ISSN 1318 - 7279 APRIL 23 / 2017 / 2 Ve nt il / a pr il / 2 3 / 2 01 7 / 2 Intervju Industrija 4.0 Hidravlične tekočine Vzdrževanje hidravličnih naprav Linearni motor s krožno potjo Pregledovanje vozil za prevoz nevarnega blaga Letalstvo Podjetja predstavljajo œ œ œ œ œ œ œ œ www.miel.si 9INDUSTRIJSKIFORUMIRT 2017 Portorož, 5. in 6. junij 2017 industrijski w w w . f o r u m - i r t . s i www.forum-irt.si • inoviranje • razvoj • izdelovalne tehnologije • orodjarstvo in strojegradnja • meroslovje in kakovost • toplotna obdelava in spajanje • napredni materiali • umetne mase in njihova predelava • organiziranje in vodenje proizvodnje • menedžment kakovosti Osrednje teme IFIRT Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Forum znanja in izkušenj Priznanje TARAS Priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. • avtomatizacija • robotizacija • informatizacija • mehatronika • proizvodna logistika • informacijske tehnologije • napredne tehnologije • ponudba znanja • varjenje in rezanje • vzdrževanje in tehnična diagnostika Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin | tel.: 01 5800 884 | faks: 01 5800 803 e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si | Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škoica Partner dogodka: TECOS, Celje | Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si NAJVEČJI STROKOVNI DOGODEK INDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO Predstavitev strokovnih prispevkov • Strokovna razstava • Aktualna okrogla miza • Podelitev priznanja TARAS Glavni pokrovitelj dogodka: Pokrovitelji dogodka: Pokrovitelji sklopa kompoziti: Nacionalni pokrovitelj dogodka: 91Ventil 23 /2017/ 2 VSEBINA Impresum 93 Beseda uredništva 93 ■ P L – VESTI 96 ■ V V eznam ogla eval ev Znanstvene in strokovne prireditve ISSN 1318 - 7279 APRIL 23 / 2017 / 2 Ve nt il / a pr il / 2 3 / 2 01 7 / 2 Intervju Industrija 4.0 Hidravlične tekočine Vzdrževanje hidravličnih naprav Linearni motor s krožno potjo Pregledovanje vozil za prevoz nevarnega blaga Letalstvo Podjetja predstavljajo œ œ œ œ œ œ œ œ www.miel.si Naslovna stran: OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 Poclain Hydraulics, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Žiri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 e-mail: info-slovenia@ poclain-hydraulics.com internet: www.poclain- -hydraulics.com OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@ olma.si Parker Hannifin Ges.m.b.H. Podružnica v Sloveniji Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d.o.o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 S3C, d. o. o. Tržaška cesta 116 Tel.: +386 1 423 22 22 Faks: +386 1 423 22 00 www.landefeld.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si, www.omron- -automation.com VISTA Hidravlika, d. o. o. Kosovelova ulica 14, 4226 Žiri Tel.: 04 5050 600 Faks: 04 5191 900 www.vista-hidravlika.si OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana T + 386 (0)1 200 68 63 F + 386 (0)1 200 68 50 www.omega-air.si ■ INTERVJU rban raj ar tiči če znanosti in gospodarstva pon ja priložnost dobrega sodelovanja znanosti in gospodarstva 94 ■ Vesna TRANČAR: Vpetost ind strije v slovenska podjetja ■ H VL Darko LOVREC, Vito TIČ: Vpliv zasnove hidravličnega rezervoarja na izločanje zračnih meh rčkov ■ V V Samo ULAGA, Darko LOVREC adzor vibra ij kot pomoč pri preventivnem vzdrževanj hidravličnih naprav ■ P V Simon GORŠE, Jernej TAVČAR: linearni motor s krožno potjo ■ V V Joaquín LÓPEZ LÓPEZ, Domen SENICA, Andrej GLIŠIČ, Zoran GLIŠIČ, David KOLAR, Rok GERMŠEK, Andrej LEŠNJAK: Pregledovanje vozil za prevoz nevarnega blaga ■ L L V Aleksander ČIČEROV: Lj dska sodba na V do odloča o sestrelitvi potni kega letala ■ L odel joči roboti bodoči sodelav i (FANUC) Povezovalni kabli z vrtljivimi priklj čki (FESTO) Pre ision ngineering vaja popolnoma novo orgrenovo linijo Line (IMI International) Varnostno obč tljive naprave na dotik (FBS elektronik) ■ V zbolj ano in ti je premikanje z linearnimi vodili n h otion (HIWIN) mron otoelektrični senzor odporen na čistila (MIEL Elektronika) ihi prilagodljivi in kompaktni akt atorji hisper rak (INOTEH) Vak mski dvižni sistemi V L (INOTEH) ■ P P VL Predvidljivo vzdrževanje s pomočjo senzorja vibra ij mart ondition onitoring (INEA RBT) ■ L P P L ove knjige atematično modeliranje hidravličnih naprav t di v standardih ■ P P PL animivosti na spletnih straneh 93Ventil 23 /2017/ 2 UVODNIK Ventil iskano v loveniji Vse pravi e pridržane Ventil Printed in lovenia ll rights reserved Impresum Internet: http revija ventil si e mail ventil s ni lj si ISSN UDK V L revija za l idno tehniko avtomatiza ijo in mehatroniko o rnal or l id Po er tomation and e hatroni s Letnik Vol me Letni a ear tevilka mber Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: in Izdajatelj: niverza v Lj bljani ak lteta za strojni tvo Glavni in odgovorni urednik: pro dr anez Pomočnik rednika mag nton ehnični rednik Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: pro dr aja V Lj bljana izr pro dr van Lj bljana do dr ndrej Lj bljana pro dr Peter L Lj bljana pro dr le ander a hho hs h le s ha enb rg emčija do dr dvard aribor pro dr anez Lj bljana pro dr ože H V Lj bljana pro dr iko H V Lj bljana mag ran je pokojen pro dr oman Lj bljana pro dr Peter P naj vstrija mag ilan P P L H L iri izr pro dr arko L V aribor izr pro dr antiago P niversit o li ante panija do dr ran Lj bljana pro dr H bert s H H a hen emčija pro dr ojko L niverza v agreb Hrva ka izr pro dr ragi a Lj bljana dr ože P Lj bljana artin P V niv dipl inž ola za strojni tvo ko ja Loka pro dr lojz L Lj bljana anez L inž azvojno raziskovalna dejavnost g Polskava pro dr rane Lj bljana pro dr eljko ak ltet strojarstva i brodogradnje agreb Hrva ka pro dr anez Lj bljana pro dr Hironao i niversit aponska Oblikovanje naslovnice: ilo Oblikovanje oglasov: arobe t dio d o o Lj bljana Lektoriranje arjeta H pro ndrea P ač nalni ka obdelava in gra ična priprava za tisk irogra ika d o o Lj bljana Tisk: P d o o Lj bljana arketing in distrib ija Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: L ak lteta za strojni tvo redni tvo revije V L kerčeva P Lj bljana ele on aks in Naklada: izvodov Cena: letna naročnina Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost ep blike lovenije evija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi P a podlagi člena akona o davk na dodano vrednost spada revija med izdelke za katere se plač je odstotni davek na dodano vrednost Ali so pri nas kulturniki res največji nesrečniki in reveži? Beseda kultura izhaja iz latinske besede »cultura«, ki pomeni »gojiti«. To je zelo širok pojem, pod katerim lahko razumemo kar koli, kar se ustvarja, vzgaja, nastaja in razvija. Pri nas pa so si družboslovci, razni umetniki in ustvarjalci v netržnih dejavnostih prisvojili to besedo. Tu pa tam najdemo še koga v kmetij- stvu, ki govori o različnih kulturah pri pridelavi hrane, kar je seveda popolnoma pravilna uporaba besede. Ali tehniki in naravoslovci nismo tudi kulturniki? Ali nek nov produkt, naprava ali stroj ali le strojni element ni ustvarjanje, razvijanje ali celo gojenje raznih idej. Celo več. Če naši kulturniki ustvarjajo samo zato, da je lepo za ušesa ali oči, moramo tehniki ustvarjati za ušesa, oči in še za nekaj več: to je funkcionalnost. Gorenje ali pa neko drugo podjetje za gospodinjske stroje, aparate in pripomočke mora narediti izdelek, ki je privlačen za oči, prijeten za ušesa in seveda mora de- lovati čim bolj učinkovito in čim dalj časa. Podobno velja za avtomobile in druga prevozna sredstva. Poleg tega so vsi ti našteti podvrženi svetovni konkurenci. Kaj pa naši kulturniki? Grebejo se predvsem pri državnih jaslih. Ko smo letos poslušali slavnostnega govornika ob slovenskem kulturnem prazni- ku, smo bili nekateri presenečeni nad nekulturnostjo kulturnika. Sebe in svoje to- variše, ki se ukvarjajo s kulturo, je imenoval nesrečniki. Prešeren, Cankar, Grohar in drugi bi se prav gotovo, če bi ta govor slišali, obračali v grobu. Vsi našteti so bili izjemni ustvarjalci, umetniki in seveda kulturniki v pra- vem pomenu besede. V premoženjskem smislu pa so bili vsi pravi reveži, pogosto zasmehovani in celo preganjani. Prav vsi so imeli težko življenje in predvsem težko starost. Zanje bi pa res lahko zapisali, da so bili nesrečniki. Kaj bi bilo, če bi ti živeli danes? Bi ravno tako ustvarjali in ravno tako toliko ustvarili, če bi jim država nudila toliko, kot nudi današnjim kulturnikom? Pre- pričan sem, da ne. Zanimivo je, da govora slavnostnega govornika na letošnji proslavi ob osmem februarju ni nihče kritiziral, nihče ni analiziral njegove neupravičene kritike. Tu bi se morala oglasiti vsaj gospodarska ali pa obrtna zbornica, ki z davki in raznimi dajatvami svojih članov posredno fi nancirata kulturo in kulturnike. Škoda, da se govornik ni dotaknil številk v evrih in povedal, koliko denarja sloven- skih davkoplačevalcev gre v Sloveniji za kulturo. Imamo eno bolj obsežnih mini- strstev za kulturo. Na enoto število prebivalcev daje država v primerjavi z drugimi državami nadpovprečno za kulturo. V času nastajanja nove države je imelo to ministrstvo za kulturo zaposlenih okoli 30 ljudi, danes pa jih je petnajstkrat več: skoraj petsto. Poleg tega ima vsaka večja občina pri nas zaposlenega enega ali celo več ljudi, ki se ukvarjajo samo s kulturno dejavnostjo v lastni občini. Slavnostni govornik bi nadalje moral povedati, koliko denarja kulturniki prinesejo v državni proračun. Večina slovenskih orodjarjev dela za tujino, kar pomeni, da morajo komunicirati v tujem jeziku. Zakaj naši kulturniki ne ustvarjajo svojih del tudi v tujem jeziku za tuje gledalce in poslušalce? Na slovenskih televizijskih postajah predvajajo številne slovenske nadaljevanke. Zakaj jih ustvarjalci ne posnamejo v enem ali več tujih jezikih in jih tržijo za druge televizijske hiše. V Sloveniji k izvozu največ prispevajo livarji, orodjarji in varilci. To so najmanj izobraženi ljudje v državi. Kulturniki so praviloma bolj izobraženi in bi po tej logiki morali tudi več prispe- vati za družbeno dobro. Dobro vemo, da je v svetu fi lmska dejavnost najbolj donosen posel. Kje so naši ustvarjalci fi lmov? Pogosto beremo, koliko so slovenski fi lmi gledani pri nas. Kaj pa ti isti fi lmi v tujini? Naš kulturniki pa prav tako dobro vedo, da je lažje služiti državni denar, se grebsti pri državnih jaslih kot delati za trg. Iz tega dejstva so pač pritiski kultur- nikov na politike najprimernejši in seveda tudi najbolj učinkovit način pridobi- vanja denarja za delo. Janez Tušek 94 Ventil 23 /2017/ 2 INTERVJU Ventil: Ali nam lahko na kratko predstavite projekt MIZŠ Stičišče znanosti in gospodarstva? Urban Krajcar: Temeljni namen dogodka je predstavitev razisko valnih organiza ij prikaz njiho vih znanstvenih dosežkov njihovo povezovanje in sodelovanje z go spodarstvom Poglavitne teme so usmerjene k predstavitvi vrhunskih tehnologij z različnih področij a inistrstv za izobraževanje zna nost in port želimo z dogodkom vsebinsko povezati dva pola: aka demskega in gospodarskega ki po naravi stvari in svojih zakonitostih del jeta pogosto pre ej vsaksebi s spodbujanjem tovrstnih aktivnosti in dogodkov pa i čemo tiste teme ki so pomembne za vse vpletene Pri tem menimo da spodb janje so delovanja ne sme vedno izhajati iz nančnih spodb d s bven ij dode ljevanja nepovratnih sredstev tem več da morata znanost in gospodar stvo najti sk pen rezon v presečnih vsebinah ki imajo pozitiven činek za obe strani avedamo se da gre za majhen kamen v celotnem moza ik možnega sodelovanja lede na uspeh v preteklem letu smo optimi stični da t di iz tak nih vzgibov pri demo do dobrih rez ltatov e na zadnje je t e javnost ki pogosto krat nima ne vpogleda ne obč tka kaj natančno počnejo raziskoval i zato je včasih težko pojasniti in pri kazati da ima lahko znanje nastalo v laboratorij t di aplikativne činke ki pozitivno čink jejo na dr žbo Ventil: Lanskoletna prireditev je bila izjemno odmevna. Kaj pričakujete letos od tega zanimivega sejemske- ga projekta? Urban Krajcar: ič manj kot lani orda elo več čeprav se zaveda mo da bo zaradi lanskega odmev nega dogodka letos e toliko več oči prtih v projekt Hkrati pa bodo se veda t di pričakovanja javnosti ver jetno e večja Posk ali bomo t di na nek način nadaljevati spe ne predstavitve dosežkov preteklega leta vzporedno pa dodajati e nove ir i javnosti večinoma neznane a zato nič manj relevantne vsebine Ventil: Ali ste vi kot MIZŠ zadovoljni z odzivom vabljenih inštitucij, kot so razvojnoraziskovalni inštituti in uni- verze? Urban Krajcar: e do sedaj smo bili z odzivom zelo zadovoljni lj b dejstv da smo v preteklem let raziskovalne organizacije pozvali k sodelovanj pre ej pozno so se v velikem številu odzvale in pokazale pripravljenost sodelovati pri projek t di zaradi e bolj ega odziva in predstavitve najboljših zgodb smo začeli z leto njimi pripravami že v začetk leta a ta način verjame mo da bomo lahko prikazali karse da največ kvalitetnih rez ltatov ki imajo tehnolo ki poten ial Ventil: Čemu želite letos dati najve- čji poudarek? Stičišče znanosti in gospodarstva ponuja priložnost dobrega sodelovanja znanosti in gospodarstva Janez TUŠEK, Janez ŠKRLEC Stičišče znanosti in gospodarstva je največji dogodek v loveniji na katerem se neposredno srečajo razvojno raziskovalne in izobraževalne in tit ije ter predstavniki gospodarstva zlasti visokotehnolo kih podjetij o je priložnost da se javnosti lahko predstavijo visokotehnolo ke inova ije ogodek omogoča sodelovanje različ nih in tit ij od razvoja do izdelka V projekt aktivno sodel je t di inistrstvo za izobraževanje zna nost in port ag rbana raj arja direktorja direktorata za znanost pri smo prosili za kratek intervj Mag. Urban Krajcar 95Ventil 23 /2017/ 2 INTERVJU Utrinek z lanskoletnega dogodka Dogodek pritegne vse generacije Urban Krajcar: Poseben poudarek bo na mikro bio in nanotehnologi jah mejitev na posamezna področja ali dis ipline ne bo saj želimo prite gniti k sodelovanj različne deležnike in njihove dosežke o pa teži če vse bin na mehatroniki robotiki o toniki bioniki na področjih za katera verjamemo da v bližnji prihodnosti ne bodo zgolj osnova za povezova nje znanosti in gospodarstva temveč bodo krojila oziroma že krojijo na vsakdan V zadnjem obdobj je vse bolj v ospredj t di zanimanja ir e javnosti področje vesoljskih tehno logij odelovanje lovenije v in je samo mani esta ija vseh poten ialov ki jih ima država na tem področj zato menimo da je prav po dariti t di ta odkritja in dosežke Ventil: Kakšnim podjetjem je prav- zaprav namenjeno Stičišče? Manjšim, srednjim ali velikim? Kako lahko pod- jetja stopijo v stik z vami? Urban Krajcar: Velikost podjetja za samo sodelovanje ni pomembna amen je da s pon jenimi vsebina mi stvarimo različne oblike pove zav ki jih do danes ni bilo ali pa so bile pa za njih ir a javnost ni vede la Pomembno je povezati različne projekte in inova ije ki so plod slo venskega znanja in sodelovanja med akademsko in gospodarsko s ero Podjetja ki si želijo sodelovati in imajo povezave z raziskovalnimi or ganiza ijami se lahko obrnejo na inistrstvo za izobraževanje znanost in šport ali neposredno na Direktorat za znanost Ventil: Za odgovore se vam najlepše zahvaljujemo in vam tudi naprej želi- mo veliko poslovnih uspehov. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo Janez Škrlec. inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS 96 Ventil 23 /2017/ 2 DOGODKI - POROČILA - VESTI Njegova prva skrb vsa tista leta je bila da je v oddelk za kakovost v elezarni avne v jeklarsko ind strijo vajal v njej razvijal in pre takal v prakso vrsto sodobnih in novih metod leti si je v elezarni Ravne pridobil spoštljiv in popula ren naziv direktorja za kakovost To funkcijo je opravljal do svoje pokojitve nž ipek je imel zadnje predava nje na slovenski kon eren i z naslovom »Nove metode uporabe ltrazvoka ki so re evale življenja v katerem je prikazal svoje zelo za nimive re itve v železni kem letal skem in avtomobilskem promet rešitve za naftno industrijo in voja ke namene b tej priliki je prejel t di priznanje za izjemno angažira no in spe no delo v dr tv po stal pa je t di njegov častni član Na enodnevni konferenci je bilo predstavljenih prispevkov in si er pet s področja ak stične emi sije pet s področja ltrazvoka dve predavanji s področja elektroma gnetnega testiranja ledila so e predavanja iz porabe termogra je za preiskave konektorjev z vodniki Posebej lahko izpostavimo še raz iskavo gibanja varilnega oblaka za napoved lokacije napak v zvarih in merjenja pomikov na strojih s trian g la ijskim senzorjem a kon je bilo predstavljeno še merjenje zao stalih napetosti z žarki in metalo gra ska analiza z porabo replik bornik prispevkov v obseg strani so na konferenci prejeli vsi deležen i Naslednji dan je bila organizirana okrogla miza na temo izobraževanja Konferenca o uporabi sodobnih neporušitvenih metod v tehni ki ki je potekala ebr arja na ak lteti za strojni tvo v Lj bljani je bila posvečena premin lem inž ipk ki je bil pionir uvajanja neporušitve nih preiskav v slovenskem pro stor in ir e v takratni državi itja ipek je bil vsestranska osebnost ki je poleg inženir ja metalurgije in strokovnjaka svetovnega ugleda za ultraz vočno de ektoskopijo opravljal še vrsto drugih »poklicev za d o il je pisatelj dramski igrale in režiser sodeloval je v lmih bil je zborovodja en tanelskih pavrov in član pev skega okteta s po darkom na ohranjanj koro kih pesmi a vseh področjih je bil polno de javen njegovi prispevki pa so bili izjemno pomembni Slovenska konferenca z mednarodno udeležbo o uporabi sodob- nih neporušitvenih metod v tehniki Inž. Mitja Šipek med predavanjem na konferenci 2013 Pozdravni nagovor prodekana fakultete prof. dr. Romana Šturma DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [2] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta 97Ventil 23 /2017/ 2 in erti iranja osebja za nepor i tvene preiskave krogle mize so se deležili izvajal i dr ndrej Le njak in ing ebeka rebotnik iz podjetja e hna kjer imajo organizirano to dejavnost v e tor entr r iro ran z nstit ta za varilstvo ki ima organizirano izobraževanje in slovensko akredita ijo za erti ira nje osebja ter abor ekere dipl zik in dr adeja Primožič ar kežič avne stems kot po membni naročniki za erti iranje osebja krogle mize so se deležili t di dr ebastjan agar dr anez nik oba s ak ltete za strojni tvo mag Viktor eme rednja ola omžale in laden agova dipl ing stroj agova Okroglo mizo je vodil predsednik Slovenskega društva za neporuši tvene preiskave pro dr anez r m Doc. dr. Tomaž Kek, univ. dipl. inž., prof. dr. Janez Grum, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo DOGODKI - POROČILA - VESTI Uvodni nagovor prof. dr. Janeza Gruma, predsednika Slovenskega društva za neporušitvene preiskave Udeleženci na konferenci DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupi s a slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [2] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta 98 Ventil 23 /2017/ 2 Letos je dogodek prvič potekal v avli ak ltete Predstavilo se je osem spe nih podjetij aska a krapo vič rino olektor ahle laphe dria ehnika in Hella V t i estmin tnih hitrih razgovo rih« se je v desetih krogih preizku silo t dentov ak ltete za stroj ni tvo L Vsi študenti so se predhodno ude ležili pripravljalne delavni e ki smo jo v ta namen pripravili karierni cen tri L in je bila pogoj za deležbo t dentov na hitrih razgovorih Študenti so na dogodku nabirali nove izk nje se mrežili s pred stavniki podjetij se kot je bilo že omenjeno preizk sili v razgovorih za delo ter navezovali stike za mo rebitne prihodnje poslovne prilo žnosti in sodelovanje elodajal i so se mladim nadobudnim študentom a ak lteti za strojni tvo L je letos že četrto leto zapored potekal dogodek ki smo ga poimenovali ejem priložno sti lavni namen dogodka je povezovanje študentov strojni štva in slovenskega gospodar stva bistvo pa je v t i hitrih razgovorih« med študenti in predstavniki podjetij Sejem priložnosti 2017 »Hitri razgovori« med študenti in delodajalci Skupinska slika – predstavniki podjetij, organizatorji dogodka in vodstvo Fakultete za strojništvo UL DOGODKI - POROČILA - VESTI 99Ventil 23 /2017/ 2 predstavili na stojni ah V okvir »hitrih razgovorov« pa so morda med kandidati prepoznali kakšnega bodočega tipendista oz sodelav a Dogodek je dosegel svoj namen zadovoljni t denti polni vtisov novih izk enj in nove kakovostne povezave elodajal i so bili na kon vsi enotnega mnenja da je tako srečanje odlična priložnost za povezovanje in sodelovanje med t denti ak ltete za strojni tvo L in slovenskim gospodarstvom a slednje leto se ponovno snidemo! Andreja Jurček, karierna svetovalka na Fakulteti za strojništvo Univerza v LjubljaniUtrip na Sejmu priložnosti DOGODKI - POROČILA - VESTI 100 Ventil 23 /2017/ 2 DOGODKI - POROČILA - VESTI ez ltati raziskave ki jo v eljskem sejmu redno izvedejo med razsta vljav i in obiskoval i sejmov kažejo da je več kot anketiranih raz stavljavcev potrdilo sklenitev nove ga poslovnega dogovora neposre dno na sejmi č d teh jih je skoraj tretjina našla novega kupca za svoje izdelke in storitve Več kot raz stavljavcev je svoj nastop ocenilo za spe en tretjina elo za zelo spe en koraj razstavljav ev je že ta tren tek odločenih da sodel je jo tudi na prihodnjem sejmu v letu Sejem si je prislužil odlične ocene obiskovalcev Tudi obiskovalce je sejemsko doga janje navd ilo saj jih je več kot navedlo da je sejem izpolnil nji hova pričakovanja o se izraža t di v o eni sejmov Praktično enak de lež obiskoval ev je sejmom namenil najvi ji možni o eni in peti o več kot vpra anih biskoval ci so sicer kot najpogostejši razlog obiska sejma navajali ogled sejem ske pon dbe in novosti sejem pa so obiskali ker je sejemska vsebina povezana z njihovim delom oz so z njim povezani tako poslovno kot za sebno retjina obiskoval ev je sejem obiskala zaradi ponudbe orodjarstva in strojegradnje sledilo je področje napredne tehnologije elo spodbudna pa je tudi napoved po novnega obiska sejmov saj je več kot obiskoval ev že odločenih da bodo sejem ponovno obiskali Poleg obiskovalcev iz Slovenije so bili med obiskovalci številni tujci ednarodni nd strijski sejem v Celju je v štirih sejemskih dneh od do aprila obiska lo več kot obiskoval ev kar je več kot zadnjič ko je potekal sejem ejem je pre jel odlične o ene obiskoval ev in razstavljav ev ki dodatno potrjujejo velik pomen sejma v regiji elo dobre razmere v ind striji pa odpirajo možnost za nadaljnjo rast sejma in še krepitev njegove vloge kot prostora kjer se vsaki dve leti predstavijo klj čne novosti in dosežki ind strije ter sklene največ novega posla v regiji Mednarodni Industrijski sejem 2017 s 15-odstotno rastjo obiska Mednarodni Industrijski sejem je izpolnil pričakovanja razstavljavcev in obiskovalcev Obiskovalci so sejem obiskali zaradi ogleda sejemske ponudbe in novosti 101Ventil 23 /2017/ 2 DOGODKI - POROČILA - VESTI tako iz držav alkanskega poloto ka iH rna gora Hrva ka ake donija om nija rbija ter držav srednje in zahodne vrope vstrija e ka talija adžarska emčija Poljska lova ka vedska vi a Celjski industrijski sejem so obiskali t di apon i in orej i Mednarodni Industrijski sejem največji doslej Industrijski sejem je s konstantno rastjo v zadnjih letih postal drugi največji sejem takoj za om že kar nekaj let pa je tudi sejem z naj večjo mednarodno deležbo poja snj jejo v dr žbi eljski sejem Več kot direktnih razstavljav ev je na sejm predstavilo okoli raz ličnih blagovnih znamk V april so v Celju razstavnim površinam do dali dve dodatni sejemski dvorani zato je ta sejem največji doslej Veli ko zadovoljstvo tako razstavljavcev kot tudi obiskovalcev ob zaprtju sejemskih vrat je potrdilo napoved organizatorja da bo sejem pravičil sloves največjega in najpomemb nejšega sejma teh dejavnosti v ju govzhodni vropi Podeljena sejemska priznanja in razglašeni državni prvaki v var- jenju Del sejemskega dogajanja je bila podelitev tradicionalnih sejemskih priznanj ed izdelki in stori tvami ki jih je na razpis prijavilo podjetij razstavljav ev na sej m sta si po prepričanj strokov ne komisije zlati priznanji prisl žili podjetji orenje rodjarna d o o in aihen Varstroj d d ore nje Orodjarna je dobila zlato pri znanje v kategoriji proizvajalci za svoje progresivno orodje za pre oblikovanje pločevine za izdelavo vodil za stekla v avtomobilskih vratih aihen Varstroj pa v kate goriji zastopniki za varilno opremo n hro eed V kategoriji proizvajalcev je srebrno sejemsko priznanje prejelo podjetje rodjarna d o o bronasto pa ovinoplastika Pov e d o o V kategoriji zastopniki je srebrno se jemsko priznanje prejelo podjetje opomatika d o o bronasto pa d o o Na sejmu je med drugim potekalo t di državno prvenstvo varil ev ki so ga s pomočjo pokroviteljev or ganizirali Društvo za varilno tehni ko aribor indikat lovenije ter eljski sejem deležilo se ga je tekmoval ev ki so se pomerili v dveh postopkih varjenja V varilnem postopk v katerem je tek movalo varil ev se je najbolje odrezal Hazim Hodži iz nstit ta za varilstvo Lj bljana V varilnem postopk v katerem se je po merilo varil ev pa je prvo mesto osvojil ževad kanovi iz podjetja d o o b tej priložnosti so dr tva za varilno tehniko r ko YuMi blestel v vlogi natakarja Ena izmed zvezd mednaro dnega Industrijskega sejma v Celju je zagotovo tudi sodelovalni robot i podjetja inženiring d o o Pomagal je pri rezanj traku na slovesnem odpr tj sejma na razstavnem prostoru strokovne revije pa je vse sejem ske dni prijazno postregel s pijačo in si prisl žil odlične o ene za svojo spretnost Varilcem se za prihodnost ni bati 102 Ventil 23 /2017/ 2 DOGODKI - POROČILA - VESTI Lj bljana aribor in eljski sejem podelili e priznanje za življenjsko delo a strokovno delo in priza devanje za razvoj varilske stroke v Sloveniji in njene prepoznavnosti v mednarodnem prostoru ga je pre jel pro dr noslav ak Pokli varil a je v de itaren ob tem pa izjemno enjen a trg dela je zelo težko dobiti dobrega varil a orda je t di eden izmed razlogov da delodajalci neradi pošiljajo svoje varil e na tekmovanja ker se bojijo da jim jih bo kdo drug speljal z boljšo pon dbo je na sejm med dr gim dejala Lidija erkič predsedni a in dikata kovinske in elektroindustrije lovenije erkičeva si er e meni da je državno prvenstvo va ril ev t di priložnost za promo ijo pokli a »Prenos znanja med generacijami na področj varilstva je slab o mladi ljudje iz šol pridejo v indu strijo od svojih starej ih kolegov ne dobijo dovolj znanja ki ga ti imajo je na okrogli mizi v okviru Dneva varilne tehnike dejal dr anez ek profesor na Fakulteti za strojništvo niverze v Lj bljani azlogov za to je po njegovih besedah več o v sistem olstva v podjetjih samih pa t di država ne naredi dovolj da bi prenos znanja bolj spodb jala Vedno bolj aktualni sta tudi v va rilstvu robotizacija in avtomatiza ija vendar dr anez ek pravi da se varil em ni treba bati da jih ne bomo več potrebovali love nija ima največ varilnih inženirjev z mednarodno diplomo na prebival a a a država je na tem področj zelo močna Pred leti ko se je robotika veljavljala so rekli da ne bomo več rabili varil ev a so kmal gotovili da tako ne bo lo ato so se začeli razvijati sim latorji za čenje varjenja a varil i nimajo prihodnosti se ni bati večji pro blem bo kje jih