zamisliti. fgjtoviii moramo, kaj je temu vzrok. Morda otrok le nima pra-i'no razdeljenega (i -'ovnega časa, r.l; ima težavne delovne pogoje, mogoč.' ga med uč. njem motimo obremenjujemo z drugimi rečmi. Zavedati se moramo resnosti in t -ravnosti otrokovega dela in po--' iti zanimanje za to delo in za e :, okove uspehe v šoli. in če je prinesel slabo spričevalo, mu z večnim tarnanjem ne vzemimo še tisto malo volje in veselja, neprijazen se jim zdi učitelj ali profesor, ali pa kratkomalo šole ne marnjo. ^ V različnih družinah taka in podobna vprašanja rešujejo zelo različno. Izkušeni in vestni starši se zavedajo, da je to njihova velika odgovornost in da so šolski vtisi pri otroku lahko tako močni, v pozitivnem ali negativnem pomenu, d;i ostanejo živi vse življenje. Večina otrok sprejema besede svojega učitelja z iskrenostjo in nestrpnostjo za vse novo, kar jim bo povedil in jih naučil. Starši pa morajo budno spremljati razvoj svojega otroka in paziti kakšno je seme, k: ga seje ki ga ima za šolo. Pomagajmo mu, vlivajmo mu pogum in samozavest, da bo v bodoče bolje uspel. Kako to storimo? Pomagajmo mu pri njegovem de-ii ga obenem strogo nadzorujmo. Najbolje je, da pri vsakem njegovem povratku iz šole pričnemo pogovor o tem, kaj se je novega naučil, kaj sc je zgodilo in kakšne naloge ima. Če bo to postalo pravilo in vsakodnevna navada, se bo otrok tega tako navadil, da bo pričel sam govoriti, ne da bi ga vprašali. Njegovo govorjenje in poročila moramo od časa do časa preveriti v šoli in pri njegovih tovariših, ampak Seveda je najbolj enostavno odnesti moško obleko v kemično čistilnico in jo čez nekaj čnsn očiščeno dvigniti. Toda to ni zvezano samo z večjimi stroški, ampak včasih take čistilnice niti nimamo pri roki. Če obleka ni iz preveč občutljivega blaga in niso madeži na njej neznanega in trdovratnega izvora, jo bomo lahko doma s pTav majhnimi stroški in z malo dobre volje lepo očistile. Pa poglejmo, kako se loga dela lotimo ! Najprej pregledamo vse žepe, jih obrnemo in otresemo i/, njih prah, tobačne odpadke in drugo umazanijo, ki se je tiain nabrala. Potem obleko temeljito ^krtačimo s precej trdo krtačo. Slišali je sicer čudno, toda je le res, da obleko veliko manj kvarimo s trdo krtačo, - katero po-drgnemo tri ali štirikrat, kol pa z mehko, s k» tero moramo p odrgni ti najmanj desetkrat. Po krtačcaiju temeljito pregledamo obleko. Prišijemo ginr.be, ki se m-n-jejo, podlogo, kjer se jc razparala in popravimo tudi ostale malenkostne okvare, če jih obleka ima. Zdaj šele začenja pravo čiščenje. Najbolj »boleču« točka je navadno ovratnik. Ce je zelo umazan, vzamemo presojan ]>epel (najbolje od bukovega lesH ), ga damo v skledo in polijemo z vrelo vod». Potem počakamo dn s<» pepel u-avle lin dno sklede in čisti lu » «cedimo. Ovratnik nato dobro drgnemo izmenoma s krtaôo, namočeno v tem higu in s Miho krpo. To delamo tako dolgo, dokler se nam ne zdi, da je ovratnik čist. Namesto luga lailko rzamemo Indi goveji žolč. Li ga razredčimo z vročo vodo. Če pa ovratnik ni zelo umazan, ga očistimo z vodo, ki smo ji dodali nuilo salmiaka (na 1 1 vode 2 3 žlice salmiaka). Ce so robovi pri žepih in na rokavih tudi zelo umazani, jih očistimo kot ovratnik. Ko smo to končale, pregledamo pri dobri luči vso obleko. Mastne madeže očistimo z bencinom. To delamo tako, da z majhno krpico madež dobro natopimo z bencinom, po-t m pa drgnemo z mehko, suho krpo. Da potem vso obleko nekako osvežimo. jo bomo dobro skrtačile s krtačo namočeno v vodi, ki smo ji dodale malo salmiaka. Če obleka še vedno ni povsod čista, na pr. na kolenih, na komolcih itd., bomo tam bolj močno po-krtačile z zelo mokro krtačo in obrisale s suho krpo. Prj tem krta-čenju pa moramo paziti, da preveč ne namočimo sprednjo, zgornjo stran suknjiča, ker bi se lahko pri tem material, ki je med blagom in podlogo, nagubal in suknjič bi izgubil lepo obliko. Obenem pa moramo pariti, da je vsa obleka vlažna, sicer bi na nekaterih mestih lahko ostali iTtini robovi. Ko smo to končale, obesimo suknjič na obešalnik, hlače pa položimo leipo zložene čez stolovo naslonjalo. Ko se je obleka tako osušila, pride še zadnja faza našega dela. Obleko zlikamo preko mokre knpe. Krpo namočimo v vodi, ki smo ji dodali kisa nli malo salmiaka. Po 'tkanju pustimo obleko zopet, da se osuši, kot smo opisali že zjjornj, po-t<-m pa jo spravimo v omaro in naše delo jo končano. na tak način, da s iem ne ranimo njegovega ponosa in ne razdremo zaupanja, ki se je spletlo med nami in njim. Ivo se vrne iz šole, mu dajmo malo počitka, potem pa naj se uči in piše naloge. Pri tem ga ne motimo, če ne vidimo, da našo pomoč želi in potrebuje. Pomagajmo mu potrpežljivo in prijazno, toda ne vsiljujmo se preveč. Otrok se mora navaditi na samostojno delo, ki ga potem lahko kontroliramo. Če bo otrok čutil z naše strani tako pomoč, ki mu ne jemlje samostojnosti niti ponosa, jo bo znal ceniti in jo bo po potrebi vedno poiskal. Pri tej pomoči, ki jo hočemo nuditi otroku, je nujna naša povezava s šolo. Zato se redno udcležuj-mo roditeljskih sestankov in pod-pirajmo dc'.o šolskih odborov, ki so povezava med oblastjo, šolo in nami. Zanlmajmo sc, da bodo v te odbore prišli ljudje, ki sc bodo za svoje delo res zavzeli. še ene stvari se moramo zavedati, namreč, da šola in dom še ne moreta dati otroku vsega, kar ga veseli in česar si želi, ker rni odrasli s svojimi vzgojnimi metodami naj-večkra: n.' moremo popolnoma prodreti v svet otroških sanj in hotenja. To da_ otroku pionirska in mladinska organizacija, ki ga z igro, 7 izleti in z malimi dolžnostmi uči ljubezni do domovine, vzbuja v njem čut za tovarištvo in za kulturo. Tako sta nam tudi ti dve organizaciji močan zaveznik pri vzgoji naših olrok. Trije modeli zimskih plaščev ZA DOBRO VOLJO Mamica je vzel i sinčka s seboj na koncert. Dečku je bil od vseh instrumentov najbolj všeč kontrabas. Toda kmalu je pc"t.al zaspan in se je obrnil k materi: »Mamica, bomo šli domov, ko stric preiaga tisti zaboj?« & Škot se je peljal z vlakom. Na vsaki postaji je izstopil in se vrnil ves upehan zadnji hip, preden je vlak odpeljal. Sopotnik, ki ga je opazoval, ga vpraša: »Zakaj pa vendar izstopat:- na vsaki postaji?« »Vsakokrat kupim vozno karto do naslednje postaje. Kaj pa mislite, lahko se zgodi železniška nesreča, pa bi zastonj plačal celo karto.« Škotski kmet je računal in računal. »Prav nič mi ne pomaga, premalo imamo, če še tako računam. Hišnega psa bcm moral prodati in v bodoče sam lajati.