dobiti podb den je si er podatek da se zadnja leta vse več mladih vseeno odloča za de itarne pokli e med kateri mi je t di pokli varil a Nataša Vodušek Fras, Celjski sejem, d. d. Na sejmu se je predstavila tudi Fa kulteta za strojništvo Univerze v Lj bljani ki je prikazala ak ltetni serijski p blika iji to sta strokov na revija Ventil in znanstvena revija trojni ki vestnik voje dosežke na raziskovalnem področj in v sodelo vanju z industrijo so s promocijski mi materiali predstavili laboratoriji: L V Laboratorij za varjenje L Laboratorij za strego montažo in pnevmatiko L P Laboratorij za preoblikovanje in L Labora torij za transportne naprave in sis teme ter nosilne strojne konstrukci je Laboratorija L Laboratorij za idno tehniko in L Laboratorij za dinamiko idov in termodina miko pa sta svojo dejavnost pri kazala s promocijskim gradivom in t di s praktično predstavitvijo Dr. Mihael Debevec, UL, Fakulteta za strojništvo UL – Fakulteta za strojništvo na Industrijskem sejmu 2017 v Celju Utrinek iz razstavnih prostorov Razstavni prostor Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani a eljskem sejmi č je od do aprila potekal mednaro dni nd strijski sejem s elovito pon dbo prilagojeno četrti ind strijski revol iji n d strija a kon ept zahte va nov pristop glede strokovnih sejmov zato so bili organizirani tako da je podan elovit pre gled vsega kar potreb je čin kovita ind strija prihodnosti Na novo organiziran strokovni sejem je tako pokrival področja orodjarstva in strojegradnje varjenja in rezanja materialov in komponent in naprednih tehnologij STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. PH catalogue available as app for Android and iPad SAFETY FIRST PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Anzeige_A4_4c_2017_4c_RZ.indd 4 20.12.16 13:46 103Ventil 23 /2017/ 2 DOGODKI - POROČILA - VESTI STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. PH catalogue available as app for Android and iPad SAFETY FIRST PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Anzeige_A4_4c_2017_4c_RZ.indd 4 20.12.16 13:46 104 Ventil 23 /2017/ 2 DOGODKI - POROČILA - VESTI ejem L je potekal v ornji adgoni od do aprila Pripravil ga je Pom r ski sejem d d v sodelovanj z dr ženjem proizvajal ev in distributerjev medicinskih pri pomočkov L v okvir Podjetni ko trgovske zborni e ejem je pon jal odlično priložnost za predstavitev na prednih izdelkov in storitev na področj medi inske opreme in tehnologij arma ije alter nativnih oblik zdravljenja pre ventive in zdravega bivanja Izjemno uspešen sejem MEDICAL - Mednarodni sejem sodobne medicine Pri organizaciji sejma in strokovnih predstavitev so sodelovali številne krovne državne instit ije zavodi zveze in dr tva bolnikov Vsebinski po darki sejma L so bili na vrhunskih inovacijah in novih tehnologijah v zdravstv elostni obravnavi pa ienta sodobni reha bilitaciji in proaktivni skrbi za zdrav je na delovnem mest Posebna pozornost je bila posvečena t di ozave čanj o zdravem način ži vljenja v vseh življenjskih obdobjih in dolgoživi dr žbi Predstavitve in dogajanja so bili zanimivej i ker je bila Velika ritanija država partneri a sejma ed izstopajoče inova ije v medi ini je sodil t di bionski človek in sicer predstavitev prvega razvojne ga projekta in koncepta bionskega človeka v vropi za izobraževalne namene bodočih inženirjev bioni ke Vodja tega projekta je bil anez krle azvojno raziskovalna de javnost si er dolgoletni član veta za znanost in tehnologijo pod jetje d o o Vi ja strokovna šola ŠC Ptuj in Visoka strokovna ola za bioniko iz Pt ja Nadalje so bile predstavljene me dicinske tekstilije: odzivne tekstilije s hidrogelom samočistilne teks tilije aktivne in pasivne protimi krobne tekstilije tekstilni senzorji terapevtske tekstilije oksetične te kstilije L aravoslovnotehni ka ak lteta ddelek za tekstilstvo gra ko in oblikovanje napredni vmesniki mi i e stroj za neinva zivno identi ka ijo in analizo kon trolnih strategij skeletnih mišic v zdravih preiskovancih in bolnikih s pomočjo zajema in analize večka nalnih površinskih elektromiogra mov ak lteta za elektroteh niko rač nalni tvo in in ormatiko mikro idni generator meh rčkov ali kaplji s planarnim pretočnim ok siranjem mikro idni čip s pnevmatsko krmiljenimi elasto mernimi ventili mikro idni čip z vgrajenimi elektrodami za biosen zorje prototip otopletizmogra a za neinvazivno spremljanje kro ničnega venskega pop čanja mi kro idna pripirna črpalka z enim akt atorjem P in vivo patent L ak lteta za elektrotehniko piezoelektrične elemente za ltraz vočne pretvornike za medi insko diagnostiko je predstavil odsek nstit ta ože te an Mednarodni sejem sodobne medicine sta slavnostno odprla ministrica Milojka Kolar Celarc in predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec Razstavni prostor z inovacijami je bil odlično obiskan 105Ventil 23 /2017/ 2 DOGODKI - POROČILA - VESTI Odličen obisk razstavnega prostora z inovacijami v medicini, bionskim človekom kot razvojnim projektom za izo- braževalne namene Predstavitev pametnih tekstilij (NTF – Univerza v Ljubljani. Zajem površinskih elektromiogramov (FERI – Univerza v Mariboru). Laboratorij na čipu in mikrofluidna črpalka (LMSE – Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani) Piezoelektrične elemente za ultrazvočne pretvornike za medicinsko diagno- stiko je predstavil odsek K5 Instituta Jožef Stefan Kemijski inštitut v Ljubljani in drugi partnerji so se v okviru sejma pred- stavili z video promocijskim in dru- gim gradivom. Medijska pokrovitelja naše predstavitve sta bila IRT 3000 in revija Ventil. MEDICAL – Mednarodni sejem so- dobne medicine V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tiza ijo – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine so e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e a u ošte ati že pri nač to a- nju, projektiranju in zagonu hi- a lični na a oso nosti i a lični te očin nes o no o ločujoče li ajo na t ajnost in zanesljivost delovanja hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta ašanja zaneslji o o o a ja Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Oglaševalci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 106 Ventil 23 /2017/ 2 NOVICE - ZANIMIVOSTI Namen dogodka bo predstavitev raziskovalnih in izobraževalnih or ganiza ij njihovih znanstvenih do sežkov ter povezovanja in sodelo vanja z gospodarstvom Poglavitne teme bodo namenjene predstavitvi vrh nskih tehnologij z različnih po dročij novih tehnolo kih pro esov inova ij novodobnih pokli ev in sodobnih izobraževalnih progra mov aradi pozitivnega odziva lani in potreb da bi predstavili čim več kvalitetnih projektov in inova ij bo letošnja predstavitev še na nekoliko večjem razstavnem prostor ven dar na isti loka iji v hali L elj skega sejmi ča di letos bo projekt izvajal g anez krle član ki bo zadolžen za njegovo pripravo reditev sejem skega prostora in nemoten potek dogodka ekaj trinkov z lanske prireditve si lahko ogledate tudi na spletni strani https://www.youtube. com/watch?v=hxVGmURnUxM. tiči če predstavlja dodatno pri ložnost za promo ijo slovenske znanosti zlasti pa za okrepitev so delovanja med znanstveno in go spodarsko s ero inistrstvo za izo braževanje znanost in port je bilo z lanskoletno predstavitvijo nadvse zadovoljno letos pa je generalni di rektor direktorata za znanost mag Urban Krajcar vse partnerje pozval k sodelovanj že zdaj da bo vse potekalo po začrtanem program Z lanskoletno predstavitvijo so bili zadovoljni vsi sodel joči partnerji tako iz razvojno raziskovalne in iz obraževalne s ere kot iz gospodar stva Letos bosta medijska partnerja ti či ča znanosti in gospodarstva revi ja Ventil in MIZŠ in organizator projekta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) bo tudi letos na 50. Mednarodnem sej- mu obrti in podjetnosti v Celju med in septembrom sodelovalo pri organiza i ji dogodka tiči če znanosti in gospodarstva MIZŠ vabi na »Stičišče znanosti in gospodarstva« v okviru mednarodnega sejma MOS 2017 107Ventil 23 /2017/ 2 V petek aprila je bila organizirana strokovna ekskurzija elektronikov in mehatronikov iz vseh regij Sloveni je tokrat že brez organiza ije br tno podjetni ke zborni e lovenije deležen i so pobližje spoznali La boratorij za elektronske in informa ijske sisteme ki ga vodi doc. dr. Iztok Kramberger a predstavitvi so se seznanili s področji mikro in nanotehnologij povezanih z razvo jem nanosatelita in drugih visoko tehnolo kih naprav ak lteta za elektrotehniko rač nalni tvo in in ormatiko niverze v aribor sk paj s podjetjem k Labs in dr gimi razvija gradnike prvega slovenske ga satelita oz prvi nanosatelit ki bo poslan v vesolje že v začetk leta a razvoj tega satelita in teh nologije ki jih porabljajo je veliko zanimanja tudi v Evropski vesoljski agen iji Elektroniki in mehatroniki si bodo kmalu lahko ogledali tehnološke zanimivosti tudi na Fakulteti za elek trotehniko niverze v Lj bljani tro kovni obiski so izjemno pomembni za prenos znanja novih tehnologij in inova ij v gospodarstvo Janez Škrlec, inž. meh., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava Strokovna ekskurzija elektronikov na FERI Univerze v Mariboru Obisk elektronikov in mehatronikov v Laboratoriju za elektronske in infor- macijske sisteme Prikaz razvojnega koncepta nanosatelita in njegovih gradnikov anzeigen_hochkant_slovenien.indd 1 13.02.13 10:51 108 Ventil 23 /2017/ 2 NOVICE - ZANIMIVOSTI istem je v preteklih letih postal izredno prilj bljena re itev saj omogoča preprosto porabo n di nk ije s katerimi prihranite čas in denar ima pa t di različne prednosti pri spajanj komponent istem je zasnovan za pora bo z metričnimi evmi standardov in Priklj čki so na voljo v veliko stih serij LL L in speh je prispevala edinstve na kombina ija nk ij in kompo nent kot so na primer tesnila iz elastomera na vseh spojih esnila iz elastomera porabljena pri vseh priklj čkih zagotavljajo delo vanje brez p čanja in brez potrebe po vnovičnem zategovanj t di v skrajnih delovnih pogojih in her metično zatesnjen spoj evi činek tesnjenja je odporen na tlak zato so priklj čki primerni za po rabo v delovnih pogojih z visokim tlakom nk ijska mati a je klj čni ele ment priklj čkov saj poeno stavi postopek spajanja komponent ter zmanj a stro ke skladi čenja in naročanja esnilo in obroč za pri držanje priklj čkov sta zdr žena kot par in vstavljena v notranji navoj nk ijske mati e tako ti tri je deli tvorijo en nk ionalen ele ment tem odpade tveganje da bi pri spajanj posameznih kompo nent nekatere komponente pozabili namestiti jih zame ali ali napačno sestavili zasnovo komponent ki tvorijo posamezne spoje se prihra nita čas in denar istem je mogoče porabiti v delovnem okolj do barov se rija in barov serija L er je sistem odporen na visoke vre dnosti tlaka se lahko namesto težje serije S uporabi cenovno ugodnejša serija L to pa pomeni t di prednost pri uporabi v omejenem ali tesnem delovnem okolj Vir: Parker Hannifi n Ges.m.b.H. Wi- ener Neustadt, Avstrija – Podružnica v Sloveniji, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.slove- nia@parker.com, internet: www.par- ker.si, Miha Šteger Pred največjo domačo sejem sko hi o eljski sejem je bo gato sejemsko leto Pri pravili bodo mednarodnih sejemskih dogodkov nada lj jejo pa t di z mesečno pri pravo k linaričnih estivalov ki so jih zelo uspešno uvedli oktobra ed novostmi prihodnjega leta v elj pose bej izpostavljajo nov koncept industrijskih sejmov v skladu z izzivi četrte ind strijske revol ije oz ind strije ter popol noma nov sejem inovativnih digitalnih re itev eel the t re ki bo neke vrste nadgradnja sejma in orma ijskih tehnolo gij ki ga v loveniji ni že skoraj poldr go desetletje in na novo zastavljen sejem logistike Leto pa bo posebej zaznamo valo t di praznovanje oble tni e sejma Parker praznuje 25 let sistema EO-2 Roboti MOTOMAN serije MA so podjetju Yaskava priborili prvo mesto na področju obločnega varjenja. Stavite na te robote. Navdušeni boste. SVETOVNI PRVAKI YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com 109Ventil 23 /2017/ 2 TTO Circle ali Krog evropskih pisarn za prenos tehnologij predstavlja iz bor največjih javnih raziskovalnih organiza ij po vsej vropi mrežje obsega organiza ij iz držav ki zaposl jejo več kot raz iskoval ev Partnerji so podpisali memorand m o sodelovanj s katerim želijo okrepiti sposobnost Evrope za ustvarjanje inovativnih izdelkov in storitev za trg Poleg so člani prestižne ga kl ba e eizmann nstit te zrael ra nho er in a Plan k Helmholtz in Leibniz sso iation emčija ndria ran ija V izozemska V inska H vi a elgija Science & Technology Facilities o n il Velika r itanija esear h nstit tes o eden orve ka nea talija e nalia panija rčija anish Technological Institute – DTI anska eagas rska estitke ob izjemnem dosežk in uspešno delo še naprej! nstit t ože te an je postal član prestižnega kl ba vropske komisije ir le Institut ''Jožef Stefan'' postal član prestižnega kluba TTO Circle NOVICE - ZANIMIVOSTI Roboti MOTOMAN serije MA so podjetju Yaskava priborili prvo mesto na področju obločnega varjenja. Stavite na te robote. Navdušeni boste. SVETOVNI PRVAKI YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com 110 Ventil 23 /2017/ 2 NOVICE - ZANIMIVOSTI Inovativna tehnologija spreminja znanstveno fantastiko v realnost a raz mevanje sistema imenova nega organi na čip je potrebno omeniti tudi tako imenovane sisteme laboratorijev in reaktorjev na čip ki omogočajo detek ijo analizo in dr go obravnavo biolo kih s b stan i sistemi so že izjemno dobro razviti in so v množični porabi za različne preiskave rgani na čip so povsem novi sistemi ki omogočajo analizo delovanja le dela organizma i sistemi se razvijajo za testiran je zdravil na manj ih vzor ih živega organizma ki jih vstavijo v mikročip ki sl ži sim la iji okolja v katerem bi bil odvzeti vzore den najbolj kom pleksnih postopkov izdelave novih zdravil je namreč njihovo testiranje Znanstveniki morajo najprej testirati zdravila na živalih kar ni po eni in e manj etično Poleg tega ni n jno da rez ltati predvidijo vse e ekte e zlasti kako bo na zdravilo reagiral posamezen člove ki organizem nanstveniki s Harvarda so na pri mer vzeli vzor e plj č in jih vstavili na mikročip ki tako del jejo kot sis tem ki diha prena a hranilne sno vi do celic in se imunsko odziva na neznane dražljaje Podobno so ja ponski znanstveniki opazovali odziv »organizma z rakastimi celicami« na zdravila aki sistemi so seveda ele na začetk raziskav nedvomno pa se bodo spoznanja s tega področja s časom raz irila in obogatila ose danji organi na čip so kot miniat r ni deli člove kih organov v velikosti malega klj ča in e manj i i sistemi bodo v prihodnosti zago tovo povzročili revol ijo na pod ročj medi inskih raziskav in iskanja streznih zdravil mogočali bodo videnje bioloških mehanizmov na do zdaj povsem nemogoč način o da nes so znanstveniki že spe no na redili modele plj č jeter ledvi sr a kostnega mozga roženi e ipd o deli organov na čip so predv sem iz eksibil nih prozornih polimerov e li e znotraj čipa so lahko nare jene tako da sim lirajo točno določeno str k t ro tkiva in re plicirajo nekaj klj čnih nk ij delovanja dolo čenega organa Tako lahko skozi simulirani organ sp stijo bakterije in opaz jejo odzi ve aki sistemi z organi na čip bi lahko prihranili veliko življenj živali ki se si er žrtv jejo za dobro člove tva Seveda pa ti sistemi zanimajo tudi vojsko ki s pomočjo tehnologije tes tira odzive člove kih organov na bio lo ko kemijsko in radiolo ko orožje Tudi v Sloveniji uspešni na tovrst- nih področjih Laboratorij za mikrosenzorske str k t re in elektroniko L ak lteta za elektrotehniko niverza v Lj bl jani je eden vodilnih v loveniji za razvoj in izdelavo mikrosenzorskih akt atorskih in idnih komponent ter sistemov za porabo v biome di ini arma iji in pro esnem ke mijskem inženirstv a področj mikro idike se v L kvarjajo z modeliranjem načrtovanjem in izdelavo mikro idnih komponent in sistemov t i laboratorijev na čip ang Lab on a hip tem v zvezi so razvili večplastno polimerno mik roventilsko tehnologijo ki omogoča sekvenčno in ali sočasno krmiljenje več osnovnih mikro idnih opera ij na enem čip Pred kratkim so se vkl j čili t di v projekt ioPharm i z na logo razvoja naprednih biosenzorjev za spremljanje procesov proizvodnje biolo kih zdravil L se bo letos predstavil tudi na mednarodnem sejmu sodobne medicine v Gornji adgoni in v okvir projekta tiči ča znanosti in gospodarstva na sejm Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg.Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS Laboratoriji, reaktorji in organi na čipu Laboratoriji na čipu Sistem »organi na čipu« 111Ventil 23 /2017/ 2 www.svet-el.si prodaja04@svet-el.si • 01 528 56 88 N1 - PRAVNE OSEBE (1 leto) Cena naročnine je 44,96 EUR. N2 - FIZIČNE OSEBE (1 leto) Cena naročnine je 39,97 EUR. N5 - INTERNET NAROČNINA (1 leto) Cena naročnine je 20,33 EUR. Naročnine: Vsak naročnik prejme tudi brezplačni letnik na DVD-ju, DVD je lahko katerikoli. Darilo: vsi letniki na DVD-ju do leta 2003’ NOVICE - ZANIMIVOSTI eneralna sk p čina je leta razglasila mare za svetov ni dan voda da bi javnost opozorila na pomen pitne vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami Vpra anje pa je ali se re snično zavedamo kako pomembna je voda? lovenija je na srečo izjemno bo gata z vodnimi viri klj b tem pa bi morali z vodo ravnati skrbno in varčno Po podatkih tatističnega urada vsak prebivalec Slovenije na leto porabi v povprečj k bičnih metrov vode kar znese približno litrov na dan Podjetja ki se ukvarjajo z upravljanjem vodnih vi rov se po vsem svet soočajo z raz ličnimi izzivi kot so s e stalna rast porabe pitne vode ter višje cene energije aziskave so tako poka zale da kar polovi a svetovnega prebivalstva živi na področjih kjer primanjk je pitne vode apovedi kažejo da bo do leta kar svetovnega prebi valstva živelo v mestih ato se že dalj časa razvija nov kon ept pa metnih mest ki se osredotočajo na pametno uporabo energetskih virov kar vklj č je t di pametno pravljanje z vodnimi viri e itev ki pomaga pri pametnem upra vljanj z vodo je t di is ki ga proizvaja dr žba Schneider Electric vodilni globalni spe ialist na področj pravljanja z energijo in avtomatiza ijo re za aplika i jo s katero pravljamo vodovodne sisteme dosežemo bolj o kvaliteto vode bolj i nadzor sistema opti malen pritisk v vodovodnih eveh znižamo tveganje in nenadzorova ne izg be poleg tega pa se za zniž je poraba energije eprav je lovenija ena od najbo gatej ih držav na svet na podro čj vodnih virov moramo biti klj b vsem previdni pri njeni porabi zrač ni kažejo da se bo poraba vode v naslednjih letih global no povečala za zato moramo poiskati primerne re itve s katerimi bomo znižali porabo vode ter hkrati ohranili naravna bogastva Vir: Schneider Electric, d.o.o., Dolenjska cesta 242 c, 1000 Ljubljana, Tel.: +386 (0)1 23 63 555, Faks: 386 (0)1 23 63 559, e-pošta: podpora.si@schneider-electric.com Voda prekriva kar dve tretjini na šega planeta in ima izjemno po membno vlogo v vseh segmentih življenja porabljamo jo v raz lične namene a globalni ravni se je največ kar porabi v kmetijstv ki m sledi ind stri ja delež gospodinjstev pa zna a okoli Globalna poraba vode bo v naslednjih 30 letih narasla za 55 % www.svet-el.si prodaja04@svet-el.si • 01 528 56 88 N1 - PRAVNE OSEBE (1 leto) Cena naročnine je 44,96 EUR. N2 - FIZIČNE OSEBE (1 leto) Cena naročnine je 39,97 EUR. N5 - INTERNET NAROČNINA (1 leto) Cena naročnine je 20,33 EUR. Naročnine: Vsak naročnik prejme tudi brezplačni letnik na DVD-ju, DVD je lahko katerikoli. Darilo: vsi letniki na DVD-ju do leta 2003’ 112 Ventil 23 /2017/ 2 NOVICE - ZANIMIVOSTI Podjetje Paro Software snovale dveh baz hidravlične programske opreme za oblikovanje hidravličnih vezij ali priklj čnih ventilskih enot imenovanih HydroSym in HydroMan je pripravilo brezplačno knjižni o hidravličnih sestavin njižni a je na voljo na spletnem naslovu: paro_ nl.com/library kjer je dostopnih več kot sestavin njižni a omogoča dostop do osnov nih produktov za enostavno snovanje hidravličnih vezij jihovo mednaro dno bazo podatkov HydroSym Paro dopolnj je z vsemi sestavinami ki so na voljo na svetovnem trg a e poslanstvo je olaj ati ži vljenje inženirjem hidravlike in jim omogočiti hitrej e in natančnej e delo pravi Marc Paro predstavnik podjetja Paro Software Hemskerk iz izozemske odatno z generičnimi izvedbami v soglasj z veljavnimi hidravličnimi simboli so vklj čene t di posebne sestavine znanih iz deloval ev kot so os h e roth n H dra li ton Parker ken in dr gih elimo vsem inženirjem hidravlike po vsem svet omogočiti da na enem mestu dostopajo do podatkov o vseh hidravličnih sestavinah ki so na vo ljo dodaja Frank Halma partner in tehnični direktor rme Paro Software radni predstavniki po darjajo da je z digitaliziranjem posodabljanjem spe i iranih podatkov o hidravličnih sestavinah inženirjem hidravlike v sve tovnem meril omogočen hiter eno staven in zanesljiv dostop do podatkov potrebnih za njihovo činkovito delo Po H & P 70 (2017) 1 – str. 10 Revija Hydraulics & Pneumatics je sedaj del mednarodnega podjetja ki vklj č je t di revijo The Interna- tional Journal of Fluid Power P je prva znanstvena revija posve čena izklj čno idni tehniki zha ja v angle kem jezik amenjena je inženirjem in akademikom ki se ukvarjajo z moderno in napredno tehnologijo hidravličnih in pnevma tičnih naprav in sistemov aročnike redno obve ča o raziskovalnih in ra zvojnih dosežkih v idni tehniki ter o smereh razvoja področij kot so analize modeliranje in krmiljenje monitoring in tehnična diagnosti ka metna inteligen a konstr ira nje sestavin in projektiranje vezij in sistemov interak ije programske in strojne opreme ter statične in dina mične analize sistemov evija P podpira in po dar ja tehnologijo idne tehnike kot samostojno in ločeno področje tehnike Vse prispevke re enzirata najmanj dva eksperta obravnava nega področja kar zagotavlja nji hovo integriteto in kakovost ral i so obve čeni o povzetkih nedavno opravljenih doktorskih disertacij in o najnovej ih p blika ijah edno poroča t di o del v pomembnih svetovnih raziskovalnih entrih Preglejte najnovejše objave v IJFP in spoznajte revijo H P Po H & P 70 (2017) 2 – str. 47 Knjižnica hidravličnih sestavin Revija Hydraulics & Pneumatics tudi v IJFP Velika prednost hidravlike pred dr gimi načini pogona je enostavnost merjenja sile hidravličnega valja z enostavnim merjenjem tlaka v valj ahtevo izpolnj je že vgradnja me rilnika ali dajalnika tlaka na visoko tlačno stran valja dčitek vrednosti tlaka in upoštevanje površine valja že pre ej natančno določa silo na batni i valja oda pre ej natančno velikokrat ni dovolj V odvisnosti od dimenzi je materiala in geometrije valja ter batnih in batničnih tesnil nastopa trenje ki vna a napake v izrač ne sil odatno k tem pa prispevata e temperat ra delovnega ida in netočnost merilnika Vsak od naštetih vzrokov napak je sam po sebi lahko videti zanemar ljiv vendar se tevek vseh lahko pov zroča po tevanja vredno razliko e posebno če gre za ponovljivost delovanja Presk sne vrednosti so danes lahko dr gačne pri merjenj j tri čeprav gre za enako vrednost napajalnega tlaka na od možno sti upoštevanja naštetih vrednosti je nak p vgradnja in strezno kali briranje več različnih instr mentov nogo enostavnej a in enej a re šitev pa je neposredno merjenje sile na batni i valja ako se vplivi trenja temperat re in dr gih spremen ljivih parametrov izklj čijo ak na merilna priprava ali merilni pre tvornik za merjenje sile na batnici valja vijaka krogličnega vretena ali dr gačnega linearnega akt ator ja je merilnik sile nedavno razvit v podjetju American Workholding Inc. iz in innatija erilnik sile meri in na veliki skali kaže silo v merilni kih enotah lb ali mednarodnih enotah in je konstr k ijsko izveden primer no porabi v ind strijskem oko lj hi je iz anodnega al minija je oblikovano estkotno tako da je mogoče ali točkovno od čitavanje vrednosti olski navojni priklj čki omogočajo alternativno pritrditev na vseh šestih straneh ohi ja snovni stavek merilnikov je na voljo za tri merilna območja in lb a več in orma ij se obrnite na Bernarda Varnaua, elektronska pošta: b5678v77@gmail.com Po H & P 70 (2017) 2 – str. 18 Merilnik sile s prednostjo A. Stušek, uredništvo revije Ventil Otočec, 19. in 20. oktober 2017 www.tpvs.si 27. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE NASVIDENJE na 27. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 19. in 20. oktobra 2017 na Otočcu BREZ UČINKOVITEGA VZDRŽEVANJA ... ... NI ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 113Ventil 23 /2017/ 2 Otočec, 19. in 20. oktober 2017 www.tpvs.si 27. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE NASVIDENJE na 27. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 19. in 20. oktobra 2017 na Otočcu BREZ UČINKOVITEGA VZDRŽEVANJA ... ... NI ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 114 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 1 Uvod andanes so podjetja v čeda lje bolj konk renčno zaostrenem globalnem okolju izpostavljena nenehnemu iskanju lastne kon k renčne prednosti in pre erenč ne di eren ia ije Podpora iskanj slednjega je in orma ijsko kom nika ijska tehnologija ki pon ja številne rešitve in nove koncepte poslovanja z uporabo interneta in interneta stvari rač nalni tvom v oblak in najrazličnej imi apli ka ijami Pri tem velja izpostaviti da ne gre za podjetja temveč podjetja iz klasičnih panog kot so proizvodnja distrib ija logistika avtomobilska ind strija ind strija s področja avtomatiza ije in izde lave strojev ter dr ge panoge ■ 2 Smart Factory ali Indu- strija 4.0 Novi revolucionaren preboj je da nes nd strija ki predstavlja so dobno nadgradnjo avtomatiziranih proizvodnih pro esov izbolj ano izmenjavo podatkov in digitaliza ijo poslovnih modelov Podjetja iz ind strijsko razvitih držav denimo di iemens vidijo nd strijo v posodobitvi proizvo dnega procesa in ohranjanju kon k renčne prednosti pred državami s enej o delovno silo Vsekakor bodo rač nalni ke storitve podprte z ra č nalni tvom v oblak vpeljevale spremembe na vseh področjih Koncept je v osnovi zgrajen na mo delu CPS le da se bodo na primer naprave v skladi č s rovin in ma teriala same sporazumevale z doba vitelji na eni strani in potrebami iz proizvodnje na dr gi strani Vpetost Industrije 4.0 v slovenska podjetja Vesna TRANČAR r Vesna rančar niv dipl ekon Pt j Izvleček: Prispevek temelji na raziskavi o prepoznavnosti kon epta nd strije v slovenskih proizvodnih pod jetjih njenih prednostih in slabostih ki jih zaznavajo podjetja ki so nd strijo že vpeljala v svoj poslovni sistem V prispevk so zajeta izhodi čna spoznanja ki temeljijo na literat ri in praktičnih izk njah slovenskih podjetij v povezavi z nd strijo izsledki pa so t di gra čno ponazorjeni Ključne besede: ind strijska revol ija nd strija rač nalni tvo v oblak proizvodna podjetja menovana t di četrta ind strijska revol ija P angl ber Ph si al stems ibernetsko zični proizvodni sistemi temeljijo na sodobnih kontrolnih sistemih vgrajeni programski opremi in dostop do internetne in rastr kt re apravam in dr gim proizvodnim sredstvom omogočajo sposobnost samostojnega kom ni iranja V tem sistem so vse zične in programske komponente med seboj tesno prepletene in stopajo v medsebojno interak ijo na različnih prostorskih in časovnih skalah Slika 1. Delovanje Industrije 4.0. Vir: (Koederitz, 2015) INDUSTRIJA 4.0 115Ventil 23 /2017/ 2 Prav z nd strijo postaja inter net stvari« del proizvodnega proce sa Proizvodni obrati se s pomočjo svetovnega kiber zičnega proizvo dnega sistema povezujejo z logisti ko o omogoča da se vsi pro esi v proizvodnji resnič jejo z največjo činkovitostjo di v t diji pred nostnih naložb v nem ki avto mobilski ind striji ki jo je izvedlo podjetje P Pierre doin ons l tants je pokazano da je nd strija za podjetij klj čnega po mena L H ■ 2.1 Industrija 4.0 nudi nove poslovne rešitve Tradicionalni proizvodni proces je običajno sestavljen iz treh strank proizvajal a dobavitelja in pon dnika storitev menjene stranke so pogosto dokaj nepovezane in imajo samostojne dejavnosti ki predstavljajo v dobavni verigi veliko stopnjo ne činkovitosti in izg blje nih priložnosti e itev za tovrstni problem predstavlja nd strija ki temelji na digitalni tehnologiji internet stvari opera ijah oz rač nalni tv v oblak in internet ilji nd strije so osredinjeni na stvarjanje pametnih izdelkov po stopkov in procesov ter pametnih tovarn oboti in naprave del jejo povsem avtonomno omogočajo zmanj anje ne činkovitosti obnovo celotne dobavne verige in poeno stavitev vseh zapletenih postopkov proizvodne str kt re ■ 2.2 Prednosti in slabosti Industrije 4.0 Celostni pogled na sistem poslova nja v podjetju in turbolentne novo sti na področj ki spreminjajo proizvodne procese v globalnih sistemih so bili povod za pro čitev novega kon epta ki prodira v pa metna proizvodna podjetja mart a tor ali nd strija po svet nd strija predstavlja kon ept alne spremembe s katerimi se bodo v prihodnosti slej ko prej soočila vsa napredna podjetja benem pome ni napredek na področj digitali za ije proizvodnje in orma ijskega sistema za vodenje in načrtovanje proizvodnje avtomatiza ije proi zvodnje sistemov za zajem podat kov iz proizvodnih linij in za upra vljanje s stroji in povezanosti pro izvodnih lokacij v celovito oskrbno verigo tj avtomatska izmenjava podatkov med vsemi akterji V literat ri H L in dr gi so navedene številne prednosti In d strije hkrati pa t di nekate re slabosti Preden jih navedemo je treba opozoriti da nd strija ne predstavlja zgolj pametne in medsebojne povezanosti strojev ter naprav jene razsežnosti so veli ko večje časoma se bo dotaknila vseh področjih na ega življenja Prednosti nd strije • večja prod ktivnost in činko vitost • samovodenje proizvodnih pro esov • avtonomna komunikacija med zaposlenimi stroji napravami in logističnimi sistemi • neposredna kooperacija in ko munikacija med komponenta mi delovnega pro esa • viden napredek proizvodne in kadrovske zasedbe • lažje obvladovanje standardov kakovosti in odličnosti • resničevanje strategije za vitko proizvodnjo • pravočasno prilagajanje zahte vam trga labosti nd strije • presežek tradi ionalnih oblik delovne sile • primanjkljaj strokovnjakov s kompeten ami ki podpirajo n d strijo • delitev dr žbe na prilagodljive in neprilagodljive odzivne in neodzivne • problem standardizacije in har monizacije na evropski in sve tovni ravni ■ 2.3 Vpliv Industrije 4.0 na konkurenčnost podjetja? Hitre spremembe v svet ki so po sledi a globaliza ije n ja po mre ženj in odvisnosti med podjetji hiter razvoj revolucionarnih tehno logij in mobilnega komuniciranja ter številne inovacije postavljajo podjetja pred dejstvo da se sooča jo z vse močnej o konk ren o ter vse kompleksnej im načinom po slovanja edalje pomembnej e po staja kako hitro se podjetja v svo jem celotnem poslovanju odzivajo na spremembe poslovnega okolja kako senzibilna so in kako se uspe jo razlikovati od konk ren e Prav zaradi tega podjetja potrebujejo nova orodja tehnike in pristope ki jih omogoča nd strija eprav digitalna tehnologija ni novost je v primerjavi s tretjo industrijsko revolucijo bolj kompleksnejša in zahteva podporno sodelovanje po sledično prilagajanje izdelkov po meri stvarjanje novih poslovnih modelov in podobno Vsekakor ima podjetje ki bo nd strijo vpelo v svoj poslovni sistem bistveno večjo konk renčno prednost pred preo stalimi podjetji ki s tako kon ept alno spremembo odla ajo ■ 3 Kje so z vidika Indu- strije 4.0 naša podjetja? er predstavlja nd strija novo dobno revol ijo o kateri je smo trno razpravljati pri kreiranju stra teških ciljev podjetja in bo v veliki meri vplivala na konk renčno po zi ioniranje podjetij v nadaljevanj predstavljamo kratko analizo o pri pravljenosti slovenskih podjetij in njihovih razvojnih strokovnjakov na implementacijo koncepta Industrije v poslovni sistem V raziskavo se je vklj čilo podjetij od tega je bilo srednje velikih podjetij do zaposlenih velikih podjetij več kot zaposle nih in majhnih podjetij do zaposlenih slika 2 z rez ltatov spletnega vprašalnika je bilo ugo tovljeno da kon ept nd strije pozna vpra anih slika 3 o je relativno majhen odstotek glede na to da se s predelovalno ind strijo kvarja srednje velikih pod jetij in velikih podjetij Podrobnej e in orma ije o kon ept nd strije bi po anali zi rez ltatov želelo pridobiti vseh respondentov slika 4 z rez ltatov ankete je zaznati da se anketirani pozitivno odzivajo na izzive prihodnosti saj se za novo INDUSTRIJA 4.0 116 Ventil 23 /2017/ 2 sti in izobraževanje o nd striji zanima vpra anih slika 4 lede mestitve nd strije med strateške cilje in usmeritve podjetja jih polovica anketiranih še ni uvr stila med strateške cilje in usmeri tve podjetja anketiranih jih je že anketiranih pa o tem nima in orma ij slika 5 Večina anketiranih razvojnih stro kovnjakov v slovenskih podjetjih meni da bi bili nd strijo pripravljeni implementirati v po slovni pro es če bi to zahteval stra te ki poslovni partner slika 6 er je čas pomembna komponenta ohranjanja in izbolj evanja tržnega položaja je večina respondentov za najpri mernej i čas vpe ljevanja koncepta izbrala obdo bje do leta slika 7 Več kot tretjina vprašanih meni da imajo za ta pre boj dovolj močno podporno okolje Enak odstotek vprašanih o tem ni obve čen če trtina responden tov pa o tem nima in orma ij slika 8 Področja ki po mnenj strokov njakov podpirajo implementaci jo nd strije v poslovni sistem slovenskih podjetij so po mnenj anketiranih zlasti znanja tehnične zmožnosti in kader Vsa tri podro čja beležijo enak odstotek Slika 2. Velikost podjetja Slika 4. Pripravljenost na izobraževanje o Industriji 4.0 Slika 6. Koncept I4.0 - pogoj za prihodnje poslovanje? Slika 3. Poznavanje Industrije 4.0 Slika 5. Uvrščenost koncepta I4.0 med strateške cilje podjetja Slika 7. Časovna opredelitev implementacije koncepta I4.0 v poslovni sistem Slika 8. Obstoj podpornega okolja za implementacijo koncepta I4.0 INDUSTRIJA 4.0 117Ventil 23 /2017/ 2 naslednji sta nan e in pri lagodljivost informacijskega sistema Področja ki po mnenj stro kovnjakov predstavljajo oviro za im plementa ijo nd strije v poslovni sistem so znanje in zaposle ni z istim deležem sledijo tehnične zmožnosti in nan e Najmanjšo oviro slovenskim podje tjem predstavlja prilagodljivost infor ma ijskega sistema slika 9 V skladu z ovirami za aktivizacijo nd strije v poslovni sistem so nas zanimali podrobnejši parametri prej omenjenih ovir pri implemen ta iji kon epta z rez ltatov je bilo spoznano da respondenti vidi jo te v nepripravljenosti zaposlenih na spremembe in pomanj kanj znanja in strokovnjakov aslednja sta problem pomanj kanja nančnih sredstev in nekompatibilnost informacijskega sistema z zahtevami doktrine Indu strije slika 10 Prednosti ki jih prina a nd strija za poslovni sistem sta po mnenj anketiranih predvsem eksibilnej a proizvodnja in logistika in pravočasno prilagajanje zahtevam trga ledijo porast pro d ktivnosti in činkovitosti porast donosnosti in vi ja kakovost o tp ta neko liko nižjim odstotkom sledi lažje ob vladovanje standardov kakovosti in odličnosti slike 11 uvidi mo da najmanj i pomen implemen ta ije nd strije respondenti pri pisujejo samovodenju proizvodnega pro esa nižjim proizvodnim stro kom in manj em iz met izg bam in napakam lednje preseneča saj je v literat ri eslo H med navedenimi pred nostmi po darjeno prav to Drugi del anketnega vprašalni ka je bil smerjen v tista podjetja ki so nd strijo že preizk sila Rezultati tega dela vprašalnika so koristni za vsa podjetja ki bodo v bližnji prihodnosti implementirala nd strijo v svoj poslovni sistem re za priporočila o tem na kate rih področjih je potrebna posebna previdnost in katera področja je do pričetka vedbe kon epta v po slovni sistem dobro oplemenititi in trditi d vseh respondentov ki so sodelovali v raziskavi je dobra tre tjina tistih ki se vr ča med podjetja ki so nd strijo že vpe ljali v svoj poslovni sistem d teh je srednje velikih podjetij pre ostala spadajo v kategorijo velikih podjetij Vsa zajeta podjetja iz drugega dela raziskave se ukvar jajo zgolj s sekundarno gospodar sko dejavnostjo in vsa imajo po slovnega partnerja v t jini lednja gotovitev nakaz je na dejstvo da ima poslovanje s tujimi poslovni mi partnerji motiva ijski činek na uvajanje sprememb tako v proizvo dnem procesu kot tudi organizaciji poslovanja slovenskih podjetij Vsi anketirani v dr gem del razi skave so odgovorili da jim tren tno Slika 10. Specifične ovire pri integraciji koncepta I4.0 v poslovni sistem Slika 11. Prednosti uporabe koncepta I4.0 Slika 9. Področja, ki podpirajo in/ali ovirajo implementacijo koncepta I 4.0 v poslovni sistem INDUSTRIJA 4.0 118 Ventil 23 /2017/ 2 nd strija podpira del poslovne ga sistema obeno od podjetij ni vpeljalo nd strije v popolnoma celoten poslovni sistem ali pa je le testiralo skozi posamezen projekt v podjetj V vseh podjetjih so na vpra anje ali so v obdobju uporabe koncepta indu strije zasledili izbolj ave odgovo rili v prid nd strije ako pozitivne činke beležijo na področj kakovosti o tp tov činkovitosti in zmožnosti ter konk renčnih prednostih nekatere izbolj ave beležijo t di v izbolj anih delovnih pogojih espondenti pa so si enotni t di v tem da tren tno činkov e ne za znavajo niti na nančnem področj niti na področj tržne prepoznavno sti kar je prikazano na sliki 12 lede na vrsto težav s katerimi so se podjetja ob implementaciji kon epta nd strije soočila slika 13 so podjetja poenotena ajveč težav jim povzročata nepripravlje nost zaposlenih na spremembe in pomanjkanje strokovnjakov z rez ltatov vidimo da teža ve s pomanjkanjem znanja izkazuje anketiranih razvojnih stro kovnjakov s pomanjkanjem nanč nih sredstev se je ob implementaciji nd strije soočilo le vpra anih obeden od anketiranih ne izpostavi problematike povezane z nekompatibilnostjo internega in formacijskega sistema z zahtevami ali s problemom standardiza ije in harmonizacije na evropski in sve tovni ravni t di ne z ne streznostjo interne internetne in rastr kt re Nobeno od podjetij ne navaja dru gih tren tnih težav ki bi jih lahko pripisali kon ept dgovori na vpra anje kaj bi sveto vali podjetjem ki e nimajo vpelja nega kon epta so pre ej obe tavni in govorijo v prid Industrije Priporočila so naravnana na vsa podjetja ne glede na njihovo veli kost ali tržno smerjenost Priporočila so zlasti naslednja • z vajanjem kon epta je treba začeti čim prej postopo ma ali vsaj projektno • pri uvajanju sprememb je treba imeti podporo in razumevanje najvi jega vodstva • pred uvedbo sprememb je nuj na okrepitev podjetja s kakovo stnim kadrom • podjetja naj izvedejo analizo stanja in si er glede nan ob stoječega znanja tehnolo ke podpore proizvodnih in pro storskih zmožnosti • vodstvo naj o svojih namerah pravočasno obvesti vse zapo slene predvsem tiste na katere bodo spremembe neposredno vplivale • podjetja naj vsaj nekaj mese ev pred odločitvijo za vedbo kon epta oblik jejo projek tni tim katerega naj primerno strokovno izobrazijo • podjetja naj poi čejo dodatne in orma ije pri tistih podjetjih ki so kon ept že vpeljala ■ 4 Izsledki raziskave in kritična razmišljanja v zvezi z njimi Iz rezultatov spletnega vprašalnika je razvidno da kon ept nd strije pozna vpra anih po drobnejše informacije o tem kon ept pa bi želelo pridobiti vseh respondentov askrblj joč podatek iz rez lta tov raziskave je da je med anketi ranimi četrtina tistih ki nd strije ne pozna polovi a tistih ki pa jo pozna pa je e ni vrstila med strateške cilje in usmeritve pod jetja Povprečno v svet pa t di ni nič dr gače z analize vetovnega ekonomskega or ma or m je bilo v gotovljeno da strategov v ind striji e vedno ne razume v celoti niti novih poslov nih modelov niti dolgoročnih vpli vov ind strijskega interneta orld onomi or m Večina anketiranih razvojnih stro kovnjakov meni da bi bili Slika 12. Področja izboljšav zaradi implementacije koncepta I4.0 v poslovni sistem Slika 13. Težave ob implementaciji koncepta I4.0 v poslovni sistem INDUSTRIJA 4.0 119Ventil 23 /2017/ 2 nd strijo pripravljeni imple mentirati v poslovni pro es če bi to zahteval strate ki poslovni partner Ta doktrina za razvojno usmerjena podjetja ki imajo vizijo postati pre vlad joče ali elo vodilno podjetje v določeni panogi ni naj streznej a Impulz za spremembo v lastnem podjetju mora priti iz podjetja in ne od z naj Podjetje mora samo po skrbeti za razvoj iskati priložnosti in narekovati smernice razvoja in novih poslovnih priložnosti Le tisto podjetje ki prvo vpelj je novosti v svoj izdelek oziroma storitev lahko pričak je dodano vrednost svojega razvojnega oddelka Presenetljiv podatek je t di ta da činkov slovenska podjetja na nančnem področj e ne zaznavajo čeprav je v analizi Svetovnega eko nomskega foruma in literaturi La sinskas navedeno da vajanje rač nalni ko in orma ijske tehnolo gije v oblak zniž je stro ke in or ma ijske tehnologije Poleg stvar janja novih nančnih prilivov prav zmanjševanju operativnih stroškov pripis jejo izredno velik pomen ptimistični izsledki raziskave v slo venskih podjetij so da želi večina anketiranih razvojnih strokovnjakov kon ept nd strije bo lje spoznati da anketiranih meni da so na njeno implementa cijo v poslovni proces pripravljeni ter da je najprimernej i čas za spre membo po o eni respon dentov obdobje do leta V slovenskih podjetjih vidijo svoja močna področja ki podpirajo imple menta ijo nd strije v poslovni sistem o so zlasti znanja ki pred stavljajo hkrati t di oviro in tehnične zmožnosti ed ovirami pa izposta vljajo pretežno tehnične zmožnosti in neprilagodljivost kadra Podjetja se zavedajo dejstva da sta raz mevanje nd strije in njena implementacija v dejansko poslov no okolje predpogoj za uspeh in da bo v vseh gospodarskih panogah treba slediti strategiji vitke proizvo dnje ter v skladu s tem prilagajati pro es poslovanja organiziranja in vodenja Nedvomno je smiselno izpostaviti mnenja tistih podjetij ki so nd stri jo že implementirala v svoj po slovni sistem a podjetja izkaz jejo pozitivne spremembe na področj kakovosti o tp tov činkovitosti in zmožnosti ter konk renčnih pred nostih največ težav jim povzroča ta nepripravljenost zaposlenih na spremembe in pomanjkanje stro kovnjakov agotovo je treba po mnenj razvojnih strokovnjakov v sekundarnem sektorju gospodar stva razmišljati o revolucionarnih premikih tudi na proizvodni in ne le tržni ravni ter o čim hitrej em me čanj nd strije v strate ke in operativne načrte podjetja a bo tem tako pa so pomembni t di premiki v način razmi ljanja o prihajajočih spremembah na ravni vodenja in odločanja ■ 5 Namesto sklepa aradi hitrih sprememb v svet ki so posledica globalizacije poslovnih pro esov vedno večje povezano sti in odvisnosti med organizacija mi hitrega razvoja revol ionarnih tehnologij in mobilnih komunikacij ter drugih neprestanih radikalnih inova ij se menedžment podjetij sooča z vse močnej o konk ren o in z vedno večjo kompleksnostjo poslovanja onk renčno prednost zagotovo omogoča nd strija ki predstavlja trenutno revolucionar no spremembo s katero se bodo delno ali v eloti soočila vsa napre dna podjetja z raziskave izvedene v slovenskih podjetjih je dognano da je vsaj delna implementacija Industrije sprejemljiva v doglednem čas da razvojni strokovnjaki slovenskih podjetij ki predstavljajo temelj ra zvojnega razmišljanja v sekundar nem del gospodarstva poznajo njeno vsebino način delovanja se zavedajo svojih močnih in ibkih točk ter njenih pozitivnih in nega tivnih posledi ki jih prina a v po slovni sistem in dr žbo kot eloto Prav zavedanja svojih močnih in ibkih področij pomenijo sloven skim podjetjem velik potencial pri hodnjega konk renčnega prilagaja nja na globalnem trg in možnost sodelovanja s tehnološko najrazvi tej imi poslovnimi partnerji Literatura enčina anez akovost in odličnost nam lahko prinese ta dve milijardi evrov večji P inan e november t Povzeto po http szko si uploads/news/Finance_SZKO_ sk paj pd eslo H e ts h lo enis he nd strie nd Handelskammer ospodarski vodnik po emčiji apotki za slovenske izvoznike eslo H aj je nd strija Povzeto po http:// slo enien ahk de sl ind stri ja kaj je ind strija inan e si ako nternet stvari spreminja poslovanje in poveč je konk renčnost podjetij? Povzeto po: https:// nan e si ako nternet stvari spreminja po slovanje in poveč je konk renčnost podjetij test ors h ngs nion ate h e ring the t re o erman an a t ring nd str e ommendations or m plementing the Strategic Initia tive nd strie inal eport o the nd strie orking ro p Herakovič iko eka teri tehnološki izzivi Industrije Ventil t Letnik Povzeto po: http ventil revije ekate ri_tehnoloski_izzivi_Industri je pd nd str o Prod ts and sol tions Prirejeno po: https esto om ms nl be be htm ie Hans Helm t o s hi al arsten h arz Handb h P P L as hinen obo ter ntriebe nergiee zienz erkze ge nd strie erti g ngste hnik i htlinien or INDUSTRIJA 4.0 120 Ventil 23 /2017/ 2 men im lation a h ortver zei hnis arl Hanser Verlag mbH o oederitz artina n d strie Pr si di m Povzeto po https:// de slideshare net ebit bitkom pk ind strie inal Lasinskas stinas ro monitor nternational Pe netrating Digital Technologies eshape lobal an a t ring e tor Povzeto po http blog e romonitor om ind str penetrating digi tal te hnologies reshape glo bal man a t ring se torhtml Planina ndrej nd strija Povzeto po https linkedin om p lse ind strija andrej planina arti le d Planina ndrej disr p tivni scenariji za revolucijo v ind strijski proizvodnji Povze to po http blog spi a om slo disr ptivni s enariji za revol ijo v ind strijski proi zvodnji/ Rüßmann i hael et al nd str he t re o Pro d tivit and ro th in an a t ring nd stries Povzeto po: https b gperspe ti ves om ontent arti les engi neered_products_project_bu siness ind str t re pro ductivity_growth_manufactu ring_industries/ h ab la s etrta ind strijska revol ija or ld onomi or m Povze to po: http assets dnma om assets etrta in d strijska revol ija pd pie rigitte in abis h i o le nd ne e rbe itswelten: Perspektivwechsel in eiten von a hhaltigkeit i gitalisier ng nd nd strie erlin Heidelberg pringer Gabler Verlag trojnistvo om križi če stroj nikov seminar nd strija Prirejeno po http:// strojnistvo om te os se minar http te os si sl te os sposabljanje seminarji item seminar ind str in in orma ijsko kom nika ijske tehnologije ikt v podje tjih html Podjetja lovenija http stat si tat eb e s nde Vogel He ser irgit et al Handb h nd strie ll gemeine r ndlagen and Berlin: Springer Vieweg Vojko legar nd strija r žba brez dela nevnik Povzeto po: https dnev nik si orld onomi or m Industrial Internet of Thin gs: Unleashing the Potential of Connected Products and ervi es nd str genda Povzeto po: http e or m org do s n d strial nternet eport pdf aske ara et Germany's Vision for Industrie he revol tion ill be digi tised Povzeto po http zdnet om arti le german s vision or ind strie the revol tion ill be digitised Involvement of Industry 4.0 in Slovenian Companies Abstract: he arti le is based on a s rve abo t the kno ledge o the nd str in lovenian man a t ring ompanies its advantages and disadvantages per eived b those ompanies that have implemented nd str into its b siness s stem he arti le involves the initial a ts based on literat re ndings and on pra ti al e perien e o lovenian ompanies related to the nd str and also in l des graphi ill strated res lts Keywords: ind strial revol tion nd str lo d omp ting man a t ring ompanies INDUSTRIJA 4.0 121Ventil 23 /2017/ 2 122 Ventil 23 /2017/ 2 HIDRAVLIČNE TEKOČINE Vpliv zasnove hidravličnega rezervoarja na izločanje zračnih mehurčkov Darko LOVREC, Vito TIČ ■ 1 Uvod blika hidravličnega rezervoarja in strezno načrtovanje njegove z nanjosti sta bistvenega pomena za neoporečno delovanje elotnega hidravličnega sistema ezervoar predstavlja mesto v hidravlični na pravi kjer si lahko hidravlična teko čina za tren tek oddahne in si na bere novih moči za ponovno delo rdni del i voda in smolnati prod k ti težijo k dn rezervoarja medtem ko se zračni meh rčki dvig jejo in izločajo na povr ini hidravlične te kočine ontamina ijo hidravlične tekočine z zrakom kot t di s trdnimi del i lahko dokaj spe no prepreči mo že z strezno obliko rezervoar ja e posebej pa z zasnovo njegove notranjosti a naj bi bila oblikovana in zasnovana tako da stabilizira in smerja tok hidravlične tekočine in ji s tem omogoči dovolj časa da izloči zračne meh rčke rak se kot eden od večjih kontami nantov v hidravlični tekočini lahko pojavi zaradi nepravilnega vzdrževa nja ali pa zaradi nepravilne zasnove in dimenzioniranja hidravličnega sis tema od pomanjkljivega odzrače nja sistema dimenzioniranja o ev ja in ostalih gradnikov netesnosti priklj čkov t i aera ija pa vse do neprimerne zasnove rezervoarja Poleg nepravilnega delovanja hidra vličnega sistema zaradi vpliva spre menjene stisljivosti tekočine lahko zrak v hidravličnem sistem povzroči kavita ijo diesele ekt spremenjeno togost aktuatorjev npr hidravličnih valjev kot t di hr p in pospe eno degrada ijo olja enazadnje pa lahko zrak v olj močno vpliva t di na rez ltate on line meritev npr na meritev stopnje čistosti dielektrične konstante električne prevodnosti in viskoznosti če je hidravlični agregat opremljen s sodobnimi napravami za neprekinjeno on line spremljanje sta nja hidravlične tekočine V nadaljevanju prispevka bo v ospredju obravnave poudarek na mehanizmih nastajanja in proble matiki izločanja zračnih meh rčkov že v samem hidravličnem rezervo arju – v povezavi z njegovo primer no zasnovo blika rezervoarja je načeloma omejena oz določena z vgradnim prostorom zasnovo hi dravlične naprave oz stroja name stitvijo opreme itd njegova notra njost pa razen od zunanje oblike še od namestitve priklj čne armat re opreme za kondicioniranje teko Izvleček: ed kontaminante hidravlične tekočine tejemo vse tiste s bstan e ki negativno vplivajo na pravil no delovanje hidravličnih komponent in elotnega sistema in t di porabljane hidravlične tekočine ako je lahko hidravlična tekočina kontaminirana s trdnimi del i z vodo in dr gimi tekočinami kot t di z zrakom oz zračnimi meh rčki rak kot kontaminant lahko povzroča tevilne probleme med dr gim po kodbe kompo nent zaradi kavita ije povečan hr p slab o odzivnost komponent zaradi povečane stisljivosti in posledično manj e togosti akt atorjev kot t di pospe eno degrada ijo tekočine V prispevk je po darek na problema tiki izločanja zraka na kar je potrebno pomisliti že v azi načrtovanja hidravličnega rezervoarja e primerna zasnova rezervoarja lahko prepreči pojav zračnih meh rčkov omogoča različno činkovito izločanje zraka in s tem manj e negativne činke Hidravlični rezervoar naj bi bil zasnovan tako da stabilizira in smeri tok tekočine v notranjosti rezervoarja da ima na ta način tekočina na voljo dovolj časa za izločanje zračnih meh rč kov Viz aliza ija tokov in s tem raz mevanje dogajanja v notranjosti rezervoarja odvisno od zasnove njegove notranjosti je bila izvedena na podlagi n merične sim la ije Potek trajektorij same tekočine in plinastih del ev je v prispevk raziskan na podlagi porabe programske opreme obljeni rez ltati so osredotočeni na izlo čanje zračnih meh rčkov v odvisnosti od notranje zasnove rezervoarja in preprostih dodatnih krepov Ključne besede: hidravlični rezervoar izločanje zraka sim la ija konstr k ijski krepi zr pro dr arko Lovre niv dipl inž do dr Vito ič niv dipl inž oba ni verza v aribor ak lteta za strojništvo 123Ventil 23 /2017/ 2 HIDRAVLIČNE TEKOČINE čine in dodatnih konstr k ijskih krepov kot so npr predelna stena di zor razpr ilnik toka tekočine separa ijska mreži a ogajanje v tako »razgibani« zasnovi je zato smiselno in edino možno pre čiti ob porabi činkovite programske opreme in rač nalni ke sim la ije ter šele na podlagi teh izsledkov zasnovati notranjost rezervoarja ob po tevanj činkovitosti dodatnih krepov ■ 2 Pristop k simulaciji dogajanja v hidravličnem rezervoarju poraba virt alnega inženiringa in rač nalni ke sim la ije je že skoraj nepogre ljiva v pro esih načrtovanja in razvoja novih izdelkov ter študij dogajanja v njihovi notranjosti o vrsten pristop k snovanju izdelkov ni zgolj trend temveč potreba v visoko tehnolo kih panogah kot so letalska vesoljska in avtomobilska tehnika kjer je v ospredju ocena robustnosti gradnikov in zanesljivosti delovanja sistema Poseben izziv za porabo metod in postopkov virt alnega in ženiringa so vse bolj različni in spre menljivi obratovalni pogoji hidravlič nih in t di pnevmatičnih sistemov o ne velja zgolj za ventile in aktuatorje kot pomembnej e gradnike hi dravličnega sistema temveč t di za ostale ki jih ne pravičeno tejemo med manj pomembne oz pribor npr za hidravlične rezervoarje n prav slednji zaradi tevilnih ne linearnih činkov v povezavi z do gajanjem v notranjosti rezervoarja predstavljajo ne samo velik izziv temveč potrebo po porabi metod virt alnega inženiringa in sim la ije dogajanja Vzrok za tak en pristop je v njegovi zasnovi vplivih obrato valnih stanj spremembah stanj kot posledi ah različnih napak t di npr prisotnosti zračnih meh rčkov ali ostalih vrst kontaminantov in vpliva spremenljivih se materialnih lastnosti medija … ■ 2.1 Model hidravličnega rezervoarja im la ija tokov hidravlične te kočine ki je vsebovala t di zrač ne meh rčke je bila izvedena na podlagi modela industrijskega litrskega rezervoarja zasno vanega in kasneje izdelanega po normah ormen e roth z notranjimi merami mm kot to prikaz je slika 1 ezervoar je namenjen uporabi dveh pogonskih sklopov elektromotor črpalka dva sesalna priklj čka in en sk pen povratni vod s priklj čkoma za b pass l trirno hladilno enoto in vgrajeni mi evnimi povezavami za on line spremljanje stanja zikalno kemij skih lastnosti vgrajene hidravlične tekočine aradi kompleksnej e zasnove notranjosti predstavlja re zervoar poseben izziv za izvedbo sim la ije dogajanja v njegovi no tranjosti ridimenzionalni model hidravlične tekočine v notranjosti rezervoarja je bil zasnovan s programsko opre mo atia V enim od najmočnej ih in široko uporabljanih programskih orodij ot je prikazano na sli- ki 2 smo za namene t dije vpli va različne notranjosti rezervoarja pre čili in primerjali tri variante oz modele: • model z običajno povratno evjo postavljeno diagonalno glede na sesalni evi na naspro tni dalj i strani rezervoarja model je imel v notranjosti vzdolžno name čeno pregra dno steno ter običajno povra tno ev pomaknjeno na dr go stran rezervoarja podalj anje poti obtoka olja model se je razlikoval od va riante model po obliki kon a povratne evi klasično povra tno ev je zamenjal di zor ki stabilizira in usmerja tok olja Poleg tega je bila prilagoje na oblika vzdolžne pregradne stene