« F KULTURA Is Livek je bil letos prizorišče prvega prvenstva Primorske smučarske poilzveze, ki ima svoj sedež v bližnji Idriji, pa vendar tako daleč, če sešte-ješ avtobusne karte. Ustavili smo se v Idrskcm, Ljudje so nam zatrjevali, da je cesta do Livka ledena in da z avtobusom ne bomo mogli dalje. Toda šofer Ludvik ne bi bil Ludvik, če bi z njegovim Tamoin ne potegnil do vrha. Čast Ludviku, Čast pa tudi mariborski tovarni. Kar ponosni smo bili, ko smo se ust,'nili sredi vasi. Toda, glej spaka! Mislili smo, da bodo ljudje občudovali lepe drese tekmovalcev idrijskega »Rudarja« — ljudje pa občudujejo avtobus! Nič čudnega. To je bil prvi avtobus, ki je prevozil Livek po osvoboditvi in nič čudnega, če so ga ljudje bolj občudovali kakor nas. Res nismo vedeli, da jim bomo s tem napravili tako veselje. Tekmovalni duli narašča. Šlo se bo v glavnem za pokal, za čast najboljšega primorskega smučarskega društva. Livčani imajo sloves, so pa zelo okrnjeni, Postojna na tihem upa in je že nekaj dni na Livku. Rudarji se nanašajo na število svojih tekmovalcev in tudi na kvaliteto : Pa kaj bi ugibali, jutri bomo že na jasnem, eno noč pa še .prespimo v mini. Livčani so dobro preskrbeli za prenočišča in prehrano. Vidi se, da imajo prakso. Tehnična stran tekmovanja pa bo šepala, ker je na Livku premi 1 o l judi. Na večernem sestanku je kazalo, da bomo to oviro premos'ili. Med smučarji je že zavladalo tradicionalno tovarištvo, ki ga žal pri drugih športih ne opazimo v tolikšni meri. Ze jutranji teki so pokazali veliko premoč idrijskega Rudarja. Pa še nekaj slabega so pokazali! najvažnejša panoga smučanja, to so teki, so začeli tudi pri nas naglo nazadovati. Trideset tekačev pomeni zelo malo in nujno bo, da rse enote usmerjajo svoje tekmovalce na tek, sicer bomo kmalu brez tekačev. Popoldanski slalom se je lopo raz-rnjal. Tu jc stopil zopet r ospredje m'adi Lopar Ivi iz Idrije, ki je v prvem teku pustil zadaj celo rse člane in med njimi tudi toliko ope-vanega domačina S klija, ki tekmuje za ljubljansko Enotnost in je tokrat napravil domačinom slabo uslu-go.Preti ljubljanske Enotnost^ torej segajo zelo daleč! Za dopoldanski veleslalom v nedeljo sc je prijavilo rekordno število skoraj 1(>0 tekmovalcev! To tekmovanje nas je najbolj skrbelo. Smola "c ie kmalu pok.xaala : odpovedal je telefon. LIVKA bele zvečer smo laliko ugotovili, da ga jc bil nekdo nad cesto prerezal in nato zvezal z navadnim vozlom. Cas je priganjal, tov. Žvan jc poskušal rešiti situacijo in tekmovanje se je končno začelo. Časi pa niso bi- . li sigurni. Tu jc stopilo na površje klubaštvo. Najboljši čas jc imel zopet domačin Miklavič Vlado, ki pa že dolgo službuje v Idriji in je tekmoval za »Rudarja«. Slavni Sekli pa jc. imel slabši čas. Klubaši so udarili: to je nemogoče. Popoldne je minilo v znamenju tipično klubaškega prepira, čeprav smo morali opraviti še skoke. Žalostno, vendar resnično, tn npajmo, da se vsaj pri smučarjih ne bo več ponovilo. Krono je odnesel postojnski predsednik, ki se je v nedeljo lepo pripeljal na Livek. Mislili smo, da je prišel pomagat, ker nam jc primanjkovalo ljudi — pa smo se zmotili. Svečano nam je razglasil svojo modro sodbo: prehrana dobra, tehnična stran in vodstvo zanič! Hvala, tovariš predsednik! bkoda le, da si pozabil na srvojo dolžnost in da si pozabil, da večina funkcionarjev skoraj ni vedela, kakšna jc prehrana, ker je imela dovolj drugega posla s tekmovanjem v štirih panogah v dveh dneh. Drugi so priznali bolj objektivno kritiko, da je bila organizacija v redu