ki je dovoljevala pretok olja le ob dn rezervoarja kot to z ostalimi podrobnosti pri kaz je slika Slika 1. Videz in oblika 400-litrskega industrijskega rezervoarja Slika 2. Gradniki v notranjosti hidravličnega rezervoarja – model-2 slika sesalni priklj ček črpalke sesalni priklj ček črpalke povratna ev ltrirno hladilne enote sesalna ev ltrirno hladilne enote glavna povratna ev grelnik vzdolžna predelna stena ostale evi in ovire neoznačeno 124 Ventil 23 /2017/ 2 Vse aktivne povratne in sesalne evi po tevane na vseh modelih in pri sim la iji dogajanja so bile prirezane pod kotom kot je to praksa v ind striji Prav tako so bili modeli v prvi fazi raziskav delno poenostavljeni saj smo iz njih izlo čili vse neaktivne hidravlične evi ki sicer obstajajo v rezervoarju in predstavljajo ovire tok tekočine Predhodne izhodi čne raziskave so namreč pokazale da omenjene neaktivne cevi nimajo omembe vre dnega vpliva na dobljene rez ltate Prav tako je bilo t di gotovljeno da se lahko pri obravnavanih pre točnih razmerah gladina hidravlič ne tekočine teje kot popolnoma vodoravna ato smo lahko sim la ijo poenostavili t di tako da smo zgornji površini predpisali pogoj izhodne odzračevalne povr ine na mesto prosto gibljive povr ine ■ 2.2 Mreženje rezervoarja Povr inska in vol mska mreža sta bili samodejno ustvarjeni z upora bo ns s esh z določenimi dodatnimi nastavitvami a bi pri dobili čim realnej e sim la ijske rez ltate je bila mreža zgo čena v področjih povratnih in sesalnih evi Zaradi pojava hitrostnih gradientov in vpliva trdnih sten je bilo v njiho vi bližini kreiranih pet in a ijskih mejnih plasti ez ltati mreženja so prikazani na sliki 4 in predstavljeni v tabeli 1 ■ 2.3 Teoretično ozadje simulacije Osnovo za nadaljnje simulacije je predstavljal homogeni dvofazni to kovni model temelječ na enačbah povzetih in navedenih v nadaljeva nj in ontin itetna enačba izhaja iz temeljnega zakona ohranitve mase V integralski obliki jo lahko zapišemo kot: ez ltirajoča sila na dele tekočine volumna V je enaka časovni spre membi gibalne količine v vol mn in tok gibalne količine čez kon trolno povr ino ibalno enačbo lahko v integralski obliki zapišemo kot: kjer so vi hitrost fi vol mske sile p tlak in τij strižne napetosti voenačbni model za t rb lentno kinetično energijo k in disipacijo t rb lentne kinetične energije ε ozi roma model k-ε je najbolj splošen model temelječ na prin ip t rb lentne viskoznosti e noldsove oz turbulentne napetosti izrazimo z o ssines ovo aproksima ijo kjer je k povprečna t rb lentna ki netična energija t rb lentnih kt acij in turbulentna visko znost len predstavlja raz iritev o ssines ove hipoteze in ga lahko pri tejemo k statičnem tlak arakteristično hitrost de niramo z enačbo Slika 3. Vsi trije simulacijski modeli – povratne cevi (rdeče) in sesalne cevi (zeleno) Slika 4. Generirana mreža za rezervoarja variante model-2 in podrobnosti okoli cevi Tabela 1. Rezultati generiranja mrež za posamezne modele Vozlišča Elementi model model model HIDRAVLIČNE TEKOČINE 125Ventil 23 /2017/ 2 in disipacijsko hitrost turbulentne kinetične energije ε kot: ki podaja spremembo turbulentne energije toka v toploto be veliči ni k in ε določimo iz dodatnih in dividualnih parcialnih diferencialnih enačb in ki vseb jejo nove empirične konstante in nk ije a k velja enačba in podobno za medtem ko so konstante mode la: σk=1.0, σe=1.3, C1ε=1.44 and C2ε=1.92. Vol mski delež izrač namo z po rabo dodatnih izrazov ki jih doda mo sistem enačb Predpostavimo da sta obe azi zrak in olje vedno ločeni s prosto povr ino nad katero je atmos erski tlak ako lahko za pišemo: načba je Pas alov zakon in je dodana matematičnem model za inicializacijo razmer v domeni za vi ino olja v rezervoarj h mm ■ 3 Simulacija dogajanja v rezervoarju zvedena več azna sim la ija je si er vklj čevala tri homogene snovi mineralno hidravlično olje spe i ka ije V zrak v obliki di sperziranih zračnih meh rčkov ter trdne del e lednje bomo v okvir te obravnave v nadaljevanju opu stili im la ija je bila izvedena pri konstantni temperat ri tj običaj ni delovni temperat ri hidravličnih sistemov premembe lastno sti snovi zaradi spremembe tempe rat re so bile zanemarjene Da bi dosegli ustrezno konvergenco sim la ijskega modela je bila sprva opravljena sim la ija dinamičnega ravnovesja angl stead state si m lation ki ji je sledila sim la i ja prehodnega pojava tj časovno odvisna sim la ija angl transient sim lation elotni sim la ijski čas je tako zna al sek nd razdeljen v časovne intervale po sek nde lavno tekočo azo je predstavljalo mineralno hidravlično olje spe i kacije ISO VG 46 z ocenjeno molsko maso kg kmol er sim la ija ne vklj č je pojava spremem be temperat re je bila gostota olja določena kot konstantna vrednost kg m3 di viskoznost pri dani temperaturi in skoraj nespremen ljivem tlak je konstanta enjena je bila na t kar je ekvivalent viskoznosti olja V pri Eden izmed pomembnih parame trov pri sim liranj prehoda zrač nih meh rčkov iz tekoče aze je koe ient povr inske napetosti ki za hidravlična mineralna olja zna a okoli m rak kot naslednja sim la ijska aza je bil sim liran kot disperzirana tekočina s predpisanimi tremi različnimi sre dnjimi premeri tj in m Predvidevali smo da se bodo večji zračni meh rčki v viskoznih teko činah dvigali hitreje saj je njihova vzgonska sila večja v primerjavi z manj imi meh rčki Robne pogoje simulacije smo dolo čili izhajajoč iz podatkov črpalk ki imata vsaka pretok L min ato smo na posameznem preseku dveh sesalnih evi določili sk pni masni pretok kg s ki izhaja iz vol m skega pretoka in gostote olja a vedeni sk pni pretok hidravličnega olja se vrača po povratni evi zato je bil na preseku te cevi predpisan sk pni masni pretok kg s se stavljen iz: • 94 volumskih procentov teko činske aze mineralnega hidra vličnega olja vol mskih pro entov zračne aze meh rčkov s srednjim premerom m vol mskih pro entov zračne aze meh rčkov s srednjim premerom m vol mskih pro entov zračne aze meh rčkov s srednjim premerom m Za simulacijo prehoda disperziranih zračnih meh rčkov iz tekoče aze na povr je je bil na povr j tekoče aze hidravlično olje predpisan robni pogoj odplinjevanja angl degas sing o tlet Pretok glavne tekoče aze olja in disperzirane ali razpršene faze zračni meh rčki je bil izrač nan s pomočjo ler ler in t rb lenč nega modela ed azni por med oljem in in disperziranimi zrač nimi meh rčki pa je bil obravnavan po ra e drag model Več in po drobnejše informacije o navedeni simulaciji in ustreznih simulacijskih modelih lahko najdemo v literat ri ■ 4 Rezultati na podlagi simulacij V sklop raziskav je bilo pre čenih veliko rezultatov simulacij dina mičnega ravnovesja angl stead state sim lation ter sim la ij pre hodnega pojava angl transient si m lation Vse pre čene rez ltate sim la ij je težko predstaviti v strnjeni obliki slike klj b tem pa prikazujemo nekaj zgovornih re z ltatov ■ 4.1 Potek tokov v notranjosti rezervoarja Rezultati simulacij so prikazani kot tokovni e na slikah in Pri pr vem in dr gem primer slika levo in sredina model je tok oz rek tekočine iz povratnega voda smer jen direktno na dno rezervoarja kjer se odbije Velik delež tega toka ne posredno posesa črpalka pri čemer najslab i možni primer predstavlja namestitev povratne evi v nepo sredni bližini in nasproti sesalni evi slika levo Pri tem t i hidravlič nem kratkem stik je posledično ak tiven samo del celotnega volumna tekočine ki ne povzroča samo ter mičnega obremenjevanja pregre vanja hidravličnega sistema temveč HIDRAVLIČNE TEKOČINE 126 Ventil 23 /2017/ 2 t di takoj nje sesanje morebitnih zračnih meh rčkov in t di trdnih del ev saj se niso tegnili izločiti Glede slednjega je neprimerno boljša varianta zasnove notranjo sti rezervoarja z uporabo pregra dne stene model saj smerja tok vračajoče se tekočine vzdolž stranskih sten s čimer imajo zračni meh rčki dovolj časa da se izločijo kot t di trdni del i pa t di ohlaja nje tekočine je činkovitej e lede činkovitosti izločanja zrač nih meh rčkov je e bolj a varianta model kjer je na kon povra tnega voda name čen di zor a hitrost povratnega toka tekočine e bolj zmanj a zato je vpliv gra vita ije na izločanje meh rčkov in t di trdnih del ev e činko vitej i eposredni činek rka tekočine iz povratnega voda lahko posle dično pripelje t di do bolj ali manj intenzivnega vzvalovljenja tekoči ne na gladini kar prav tako lahko pripelje do dodatnega zajemanja zraka V primer porabe di zorja je dogajanje na gladini olja v rezer voarj obč tno manj e slika ■ 4.2 Vpliv zasnove rezervoarja na izločanje zračnih mehurčkov Slika 7 prikazuje vpliv zasnove notra njosti rezervoarja na činkovitost izlo čanja zračnih meh rčkov v ravnini na vi ini sesalnih evi a mm mer jeno od dna rezervoarja obarvano glede na vrednost vol mskega deleža zračnih meh rčkov velikosti m od modro do rdeče Slika 5. 3D-prikaz tokovnic v notranjosti rezervoarja glede na njegovo zasnovo: »kratki stik« (levo), zasnova model-2 (v sredini) in zasnova model-3 (desno) Slika 6. 2D-tokovnice na mestu povratnega voda: zgoraj levo brez difuzorja, zgoraj desno z difuzorjem, ter učinek na dogajanje na gladini olja: spodaj levo brez difuzorja in spodaj desno ob uporabi difuzorja Slika 5: 3D-prikaz tokovnic v notranjosti rezervoarj glede a njegovo zasnovo: »kratki stik« (levo), zasnova model-2 (v sredini) in zasnova model-3 (desno) Slika 6: 2D-tokovnice na mestu povratnega voda: zgoraj levo brez difuzorja, zgoraj desno z ifuzorjem, ter učinek na dogajanje na gl dini lja: sp daj levo brez difuzorja in spodaj desno ob uporabi difuzorja HIDRAVLIČNE TEKOČINE 127Ventil 23 /2017/ 2 slike je jasno razvidno da se v rezervoarj zasnove model brez pregradne stene in brez di zorja zgolj z diagonalno name čenima povratno in sesalno evjo izlo či najmanj zračnih meh rčkov in predstavlja najslabšo od obravna vanih možnosti brez hidravličnega kratkega stika ezervoar zasnove model z običajno povratno evjo in vzdolžno predelno steno je veli ko bolj a re itev saj v dr gi predel rezervoarja zaide veliko manj zrač nih meh rčkov ajbolj i rez ltat pa dosežemo z zasnovo rezervo arja vrste model z di zorjem na povratnem vodu in s spremenjeno obliko pregradne stene ki dop ča tok olja le ob dn rezervoarja govorni so t di rez ltati vezani na činkovitost izločanja zračnih me h rčkov prikazani v tevilski obliki Ti so za vse obravnavane velikosti predstavljeni v tabelah 2 in 3 o največjih razlik prihaja pri večjih zračnih meh rčkih pri katerih je pri dr gi varianti model na vsto pu sesalne cevi v primerjavi s prvo varianto model kar krat manj zračnih meh rčkov velikosti m Pri tretji varianti model pa je teh meh rčkov e za polovi o manj a odtenek slabši rezultati so bili prido bljeni pri velikosti zračnih meh rč kov in m im la ija je na mreč potrdila dejstvo da so manj i zračni meh rčki podvrženi veliko manj im silam vzgona zato se t di dvigajo počasneje Poleg tega pa je njihova relativna sila zaradi gibanja viskozne tekočine večja kot pri večjih meh rčkih ato se manj i meh rčki gibljejo zelo skladno s samim tokom hidravlične tekočine in se dvig jejo ter izločajo zelo počasi ■ 5 Zaključek novanje hidravličnega rezervoarja podprto s sodobnimi in činkoviti mi metodami virt alnega inženirin ga omogoča podroben vpogled v dogajanje v notranjosti rezervoarja in na osnovi tega vedbo različnih konstr k ijskih krepov ki pripomo rejo k činkovitej em opravljanj osnovnih nalog rezervoarja Z dobljenimi rezultati takšnega pri stopa k snovanju rezervoarja smo pokazali da je dogajanje v notra njosti hidravličnega rezervoarja pri čemer je bila v ospredj čin kovitost izločanja zračnih meh rč kov zelo odvisno od same oblike rezervoarja e posebej pa njegove notranjosti in dodatnih v glavnem zelo preprostih in cenenih kon str k ijskih krepov azen za iskano in orma ijo veza no na činkovito izločanje zračnih Slika 7. Volumski delež zračnih mehurčkov srednje velikosti – 500 µm – na vodoravni ravnini v višini sesalnih cevi (h = 100 mm) Tabela 2. Povprečni volumski delež zraka v okolici sesalnih cevi 20 µm 100 µm 500 µm model model model Tabela 3. Odstotek zraka, ki se izloči iz olja pri prehodu skozi rezervoar 20 µm 100 µm 500 µm model model model HIDRAVLIČNE TEKOČINE 128 Ventil 23 /2017/ 2 meh rčkov že v samem rezervoarj je enak pristop možno porabiti e za analize izločanja različno velikih trdnih del ev različnega izvora kot tudi za izbiro najprimernejšega me sta za zajemanje tekočine za nadalj nje laboratorijske analize njenega zikalno kemijskega stanja ali pa za avtomatično zajemanje vzor a tekočine v primer porabe on line sistema spremljanja stanja hidra vlične tekočine primerno izbra nim mestom za vzorčenje tekočine na kar najbolj i način povečamo natančnost in verodostojnost po datkov saj lahko zračni meh rčki in t di trdni kontaminanti močno vplivajo na rez ltate na ih meritev Literatura Lovre Vzroki za priso tnost zraka v hidravličnem sistem Ventil avg letn t str il str Lovre ič V tisljivost hidravličnega olja in vpliv zra ka Ventil de letn t str il str Lovre ič V Vpliv zraka in večje stisljivosti na delovanje hidravličnih gradnikov Ventil eb letn t str il str Lovre akaj hidravlično olje potemni? Proizvodnja - Vzdrževanje Vzdrževale t Lj bljana r tvo vzdr ževal ev lovenije t str il str ič V Lovre esign of modern hydraulic tank sing id o sim lation International journal of si- mulation modelling vol iss str doi ič V Snovanje sodobnega hidravličnega agregata di plomsko delo aribor il str il kerget L Predin Hriber ek perimental and numerical analyses of the avitational o s aro nd a h dro oil o rnal o e ha ni al ngineering anaszek Petrovi al culations of the unloading operation in li id argo service with high density on modern product and che mi al tankers e ipped ith hydraulic submerged cargo p mps trojni ki vestnik o rnal o e hani al nginee ring vol t kerget L ehanika tekočin niverza v aribor ak lte ta za strojni tvo in niverza v Lj bljani ak lteta za strojni tvo ns s Help elease ns s eale ribolog Han dbook nd edition t ter orth Heinemann otten Handbook o H dra li l id e hnolog nion arbide orporation arr to n e ork ič V Lovre raje tories of solid and gaseous parti les in a h dra li reservoir V th nternational id po er on eren e ar h in resden IFK : [conference proceedings ag ngs nterlagen Vol mposi m onda ar h th nternational l id Po er on eren e ar h resden resden e hnis he niversit t nsti t t r l idte hnik str il str ič V Lovre ir release and solid particles sedimen tation process within a hy dra li reservoir Tehnički vje- snik vol t str http hr ak sr e hr inde php?show=clanak&id_cla nak jezik Impact of the hydraulic reservoir design on the air bubbles elimination Abstract: ontaminants o h dra li id are an s bstan es that have a negative e e t on the proper operation o h dra li omponents and the s stem as a hole as ell as the sed h dra li id H dra li id an be ontaminated b solid parti les ater oreign ids and air resp air b bbles ir as a ontamination an a se n mero s problems in l ding omponent damage d e to avitation in reased noise poor omponent response d e to the in reased ompressibilit o the media and onse entl red es sti ness o a t ators and a eler ated id degradation he paper is o sed on the air e sol tion hi h sho ld be onsidered at the stage o designing a h dra li reservoir n alread proper reservoir design an prevent the o rren e o air b bbles and red e the above mentioned negative e e ts he h dra li reservoir sho ld be designed in s h a a to stabilize and dire t the oil o inside the reservoir so that the id has eno gh time to release air b bbles Vis alisation o the o patterns and th s an nderstanding o hat is happening inside the reservoir all the advantages o sing the sim lation te hni es ithin the eld o the reservoir design ill be sho n he paper investigates traje tories o id and the gaseo s parti les inside a h dra li reservoir based on sim lation sing so t are he res lts obtained o s on the elimination o gaseo s parti les in regard to h dra li reservoir interior design orm and simple design meas res Keywords: h dra li reservoir deaeration sim lation design meas res HIDRAVLIČNE TEKOČINE Ljubljana, Slovenija Gospodarsko razstavišče, www.icm.si 13.-15.02.2018 Mednarodni sejmi za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko, industrijsko in profesionalno elektroniko ter elektrotehniko International Trade fairs for automation, mehatronic, robotics, professional & industrial electronics, electrotechnics 130 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 1 Uvod ihanje vibra ije so pe riodično gibanje okoli ravnovesne lege in so posledica neke oblike vzb janja brez katerega sistem v na em prime r stroj ali del stroja ne bi vibriral n ravno izvor vzb janja je tisto kar nas zanima ko izvajamo merjenje in analizo vi bracij z namenom ugo tavljanja stanja strojev erilna mesta so običaj no v neposredni bližini ležajev kot prijemali č sil a ohi je namestimo senzorje pospe kome tre kot to prikaz jeta sli- ki 1 in 2). Senzorji zazna jo časovno spreminjanje pospe kov ki se zabeleži v obliki spreminjanja napetosti ali toka lektrični signali se nato s po močjo naprav za kondi ioniranje in uporabniških vmesnikov pretvorijo v tak no obliko da je mogoča natanč na analiza stanja naprave slika Posamezen dare na primer pre hod kotalnega elementa preko po škodovanega mesta na zunanjem obroč ležaja je že lahko vzrok za pojav tak nih vibra ij ihanje teles je mogoče izmeriti s pomočjo različ Nadzor vibracij na hidravličnih pogonskih sistemih Samo ULAGA Izvleček: e naj sl žba vzdrževanja tvorno prispeva k rasti dodane vrednosti v podjetj mora pri svojem del po tevati sodobne strategije preventivnega vzdrževanja in porabljati metode za nadzor stanja opreme na najbolj veljavljenih in preizk enih metod za gotavljanje stanja opreme je nadzor vibra ij premljanje dinamičnega odziva komponent hidravličnih sistemov e posebej komponent pogonskega sklo pa elektromotor sklopka črpalka omogoča zgodnje gotavljanje nepravilnosti npr gotavljanje napak ob montaži oz takoj po njej ne ravnoteženost vrtečih se komponent zvitost gredi nesoosnost toplotno rast komponent rahle spoje po kodbe komponent in kasneje med samim obratovanjem npr notranje po kodbe črpalk po kodbe ležajev V prispevk so navedeni osnovni prin ipi porabe metode v okvir programa preventivnega vzdrževanja s po darkom na analizi vibra ij hidravličnih pogonskih sklopov Ključne besede: analiza vibra ij hidravlika pogonski sistem analiza Dr. Samo Ulaga, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo VZDRŽEVANJE Ulaga Slika 1 Slika 1. Merilna veriga 131Ventil 23 /2017/ 2 VZDRŽEVANJE nih senzorjev ki mehansko nihanje pretvorijo v električni signal Poeno stavljeno opisano je oblika časov nega signala odvisna od frekvence in amplit de nihanja rekven a ni hanja pove kako pogosto se nekaj zgodi in nudi informacijo o izvoru vibra ij mplit da nihanja kaže na obseg vzbujanja in s tem na resnost pojava slika asovni signal zabeležen na izbra nem merilnem mest je sk pek prispevkov delnih signalov ki jih tvorijo različni elementi analizira nega sistema jegova oblika je kompleksna in od analitika zahteva dobr no mero znanja in izk enj Le na ta način bo iz oblike kriv lje mogoče razbrati če gre za naklj č ne ali običajne periodične pojave Na podlagi spreminjanja signala v odvisnosti od časa je tako mogoče sklepati o vplivih spreminjajočih se parametrov pro esa na rekvenčni odziv obravnavanega sistema r g način obravnave nihanja ana liziranega sistema je poraba re kvenčnega spektra asovni signal je s pomočjo matematičnih trans orma ij pretvorjen v rekvenčni spekter slika pomočjo re kvenčnega spektra je mogoče go tavljati: • periodične pojave • natančno rekven o in amplit do pojavov • relativno primerjavo amplitud posameznih komponent re kven • harmonične vzor e • opazovati trende … rekvenčni spekter je priznano naj bolj po čen parameter meritve vendar pa je za njegovo pravilno interpretacijo potrebna dobršna mera znanja in izk enj ■ 2 Uporaba analize vibracij na področju hidravličnih pogonov poraba analize vibra ij na področj hidravličnih pogonskih sistemov e ni na la vidnej e porabe v vsako dnevni praksi ele zgodnja dela s tega področja npr in danes izbolj ana porabnik prijaznej a oprema omogočata porabo te teh nike na področj vzdrževanja hidra vličnih naprav ali njihovih gradnikov nalize na osnovi signala vibra ij te lesa enega hidravličnega gradnika omogoča izvedbo potrebnih vzdr ževalnih krepov ožne analize so prikazane na sliki 4 a podlagi e ektivne vrednosti si gnala nihanja strukture ohišja je možno izvajati nadzor npr katere koli vrste hidravlične komponente npr črpalke b pravočasni zaznavi nastale okvare je možno smiselno načrtovati njeno zamenjavo ali po pravilo in tako preprečiti nadaljnje irjenje kode ali posledi Snemanje efektivnih vrednosti v odvisnosti od enega obratovalnega parametra omogoča nadzor stanja iztisninske enote v polj bni časovni Slika 2. Iz časovnega signala v frekvenčni spekter Slika 3. Primeri spektrov za različne napake Ulaga Slika 2 Ulaga Slika 3 132 Ventil 23 /2017/ 2 točki ak en nadzor stanja lahko sl ži za preverjanje neke enote v okvir načrta vzdrževanja ali pa za kontro lo kvalitete izdelka v proizvodnji amesto dolgotrajnega rnega tekanja črpalke ob merjenj pre toka je po ogrevanj enote možno porabiti merjenje vibra ij preko e lotnega področja delovnih tlakov a osnovi velikosti izmerjenih vrednosti izbranih merilnih točk z ozirom na mejno kriv ljo izmerjeno na re e renčni črpalki se lahko opredeli kva liteta merjene enote Uporaba takšne metode v praksi tudi kaže da samo na osnovi črno bele ga razlikovanja med »dobro – slabo« stanje črpalke ne zado ča ar hitro se pojavi potreba po dodatni dia- gnozi ki bi omogočila bolj natančno iljno prepoznavanja de ekta amo ovrednotenje irokopasovnih vre dnosti nihanja v ta namen ne zado ča Popolno oz zanesljivo diagno sti iranje po kodb je možno izvesti ele na osnovi ovrednotenja re kvenčnega spektra signala nihanja zajemati pa mora sledeče tri točke zanesljivo zaznavanje po kodbe izjavo o vrsti de ekta in izjavo o razsežnosti de ekta ■ 2.1 Diagnostika hidravličnih črpalk ob uporabi analize vibracij naliza vibra ij je zelo obč tljiv po stopek za opredelitev stanja črpal ke e posebej zaradi tevilnih mo tilnih vplivov iz okoli e črpalke kot t di zaradi lastnih e ektov pogoje nih z obratovanjem črpalke Glavni problem pri uporabi analize vibra ij je v tevilnih raznolikih in orma ijah ki lahko zakrijejo bistve ne podatke potrebne za diagnozo Ulaga Slika 4 nihanje površine efektivna vrednost spekter splošen nadzor nadzor stanja diagnoza napak - načrtovanje zamenjave - omejevanje škode - načrtovanje vzdrževanja - kontrola kvalitete v proizvodnji - omejevanje škode - planiranje popravila čas t tlak p frekvenca f Slika 4. Možnosti analize nihanja površine - strukture telesa hidravlične komponente Slika 5. Reprodukcija meritev [3] Ulaga Slika 5 normalno obratovalno stanje; p=100 bar, T=50 oC aksialna batna črpalka 2. da n 1. d an VZDRŽEVANJE 133Ventil 23 /2017/ 2 Pri tem so na razpolago različne možnosti ovrednotenja signala ki pa omogočijo da se prisotna napa ka natančno pokaže Predpostavka za pravilno in činko vito prepoznavanje napak črpalke na osnovi uporabe metode merjenja vibracij je poznavanje vibracijskega zapisa naprave pri normalnih obra tovalnih stanjih in sprememb ki se pojavijo v primer napake Pri tem se pojavlja vprašanje po ponovljivosti meritve vibra ij na hidravličnih črpal kah Slika 5 kot primer prikaz je re kvenčne spektre aksialne batne črpal ke v izvedbi s poševno osjo izmerjene ob različnih časih pri enakih obrato valnih pogojih in stanj okoli e e na prvi pogled lahko o enimo da si spektri prikazani na sliki 5 med seboj niso popolnoma podobni imajo pa dokaj podoben načelni potek a izjavo o podobnosti re zultatov bi vsekakor bilo potrebno porabiti statistično zasledovanje in ovrednotenje izmerjenih vrednosti čez dalj e obdobje npr mese ev a ta način lahko izločimo različne motilne vplive podrobneje pred stavljene v nadaljevanj ■ 2.1.1 Motilni vpliv okolice črpalke Signal vsebuje informacije o stanju vsakega sestavnega dela enote b predpostavki da so vsi mehanski deli med seboj togo povezani in da glede na to dobro prena ajo vibra ije je potrebno po tevati da so izvor vibra ij t di dr gi deli hidra vlične naprave npr - mehanske motnje ki jih povzro čajo pogonski elektromotorji ali pa prisotni hidromotorji na na pravi ki razen p lziranja tlaka povzročajo vibra ije ki se preko temeljev oz evnega omrež ja prenašajo na vse ostale dele naprave Slika 6 prikazuje vpliv pritrditve črpalke v pro esni in d striji na podlago in njen vibra ijski odziv Prva meritev je bila izvedena ob namestitvi črpalke dr ga meritev pa po sana iji ne primerne pritrditve na podlago - pulzacija tlaka v tlačnem vodu je razen omenjenih mehanskih mo tenj ki povzročajo vzb janje ohi ja črpalke preko temeljev nadaljnji vplivni aktor aradi določenega tevila komor v črpalki tevilo vr zeli med zobmi prostori med kril ci ali število valjev na bobnu batne črpalke pri katerem vsaka tak na komora povzroči določen p lz iz tisnjene tekočine se pojavi niha nje ne samo pretoka črpalke tem več t di tlaka v evnem omrežj aradi različne impedan e ev nega omrežja predvsem zaradi kapacitivnosti in induktivnosti: količine tekočine v evi in dolžine ter preseka evi ima ob re eksiji s kon a evnega omrežja to niha nje različen povratni činek pre memba na evnem omrežj ima vpliv na pulzacijo tlaka in s tem na vibra ije ohi ja črpalke - električne motnje zaradi vpli va ostalih električnih naprav in vodnikov ki se nahajajo v istem prostor kot objekt merjenja Vsaki tokovodnik zaradi elektro magnetnega polja ki ga obdaja ind ira napetost ki ima za po sledi o nek tok ki se prekriva z merjenim signalom t di izbira merilnega mesta za namestitev senzorja pospeškov Slika 6. Vpliv pritrditve na vibracijski odziv Ulaga Slika 6 VZDRŽEVANJE 134 Ventil 23 /2017/ 2 igra pomembno vlogo dločil nega pomena je potek notranjih sil pogojenih s porazdelitvijo tlaka v sami črpalki in s točkami prena anja teh sil preko ležajev na ohi je črpalke pr v prime r zobni ke črpalke z z nanjim ozobjem se zaradi spremembe tlaka ob stenah ohi ja vedno po javlja rez ltanta sil ki teži k sesal ni strani ila se opira na drsnih ležajih kjer je t di najprimernej e mesto za namestitev senzorja ■ 2.1.2 Vpliv obratovalnih parametrov a vibra ije ohi ja črpalke imajo ve lik vpliv tudi obratovalni parametri kot tlak temperat ra tevilo vrtlja jev in pretok Pri konstantnih črpal kah gnanih s konstantnim številom vrtljajev sta seveda v ospredju samo še tlak in temperatura kot vplivna aktorja V primer rekvenčno re g liranih konstantnih črpalk pride do izraza t di tevilo vrtljajev in po sledično različni pretok - obratovalni tlak je pri večini hi dravličnih naprav spremenljiv obratovalni parameter Vsled tega je potrebno dobro po znavanje odvisnosti med re kvenčnim spektrom in njego vim spreminjanjem v odvisnosti od vi ine obratovalnega tlaka dvisnost oblike rekvenčnega spektra od velikosti obratoval nega tlaka za primer aksialne batne črpalke prikaz je slika 7 načilen je irokopasovni porast amplit de iznad kH ki se po javlja kot posledica zaradi višjega tlaka vedno večjega notranjega p čanja posamezne dokaj iro ke koni e V nizko rekvenčnem področj do kH je možno