in rla je le po zaslugi klubašev padla senca na veleslalom. Tekmovanje smo morali v čast in slavo klubašev razveljaviti in ga bomo ponovili v Črnem vrhu, Skoda, da smo pri tem pripravili ob časten naslov prav tov. Mlklavčiča. Kdo od primorskih smučarjev ga ne pozna že dolga lota? Star je 36 let, pa šc vedno zmaguje in nič ne kaže, tla bo prenehati! Pri popoldanskih skokih so imeli glavno besedo Posilojnčani, čeprav jim ie Kobar:dčan Hafner odnesel prvenstvo med člani. Druga me9ta so njihova, Idrija pa ima tu svojo Ahilovo peto. Prdiodnjc loto pa bodo tu spregovorili mlajši skakalci in morda celo katero zagodli. S. L. Meddruštuene smučarske tekme v Črnem vrhu V nedeljo dne 25. januarja jc priredilo 5D »Rudar« iz Idrije meddru-š.tvenc tekme v Črnem vrhu nad Idrijo. Med člani jc zmagal Erjavec Jože. med starejšimi mladinci Podobnik Jože in med mlajšimi mladinci Mikuž Marijan. Med mladinkami je zmagala Skarabot Marija. Popoldne sio imeli veleslalomi, ki je veljal tudi za podzvezino prvenstvo v skupini članov. Podzvezin prvak je postal Likar Jože. Med starejšimi mladinci jc zmagal Logar Ivi, član »Rudarja«, danes brez dvoma najboljši smučar Primorske. S. L. A« velikih mednarodnih smučarskih tekmah v Carmischu, ki so bile. v nedeljo, si je jugoslovanski tekmovalec Matevž Lukanc (na sliki) zlomil nego. V smuku se je Tine Mule j uvrstil na dvnajsto mesto, v vele-s'- 'omu pa C-~nk>-ij na devetnajsto. Prvi mm lečai „PARTIZANA" v Koprskem okraju V ponedeljek se je začV-.l v Kopru prvj vaditeljski tečaj mrio-žične telovadne organizacije »Partizan« v koprskem okraju. Tečaja se udeležuje 21 mladincev in mladink iz K opera, Portoroža, Izole, Pirana, Dekanov, Kort, Šniarij in Sv. Petra, V tednu dni bodo li mladinci in mladinke dobile osnovne pojme ,jz metodike, imenoslovja orodnih in prostih vaj, o vajah na orod ju, -'redovnih in zletnih vajah in o splošni telesni vzgoji. Čeprav jc čas enega tedna, ki je odmerjen za pouk, mnogo prekratek, je vendar treba pohvaliti iniciativo »Partizana«, ki jc spoznal, da je treba 7. vadi tel jskhmi tečaji začeti takoj. kajti po naših vaseh vse bolj raste zanimanje za ustanavljanje telovadnih društev. Ti mladinci in mladinke bodo svoje znanje takoj prenesli na druge, sami pa sc bodo izpopolnili na nadaljevalnih tečajih, ki jih bodo organizirali takoj »pomladi. Tečaj vodi mestni odbor »Partrza-na«, v pomoč pa sta mu dva inštruktorja Zvez« za telesno vzgojo Slovenije. (Dosečian j a vselsina) Sirota Drejče je odšel s čoilmtim po svetu. Toda vihar mu je čoln razbil in deček je obležal nezavesten na obali. iNašle so ga »Modre veverice« in ker so ga člani vzljubili iti ga thctclli za poglavarja, je 1 M>ihnsii[mni Toni, ¡prejšnji poglavar dečkov, skoval zaroto. Malo Majdo jc zaprl v grad In pod pirctvezo, da so jo ugrabile »Modre veverice«, jih jc. napadel. Bojna sreča pa mu ni bula mila -in ko je videli, da hoče Majda pobegniti, ji je vrgel na pot veliko skalo. Majde niso našli nikjer in Totn jc bil ves obupan, da jo je ubil. Izpove se Drcj-četu, ki mu obljubi pomoč. Tomovo krivdo vzame nase in . Ifofeiit: Skvm*l i \ čenjajp. ■rtiM.gm sejr , 6$ nadalje /idšgog/c&ižt >j}šse moramo, m uc/fi/, ¿a mf;raw$. ¡r Torejse . MjBtrvi^f-i zgodi/o /■ ! nit hm ce opan ' ba. I njw ni h obra loviakoj spina vesta vse, Oalnoje, da je Torti močno r...-* i-. *