zaslediti posamezne vrhove re kven ki se z rastočim tlakom in s tem strezno večjimi notranji mi silami sorazmerno vi ajo - obratovalna temperatura se med obratovanjem redkokdaj spre minja v večji meri premem be temperature se pojavljajo le ob zagon črpalke oz ob večji spremembi temperat re v oko li i ajhne spremembe tem perature imajo za posledico le neznaten vpliv na spremembo rekvenčnega spektra slika 8. b po tevanj opisanih posame znih vplivov tako okoli e kot obrato valnih stanj lahko rečemo da imamo ob poznanih spektrih pri teh različnih stanjih kot izhodi č dobro osnovo za nadaljnjo diagnozo pojava napak ■ 2.2 Vpliv napak na potek frekvenčnega spektra Za pravilno sklepanje o vrsti napake na osnovi izmerjenega rekvenčne ga spektra je vsekakor potrebno poznati kako se posamezna napaka pri posamezni vrsti črpalke odraža v spremembi spektra Vsekakor je pri tem potrebno premisliti katere mo žne napake se lahko pojavljajo pri posamezni vrsti črpalke snovne Slika 7. Vpliv višine obratovalnega tlaka [3] Slika 8. Vpliv temperature [3] Ulaga Slika 7 vpliv višine obratovalnega tlaka; T=50 oC aksialna batna črpalka p= 15 0 ba r p= 10 0 ba r Ulaga Slika 8 vpliv temperature; p=100 bar aksialna batna črpalka T= 40 o C T= 60 o C VZDRŽEVANJE 135Ventil 23 /2017/ 2 napake je pri tem možno razvrstiti v posamezne sk pine napake ki jih povzroči potek spreminjanja tlaka v črpalki napake na kotalnih ležajih in tornih parih ali npr napake nastale zaradi pomanjkljive montaže ■ 2.2.1 Vpliv tlaka sesanja Glavna razlika med analizo vibracij na mehanskih prenosnikih zob ni ki pogoni t rbinah in ležajih na eni strani in na hidravličnih na pravah na dr gi je v tem da se pri transport tekočine pojavlja nepre stano iztiskanje tekočine iz posa meznih komor črpalke odvisno od oblike komore izvedba črpalke tevila elementov ki vr i iztiskanje kar povzroča različne činke ki vplivajo na vibra ije ohi ja črpalke Vpliv spremembe velikosti pretoka je npr zanemarljivo majhen v pri merjavi z vplivom pulzacije pretoka in pojavom kavita ije pr spre memba sesalnega tlaka z bar na bar ima za posledi o pove čanje hitrosti porasta tlaka v komori črpalke za aktor kar se pozna tudi na prikazanem poteku spektra zobni ke črpalke na sliki 9 manj anje sesalnega tlaka odgo varja npr stanj ki se pojavi ob spre membi razmer na sesalni evi npr njeni zama itvi oz zama itvi sesalne ga ltra ak na zama itev povzroči pad tlaka kar povzroči izločanje izstopanje raztopljenih plinov iz te kočine in posledično pojav kavita ije ■ 2.2.2 Vpliv poškodovanih elementov črpalke a vibra ijski odziv črpalke lahko bistveno vpliva na primer poškodba enega od kotalnih ležajev Slika 10 prikaz je primer črpalke s tak no po kodbo ■ 2.2.3 Ostale vrste napak a črpalkah se pojavlja e ela vrsta dr gih posebnosti in napak ki vpli vajo na spremembo spektra eka tere od teh so splo ne npr napake montaže dr ge pa spe i čne veza ne na vrsto črpalke pr različni t jki v olj del i ne čistoče del jejo erozijsko in med obratovanjem spreminjajo geo metrijo na posameznih elementih komponente npr geometrijo d il ne zareze na ventilski plo či aksial ne batne črpalke s po evno plo čo apaka se kaže kot neka vrsta le kaže med sesalno in visokotlačno stranjo črpalke kar ima za posledi o spremembo spektra Slika 9. Sprememba sesalnega tlaka in posledično frekvenčnega spektra [3] Slika 10. Vibracijski odziv obtočne črpalke s poškodbo ležaja Ulaga Slika 9 vpliv višine sesalnega tlaka; p=100 bar, T=50 oC zobniška črpalka p= +0 ,1 ba r p= −0 ,4 ba r Ulaga Slika 10 VZDRŽEVANJE 136 Ventil 23 /2017/ 2 Podoben vpliv imajo nečistoče na splo no obrabo elementov ritič na mesta obrabe se pojavljajo tam kjer dva elementa izvajata periodič no relativno gibanje in v primeru preobremenitev ki ima lahko za po sledi o pretrganje mazalnega lma a črpalkah se obraba najprej opazi npr na stranskih tesnilnih plo čah t i očala zobni kih črpalk nasta nek torov na drsnem obroč krilne črpalke in ali na stranskih plo čah pri batnih črpalkah pa med bob nom in batom bobnom in ventilsko plo č drsnim čevljem in po evno plo čo ter ležajih Vsaka od teh obrab na posameznih črpalkah ima za posledi o dolo čeno obrabi značilno obliko spre membe spektra a njega prav tako vpliv t di sprememba obratovalne ga stanja ali pa pojav napake npr vdor zraka v hidravlični sistem Pomembni konstrukcijski elementi v črpalkah so t di ležaji pa naj gre za drsne ležaje v zobni kih ali kril nih črpalkah ali pa za kotalne ležaje v batnih črpalkah V vseh primerih sl žijo vležajenj pogonske gredi črpalke Pri določenih izvedbah čr plak npr krilnih so ležaji zelo malo obremenjeni in zaradi tega tudi niso kritični glede obrabe Podob no velja za ležaje zobni kih črpalk Pri aksialnih batnih črpalkah mo rajo kotalni ležaji prena ati perio dične radialne sile ki se pojavljajo zaradi nagiba osi bobna ali plo če črpalke bičajno so ti ležaji dovolj dobro dimenzionirani oz predi menzionirani z namenom upirati se morebitnim poškodbam zaradi obrabe aradi tega običajno ti le žaji ne predstavljajo kritičnega ele menta črpalke V primer kak ne napake npr izpad enega kotalnega elementa ležaja pa se to vsekakor pozna na spremenjenem rekvenč nem spektr Ležaji na črpalkah običajno niso kri tični elementi za opravljanje anali ze vibra ij lahko pa preko njih oz mesta v njihovi bližini zaznavamo vse ostale spremembe ki smo jih že omenjali npr pravočasna gotovi tev kavita ije meniti moramo t di e napake ki so posledi a montaže e se poja vljajo zaradi nestrokovnega sesta vljanja komponent zgodi se elo da se kak en element pozabi Vzroki za to so lahko nenatančna navodila za montažo ali nepozornost monterja V takšnih primerih se analiza vibracij izkaže kot zelo činkovito sredstvo kontrole kvalitete izdelka agregata ■ 3 Analiza vibracij črpalk večjega industrijskega agregata e v prej njem poglavj je po darjena zahtevnost analize stanja Ulaga Slika 11 Ulaga Slika 12 Slika 11. Objekt analize vibracij Slika 12. Izbira merilnih mest VZDRŽEVANJE 137Ventil 23 /2017/ 2 hidravličnih agregatov s pomo čjo nadzora vibra ij e naj tak en nadzor stanja omogoči zanesljivo diagnosti iranje napak je zelo pomemben sistematičen pristop nalize stanja naprav ni mogoče izvesti na osnovi posameznih me ritev ampak je potrebno izhajati iz re erenčnih vrednosti dobljenih na podlagi meritev izvedenih pod kontroliranimi pogoji in ob do brem stanj obravnavanih naprav V nadaljevanju je predstavljenih nekaj rez ltatov meritev ki so bile izvedene na pogonskem sklopu z aksialnimi batnimi črpalkami slika 11 stroja za iztiskanje al minija stih pro lov er meritev ni bilo mogoče izve sti že na novih črpalkah in si tako zagotoviti re erenčno stanje smo izhajali iz primerjave vrednosti iz merjenih na treh enakih črpalkah ob čim bolj primerljivih pogojih obratovanja a vsaki od črpalk je bilo izbranih po merilnih mest • a elektromotorj v bližini le žajev dvakrat radialno V in H na strani ventilatorja in odgo na ter enkrat v osni smeri na strani odgona • a črpalki v bližini ležajev dvakrat radialno V in H na obeh straneh ter enkrat v osni smeri na strani motorja Prve meritve so bile izvedene med normalnim obratovanjem stroja z kazalo se je da zaradi izmeničnega vklj čevanja posameznih črpalk gle de na zahteve delovnega ikla stro ja rez ltati meritev niso primerljivi Spreminjanje obratovalnih pogojev močno vpliva na časovni signal kot t di na rekvenčni spekter slika 13. e želimo torej o stanj obravna vanih objektov sklepati na osnovi analize vibra ij je bilo potrebno v čas merjenja zagotoviti primerljive obratovalne pogoje V nadaljevanj je prikazanih nekaj začetnih rez l tatov meritev ki so bile izvedene na treh črpalkah ki so obratovale v pro stem tek asovne signale in rekvenčne spektre pridobljene pri enakih pogojih obratovanja pa je mo goče primerjati in iskati more bitna odstopanja ter analizirati vzroke zanje Prikazanih je le ne kaj primerov – slika 14. e bežna primerjava rekvenčnega spektra hitrosti dobljenega pri meritvi v vertikalni smeri na črpalki odkrije velike razlike v frekvencah in tudi amplit dah azlike je mogoče opaziti t di v obliki časovnih signalov pospe kov prikazanih na sliki 15. e želimo na osnovi analize vibra ij izvesti natančno diagnosti ira nje stanja obravnavanih črpalk je potrebno najprej poiskati vse mo žne izvore vibra ij po kodbe leža jev gibajoči deli črpalk ne strezne zračnosti in izrač nati njihove rekven e temi podatki je potem mogoče iskati zvezo med obliko si gnalov in morebitnimi nepravilnost mi na črpalkah Slika 13. Vpliv obratovalnih pogojev Ulaga Slika 13 VZDRŽEVANJE 138 Ventil 23 /2017/ 2 Slika 14. Primerjava spektrov Slika 15. Primerjava časovnih signalov pospeškov Ulaga Slika 14 ! ! ! ! Ulaga Slika 15 VZDRŽEVANJE 139Ventil 23 /2017/ 2 Vibration monitoring as a tool in pre- ventive maintenance of hydraulic ma- chinery Abstract: H dra li s stems are d e to their high on entration o po er ompa t design and e ibilit one o the most pop lar means o po er transmission in modern ind str e cause of their indispensability for the continu o s operation o di erent ma hines the o ten get a stat s o riti al ma hiner hi h re ires spe ial attention o maintenan e departments Vibration monitoring o h dra li s stems par ti larl o the driving train motor o pling p mp enables the dete tion o ail res d e to the mo nting or operation imbalan e bent sha t misalignment thermal gro th loose onne tions damaged omponents internal damage o p mps damaged bearing The basic principles of the practical applica- tion of vibration monitoring within the scope of preventive maintenance of hydraulic sys- tems are presented in the work. Keywords: H dra li s stems vibration monitoring preventive maintenan e ■ 4 Zaključek naliza vibra ij je metoda ki se običajno porablja za nadzor stanja rotirajočih strojev in njihovih pre težno mehanskih gradnikov etoda pa je lahko zelo porabna t di na področj hidravličnih naprav kjer se razen spreminjanja obratovalnih stanj tlaki pretoki pojavljajo tevilni dr gi pojavi ki so posle dica spreminjanja snovnih lastnosti uporabljane hi dravlične tekočine etoda tako ne samo omogoča le nek splošen nadzor stanja komponent pogonske ga sklopa hidravličnega agregata omogoča namreč t di odkrivanje in diagnozo porajajočih se napak Literatura e hani al vibration o non re ipro ating ma hines eas rement on rotating shafts and evaluation criteria Langen H insatz der rpers hallme me thode zur Schadenfrühdiagnose an hydrauli s hen Verdr ngereinheiten issertation H a hen h arz hallanal se z r iagnose von h den an H dra likp mpen issertation H a hen arl arning H dra li P mp iagnosti System for Predicting and Preventing Pump Fai l res niversit o llinois at rbana hampaign http otm i ed s hmann et al all and oller earings heor esign ppli ation ohn il ons 140 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 1 Uvod e tended ransport stem je pogonski sistem ki ga je razvi lo nem ko podjetje e kho ovi sistem slika 1 zdr ž je prednosti preizk enih tehnologij vrtečih se in linearnih pogonskih sistemov in od pravlja nekatere omejitve tako enih kot dr gih istem pon ja mnoge možno sti za nove in inovativne rešitve na področj transporta in pozi ionira nja izdelkov oziroma obdelovancev v proizvodnji ■ 2 XTS – transportni sistem nove generacije Transportni sistem XTS je napreden mod larni mehatronski sistem se stavljen iz ksnih motorskih mod lov slika 2 premičnih motorskih delov slika 3 vodil in rač nalnika Posamezen motorski modul je po polnoma integriran skupaj s po gonsko elektroniko in merjenjem pozi ije a motorske mod le so pritrjena vodila ki so po obliki pri lagojena za montažo nanje istem je poleg tega sestavljen iz pasivnih premičnih enot angl mover ki so brez kablov in se gibajo po vodilih z veliko dinamiko Premična enota je narejena iz lahke al minijeve zlitine na katero so pritrjeni dve magnetni plo či valjčki za gibanje po vodil in t i enkoderska zastavi a za do ločanje pozi ije istem ki ga krmili ind strijski rač nalnik s programom in ne potreb je zapletenega ožičenja in kabelskih verig temveč le dva kabla za vsake tri metre dol žine napajalni kabel in kabel ther za povezavo z rač nalnikom XTS lahko uporabimo v številnih aplika ijah e itev je primerna predvsem za hitro ravnanje z mate rialom ko je treba predmet potiskati naprej prila goditi razdaljo med predmeti zmanj ati ali povečati hitrost predmetov predmet vpeti in premakniti predmet prenesti in odložiti ali dvigniti obrniti zapreti itd Transportni sistem XTS lahko upo rabimo tudi za ureditev materiala v NAPREDNA AVTOMATIZACIJA XTS – linearni motor s krožno potjo Simon GORŠE, Jernej TAVČAR imon or e dipl inž ernej avčar niv dipl inž oba e kho vtomatiza ija d o o edvode Slika 1. Nov način uporabe linearnih motorjev ponuja nove možnosti pogonov Izvleček: ovi linearni transportni sistem e tended ransport stem podjetja e kho zdr ž je pred nosti preizk enih tehnologij vrtečih se in linearnih pogonskih sistemov ter odpravlja nekatere omejitve obeh re za napreden mod larni mehatronski sistem sestavljen iz ksnih motorskih mod lov premičnih motorskih delov vodila in rač nalnika Posamezen motorski mod l je kompletno integriran sk paj s pogonsko elektroniko in merjenjem pozi ije ima enega ali več pasivnih premičnih delov oziroma enot angl mover ki se premi kajo po vodil z veliko dinamiko istem ki ga krmili ind strijski rač nalnik s programom in ne potreb je zapletenega ožičenja in kabelskih verig temveč le napajalni kabel in kabel ther ehansko rob sten dajalnik posred je položaj premične enote motorskem mod l e itve s sistemom so primerne za različne aplika ije kot so transport materiala ločevanje proizvodnega toka podajanje in zdr ževanje izdelkov prav tako pa lahko v isti aplika iji sodel je več sistemov novativna zgradba sistema pon ja tevilne prednosti predvsem večjo storilnost manj e prostorske zahteve v aplika iji ter manj vzdrževanja posledično pa so manj i t di stro ki Ključne besede: transportni sistem napredni transport transport majhnih objektov pasivne premične enote 141Ventil 23 /2017/ 2 NAPREDNA AVTOMATIZACIJA neenakomernem tok ki ga prene se z enakomerno hitrostjo in v ena komernem razmiku na naslednjo delovno postajo Poleg tega lahko sistem pobira izdelke in jih prenaša z ene delovne postaje na dr go Rešitve s sistemom XTS so primer ne za različne aplika ije a tran sport materiala lahko uporabimo elotno potovanje premične enote vklj čno s povratno progo in ovinki s čimer se lahko činkovito izkori sti razpoložljivi prostor in prihrani strojna oprema olžina in izvedbe krivulj sistema so opredeljeni s šte vilom in tipom motorskih mod lov poraba sistema omogoča tevilne možnosti premične enote pospe jejo zavirajo se stavijo na določenem mest in se med seboj sklaj jejo sinhronizirajo Lahko se premikajo v skupini in ustavljajo dr ga za dr go med potjo tvorijo prijemalno silo pri zaviranj pa vra čajo energijo nazaj v sistem ■ 2.1 Lastnosti sistema XTS ■ 3 Osnovne funkcije XTS ■ 3.1 Prosto gibanje ene premične enote Posamezen premični del se lahko prosto premika po celotni pro gi tj lahko zavira pospe je se stavi na določenem mest ali tvori konstantno silo v mirovanju in gibanj ako kot linearni motor lahko premična enota izvaja po lj bno gibanje vendar pri tem ne potrebuje kabelskih verig in tako pon ja največjo eksibilnost Pri sklenjeni krožni poti gibanje pre mične enote ni omejeno zato lah ko neskončno sledi tok izdelkov in ni potrebe po premikanju nazaj proti tok ■ 3.2 Prosto gibanje več premičnih enot Vse premične enote se lahko pre mikajo neodvisno druga od druge in se ustavijo na absolutnem polo žaj vzdolž elotne proge slika 4 Poleg tega se lahko pomikajo tudi relativno glede na ostale enote s čimer se izognemo trkom ■ 3.3 Sinhrono gibanje skupine premičnih enot ed gibanjem lahko premične eno te tvorijo eno ali več sk pin ki se sočasno stavijo ali pa premikajo mimo delovnih postaj z določe nim hitrostnim pro lom slika 5 Slika 2. Motorski modul ima vgrajeno pogonsko elektroniko in merjenje po- zicije premičnih enot Slika 3. Posebnost sistema XTS je tudi pasivna premična enota, ki ne potrebuje kablov Tabela 1. Lastnosti sistema XTS Lastnosti sistema Beckhoff XTS aks sila do v mirovanj Nazivna sila do pri temperat rni razliki med motorjem in ogrodjem Hitrost m s pri napajalni napetosti V Pospešek m s brez bremena aksimalna dolžina sistema m odvisna od pro esne moči a čita P Tabela 2. Električne karakteristike Električne karakteristike Beckhoff XTS Napajalna napetost krmilna napetost V napaja nje do V Poraba motornih modulov m kom nika ija elektronika zaznavanje pozi ije azdalja med dovodnimi priklj čki do m napajanje ther od visna od obremenitve Poraba posamezne premične enote pribl pri m s brez bremena lektrični mehanski izkoristek pri pri m s pri m s 142 Ventil 23 /2017/ 2 Lastnosti sk pine tevilo enot in razdaljo med njimi je možno dina mično spreminjati ■ 3.4 Stalna sila Premične enote sledijo dr ga dr gi z določeno silo slika 6 ed sle denjem tvorijo t i prijemalno silo zaradi katere lahko npr nosijo izde lek Pri določenih aplika ijah lahko silo posamične enote omejimo da izdelka ne obremenjujemo po ne potrebnem mejimo lahko t di pospe evanje in entri galno silo kar omogoča transport tekočin v odprtih posodah ■ 4 Tipični primeri uporabe e je v klasičnih mehanskih in mon tažnih sistemih potrebno veliko strojnega inženiringa je pri sistem XTS poudarek na programskih reši tvah kar pon ja večjo eksibilnost strojev in obratov Premične enote lahko pobirajo in prena ajo izdelke prilagodijo raz daljo med njimi ter spreminjajo hitrost njihovega gibanja note lahko celo sodelujejo druga z dru go in predmet oz izdelek vpnejo z določeno silo in ga na ta način premikajo odatne gibe omogoča montaža dodatnih manip latorjev npr kombina ija dveh premičnih enot lahko stvari rota ijsko silo ki porine izdelek vstran ali pa odvije pokrov Veliko mehanskih funkcij je zame njala programska re itev kar po n ja mnoge prednosti kot so na primer nižji stro ki enostavnej a menjava izdelka na proizvodni li niji ter prilagoditve pro esa na od prednosti za uporabnika so tudi kratki odzivni časi npr pri napaki podajalnika na vhodu proizvodne linije saj lahko programska oprema v tem primer avtomatsko ali ročno pre smeri proizvodni tok aradi iz jemne funkcionalnosti in stroškov ne činkovitosti sistema lahko sedaj vpeljemo postopke dela ki so bili morda v preteklosti predragi in/ ali preveč zahtevni V nadaljevanju je predstavljenih est tipičnih primerov porabe sistema ki kažejo kako lahko omenjene prednosti izkoristimo v proizvodnji ■ 4.1 Ločevanje proizvodnega toka Sistem XTS lahko opravlja nalogo sortirnika ki loč je tok manj ih ka tel slika 7 je postavljen po končno diagonalno nad transpor tnim trakom a osnovi in orma ij iz sistema za prepoznavanje izdel kov se premična enota pomakne proti bližajoči se katli in jo s pomo čjo prijemala pomakne navzgor ali navzdol po transportnem trak o je katla na želeni pozi iji prijemalo pop sti katla pa nadalj je pot po transportnem trak v smeri določe nega izhoda a enostavna a hkrati izredno čin kovita funkcija sistema XTS omo goča bistveno večjo eksibilnost v primerjavi s klasičnimi mehanskimi sistemi saj programska oprema Slika 4. Prosto gibanje ene ali več premičnih enot Slika 5. Sinhrono gibanje skupine premičnih enot Slika 6. Premikanje s stalno silo NAPREDNA AVTOMATIZACIJA 143Ventil 23 /2017/ 2 omogoča prosto razvr čanje katel med dvema izhodoma ali po do ločenem vzor zaporedj pa t di nastavitev želene razdalje med ka tlami nk ija ne zahteva menjave mehanskih komponent ali orodij kar zagotavlja bistveno boljšo raz položljivost stroja re itev pa je t di izredno hitra v obstoječi aplika iji se transportni trak giblje s hitrostmi do m s kar za ne predsta vlja nikakr ne težave Poleg tega se lahko krmilna elektronika zelo hitro prilagodi morebitnim spremembam hitrosti npr ob zagon stroja kar pomeni da je vedno popolno ma sklajen s transportnim trakom ■ 4.2 Podajalnik z nastavitvijo razmaka Zasnova s sistemom XTS je lahko ide alna rešitev za usklajevanje neenako mernega toka izdelkov za nadaljnjo obdelavo – v našem primeru paki ranje manj ih katel slika 8 Veliko sistemov kot so na primer stroji za pakiranje v pretisne omote ali sesta vljanje izdelkov ni mogoče polj bno stavljati in zaganjati zato potreb jejo točno de nirano ter enakomer no razdaljo med izdelki a delovanje take aplikacije mora biti vhodni tok izdelkov usklajen z zmogljivostjo ob delovalnih naprav Premični del siste ma z name čenim potiskačem ali prijemalom premakne škatlo s tran sportnega trak na vmesno območje in strezno prilagodi hitrost tako da razdalja med trenutno in sosednjo katlo streza nastavljeni razdalji eprav se zastavljena naloga s siste mom sli i dokaj enostavna je bila v preteklosti taka aplika ija zelo težko izvedljiva in ni bila vedno ekonomsko pravičena V klasičnih sistemih se škatle najprej nabirajo pred pregra do transportni trak pa se premika in drsi pod mir jočimi katlami V pra vem trenutku se pregrada odpre za toliko časa da sp sti mimo eno ka tlo ipičen primer takega sistema je transport stekleni v pivovarni Pri bolj obč tljivih izdelkih kot so kartonske katle s težko vsebino pa se lahko ti med transportom poško d jejo Problem so t di lepljivi izdelki ki se lahko zaradi premočnega trenja transportnega traku sprimejo sku paj a obč tljive izdelke se običajno porabita dva transportna trakova pri čemer se dr gi trak premika hitre je azdalja se tako prilagaja mehan sko z dolžino trak o zahteva kom pli iran dodatni vmesni trak ki ga je težko čistiti e itev s sistemom je veliko bolj enostavna in enej a ■ 4.3 Krožni sistem za asinhroni transport s sinhronim dovajanjem izdelkov Linija za polnjenje pijač je odličen primer aplikacije z XTS za asinhro ni transport s sinhronim dovodom izdelkov slika 9 er so premični deli neodvisni lahko neprekinjeno Slika 7. Primer ločevanja proizvodnega toka: XTS skrbi za ločevanje vhodne- ga toka izdelkov v dva izhodna tokova Slika 8. XTS prilagaja razdaljo med izdelki Slika 9. Krožni sistem XTS je idealen za sistem polnjenja steklenic, kjer se posamično obdeluje neprekinjen tok izdelkov NAPREDNA AVTOMATIZACIJA 144 Ventil 23 /2017/ 2 prijemajo stekleni e ki prihajajo v enakomernem interval ter jih čim hitreje premaknejo do polnilne po staje kjer se stekleni e zadržijo dlje leksibilnost sistema omogoča več istočasnih počasnih opera ij npr več polnilnih postaj z nepreki njeno oskrbo stekleni ako lahko polnilna linija obrat je bolj činko vito rez sistema bi bil tak način transporta zahteven in drag V naj slabšem primeru je potrebno pri klasičnem sistem staviti eloten tok izdelkov kar pomeni da je hi trost celotne linije enaka hitrosti najpočasnej e enote edtem pa ostale postaje stojijo kar pomeni njihov slab i izkoristek ■ 4.4 Združevanje izdelkov v skupine Prednosti sistema XTS pridejo najbolj do izraza pri sistemih ki zahtevajo zdr ževanje izdelkov slika 10 katle različnih barv se na tirih transportnih trakovih premikajo proti ve premični enoti primeta po en izde lek iz vsake skupine in ga odpeljeta na naslednjo postajo npr pakiranje pri čemer se lahko določi t di razdalja med posameznimi skupinami izdel kov V tej aplikaciji še posebej izstopajo prednosti programskih rešitev na mesto mehanskih e niranje novih sk pin izdelkov je zelo enostavno če želimo spremeniti količino določenih izdelkov moramo spremeniti le vrstni red kazov za par premičnih enot Prav tako lahko enostavno spremeni mo tevilo izdelkov v sk pini V prime ru odpovedi enega od transportnih trakov se lahko v program določi da se izdelki pobirajo z dr gih trakov ■ 4.5 Sodelovanje dveh sistemov XTS Prednosti večjega tevila neodvisnih premičnih enot se kažejo t di v apli ka ijah kjer je porabljen kot t i gantr sistem z dvema ločenima progama slika 11 ve premični enoti lahko sinhroniziramo ne samo znotraj enega sistema temveč t di med dvema oma ki sta v na em primer name čena vzpo redno V kombina iji z streznimi kinematičnimi komponentami npr roči e na tečajih ta sistem omogoča dodatne načine transporta izdelkov poleg ravne proge e možnosti so dobrodo le če so potrebni premiki po rob izdelka ali krožni premiki kot je npr privijanje pokrovčka Še en zanimiv primer uporabe je le pljenje katel sistemom pre mične enote z roči ami prenesejo škatlo pod šobo z lepilom in jo nato natančno vodijo pod rkom lepila oba ki je običajno težka tako ne potreb je več dragega robota ki bi jo premikal nad katlo ampak je ksna medtem ko so izdelki tisti ki pot jejo po transportnem sistem ■ 4.6 Sortiranje glede na definirane in spremenljive vzorce Na spodnji sliki prikazan demo sis tem ki sortira žogi e po barvi je kombina ija krožnega vodorav nega sistema na katerem so razpo rejene žogi e ter dveh vertikalnih sistemov ki žogi e pobirajo jih zlagajo v vrsto in odlagajo po dolo čenem sistem slika 12 Slika 10. V primeru na sliki je naloga sistema XTS združevanje izdelkov, ki prihajajo po več transportnih trakovih, v naprej določene skupine in njihov premik do naslednje postaje Slika 11. Z uporabo dveh sinhroniziranih premičnih enot, nameščenih vzpo- redno, ter enostavnih kinematskih komponent lahko izdelke vodimo po pred- hodno programirani poti NAPREDNA AVTOMATIZACIJA 145Ventil 23 /2017/ 2 o je činkovita metoda za izločanje neustreznih izdelkov iz proizvodne ga toka ali – kot je to prikazano na demo sistem za ločevanje izdel kov glede na določene lastnosti di t vidimo očitne prednosti v primer javi s klasičnimi mehanskimi siste mi s programsko opremo saj lahko proces zelo hitro prilagodimo novim parametrom sortiranja oz izločanja ■ 5 Zaključek Predstavljeni sistem XTS nudi veliko prednosti v mnogih aplikacijah: večja hitrost in posledično sto rilnost prihranek pri prostor manj vzdrževanja manj a poraba energije ti je delovanje er je zasnovan na P krmilni tehnologiji in je posledično velik del funkcij implementiran kot pro gramska re itev je velika prednost tudi hitro in enostavno prilagajanje aplika ije tren tnim zahtevam brez prekinitev in mehanskih sprememb Viri Pr bmeier he d nami li near motor that drives in a cir le P ontrol str o t are repla es me hani cal components while adding n tionalit and e ibilit P ontrol str Slika 12. Kombinacija horizontalnega sistema XTS in vertikalnih sistemov – na sliki je prikazan demo sistem s sejma IFAM 2015 – je odličen način za izločanje določenih elementov iz proizvodnega toka in njihovo razvrščanje glede na izbrane kriterije XTS – Linear motor with a circular path Abstract: he ne e tended ransport stem b e kho ombines the advantages o t o ell kno n drive prin iples linear and rotar in a single s stem ompensating or ertain do nsides o both he is a mod lar me hatroni s stem omprising a ed motor mod le movable arrier mod les a me hani al g ide rail and a omp ter a h motor mod le is ll integrated ith po er ele troni s and position meas rement The XTS may have one or more movable carrier units called movers that can be moved highly dynamically on the g ide rail he s stem ontrolled b means o nd strial P ith in ontrol so t are does not re ire an omple iring or able hains b t merel po er s ppl and an ther able me hani all rob st en oder ag onve s the mover position to the motor mod le he sol tions based on the an be sed in a variet o appli ations s h as transport o material distri b tion o prod tion stream onve ing and gro ping prod ts hereb an appli ation ma even ombine several s stems he innovative design o the o ers man advantages in parti lar in reased prod tivit red ed spa e re irements less maintenan e and in t rn lo er e penses Keywords: transport s stem advan ed transport s stem small obje t transport passive moving nits movers NAPREDNA AVTOMATIZACIJA 146 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 1 Uvod Prevoz nevarnega blaga po estah železni ah zrak in vodi morja in reke je v svet močno reg liran e samo da gre za prevoz znotraj po samezne države nevarno blago na mreč velikokrat prečka meje držav z tega razloga so v okvir dr ženih narodov nastali sporaz mi ki rejajo prevoz tovrstnega blaga V na i državi je ta prevoz krovno re jen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga a se v odvisnosti od vr ste transporta sklicuje na omenjene mednarodne sporaz me V estnem prometu je to Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po estah oz t i Nevarno blago so snovi materiali in predmeti ki so razvr čeni po ra zredih na eksplozivne snovi pline vnetljive tekočine vnetljive trdne snovi samovnetljive snovi snovi ki v stik z vodo spro čajo vnetljive pline perokside organske peroksi de str pe k žne snovi radioak tivne snovi jedke snovi in dr go evarno blago so t di odpadki pripravki in jedrski material če iz polnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago Embalaža je vsaka embalažna eno ta za polnjenje z nevarnim blagom sodi vreče ročke me ana in se stavljena embalaža vsebniki isterne zabojniki ali dr ge emba lažne enote akonodaja zahteva da je nevarno blago pakirano skladno z medna rodnimi pravili in da se v skladu z njimi t di prevaža a pravila jasno postavljajo zahteve za izdelavo em balaže določajo način porabe in označevanje zahteve za stalno kon trolo in transport Pomembno je da se vsi sodel joči zavedajo nevarno sti ki pretijo pri prevoz nevarnega blaga in da so storjeni vsi krepi s katerimi se zagotavlja varnost lj di živali in okolja Periodični pregledi so vitalnega pomena da isterne na katerih je po darek v tem člank izpolnj je jo predpisane zahteve v elotni ži vljenjski dobi eprav je na prvem mest da lastnik kot dober gospo dar skrbi za ustrezno stanje vozila in njegove opreme pa je mehanizem kontrole poobla čenega kontrol nega organa vitalnega pomena za ohranjanje zaupanja v stanje emba laže za prevoz nevarnega blaga natančno določa način pre gledovanja in roke v odvisnosti od vrste istern V osnovi predvideva pregled cistern pred prvo uporabo začetni ali prvi pregled zatem pa periodično vmesne in redne pre glede zredni pregledi pa se vedno opravljajo po izrednih dogodkih a članek se osredotoča na redne in vmesne preglede ki so obveznost porabnika lastnika istern ■ 2 Periodični pregledi cistern ■ 2.1 Redni pregled pis zahtev za redne preglede kot jih navaja bolj po drobno pa jih opis je se nana a na sledeči sk pini pritrjene isterne vozila ister ne zamenljive isterne in ba terijska vozila isterne zabojnike zamenljiva telesa isterne in Predpisani rok za preglede prve sk pine je est let za dr go sk pino pa pet let Pregled mora vklj čevati vsaj sledeče aktivnosti pregled dok menta ije in iden ti ka ijo posode NEVARNE SNOVI Pregledovanje vozil za prevoz nevarnega blaga Joaquín LÓPEZ LÓPEZ, Domen SENICA, Andrej GLIŠIČ, Zoran GLIŠIČ, David KOLAR, Rok GERMŠEK, Andrej LEŠNJAK Izvleček: lanek opis je zahteve za pregled vozil za prevoz nevarnega blaga v sklad z veljavno zakonodajo in zahtevami mednarodnega sporaz ma o prevoz nevarnega blaga Posebej se osredotoča na pre voz nevarnega blaga idov v isternah kot jih opredelj je v poglavj ter prikaz je najpogostej e pomanjkljivosti ki se odkrijejo pri pregledih Ključne besede: prevoz nevarnega blaga isterne periodični pregledi oa n L pez L pez niv dipl z omen eni a niv dipl inž ndrej li ič niv dipl biol oran li ič niv dipl inž mag avid olar niv dipl inž ok erm ek inž dr n drej Le njak niv dipl inž vsi e hna d o o Lj bljana 147Ventil 23 /2017/ 2 NEVARNE SNOVI z nanji pregled notranji pregled presk s tesnosti isterne in njene opreme kontrolo brezhibnosti delova nja vse opreme presk s s hidravličnim tlakom kontrolo asije oz podvozja isterne Pred začetkom pregledov mora biti posoda oči čena tako znotraj kot z naj o je pomembno tako za vse vizualne preglede kot tudi za tesno stne in tlačne ■ 2.1.1 Pregled dokumentacije in identifikacija cisterne Pred začetkom pregleda je potreb no preveriti ali je na voljo vsa po trebna tehnična dok menta ija in jo v streznem obseg pre čiti V ta okvir sodi: erti kat o prvem pregled če gre za prvi periodični pregled erti kat o zadnjem rednem pregled erti kat o zadnjem vmesnem pregled če e ni bilo rednega pregleda dok menta ija o isterni Na osnovi teh dokumentov je po trebno preveriti skladnost doku menta ije in isterne vklj čno z vsemi podatki navedenimi na napi sni tabli i Preveriti je potrebno osnovne di menzije in geometrijo Vse dimen zije se morajo skladati z risbo po sode denti irati je potrebno t di oznake o vrsti vgrajenega materiala Veliko pozornost je potrebno na meniti morebitnim popravilom e je do tega pri lo mora biti na voljo vsa potrebna dokumentacija o vrsti in tehnologiji popravila ter postop k preverjanja skladnosti Popravila ki niso bila izvedena na kontrolira no so zelo problematična saj lahko na isterni povzročijo veliko kodo ■ 2.1.2 Zunanji pregled Zunanji pregled nam da prve in zelo pomembne informacije o cisterni in njenem stanj Pri tem se osredotoča mo na stanje ma teriala geometrijo morebitne poškod be in popravila a začetk po po trebi odstranimo prevleko za izola ijo obloge vendar zgolj v minimalno potrebnem obseg Zatem je potrebno pregledati: stanje povr ine isterne geometrijo i sterne obloge prevle ke antikorozij sko za čito in izola ijo pritrditev isterne na podvozje oznake Večina pregledov je viz alnih pri čemer si je potrebno pomagati z strezno dok menta ijo Po potrebi se naredijo meritve ozemljitvenega priklj čka Najpogostejše odkrite nepravilnosti so posledi a mehanskih po kodb in si er gre za po kodbe plastično de orma ijo na pla č in podni i ter za po kodbe izola ije Primer je vi den na sliki 1 ■ 2.1.3 Notranji pregled Cilj notranjega pregleda je preveri tev stanja notranje površine cister ne e posebej se posvetimo nasle dnjim detajlom: koroziji razpokam napakam v zvarnih spojih stanj morebitnih za čitnih oblog Viz alni pregled izvedemo tako da vstopimo v isterno e konstr k ija to onemogoča je potrebno ta pre gled opraviti indirektno – z daljinsko vodeno optično opremo a način mora omogočati odkrivanje istih ne pravilnosti kot direktni pregled isterne so pri porabi podvržene različnim medijem ki lahko po ko d jejo njeno povr ino merje njem je potrebno gotoviti če je debelina stene e vedno večja od minimalno predpisane ki je poda na v dok menta iji oz na tabli i posode Pri merjenj je potrebno posvetiti posebno pozornost kri tičnim mestom ki so praviloma na spodnjem del posode ok od najnižjega dela e obstaja s m da so lahko v zva rih ali na osnovnem material je potrebno uporabiti ustrezne meto de nepor itvene kontrole kot so kontrola s penetranti ali magnetni mi del i oz ltrazvočna in radio gra ska kontrola Pri notranjem pregledu naletimo na vrsto tipičnih po kodb ki so posle di a različnih dejavnikov azpoke na valobranih nastanejo v večini zaradi napačne porabe isterne lahko pa je t di konstr k ijska napaka a po jav jamičaste ali pitting korozije slika 2 je lahko vzrok v tem da material isterne ni primeren za medije ki se prevažajo da isterna ni bila pravilno či čena itd Po kodbe tesnil na po krovih slika 3 so lahko povezane z vrsto tesnila ali medija iztro enostjo ali pa tudi z neprimernim rokova njem Pri pregledih opažamo da imajo že nekatere nove cisterne minimalno dovoljeno debelino pla ča včasih pa t di nižjo od dovoljene Slika 1. Plastična deformacija na dnu cisterne 148 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 2.1.4 Preskus s hidravličnim tlakom – tlačni/trdnostni preskus Presk s s hidravličnim tlakom nam da osnovno informacijo o integriteti isterne in pripadajoče opreme ot že samo ime pove ga opravljamo s tekočino samo izjemoma s plinom vendar z upoštevanjem vrste doda tnih varnostnih pogojev Preskusni medij mora biti izbran tako da ne po kod je materiala posode oz armat r in hkrati t di kompatibilen z mediji ki se preva žajo v isternah Presk sni medij ne sme biti vnetljiv ali str pen e presk amo s tekočino mora biti prostor napolnjen do minimalno 99 vol mna Preskus z vodo je potrebno opraviti pri temperat rah vi jih od V nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti način ki prepreč je zmr zovanje npr z dodajanjem aditivov ako je treba biti pozoren da se ne pojavi nevarnost krhkega loma Celotno posodo najprej preskusimo s tlakom ki je naveden kot presk sni tlak na posodi Pri večprekatnih posodah preskusimo še vsak prekat posebej pri čemer morajo biti med preskušanjem drugi prekati prazni in brez tlaka Presk sni tlak posame znega prekata je kratnik delov nega tlaka V presk anje morata biti zajeti vsa oprema in armatura z izje mo varnostne opreme lak vedno merimo na najvi ji točki isterne as presk anja držanja na tlak je minimalno min t pri neizolira nih in min t pri izoliranih ister nah Pogoji za spe en presk s so ni p čanja ni trajne de orma ije isterne ni pad a tlaka v praksi to po meni da ni vi ji od bar min Pri tlačnem presk s se lahko po kažejo napake ki so posledi a dolgotrajne porabe korozije ali mehanskih po kodb na od teh – odtrgano uho na pokrovu – kot posledica korozije je prikazana na sliki 4 ■ 2.1.5 Preskus tesnosti cisterne in njene opreme Zahteve za tesnostni preskus so po dobne kot za hidravlični presk s pri čemer je največja razlika v presk snem tlak Tlak preskušanja je odvisen od vr ste posode in je načeloma enak de lovnem tlak isterne V primer uporabe plina kot preskusnega me dija mora biti vsaj delovnega tlaka oz minimalno bar istem preskušanja mora biti opremljen z varnostno opremo proti prekorači tvi tlaka ki je nastavljena na presk snega tlaka Vsak prostor mora biti vsaj min pod tlakom v primer da gre za i sterno brez izola ije si er min Pri uporabi plinastega medija si pri evalva iji pomagamo z milni o pri čemer ne sme biti nobenih indika ij p čanja Pri presk anj s tekočino je kriterij pade tlaka ki mora biti skladen z zahtevami vrednost Slika 3. Poškodba tesnila na pokrovu cisterneSlika 2. Jamičasta ali pitting korozija na plašču cisterne Slika 4. Odtrgano uho na pokrovu pri tlačnem preskusu NEVARNE SNOVI 149Ventil 23 /2017/ 2 V primer da smo izvedli hidravlič ni presk s tesnostnega presk sa ne opravljamo ločeno ■ 2.1.6 Pregled opreme cisterne V ta okvir spada preverjanje delova nja armat r nastavitve varnostne ga ventila stanja razpočnih diskov delovanja odd nega ventila pre gleda se stanje prirobni in tesnil eksibilnih evi ipd ajvečkrat se srečamo s po kodba mi in nedelovanjem zapornih venti lov Vzroki so različni od nevestne porabe do obrabe opreme ■ 2.1.7 Kontrola šasije oz. podvozja cisterne o je eno od področij kjer so več krat opazne pomanjkljivosti ki se nana ajo na podpore in ojačitve isterne na pritrditve na asijo oz podvozje oz morebitne za čitne elemente Vse na tete elemente je potrebno viz alno pregledati pre veriti zvarne spoje in vijačne zveze Za preverjanje stanja konstrukcije je potrebno po potrebi odstraniti del antikorozijske za čite Najpogostejše nepravilnosti pri tem pregled so plastične de orma ije podvozja ter pop čeni in po ko dovani pritrdilni vijaki med cisterno in asijo e po kodbe so posledi a mehanskih dar ev ali in korozije Primer poškodovanih vijakov je pri kazan na sliki 5 ■ 2.2 Vmesni pregled o je prvi pregled ki ga je potreb no opraviti po začetk porabe isterne in je manj obsežen od re dnega pregleda ki sledi kasneje Zahteve za pregled so podane v Pri vmesnem pregledu se izvede samo del aktivnosti oz pregledov kot se zahtevajo pri rednem pregle d ako je potrebno opraviti pregled dok menta ije in iden ti ka ijo posode z nanji pregled presk s tesnosti isterne in njene opreme kontrolo brezhibnosti delova nja vse opreme kontrolo asije oz podvozja isterne Pri vmesnem pregledu se ne izvede notranjega pregleda cisterne kot tudi ne tlačnega hidravličnega presk sa Na napisni tablici cisterne se po uspe no opravljenem pregled označijo mese in leto pregleda ter žig poo bla čen a ki je opravil pregled Rezultati pregleda morajo biti dok mentirani s erti ka tom oz potrdilom ki ga izda poobla čene za ■ 3 Zaključek obro vzdrževanje istern je zelo pomembno za varen transport ne varnih snovi elo pomembno vlo go pri tem imajo izvajal i periodič nih pregledov t i izveden i ega se najbolj zavemo ko pri de do nezaželenih izp stov ki pa so na srečo v zadnjem čas dokaj redki LITERATURA vropski sporaz m o mednaro dnem prevozu nevarnih snovi po esti European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road) – ADR. [2] Zakon o prevozu nevarnega blaga radni list t radno preči čeno besedilo in isterne za prevoz nevarnega blaga – Pre sk anje pregled in označeva nje kovinskih istern Slika 5. Poškodovani vijaki za pritrditev cisterne na podvozje Inspection of vehicles for the transport of dangerous goods Abstract: nspe tions o vehi les or the transport o dangero s goods a ording to the re irements o the ropean greement on erning the nternational arriage o angero s oods b oad are presented in this arti le he main o s o the arti le is on the tanks or the transport o dangero s goods periodi inspe tions and the most ommon de ien ies Keywords: ransport o dangero s goods anks Periodi inspe tions NEVARNE SNOVI 150 Ventil 23 /2017/ 2 Ljudska sodba na TV– Kdo odloča o sestrelitvi potniškega letala Aleksander ČIČEROV Izvleček: račni terorizem ogroža življenja letalskih potnikov letalskih posadk povzroča kodo na tleh in med ivilnim prebivalstvom na in rastr kt ri in okolj ako ga omejiti in kak ne prepovedi pozna mednarodno letalsko pravo? Je sestrelitev civilnega letala med letom edina rešitev? Ključne besede: sestrelitev letala med letom izvr itev povelja mednarodno letalsko pravo na ionalna zakonodaja LETASTVO ■ 1 Uvod te se kdaj vpra ali kdo lahko se streli potni ko letalo v katerem pravkar letite? Kaj imajo napad na trgovinska dvojčka sestrelitev leta la nad ozemljem ovjetske zveze pade letala ne dria na pra kem letali č in drama eror avtorja er dinanda von Schiracha skupnega? ič terorizem ali e kaj dr gega oralna dilema ki jo odpira drama eror je grozljiva Pilot voja kega letala se mora odločiti ali naj se streli ugrabljeno potniško letalo s potniki in člani posadke ki so ga teroristi usmerili v münchenski stadion llianz rena na katerem je gledal ev nogometne tekme V vsakem od teh primerov imamo letalske potnike in posad ko ki se smrtni obsodbi ne morejo preti oz se braniti pred tako gro žnjo ■ 2 Pogostost sestrelitve civilnega letala v letu pletne strani nam pokažejo da je sestrelitev civilnih letal med letom zelo veliko ar milijon in tisoč enot najdemo na splet naliza teh primerov pokaže nekatere vzroke za taka dejanja: - odstranitev politične osebnosti ellin in ident avg st prvi primer ničenja ivilnega le tala ta in vsi naslednji primeri so povzeti po https://en.wikipedia. org/wiki/List_of_airliner_shoot- down_incidents - prestrezanje tujega letala j nij aleva H LL - materialne koristi L P V mare prevoz dia mantov v vrednosti milijonov ntov - sovražnosti med vojno light j nij med po tniki angle ki igrale Leslie Ho ard - vstop v tuji zračni prostor l l light j lij - kombinacija slabega vremena in odpovedi instrumentov Lib an rab irlines light ebr ar - vstop v sovjetski zračni prostor in nekomuniciranje z ruskimi oblastmi april - dejanje odporniškega gibanja september ir hodesia li ght poraba rakete trela sprememba smeri leta sep tember L - neznana projektil in storilec i ne viation Lo kheed L oktober - zamenjava za sovražno letalo ran ir light j lij Navedli smo samo vzroke za se strelitev civilnih letal v letu ali pred pristankom oziroma po njem a vsak tak vzrok pa je v navedenem vir več primerov zrimo se torej po pravil mednarodnega prava ki se nanaša na prepoved uporabe sile orožja zoper ivilna letala v let ■ 3 Zakaj je nastal 3. bis člen Čikaške konvencije? Pojdimo kar v srčiko stvari proble ma in medias res kot radi pravijo pravniki estrelitev ivilnega letala v let je primer zračnega teroriz ma V problem so vpleteni s svojimi pravili konven ije reso l ije aneksi in podobno dr ge mednarodne organiza ije rga niza ija zdr ženih narodov zdr ženje letalskih prevoznikov vropska nija na ional ne zakonodaje itd er nas zani ma predvsem pravna podlaga za sestrelitev ivilnega letala v let si poglejmo najprej mednarodna pravila zakonodajo ag leksander ičerov niv dipl prav L ak l teta za strojništvo – uredni štvo revije Ventil lej na prispevek leksander ičerov estrelitev ivilnega letala v let in zračni terorizem Ventil j nij str isti avtor rtvovanje ni dovoljeno elo komentar na ionalni zakonodaji bomo spregovorili na streznem mest onven ija o mednarodnem ivilnem letalstv zbral redil in posodobil mag leksander ičerov izdala ak lteta za strojni tvo L Lj bljana bis člen str lovenija je z redbo Vlade rati irala Protokol leta glej r l t ednarodne pogodbe t 151Ventil 23 /2017/ 2 LETALSTVO ■ 3.1 3. bis člen – člen brez naslova aja je sk p čina do polnila ika ko konven ijo s spreje mom protokola ki je vedel bis člen mandma je v sklad s b členom ika ke konven ije začel ve ljati oktobra za tiste države člani e ki so rati irale pro tokol er ta člen zasl ži vso na o nadaljnjo pozornost ga navajamo »a) Države pogodbenice priznava- jo, da se mora vsaka država vzdr- žati uporabe orožja proti civilnim zrakoplovom med letom in da se ob prestrezanju ne smejo ogrožati ži- vljenja oseb v zrakoplovu in njihova varnost. Ta določba se ne sme raz- lagati tako, da kakor koli spreminja pravice in obveznosti držav, ki so zapisane v Ustanovni listini Združe- nih narodov.« aj na začetk opozorimo na ne kaj dejstev bis člen velja za vse države člani e in ne nasploh za vse države ki so ta člen rati irale dejansko so rati irale pro tokol ki je vedel ta člen v ika ko konven ijo e države se morajo vzdržati porabe orožja zoper ivil na letala med letom a člen določa tudi prestrezanje civilnih letal med letom pri čemer ne smejo s takim dejanjem ogrožati življenja oseb v zrakoplov V tem člen pa nastopa e en pogoj bis člena se ne sme razlagati tako da kakor koli spre minja pravi e in obveznosti držav ki so zapisane v Ustanovni listini dr ženih narodov re za zelo i roko določbo ki jo bomo po teva li pri nadaljnji obravnavi eveda se nam takoj postavi vpra anje zakaj manjka imenovanje tega člena i bil podnaslov: »Prepoved uporabe orožja proti ivilnim letalom med letom preozek morda pre irok ali vsaj nenatančen ■ 3.2 Zaščita suverenosti zračnega prostora a začetek ponovimo načelo r žave imajo legitimno pravi o za čititi svoje teritorije kamor spada t di zračni prostor a čita zrač nega prostora je torej integralni del za čite na ionalnega državnega prostora 3 V tem prostor države var jejo varnost ang sa et and se rit letov spo tovanje letalske zakonodaje ter življenja in lastnine na zemlji ot smo videli iz navede nih primerov pa ne gre vedno za za čito državnega prostora zračne ga prostora ampak za kriminalna dejanja posameznikov porni kih gibanj kriminalnih zdr žb in ver skih gibanj Kot lahko ugotovimo iz prakse po sameznih držav je za čita zračnega prostora posamezne države prep čena na ionalnim poli ijskim silam ali na ionalni vojski animivo pri tem je da oboji porabljajo letala ki pa so izklj čena iz porabe i ka ke konven ije čl določa a konvencija velja samo za civilne zrakoplove ne velja pa za državne zrakoplove arinska poli ijska in voja ka letala e itev tega vpra a nja je v člen d ika ke konven ije ki se glasi: »d) Vsaka država pogodbenica iz- vaja ustrezne ukrepe za prepoved uporabe civilnih zrakoplovov, regi- striranih v tej državi ali jih upravlja letalski prevoznik z glavnim poslov- nim sedežem ali prebivališčem v tej državi v kateri koli namen, ki ni v skladu s cilji te konvencije. Ta določ- ba ne vpliva na točko a) in ne odsto- pa od točk b) in c) tega člena.« Prestrezanje ang inter eption je temeljni način za to da se letalo ki ne upošteva mednarodno sprejetih pravil prisili k streznem ravnanj Samo prestrezanje je izredno neva ren zračni manever ki zahteva toč no določen protokol glej opomnik k t neksa ika ke konven ije aj se zgodi če prestrezanje ni spe no ivilno letalo pa nadalj je svojo pot e to tren tek ko pri stojne oblasti lahko izrečejo pove lje niči tarčo Lahko rečemo da so se stvari spremenile s sestrelitvijo korejskega ir polet in po maj ko je bil sprejet bis člen ika ke konven ije Lahko si predstavljamo da je pred sprejemom ustreznega pravila v diplomatskih krogih potekala ostra borba o tem kaj je dovoljeno in kaj ne čeprav je za vse obstoječe države veljalo pravilo rganiza ije zdr ženih narodov ki določa da se vsi člani v svojih mednaro dnih odnosih vzdrž jejo grožnje s silo ali porabe sile ki bi bila na perjena proti teritorialni nedota kljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države ali pa kako dr gače nezdr žljiva s ilji dr ženih narodov 4 Danes je to splošno pravno pravilo mednarodnega javnega prava! i hael ilde nternational air la and leven international p blishing str in naprej etrti odstavek člena stanovne listine KAL007 152 Ventil 23 /2017/ 2 mar a je vet sprejel resol ijo ki je nikatna v njegovi zgodovini saj brez diplomatskih olepšav direktno in v strogem je zik obsoja in postavlja določena pravila v smisl da je poraba sile kr itev mednarodnega prava ki po tegne za seboj določene posledi e esol ija se ni stavila pri tem aka poraba sile je resna grožnja za varnost mednarodnega civilnega letalstva in je nezdr žljiva z norma mi ki rejajo mednarodno obna a nje je v nasprotj z mednarodnimi standardi in priporočeno prakso zaobseženih v ika ki konven iji in njenih aneksih in z elementarnimi načeli h manosti vet je bil prepričan da pre vlad je med člani ami opi- nio iuris lat pravno prepričanje da obstoječe mednarodno pravo prepoved je porabo orožja zoper ivilno letalo med letom e več za vedal se je da je treba to načelo za pisati v ika ko konven ijo Preden pa se posvetimo nadaljnji analizi samega bis člena spregovorimo na kratko še o nekaj drugih doku mentih ki po svoje il strirajo na problem ■ 3.3 Kubanska vojska sestrelila dve civilni letali ebr arja je k banska voj ska sestrelila dve ameriški zasebni letali ki sta kr ili k banski zračni prostor ako ba kot dr žene države merike so izrekle pripra vljenost da se in ident razi če vet je v resol iji P z dne j nija opozoril na zahtevo Varnostnega sveta da in ident prei če pri čemer se je skliceval na resolucijo Varnostne ga sveta dr ženih narodov ki je mar a ostro obsodil sestre litev dveh ivilnih letal Pri tem je po daril načelo popolne in izklj č ne s verenosti v zračnem prostor nad ozemljem posamezne države Ponovno je po daril načelo da se mora država vzdržati porabe sile zoper ivilno letalo med letom pri prestrezanj pa morajo biti življe nja in varnost letala za čiteni vet je v resol iji ponovno obso dil porabo orožja zoper ivilna le tala med letom ker je to v nasprotj z običajnim mednarodnim pravom kodi iranim v bis člen ika ke konven ije z mednarodnimi stan dardi in priporočeno prakso dolo čeno v aneksih k ika ki konven iji e s elease P V tej zvezi velja omeniti t di primer ki ga je obravnavalo ednarodno sodi če pravi e v Haag v spo ru med Islamsko republiko Iran in dr ženimi državami merike se strelitev iranskega civilnega letala v Hormo ki ožini j lija 6 ■ 3.4 Sprejem 3. bis člena Čikaške konvencije menjeni člen je sprejela generalna sk p čina na izrednem zase danj maja Predvsem odstavek a je temelj za nadaljnjo obravnavo dstavki b in d so bili vneseni v besedilo bis člena na vztrajanje ruske delegacije in njenih zavezni da se blaži veljava odstavka a tega člena agovorni ki in nasprotniki tega člena si niso povsem enotni o tem ali bis člen pomeni »progresivni razvoj« med narodnega letalskega prava ali samo zaokrož je obstoječe običaj no mednarodno letalsko pravo v kodi irani obliki i hael ilde ki je bil neposredni sodelavec pri pripravi izrednega zasedanja sk p čine pravi ednaro dno pravo izklj č je ang r le o t uporabo sile zoper civilno letalo med letom besedilo bis člena pa dobesedno ponavlja uvodne bese de člena ika ke konven ije ki ne ustvarja koncepta suverenosti v na ionalnem zračnem prosto r ampak ga potrj je kot splo no pravilo običajnega mednarodnega prava avedati se moramo da mednarodna praksa in pravna na čela ne izklj č jejo porabe sile en general ampak zahtevajo da se ta porabi propor ionalno glede na nivo nevarnosti dejanja zoper kate ro je treba porabiti silo Povedano dr gače zoper ivilno letalo med letom ki je bilo grabljeno ali je kako dr gače kr ilo pravila medna rodnega letalskega prava je treba krepati in porabiti krep ki bo sorazmeren z nivojem ogrožanja ki ga predstavlja tako letalo di v Iran Air Flight 655 ilde navedeno delo str lej podrobnosti v https en ikipedia org iki ran ir light animiv je t di primer L https en ikipedia org iki orean ir Lines light bstaja t di seznam sestreljenih ivilnih letal https en ikipedia org iki ategor th ent r air ra t shootdo n in idents lej ilde navedeno delo str ilde nav delo op it str LETASTVO 153Ventil 23 /2017/ 2 na ionalnem prav je tako Lastnik sadnega vrta ki m sosedovi otro i kradejo če nje nanje ne bo streljal ak je t di primer ko so sovjetske obrambne sile streljale na potem ko je letalo že zap stilo sov jetski zračni prostor Vstop v sovjet ski zračni prostor nenapovedan je bil kr itev in o tem se strinjamo toda sestrelitev letala in boj nedolžnih potnikov sta bili dejanji daleč od propor ionalne porabe sile 9 ilde pravičeno trdi da bis člen ne postavlja novega načela mednarodnega prava ampak odse va načela obstoječega običajnega mednarodnega prava zato ni toliko pomembno ali je neka država rati irala amandmirano ika ko kon ven ijo natančneje nov protokol ki vaja bis člen ali ne ker gre za pravilo vzdržati se porabe sile zoper ivilno letalo med letom ki je veljavljeno že vse od kon a hla dne vojne leta S tem pa še nismo na varni strani problema vomi e vedno obstaja jo li obstaja absol tna prepoved uporabe sile zoper civilno letalo med letom apleta se že pri posa meznih pojmih: kaj je orožje ang eapon pojem ni natančno dolo čen v praksi pa to pomeni p ke strojni e topove rakete drone ali katere koli druge predmete ali sub stan e ki lahko ničijo ali po ko d jejo letalo med letom aslednji pojem je civilno letalo ang ivil air ra t ikjer ne najdemo de ni ije tega pojma bis člen govori o t jem letal ang oreign air ra t oziroma snoval i tega člena so mi slili na t je ivilno letalo li pa si lahko predstavljamo da bi medna rodno pravo čitilo samo t ja leta la ne pa vseh ne glede na njihovo na ionalnost ter prav tako člove ka življenja ne glede na njihovo na i onalnost Pojem v letu prav tako zasl ži na o pozornost ang in ight pet je potrebno poseči po analogiji tokrat imske konven ije iz leta Vpra anje kdaj porabiti silo se pojavlja vedno znova Prav gotovo pa je najbolj aktualno vprašanje na stalo z napadom na Svetovni trgo vinski enter septembra če p stimo ob strani verjetnost dogodka re za zlorabo ivilnega letala za dosego določenih iljev Ga lahko sestrelimo? Na tehtnici imamo nedolžna življenja potni kov in posadke na dr gi strani pa morebitno ogromno kodo in žr tve ki bi nastala če ne bi krepali agotovo zelo težka odločitev in ogromna odgovornost za tistega ki bi kaj takega kazal pa se kasneje izkaže da je bil krep sestrelitev napačen Le pamo lahko da bodo države krepale tako kot jim nare k je mednarodno letalsko pravo in ne sebičnost političnih odločitev ■ 4 Podrobna analiza 3. bis člena bis člen je bil sprejet maja veljati pa je začel oktobra Večina držav člani ga je ra ti irala ekli smo da je bila vzrok za nastanek tega člena sestrelitev L leta avedeni člen določa dve obveznosti vzdržati se porabe orožja proti ivilnim zrako plovom med letom in pri prestreza nju civilnega letala med letom ne smejo biti ogrožena življenja oseb v letal in njegova varnost Poleg tega ima vsaka država pri resni čevanj svoje s verenosti pravi o zahtevati pristanek civilnega letala na določenem letali č če leti nad njenim ozemljem brez dovoljenja ali če obstajajo pravičeni razlogi za sklepanje da se porablja v na mene ki niso v sklad s ilji ika ke konven ije ivilno letalo mora bo gati zahtevo po pristanku na dolo čenem letali č države pa morajo zagotoviti tako uporabo civilnih le tal ki je konsistentna s ika ko kon ven ijo o t je e vse v red Vpra anje je ali je sestrelitev letala med letom zakonita ali ne ednarodno pogodbeno pravo ika ka konven ija tega ne pove izre no re torej za deklaratorno normo ali ius co gens? Deklaratorna norma le potrdi neko pravilo mednarodnega prava ki že obstaja ne prina a pa nič no vega Povsem nekaj dr gega pa je kogentno pravo ki brezpogojno za poved je ali prepoved je določeno vedenje ali ravnanje V teoriji se lah ko skli jemo na dejstvo da je nor ma bis člena sprejeta soglasno in od tega pravila ni mogoč odstop li pa je to morda pravilo običajne ga mednarodnega prava? Odgovor na to vpra anje temelji na dejstv da je običaj postal s pretekom časa pravno obvezen kar kažeta pravna praksa in pravna zavest držav lat opinio i ris e že govorimo o obi čaj ang stom smo pred dile mo ali storiti nič torej ne običaj ali izvesti voja ko ak ijo s katero bi zavarovali civilno prebivalstvo ozi roma zagotovili na ionalno varnost Vse več je razmi ljanj da mednaro dna skupnost ni tolerantna do vo jaških posegov zoper civilna letala med letom i primerov pravi anja asson aan z niverze v Leidn izozemska da bi bilo streljanje na letalo sprejeto kot primerna od ločitev Vpra anje pa je ali je bis člen postal norma mednarodnega prava ekaj elementov je ki nas v to preprič jejo ajprej enoglasen sprejem in e gra ia plačilo ko dr žava ki je sestrelila ivilno letalo v let ne da bi priznala krivdo soro dnikom žrtev izplača od kodnino oda nekaj primerov ko so se drža ve vzdržale od sestrelitve ne kaže Primerjaj t di he or hannel ase v lbania erits dgement o pril ep n igt pomeni rom the moment hen po er i s applied or the p rpose o a t l take o ntil the moment hen the landing r n ends onvention on amage a sed b oreign ir ra t to hird Parties on the r a e signed in ome on tober o lej podrobno ilde nav delo str anja asson aan nternational nstit t o ir and pa e La niversiteit Leiden he etherlands L on eren e on ir La eijing hina n the nited tates and ran rea hed a settlement at the nternational o rt o Justice which included the statement … the United States recognized the aerial incident o l as a terrible h man traged and e pressed deep regret over the loss o lives a sed b the in ident s part o settlement the nited tates did not admit legal liabilit or ormal apologize to ran b t agreed to pa on an e gratia basis million https en ikipedia org iki ran ir light LETALSTVO 154 Ventil 23 /2017/ 2 na to da bi imele države sestrelitev za nezakonito Pro esor in heng velik teoretik in praktik mednaro dnega letalskega prava meni da bis člen odpira pre ej vpra anj menili smo že nedorečenost same zapovedi ali je to deklaratorna nor ma ali norma mednarodnega letal skega prava kaj pomeni vzdržati se razlikovanje med orožjem in silo natančna de ni ija ivilnega letala in ali je dolžnost neogroža nja varnosti letala in življenj v njem absol tna ali ne ekatere države raz mejo oziroma so prepričane da je načelo bis člena deklarator ne narave torej mislijo da obstaja nekje pravno pravilo mednarodne ga prava ki prepoved je sestrelitev letala med letom spet dr gi med njimi pro esor heng pa trdijo da takega pravila ni lani e želi jo imeti pravno pravilo ki pa morda ne bo zavez joče za tiste države ki niso člani e neks k ika ki konven iji Pravi la v zrak predpis je da se mora prestrezajoče letalo vzdržati pred porabo orožja v vseh primerih prestrezanja ivilnega letala al aneks ni obvez joč per se torej sam od sebe medtem ko je obvez joč bis člen a zadevo e malo bolj zapletemo: angleška beseda 'refra in' pomeni ne narediti nekaj prosto voljno v velikem angle ko sloven skem slovarju najdemo tudi pomen: zadrževati se brzdati se vzdržati se od česa in op stiti kaj Ta nja asson aan meni da bi bila streznej a beseda abstain vzdr žati se lagol abstain se veže s rom torej vzdržati se od kar bi e jasneje pojasnjevalo nekaj česar ne smemo storiti len ki ga obravna vamo ima e eno težavo državi ki je ogrožena daje sk paj z aneksom diskre ijsko pravi o da se odlo či ali se bo sestrelitvi izognila če je to mogoče ali pa bo za čitila svojo zračno s verenost Pri oblikovanj bis člena so si insistirali da se namesto besedice 'sila' uporabi orožje ila se pri prestrezanj ve dno uporabi in kot taka ni prepove dana per se. a čita pred sestrelitvijo se nana a na vsa letala in ne samo na medna rodno letalstvo Velja seveda samo za ivilna letala in izklj č je letala na zemlji daj gre za ivilna letala je včasih težko določiti e posebej če gre za letalstvo držav v razvoj ki jim primanjk je res rsov ekli smo že da življenja lj di in varnost letala ne smejo biti ogroženi li to velja t di pri prestrezanj Vemo da morata biti za prestrezanje iz polnjena dva pogoja: civilno letalo leti v zračnem prostor brez dovo ljenja in podani morajo biti verje tni razlogi za to da sklepamo da gre za namene ki niso v sklad s ika ko konven ijo Lahko se vpra amo ali je vse to sk paj preozko ali preširoko postavljeno? V tem trenutku pravega odgovora še ni mamo ■ 5 Primera nemške in ruske notranje zakonodaje Razumevanje in konkretno ravnanje posameznih držav v primerih se strelitve letal med letom bo s tekom časa pokazalo pravo vrednost bis člena ve državi namreč vezna ep blika emčija in ovjetska zveza sta vpra anje sestrelitve re dili v svojih zakonodajah er gre za dve povsem nasprotni re itvi o katerih je avtor prispevka že pisal povzemimo samo najpomembnej e gotovitve em ko stavno sodi če je razve ljavilo tretji odstavek člena zako na o varnosti zračnega prostora Pri obravnavi tega zakona je ustavno sodi če odprlo temeljno vpra anje ali ima država pravi o biti državlja ne da bi obvarovala življenja dr gih tali če sodi ča je bilo da je absolutno nesprejemljivo naklepno bijanje oseb ki se znajdejo v takih brez pnih razmerah čeprav to do loča zakon domneva da je nekdo na krov letala kot član posadke ali potnik pristal na lastno sestrelitev torej na svojo smrt je nerealistična k ija Prav tako ne drži o ena da je nekdo ki je v taki sit a iji tako ali tako že odpisan o ne more opra vičiti namernega bijanja nedolžnih lj di in kr enja njihovega člove ke ga dostojanstva ska ma je ebr arja sprejela akon o preprečevanj terorizma Veljati je začel mar a estrelitev letala je določena v člen MH17, ki ga je sestrelila ruska raketa Buk he Living ebster n lopedi o the nglish Lang age he nglish Lang age nstit te o meri a hi ago str pojasnj je besedi o re rain kot to keep onesel rom sa ing doing or eeling something lej e leksander ičerov ednarodno letalsko pravo radni list str leksander ičerov rtvovanje ni dovoljeno L isti avtor estrelitev ivilnega letala v let in zračni terorizem lej podrobno leksander ičerov rtvovanje ni dovoljeno L nem kem ivilnem letalskem zakon glej e ark s eisler and ari s oe e he erman ivil viation t eleven international p blishing LETASTVO 155Ventil 23 /2017/ 2 »1. Oborožene sile Ruske federa- cije uporabijo svoje orožje in voja- ško opremo v postopkih, določe- nih z zakonskimi predpisi Ruske federacije, da odstranijo grožnjo terorističnih dejanj v zraku zaradi njihovega preprečevanja. 2. Če se letalo ne odzove na radij- ska povelja kontrolnih centrov na zemlji in na radijska povelja in vi- dne znake letal oboroženih sil Ru- ske federacije ali ne uboga radij- skih povelj ali vidnih znakov in ne pojasni takega ravnanja, oborože- ne sile Ruske federacije uporabi- jo svoje orožje in vojaško opremo za preprečitev leta takega letala tako, da ga prisilijo k pristanku. Če letalo ne uboga in ne pristane in obstaja resna nevarnost za iz- gubo življenj ali za začetek ekolo- ške katastrofe, se uporabijo orožje in vojaška oprema za preprečitev leta takega letala tako, da se uniči. 3. Če obstaja zanesljiva informa- cija o verjetni uporabi letala za teroristično dejanje ali o zasedbi letala, storjeni pa so bili ukrepi, potrebni za njegov pristanek, ob- staja pa resna nevarnost za izgu- bo življenj ali za začetek ekološke katastrofe, oborožene sile Ruske federacije uporabijo orožje in vo- jaško opremo za preprečitev leta tega letala tako, da ga uničijo.« Ruska federacija je s sprejetjem tega zakona zakonila sestrelitev letala Ruski generali so tako dobili carte blanche za porabo orožja in voja ke opreme zoper civilno letalo med le tom heng omenja da gre za t i trigger happiness kar bi lahko pre vedli kot zadovoljstvo sprožil a ■ 6 Slovenska ureditev Slovenski zakon o letalstvu ureja vpra anje varnosti zračnega prometa s se strelitvijo pa se ukvarja uredba o na činih izvajanja zračnega nadzora zrač nega prostora a v člen določa Pri izvajanj zračnega nadzora zračnega prostora v mir se mora jo pristojni voja ki organi in sl žbe vzdržati porabe orožja proti zra koplovom ki kr ijo zračni prostor rožje se lahko porabi le v prime rih v katerih zakon določa pora bo orožja voja kim osebam in če pristojni voja ki organi in sl žbe ne morejo odvrniti na dr gačen način neposredno nevarnost ki jo pov zroča letalo ki kr i zračni prostor Proti letal ki kr i zračni prostor in izvaja neposreden napad zaradi ka terega je ogroženo življenje večjega tevila oseb voja ki zrakoplov po rabi orožje da tak napad prepreči vendar le po predhodnem soglasju ministra pristojnega za obrambo oziroma dr gega ministra ki ga s sklepom pooblasti Vlada Republike lovenije b tem je treba po te vati e da slovenska stava v člen določa da je člove ko življe nje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni ■ 7 Sklep i mogoče trditi da se ne za veda tveganj v zvezi s sestrelitvijo letal med letom olj skrbi dejstvo da organiza ija ki skrbi za varnost ivilnega letalstva ni dorekla kre pov zoper sestrelitev edvomno je sprejem bis člena ika ke kon vencije napredek v smislu prepo znavanja problema dejstvo pa ven dar je da se od leta države e vedno spra jejo ali gre za deklara tivno normo ali pa za i s ogens o ni dobro za varnost mednarodnega in na ionalnega ivilnega letalstva e manj za obč tek varnosti pri le tenj z letali Lahko raz memo ogorčenje nad se strelitvijo ivilnega letala med letom oda pilot voja kega letala ki bi sto ril tako dejanje je podrejen voja ki dis iplini Lahko zavrne kaz toda e vedno je nekdo ki zahteva njego vo izpolnitev Praksa držav in opinio i ris bosta v prihodnje pokazala ali je sestrelitev civilnega letala med letom strezen krep ali ne vtor ja prispevka bolj skrbi kdo v konč ni azi odloča o sprejem povelja estreli orda bi kazalo z novimi dognanji prevetriti tudi slovensko redbo o način izvajanja nadzo ra zračnega prostora in e posebej dr gi odstavek člena emogoče si je predstavljati da bi država čla ni a kar lovenija je v svojih predpisih dovolila sestrelitev civil nega zrakoplova saj bi to pomeni lo kone ivilnega letalstva Po tem ko je Evropska unija sprejela kodeks pravi letalskih potnikov bi bil to go tovo korak nazaj e gre prezreti dejstva da slovenski zračni prostor že od leta nadzi ra madžarsko vojno letalstvo sk paj z italijanskimi lov i in evro gh terji ako talija kot adžarska in se veda lovenija so člani e leksander ičerov nav delo ibid str Prepis pogovora med generalom arn kovim poveljnikom Letalske baze okol na otok ahalin in generalom amensk m poveljnikom voja kega okrožja aljnega vzhoda eneral arn kov simpl destro it even i it is over ne tral aters re the orders to destro it over ne tral aters h ell amensk e m st nd o t ma be it is some ivilian ra t or od kno s ho orn kov hat ivilian t has o n over am hatka t ame rom the o ean itho t indi ation am giving the order to atta k i it rosses the state border https en ikipedia org iki orean ir Lines light ičerov nav članek ibid L People's judgement on TV – Who is to decide to bring down a plane Abstract: ir terrorism threatens the lives o air passengers and air re s a ses damage on the gro nd and among the ivilian pop lation in rastr t re and environment Ho an it be restri ted hat are the inhibi tions of the international air law? Is the shooting down of an aircraft the only solution? Keywords: shooting do n o an air ra t in ight to arr o t an order international air la national legislation LETALSTVO 156 Ventil 23 /2017/ 2 Sodelujoči roboti – bodoči sodelavci Podjetje je proizvajale vrh nskih krmilnikov in dustrijskih robotov in specialnih strojev edež podjetja in vsa proizvodnja sta na aponskem odel joči roboti so začeli na iro ko vstopati v ind strijske obrate aradi tega je že pred dve ma letoma lansiral robota i obot se porablja v aplika ijah kjer ni možna poraba varnostne ograje ali svetlobne zavese amen sodel jočih robotov ni zamenjava klasičnih robotov ki obrat jejo z visokimi hitrostmi temveč vesti avtomatiza ijo tja kjer to nekdaj ni bilo mogoče obota lahko op ij sko programiramo tudi z vodenjem z roko Prav v teh dneh pa prihaja na evropski trg dr žina manj ih robo tov nosilnosti do kg in dosega do mm oboti i i in i L so idealni za lažja montažna opravila za strego strojev ot vsi roboti so t di ti že v osnovi pripravljeni za porabo najnaprednej ih robot skih nk ij kot so integrirani ro botski vid integrirani senzor sile bstaja množi a dodatnih pro gramskih in strojnih op ij s kateri mi lahko robota popolnoma prila godimo svojim potrebam ončno lahko resničimo t di željo porabnikov ki želijo istega robo ta porabljati na različnih delovnih mestih za različna opravila robo tom ki potreb je za čitno ograjo tega ni storil nihče ker je bilo pre več zapleteno sk paj z robotom seliti e varnostno ograjo oz dr ge varnostne elemente odel joči robot ne potreb je varnostne ograje torej ga lahko izjemno enostavno preselimo na dr go delovno mesto raz polaga tudi z vso potrebno opremo in tehnologijo da se robot lahko sam povsem samodejno prema kne na dr go delovno mesto Vir: FANUC Adria, d. o. o., Ipavčeva 21, 3000 Celje, tel.: +386 8 205 64 97, gsm: +386 40 991 133, fax: +386 8 205 64 98, internet: www. fanuc.si, g. Andrej Zidar AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Robot CR-7iA Robot CR-35iA NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 240 STRANEH UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE www.irt3000.com Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! • 01 5800 884 • 051 322 442 • info@irt3000.si PROIZVODNJA IN LOGISTIKA · ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA NEKOVINE · SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE NAPREDNE TEHNOLOGIJE · VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strok vni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tiza ijo – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine so e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e a u ošte ati že pri nač to a- nju, projektiranju in zagonu hi- a lični na a oso nosti i a lični te očin nes o no o ločujoče li ajo na t ajnost in zanesljivost delovanja hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta ašanja zaneslji o o o a ja Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Oglaševalci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nes eče Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo l talo je bil oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal aču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či Avtor nadaljuje z razmišljanjem o č ni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok t a ične u poletu AF V vsa- kem primeru je v s e išču pozor- nosti pri takih nes eča odnos med člo e o in st oje Zato je simu- oge a o io a i e ec e ne en ê e i ion nove e ani alož a ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- očja letalst a V zbirki je mogo- če najti številne dokum ntirane izdaje, ki se nanašajo na azlične dogodke v letalstvu nes eče s ečni pristanki, napake pilotov, č na skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je os ečena tudi nes eči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ičan raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te t a ične nes eče v kateri je iz- gubilo ži ljenje 216 potnikov in 12 člano osa e lacija nes ečne a poleta potreb- na, če a piloti simulacij nimajo e eč radi it st 67: »Les pilotes détestent les si ulateu s Simu- laciji sledi ouče anje iloto e- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) tež o sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t i »voice e o e ja je vse ližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna člo eš a na a a Seveda se člo e lahko vpraša, če u tako velik interes am riške javnosti. Med ones ečeni i potniki sta bila tudi e ičana Po mednarodnem letalskem pravu je o oče da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki ža iz katerih so po- nes ečen i Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič eč se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega člo eš o znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni ačunalni na letalu? Zakaj ta ni e ečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nes eče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se s ečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nes ečo ali iskati krivce za nes ečo Zdi se, da se v primeru letal čet te generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti ačunalni in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi o očanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je o oče odkriti v vodi? Avtor za ljuči knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France »Mais n'était-ce qu'une erreur de ilota e Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te ži v napetosti vse do konca, o ličen študijski i o oče in knjiga, ki je ne bo o oče prezre- ti francoskim preiskovalcem nes eče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 157Ventil 23 /2017/ 2 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Povezovalni kabli NEBU z vrtljivimi priključki abli z vrtljivimi priklj čki omogočajo večjo eksibilnost in tako tesni prostori za vgradnjo niso več problem neskončno vrtljivimi priklj čki je elektropriklj či tev senzorjev ali aktuatorjev zelo eksibilna od larni kabelski sis tem NEBU je zasnovan za posebno težke pogoje vgradnje tevilne va riante porabe pa so dodatno raz irjene z možnimi kombina ijami vtični dolžin kablov kakovostnih različi kablov in vtikačev Vrtljivi priklj ček omogoča polj bno smer odvoda kabla ki se zahteva za povezavo poraba je idealna pri ind ktivnih senzor jih saj se pogosto pojavijo prime ri ko je treba senzor premakniti naknadno po izvedeni električni priklj čitvi ako preprosta in nk ionalna električna povezava zagotavlja največjo eksibil nost e posebej v tesnih pogojih na me čanja od larni sistem se lah ko prosto kon g rira ali je že serijsko stal no na zalogi za do seganje optimalnega območja kombina ij Primeren je za vse naprave z vtikači in kot so mejna stikala pozi ijski od dajniki senzorji ali posamezni ventili povezovalnimi priklj čki so možne kombina ije praktično neomejene Po zasl gi mod larne zasnove celotnega kon epta povezo valnih kablov lahko svobodno izbirate in določite sestavo individ alnega pri klj čitvenega kabla o vam omogoča da zdr žite levi ko ne kabla na pri mer tip priklj čka ali prosto sredin ski del dolžina in tip kabla in desni kone vrsta priklj čka ali prosto kot je zahtevano a voljo je več različi kablov ki so vse L erti irane snovna različi a je enovno optimizirana in primerna za statične aplika ije tandardna različi a je odporna na olje ima dobre pogibne in tor zijske lastnosti in ne vseb je ha logena Primerna je za porabo v energetskih verigah in za robotske aplika ije Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo. com, http://www.festo.com, g. Bog- dan Opaškar Slika 1. Primeri kablov NEBU Slika 2. Načini montaže kablov NEBU NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 240 STRANEH UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE www.irt3000.com Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! • 01 5800 884 • 051 322 442 • info@irt3000.si PROIZVODNJA IN LOGISTIKA · ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA NEKOVINE · SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE NAPREDNE TEHNOLOGIJE · VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA IMI Precision Engineering uvaja popolnoma novo IMI Norgrenovo linijo ISOLine™ Pre ision ngineering na leto njem hanovrskem sejm predsta vlja novo osnovno paleto pnev matskih pogonov Line Paleta Line ki se zana a na zane sljivo in rob stno tehnologijo orgren pon ja sistem priklj či in pozabi ki poenostavi namestitev podalj a življenjsko dobo in zmanj a stro ke vzdrževanja izbolj evanjem gibanja pnevmat skih ilindrov je v paleti Line veden orgrenov prilagodljiv sistem blaženja ki samodej no prilagaja končno d enje valja glede na spremembe obremenitve zato ni potrebno ročno nastavljanje končnega d enja z zategovanjem dpravlja t di potrebo po strokov nem znanj in poenostavlja posto pek namestitve za varnej e in ena komernej e delovanje er streza standard je paleta izdelkov do odstotkov lažja od predhodnih pnevmatskih valjev Line omogoča bolj o zmogljivost saj se batni a prema kne že pri nižjem tlak zmanj a na pa ima t di najmanj o hitrost erodinamična oblika Line je 158 Ventil 23 /2017/ 2 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Varnostne preproge Prilagodljivost varnostnih robov Aplikacije: montažne linije avtomatska skladi ča transportni sistemi samovozni vozički avtomatski stroji v lesni ind striji tekoče stopni e robotske eli e avtomatska vrata teleskopske roke avtomatski ovijalni stroji mobilne plat orme v letalstv avtomatske mize ipd Varnostni robovi Varnostni odbijači Varnostno občutljive naprave na dotik Podjetje elektronik d o o predstavlja novost iz dr žine varnostnih naprav na dotik tako imenovane varnostne robove, varnostne odbijače in varnostne pohodne preproge Varnostne naprave so namenjene zaznavanju vdora uporabnika/operaterja v nevarno območje stroja lahko se uporabijo tudi v kombinaciji z varnostnimi zavesami Bistvene prednosti naprav so prilagodljivost mod larnost in enostavna vgradnja priklj či in porabljaj pl g pla Vsaka izbrana naprava je narejena po meri naročnika Vir: FBS elektronik, d. o. o., Prešerno- va 8, 3320 Velenje, tel. 03 898 37 00, faks: 03 898 37 18, e-pošta: info@fbselektronik.com, internet: www.fbselektronik.com na voljo v velikostih mm in pon ja sodoben videz s čistim pro lom odaten nastavek za stikalo omogoča oblikoval em sistema ve čjo prilagodljivost pri oblikovanj imon ass prod ktni vodja za po gone pri Pre ision ngineering je pojasnil: »Veliko vlagamo v ino va ije er kot partnerji sodel jemo s strankami lahko razvijemo re itve zaradi katerih se njihovi č doviti stroji e naprej gibajo činkovito Paleta pnevmatskih valjev Line je plod obsežnih raziskav in razvoja ter pripravljena tako da bo stran kam v resnično korist Pogon Line se zana a na preizkušeno zanesljivost izdelkov orgren anj je značilna novo predstavljena orgrenova teh nologija ki ne omogoča le pre proste namestitve in dalj e življenj ske dobe strojev temveč tehnikom omogoča da izdelek priklj čijo in pozabijo Line dopolnj je paleto Norgrenovih visoko zmogljivih va ljev po standardu ISO z valjem za vsak namen porabe Več in orma ij o paleti Pre ision Engineering pnevmatskih valjev Line lahko dobite na povezavi http mostmarvello sma hi nes om Vir: IMI International, d. o. o., Alpska cesta 37 B, 4248 Lesce, tel: 04 531 75 50, fax: 04 531 75 55, internet: http://store.norgren.com/int, e-mail: info@norgren.si 159Ventil 23 /2017/ 2 NOVOSTI NA TRGU Izboljšano in tišje premikanje z linearnimi vodili SynchMotionTM Omron E3FC – fotoelektrični senzor, odporen na čistila Podjetje H enb rg iri pon d bo linearnih vodil z n h otion tehnologijo Poleg preizk enih line arnih vodil serije H in pri katerih tehnologija n h otion omogoča zelo tiho in mirno delova nje H sedaj predstavlja novo serijo vodil katere osnova so ltra heav d t vozički serije ki imajo vgrajene tirivrstične posta vitve krogli aradi njihovega nizkega pro la so idealna re itev za aplika ije kjer je na voljo omejen prostor za name stitev in za aplika ije kjer se zahte va velik navor irina tirni serije dovolj je skoraj dvojne nosilne navore v pri merjavi s standardnimi vodili istih vi in ar pomeni da se v večini aplikacij lahko uporabi le eno line arno vodilo namesto dveh ez ltat je kompaktna izvedba in kraj i časi pri montaži ter manj i stro ki pri izdelavi povezovalnih komponent Linearna vodila seri je so dobavljiva v treh velikostih in mm in v dveh oblikah vozičkov stan dard ter s prirobni o Inovativna tehnologija n h otion pa omogoča linearne mu vodilu zmanjšanje kontaktov med kotal nimi elementi in vozič kom ila trenja v na sprotni smeri pozna na pri standardnih vodilih je tako skoraj izničena di pri velikih hi trostih ni neželenih premikov kro gli n h otion tehnologija pa tudi izboljša prenos in hrambo maziva v vozičk linearna vodila so idealna re itev za aplika ije kjer sta potrebna tiho in natančno delovanje Vir: HIWIN GmbH, Brücklesbünd 2, 7765 Offenburg, ZR Nemčija, tel.: +49 7 81-9 32 78 – 114, faks: + 49 7 81-9 32 78 – 90, E-pošta: christi- ne.matt@hiwin.de, Internet: www. hiwin.de ova serija otoelektričnih senzor jev s standardno dimenzijo je najbolj primerna za težka okolja v živilskopredelovalni ind striji kjer prihaja do pogostega rednega či čenja enzor je za čiten z ohi jem L dodatno pa z epoksi smo lo na konektorskem del kar za gotavlja vrhunsko za čito pri či čenj pod visokim priti skom in z industrij skimi detergenti Senzor ima bi stveno povečano življenjsko dobo kar prihra ni strošek porabnika r žina pon ja eloten nabor različnih izvedb sen zorjev z enosmernim napa janjem re eksna izvedba z odbojnikom izvedba z loče nim oddajnim in sprejemnim delom in di zne izvedbe lj b visoki za čiti vseeno zagotavlja zmogljivost ob stoječe serije kar pome ni veliko razdaljo zaznavanja vidno rdečo L svetlobo za vse modele in hiter odzivni čas Vir: MIEL Elektronika, d. o. o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje, tel.: +386 3 777 70 00, fax: +386 3 777 70 01, internet: www.miel.si, e-pošta: info@miel.si Kroglice pri QW linearnem vodilu so ločene s klet- ko kar zagotavlja optimalne lastnosti 160 Ventil 23 /2017/ 2 NOVOSTI NA TRGU kt atorji hisper rak so najti ji izmed vseh zelo priznanih akt ator jev proizvajal a H ki ga zastopa podjetje H kt a torji postavljajo nove standarde na tevilnih področjih kot je medi ina osebna mobilnost rokovanje z ma terialom pomorstvo itd o majhni tihi odporni na pranje in izdelani na osnovi znanja pridobljenega v podjetj v več kot letih kt atorji hisper rak pon jajo graditeljem strojev in opreme naj večjo mogočo eksibilnost pri po rabi ladek in kompakten dizajn odpornost na pranje in elektronska končna stikala so le nekatere pred nosti Linearni akt atorji hisper rak stvarijo nivo glasnosti ki je nižji od d kar je primerljivo z glasno stjo v knjižni i aradi nizkega nivo ja glasnosti so primerni za uporabo v mobilnih aplika ijah jihov varnostni aktor je P zato so brez dodatne za čite porabni v težkih razmerah kjer so izpostavlje ni izpiranj dežj prah in dr gim ne godnim aktorjem kt atorji hisper rak ne zah tevajo nobenega vzdrževanja v vsej življenjski dobi ki je povpreč no iklov pri maksimalni obremenitvi o edinstveni kajti v majhnih di menzijah pon jajo rob stno re i tev do dinamične obre menitve ki je dr gje ni mogoče dobiti lektronska končna stikala L in ostale op ije za povratne in orma ije so znotraj kompaktne ga ohi ja Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www. inoteh.si Tihi, prilagodljivi in kompaktni aktuatorji WhisperTrak™ Primeri uporabe (vir: www.thomsonlinear.com) 161Ventil 23 /2017/ 2 NOVOSTI NA TRGU Dvižni sistem VACULEX TPPrimer uporabe Proizvajale P ki ga na sloven skem trg zastopa podjetje H je v svojo sk pino priklj čil podjetje V L ki je vodilno na področj vak mskih dvižnih sistemov ilj podjetja V L je zmanj anje zičnih naporov in osredotočenje na činkovitost er gonomijo in varnost V L n di dvižne re itve za letali ča distrib ijske logistične entre različne veje ind strije plastika kartoni okna vrata paneli plo čevinke itd Ponavljanje enakih dvigov povzroča nevarne in drage po kodbe vižni sistemi V L zmanj ajo nevar nost nesreč in po kodb porab nikov kot tudi poškodb materiala samega porabniki sistemov poro čajo o zmanj anj tevila po kodb povečanem zadovoljstv in činko vitosti na delovnih mestih leksibilnost izdelkov V L omogoča premagovanje zičnih preprek ki nastanejo v poslovnih objektih vižne sisteme je mogo če vgraditi na obstoječe terminale ali pa jih postaviti popolnoma na novo Vir: INOTEH d. o. o., K železnici 7, SI- 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: 02 / 665 11 34, e-mail: gp@inoteh.si, inter- net: www.inoteh.si Vakuumski dvižni sistemi VACULEX 10th JFPS International Symposium on Fluidpower – 10. Mednarodni simpozij o fl uidni tehniki JFPS ja ponskega zdr ženja za idno tehniko Fukuoka, Japonska Organizator: – Fukuoka Institute of Technology Tematika: smeri razvoja hidravlike in pnev matike vodne hidravlike in delov nih idov Informacije: j ps jp net th j ps Znanstvene in strovne prireditve V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tiza ijo – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine so e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e a u ošte ati že pri nač to a- nju, projektiranju in zagonu hi- a lični na a oso nosti i a lični te očin nes o no o ločujoče li ajo na t ajnost in zanesljivost delova j hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta ašanja zaneslji o o o a ja Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Oglaševalci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nes eče Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal aču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či Avtor nadaljuje z razmišljanjem o č ni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok t a ične u poletu AF V vsa- kem primeru je v s e išču pozor- nosti pri takih nes eča odnos med člo e o in st oje Zato je simu- oge a o io a i e ec e ne en ê e i ion nove e ani alož a ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- očja letalst a V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na azlične dogodke v letalstvu nes eče s ečni pristanki, napake pilotov, č na skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je os ečena tudi nes eči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ičan raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te t a ične nes eče v kateri je iz- gubilo ži ljenje 216 potnikov in 12 člano osa e lacija nes ečne a poleta potreb- na, če a piloti simulacij nimajo e eč radi it st 67: »Les pilotes détestent les si ulateu s Simu- laciji sledi ouče anje iloto e- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) tež o sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t i »voice e o e ja je vse ližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna člo eš a na a a Seveda se člo e lahko vpraša, če u tako velik interes amerišk javnosti. M d ones eč ni i potniki sta bila tudi e ičana Po mednarodnem letalskem pravu je o oče da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki ža iz katerih so po- nes ečen i Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič eč se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega člo eš o znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni ačunalni na letalu? Zakaj ta ni e ečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nes eče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se s ečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nes ečo ali iskati krivce za nes ečo Zdi se, da se v primeru letal čet te generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti ačunalni in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi o očanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je o oče odkriti v vodi? Avtor za ljuči knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France »Mais n'était-ce qu'une erreur de ilota e Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te ži v napetosti vse do konca, o ličen študijski i o oče in knjiga, ki je ne bo o oče prezre- ti francoskim preiskovalcem nes eče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 162 Ventil 23 /2017/ 2 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Predvidljivo vzdrževanje s pomočjo senzorja vibracij– Smart Condition Monitoring – SCM Slika 1. Prikaz verjetnosti izpada procesov zaradi okvare naprave Vzdrževanje strojev in naprav je eden izmed ključnih elementov pri upravljanju z lastnino podjetja. Večina vzdrževalcev je še vedno mišljenja, da je bolje in ceneje ostati v t. i. fazi reagiranja na dogodke kot pa imple- mentirati preventivne in prediktivne metode vzdrževanja. Tehnološki napredek je stroške »predvidljivega« vzdrževanja zmanjšal do meje, ko je uporaba prediktivnega vzdrževanja že povsem vzdržna in upravičena. its bishi le tri je s pomočjo svo jih naprav in senzorja vibra ij proizvajal a hae er razvil činko vito re itev ki omogoča preprečeva nje in zniževanje verjetnosti za izpad pro esov proti zaklj čk porabne dobe naprave ko se seveda verje tnost okvar poveč je e ponazorimo z gra om je kot pri kazuje slika 1 v prvi zgodnji azi izpad možen zaradi napačne mon taže v dr gi že tečeni azi zaradi sl čajne napake napaka pravljav a stroja nesnaga mazanija in v tretji azi ki jo je s preventivnim vzdrže vanjem mogoče preprečiti zaradi izrabljenosti dotrajanosti naprav Ukrepi pri prvih dveh fazah so lahko predvsem kontrola proizvodov te stna proizvodnja preizk anje pra vilnosti montaže aplika ije ponovno pri čevanje zaposlenega na pro es ali korek ija pro esa Pri tretji azi se je mogoče izpadom pro esa izogniti z po tevanjem preteklih izk enj s pomočjo prerač na porabne dobe ob po tevanj različnih parametrov ali pa z porabo senzorja vibra ij ki ga opis jemo v nadaljevanj plika ij kjer se prediktivno vzdr ževanje lahko porabi je veliko Senzor vibracij se lahko vgradi na elektromotorje prezračevalne na prave red ktorje kompresorje čr palke separatorje in dekantorje ter ostale naprave enzor pridobiva informacije o verjetnosti napake in izpada pro esa s pomočjo analizi ranja rotacije motorja ter tresenja pogona in osi činkovito je mogoče znižati ne pričakovane izpade proizvodnje in dobav ter stro ke zalog ki nastanejo ob hrambi rezervnih delov Funkcije senzorja vibracij: nadzor nad stat som stroja predalarm in glavni alarm stat s kom nika ije thernet analiza stat sa pogona okvara ležaja pomanjkanje maziva ne ravnoteženost vrtečih se de lov kavita ija čas alarma in opozarjanje absol tne vrednosti največji pospe ki irokopasov ni pospe ki in mod la ija temperat ra its bishi le tri pon ja re itev za prediktivno vzdrževanje v paket v kit ki je namenjen za hitro in enostavno implementacijo na zah tevano aplikacijo brez potrebnega dodatnega »ekspertnega« znanja o tehnologiji zaznavanja vibra ij Celotna rešitev se ponuja v dveh paketih od lar vse Izpad v zgodnji fazi Npr. neustrezna montaža Slučajna napaka Napaka operaterja, umazani delci, neustrezno vzdrževanje Oslabelost in izrabljenost naprave Možni ukrepi Metoda poizkusov/testne proizvodnje, preverjanje kvalitete proizvodov in pravilnosti inštalacije Vzpostavitev korekcije delovanja in vzdrževanja ter dousposabljanje operaterja naprave Kalkuliranje življenjske dobe, metoda poizkusov, izkušnje/intuicija vzdrževalcev Ve rje tn os t o kv ar e as Sp r e m e m b a s t an j a ( ko n d ic ij e ) n ap r av e Slika 1.: Prikaz verjetnosti izpada procesov zaradi okvare naprave 163Ventil 23 /2017/ 2 Slika 2. Primer namestitve senzorja vibracij FAG smart check na elektromotor Slika 3. Grafi čni prikaz statusa naprave in predhodnega zaznavanja poten- cialne okvare na podlagi alarmov PODJETJA PREDSTAVLJAJO b je its bishi le tri ov gra čni operaterski panel krmilnik L serije in senzor vibra ij ompa t vseb je gra čni operaterski panel kr milnik serije in senzor vibra ij ba kompleta vseb jeta voltni napajalnik thernet kabel po katerem se senzor vibra ij napa ja ter omogočata priklop do estih senzorjev vibra ij lede na zahtev nost aplika ije je možno dodati t di rekvenčni pretvornik zmogljivosti krmilnikov serije L in pa omo gočajo t di nadaljnjo avtomatiza i jo stroja in aplika ije ■ Namestitev in uporaba SCM KITA enzor vibra ij se namesti na stre zno mesto oziroma čim bližje želeni točki meritve Slika 2 prikaz je pri mer položaja namestitve senzorja neposredno nad ležajem in radial no glede na vrtenje osi za merjenje vibra ij ležajev na elektromotorj V merilnem instr ment je pred videno okno za prvi zagon kjer se določi tevilo priklj čenih senzor jev in za vsak posamezen sen zor t di tip aplika ije elektromo tor črpalka ventilator itd a tak način se samodejno določi pred nastavljena kon g ra ija senzorja glede na potreben tip aplika ije ki se lahko kasneje po potrebi tudi optimizira nostavna poraba senzorja je mo goča s tako imenovano nk ijo ea h mode ki jo vklopimo pri implementa iji senzorja in omogo ča samodejno čenje zaznavanje kriv lje optimalnega delovanja de l joče naprave Po končanem nači n čenja se samodejno nastavijo optimalne vrednosti za predalarm in glavni alarm V tej točki nas merilni instr ment lahko že pri manj em nepredvidenem odmiku absolutnih vrednosti vibra ij od optimalne kri vulje delovanja predhodno opozori s predalarmom s katerim v nekaterih primerih predvidimo večjo okvaro naprave tudi nekaj mesecev pred prvimi lažje prepoznavnimi znaki nepravilnosti delovanja kot so po večana glasnost in temperat ra mo torja slika 3 erilni instr ment preko porab niškega vmesnika poleg alarmov omogoča t di bolj podrobno dia gnostiko z beleženjem zgodovine alarmov lede na sliko 4 se tako pri pojavu napake poleg datuma in časa izpi ejo t di in orma ije o ka rakterističnih vrednostih ki so bile presežene in možni vzroki napake okvara ležaja pomanjkanje maziva ne ravnoteženost vrtečih se delov kavita ija erilni instr ment ima na izbiro več jezikov in možnost prilagoditve operaterskih zaslonov glede na spe i čne potrebe različ nih aplika ij pisana re itev bo v bodoče prav gotovo postala ena izmed vertikal ind strije oziroma interneta stvari e pogledamo piramido na sliki 5 je senzor vibra ij vertikalno vpet v tiri nivoje a nivoj proi zvodnega obrata senzor vibra ij pri dobiva in orma ije o tem kaj se do gaja s pogonom oziroma pogonski mi napravami te in orma ije po ilja Indikacija stanja naprave St an je n ap ra ve Sprememba stanja biča ni ki Pregrevanje a n a a janja Dnevi Tedni Meseci Okvara/zaustavitev stroja Vibracije Zaznana nevarnost, predalarm (iz zelene v rumeno LED) Normalni status - OK (zelena LED) lika ra ični prika stat sa napra in pr n a na an a p t n ialn okvare naprave na podlagi alarmov. a Zaznana nevarnost, glavni alarm i r n r č 164 Ventil 23 /2017/ 2 dalje na krmilnike in preko ustrezne komunikacije informacije dalje sporoča na nivo viz aliza ijskih na prav P aokrožena elota oziroma končna postaja in orma ij pridobljenih s senzorjem vibra ij je nivo P ang nterprise eso r e Planning načrtovanja virov podjetja senzorjem vibra ij je mogoče činkovito prido bivati podatke ki so podlaga za odločevalske pro ese v podjetj aka re itev na nivoj proizvodne ga obrata s pomočjo naprednih nk ij samodejnega čenja in samodejne kon g ra ije ter poe nostavljene napredne diagnostike z možnostjo predlaganja vzrokov okvare predstavlja tudi enostavno in hitro implementa ijo porabo e itev predvidljivega vzdrževanja je raz irljiva v večji sistem ki po rablja viz aliza ijo P v primeru potrebe po daljinskemu dostopu do senzorjev vibracij se lahko porabi vmesnik ang emote terminal nit ki del je s pomočjo signala P in ko m nika ije P P Vir: Inea RBT Team. Inea RBT, opre- ma za avtomatizacijo, d. o. o., Stegne 11, 1000 Ljubljana, internet: www. inea-rbt.si, e-mail: info@inea-rbt.si ,tel.: 01 5138 100 Slika 4. Prikaz statusov alarmov in diagnostike alarmov Internet SCADA P M SX ® p r o , M A P S SC A D A Ethernet Nivo ERP Nivo MES Nivo krmilnikov Nivo proizvodnega obrata S LM P SL M P Modbus TCP PLC SmartController 1, 2, 3, 4, 5, 6 … Internet v oblaku SmartCheck Npr. SAP -- Profibus − Profinet − CANopen − CC-Link − DeviceNet − EtherCAT − Fixed Buffer communication D B A ge n t TC P/ IP Kom. prehod Ethernet Slika 5. Umestitev senzorja vibracij in prediktivnega vzdrževanja v vertikali podjetja po industriji 4.0 PODJETJA PREDSTAVLJAJO 165Ventil 23 /2017/ 2 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Germain Chambost, Jean-Pierre Mithois: PILOTES Pri založbi ltipresse že nekaj časa izdajajo knjige z letalsko tematiko na takih je t di Piloti iz leta ki prina a resničnih zgodb pilotov ki pripovedujejo o bombardiranju vajta leta a k rine poveljnik irb sa je spregovoril o nori akroba iji sovjetskega ig v napad na ada ja spoznamo opera ijo anta ag nas popelje med konstr ktorje ki želijo realizirati svoje sanje rije člani posadke ki so leteli na progi enver olorado iladel ja Pensilvanija s trimotornim onnell o glasom nam pripovedujejo o nekem lepem jasnem dnevu z dobro vidljivostjo in letalom v popolni kondiciji in popolnim letom ista r tina ki pa se spremeni v katastro o z mrtvimi in preživelimi sk paj s posadko ki nam je za pala zgodbo n že nas pritegne nova zgodba Letali če rl se jan arja spremeni v moro V ma čevanj sode se spoprimemo z odpovedjo motorjev in pristankom na koncu pristajalne steze ladi abone ean la de ro illet pripoved je zgodbo o tem kako je postal pilot v abon ko se je vrnil iz ran oske vojske islil je da bo postal voznik tovornjaka jegova kariera je bila poln nesreč včasih prav resnih pogosto sme nih avd i nas zgodba o anadčanih ki so gasili gozdne požare v srednji ran iji in na orziki Pravili so jim nebesni kaskaderji V zgodbi o grahovem pireju spoznamo letalsko dr žbo ir nter leta d do je v ia ri potekal boj za samostojnost Potrebovali so zdravila tem izvemo v zgodbi o misiji v ia ri V zgodbi o zviti nogi spoznamo dogodke v lžiriji ernard iegler opis je kako se je njegovo letalo enomotore zna lo v plamenih i bilo časa za strah li je bilo osemnajstletnike v svetovni vojni strah o izvemo v zgodbi o tretjem napad ako je ko na krov izbr hne požar nam pripoved je alter orner irage pravili so m hiter kot misel pozira kot vetli a jegov konstr ktor ar el essa lt ga je imenoval č dež v p čavi ako je ko si v kabini slep zaradi slabega vremena? To nam pripovedujejo piloti ki v ničelni vidljivosti prevažajo po to na določene destina ije Nikakor ne gre pozabiti na poklic pilota njegovo čenje izk nje težave in zadovoljstvo njiga sklene svojo pripoved z zgodbo poveljnika letala Kroesa in njegovim najdaljšim dnevom Zal.: L P april ISBN: obseg: strani cena: Mag. Aleksander ičerov, univ. dipl. pravnik, UL, Fakulteta za strojništvo, Uredništvo Ventila INDUSTRIJSKA SIGNALIZACIJA - NOVA SERIJA LR Serijo LR odlikuje: - odpornost proti vlagi in prahu (IP65), - enostavno določanje zaporedja svetilnih enot in ohišja s sistemom “twist & lock”, - edinstvena notranja konstrukcija, ki dosega 360 ° oddajanje zvoka in svetlobe, - možnost nastavitve 4 vrst alarma ter nastavitve utripanja luči, - na voljo v dolžinah 400 mm, 500 mm, 600 mm in 700 mm. Ostra 360 ° vidljivost Zvočna opozorila Preprosta konguracija Robustna izvedba 2 leti garancije Avtomatizacija in pogoni - PLK sistemi - Omrežja - Operaterski paneli (HMI) - Frekvenčni pretvorniki - Servo sistemi - SCADA - Industrijski roboti Industrijske komponente - Mehanski in polprevodniški releji - Časovni releji - Števci - Programabilni releji - Stikalni napajalniki - Stikala - Temperaturni in procesni regulatorji - Digitalni prikazovalniki - Nivojski regulatorji Senzorika - Senzorji z optičnimi vlakni - Induktivna stikala - Fotoelektrični senzorji - Dajalniki impulzov - Kamerni sistemi in senzorji - RFID sistemi Varnostna tehnika - Varnostne zavese in senzorji - Varnostni moduli - Varnostna stikala - Varnostni releji - LED signalni stolpiči LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Droni hama o r goire eorija dro na h orie d drone aslednje jutro bo prišla druga posadka in prevzela vajeti Pilot in pravljave bosta sedla v in se v slabi ri vrnila k ženi in otrokom v spokoj no spalno četrt Las Vegasa V načel oborožen dron pon ja možnost hipne in razmeroma po ceni uporabe sile povsod po svetu brez nevarnosti za napadal a v tor knjige ran oski lozo mlaj e genera ije razisk je povezave med znanostjo in tehnologijo Vsak stroj je mogoče dronizirati če v njem ni več člove ke posadke Po de ni iji ameri ke vojske je dron daljinsko ali avtomatično pravlja no kopensko vodno ali zračno vo zilo pravi hama o njiga eorija drona se kvarja z zračnimi droni Njihova uporaba briše mejo med vojno in mirom Voja ka poraba dronov ne sledi logiki mir saj bi šlo v tem primeru za izvensodne poboje niti logiki vojne ki ima prav tako svoja pravila vojno pravo Uporaba dronov postavlja številna vpra anja kaj je to sovražno okolje lov na človeka nadzorovanje in ni čenje proti porni tvo iz zraka etos in psiha pilotov povelj jočih mi rajo naj dr gi psihopatologija in travme pilotov drona it str »banda cmeravcev … Spodite jih iz sl žbe in zaposlite koga ki m ni preveč stresno posedati v klimatizi rani prikoli i in se vsak večer vračati domov iz sl žbe vtor se spra je kak na je im niteta bor a in o vojni od daleč je so torej meje tehnologije kje postaviti črto čez katero nihče ne sme o člove tvo res dovolilo da se samo niči dlična knjiga strokovno podpr ta in grozljivo neposredna orda nas bo preb dila da se zavemo da smo iz igračke naredili nekaj kar nas bo ničilo tika boja po stane z dronom etika smrtitve ta pa nima ničesar opraviti z j s in bello lat pravi a do vojne ki ga samo izkori ča da bi na li iz govor za sprejemljiv mor o je etika moril ev in eksek torjev ne pa bor ev Preb dimo se vendar iz otroških sanj! aložba Le abri e dition obseg strani prevod arko ratina Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. pravnik, UL, Fakulteta za strojništvo, Uredništvo Ventila 167Ventil 23 /2017/ 2 Nove knjige Matematično modeliranje hidravličnih naprav tudi v ISO-standardih nonim NTEA Truck Equip- ment Handbook meri ko zdr ženje ind strije delov nih tovornjakov he sso iation or the ork r k nd str je izdalo priročnik za opremo delovnih tovornih vo zil tovornjakov amenjen je izdeloval em trgov em k p em in porabnikom ehnične informacije so predstavljene v konciznem in jasnem jezi k bravnavane so različne izvedbe opreme z ustreznimi opisi gra in diagrami ki il strirajo delovanje in omogo čajo izrač ne kot so analize obremenitve razporejanje to vora teži ča itd ob po te vanju federalnih standardov varnosti označevanje osvetlje vanja ipd odan je t di slovar tovrstne opreme Priročnik je zanimiv t di za idnotehni ke strokovnjake saj je vklj čena strezna hidravlična in pnev matična oprema – Zal.: dodatne in or macije na spletnem naslovu: http://hidraulicspneumatics. com cena: halil Hydraulic Systems Volume 2: Electrohydraulic Components and Systems – veljavljeni pro esor idne tehnike na Milwaukee School of Engineering dr edhat halil enem od ameri kih en trov razvoja idne tehnike eden od znanih začetnikov je pro ssel Henke je po tevilnih knjigah seznam je dosegljiv na spletnih straneh založbe pripravil spo tovanja vreden priročnik o elektrohi dravličnih sistemih porabniki bodo v njem našli vsa potreb na znanja in podatke o kon str k ijskih izvedbah in načelih delovanja elektrohidravličnih krmilnih sistemov vtor po globljeno obravnava elektro hidravlične sestavine vklj čno z elektromagnetno vkrmilje nimi ventili propor ionalnimi in servoventili ter potrebnimi ojačevalniki Vklj čene so t di podrobnosti o delovanj za gonu in ravnanju z elektrohi dravličnimi sistemi del jočimi v odprtih ali sklenjenih krmil nih zankah njiga predstavlja tudi navodila za izbiranje in dimenzioniranje obravnavanih sestavin osnove njihovih po vezav z elektronsko krmilno opremo vklj čno z navodili za prilagajanje ojačevanja omeje vanje moči mod la ijo in na stavljanje drugih parametrov delovanja sistemov – Zal.: H dra li s Pne mati s spletni naslov: http://hydraulic- spneumatics.com cena: atematični model je enačba ali sistem enačb ki se porabljajo za predvidevanje funkcionalnosti in činkovitosti vezij naprav in strojev v določenih razmerah delovanja matematičnem modeliranj v hidravliki potekajo številne raziska ve v različnih raziskovalnih entrih in na niverzah večkrat letno pa o tem poročajo v veljavljeni reviji International Journal of Fluid Power (IJFP) V to problematiko razi skujejo v Centru za kompaktno in činkovito idno tehniko Center for Compact and Efficient Fluid Power ki povez je raziskoval e čitelje t dente in ind strijo pri zadevanjih in dosežkih pa poročajo na tevilnih tehni kih kon eren ah atematični modeli črpalk motor jev ventilov in delovnih valjev so nujni za simulacije in napovedi nji hove moči in činkovitosti dobri mi modeli in sim la ijo so mogoče inovativne aplika ije e preden na stanejo stroški za izdelavo prototi pov Posledično lahko vnaprej o e nimo kako se bodo obna ali proto tipi e preden jih izdelamo Navadno je rezultat modeliranja in sim la ij činkovita izvedba in ne samo predvidevanje tandardizirani matematični mo deli so zato postali tekoča naloga Podkomiteja za preskušanje ISO Testing Subcomittee ISO/TC- 131/SC-8 Pripravlja se nabor med narodno sprejemljivih in standardi ziranih matematičnih modelov k pina strokovnjakov v sestav dr ose ar io z niverze P rd e Pa l i hael z ja il a kee ohn ontag e pokojene iz os h e rotha in a k L ohnson iz redni tva revije H P je že pri pravila model za hidravlične črpal ke o katerem bodo po program dela razpravljali že letos v maj na srečanj v an ntoni Več o obravnavani problematiki na naslov ja k idasen om Po H & P 70 (2017) 1 – str. 6 A. Stušek, uredništvo revije Ventil 168 Ventil 23 /2017/ 2 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com Man and Machine www.staubli.si Stäubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2016, Semaphore & Co 2014 “Man and machine” is a registered trademark of Stäubli International AG. Upoštevanje človeka je prvo pravilo robotike. info@tehna.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana T E H N A Ponujamo rešitve za industrijsko avtomatizacijo: PLC krmiljenje, HMI naprave Mehatronika, večosni servo sistemi Industrijska Ethernet omrežja Komponente za avtomatizacijo Zastopamo podjetja: Rockwell Automation • Allen-Bradley Pentair • Hoffman Molex Panduit Prosoft Technology Kepware Tehna_oglas_A5_210x148mm_2a.pdf 1 18.2.2016 12:16:24 EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si 169Ventil 23 /2017/ 2 www.staubli.si info@tehna.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana T E H N A Ponujamo rešitve za industrijsko avtomatizacijo: PLC krmiljenje, HMI naprave Mehatronika, večosni servo sistemi Industrijska Ethernet omrežja Komponente za avtomatizacijo Zastopamo podjetja: Rockwell Automation • Allen-Bradley Pentair • Hoffman Molex Panduit Prosoft Technology Kepware Tehna_oglas_A5_210x148mm_2a.pdf 1 18.2.2016 12:16:24 EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si 170 Ventil 23 /2017/ 2 Filtriranje po priporočilih ekspertov – http://hydrauli- cspneumatics.com/hydrau- lic-filters/filtration-advice- -experts e želite bolj čin kovito in zanesljivo delovanje strojev s hidravličnim pogonom in krmiljenjem potem je dobro imeti čim več in orma ij V mi slih imamo in orma ije o ltri ranj hidravličnih naprav in naj boljših izkušnjah izdelovalcev strezne ltrirne opreme e posebno pri omejenem prora č n bjava pon ja strezne re eren e Hidravlika pospešuje brizga- nje plastičnih materialov – http://hydraulicspneumatics. com/blog/hydraulics-give- -injection-blow-molder-boost troji za brizganje plastičnih materialov rme JomarCorp se uporabljajo za izdelavo tankostenskih plastičnih izdel kov kot so plastenke in poso de ajnovej i omarjev stroj z oznako modela je opre mljen s servopogonskim hi dravličnim sistemom Syntronic rme Bosch Rexroth Izkušnje z vozilom za smeti – http://hydraulicspneumati- cs.com/waste-management/ thermal-analysis-garbage- -truck-s-hydraulics – Kaj se dogaja če hidravlična naprava deluje pri temperaturi delov nega ida nad oC? Izdelan je model tudi za študij termo dinamičnega obna anja hidra vlične naprave tovornega vozila za smeti ki se lahko porabi za t dij hidravličnih naprav na to vornjakih za dr ge namene PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh Oglaševalci lektronika d o o Lj bljana H d o o edvode L d d elezniki V Lj bljana d o o rzin H d o o aribor d o o elje L d o o P Les e d o o eograd rbija d o o Lj bljana L lektronika d o o Velenje L d o o Lj bljana PL V d o o rzin P H podr žni a v ovo mesto PH nd strie H dra lik mbH pr khovel emčija P L H L d o o iri PP d o o Lj bljana P P d o o ko lji a d o o Lj bljana V Lj bljana H dra lik rkelenz emčija H d o o Lj bljana L ak lteta za strojni tvo ak lteta za strojni tvo V H VL d o o iri L V d o o ibni a č č č č č REVIJA JE BREZPLAČN A V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech nologien – Strokovni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tiza ijo – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine s e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e a u ošte ati že pri nač to a- nju, projektiranju in zagonu hi- a lični na a oso nosti i a lični te očin nes o no o ločujoče li ajo na t jnost in zanesljivost delovanja hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta ašanja zaneslji o o o a ja Sedaj j n voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Oglaševalci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221