raziskave in razvoj
UDK: 684.4:373.5
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Ocenjevanje obstoje~ega {olskega pohi{tva s strani uporabnikov -dijakov SL[ Nova Gorica
Empirical researches of users of common school furniture   - students of SL[ Nova Gorica
avtorica Darinka KOZINC, SL[ Nova Gorica
izvleček/Abstract
Ponudba {olskega pohi{tva je danes pestra in bogata. Na Srednji lesarski {oli v Novi Gorici je trenutno v uporabi pet vrst {olskega pohi{tva. Dijaki kot uporabniki pohi{tva nimajo nikakr{ne mo‘-nosti, da bi pohi{tvo sami izbrali. Namesto njih o izbiri odlo~ajo ustrezne slu‘be na ministrstvu za znanost, {olstvo in {port . V nalogi nas je predvsem zanimalo kako bi dijaki razvrstili {olsko pohi{tvo, ki so ga prisiljeni uporabljati, hkrati pa so ga razvrstili {e glede na funkcionalnost, udobje, trdnost in estetiko.
Nowadays, the offer of the school furniture is variegated and rich. At the high school SL[ Nova Gorica there is five sort of school furniture aviable. Its users-students couldn’t choose it by itself. It is chosen by Board of Education. We are interested in the student opinion about the school furniture, they have so use it . They have to value its funcionality, comfort, solidness and aesthetics.
Klju~ne besede: uporabniki-dijaki, {olsko pohi{tvo, ocenjevanje uporabnikov
Keywords: users-students, school furniture, empirical researches of users
1. U VOD
Proizvajalci {olskega pohi{tva v Sloveniji se javljajo na razpise ministrstva za {olstvo in {port (M[[), ki po lastnih kriterijih izbere najbolj{ega ponudnika.
Pa je to res?
Optimalno {olsko pohi{tvo bi moralo biti interakcija niza razli~nih faktorjev, v oblikovanje katerega so vklju~eni: pedagogika, medicina, dizajn, arhitektura, ekonomija, ekologija, tehni~ne norme, ergonomija, konstrukcija in proizvodnja.
Konkuren~nost svojih izdelkov podjetja namre~ v veliki meri zagotavljajo z nizkimi cenami in za to ceno zadovoljivo kvaliteto. (Izjava vodje komerciale podjetja Euro design Apa~e d.o.o.)
Proizvajalci zaradi nizke dodane vrednosti v primerjavi s sorodnimi podjetji v EU in majhnega donosa glede na vlo-‘ena sredstva ne omogo~a nalo‘b v tehnolo{ke inovacije in razvoj novih izdelkov.
Inovacije in nove tehnologije so temelj razvoja podjetij. Proizvodnost z razvojem tehnologije, organizacijskih in dru‘benih odnosov eksponentno na-ra{~a.
Kdor stoji - nazaduje! Kdor te~e hitreje kot drugi, se razvija.
Pomembna je ugotovitev, da v zahodnoevropskih dr‘avah 80 % rasti dru‘-benega proizvoda izhaja iz ve~je storilnosti, ki jo zagotavljajo inovacije in tehnologija (Bizjak, 2000).
V primerjavi z EU je lesna panoga v Sloveniji 2-krat bolj pomembna, kot je le-ta pomembna za EU. V analizi konkuren~nosti (pozicioniranja) je slovenska lesna panoga v primerjavi z drugimi nekonkuren~na, saj je vodilna po izgubah, od nje sta slab{i le {e usnjarji in izdelovalci obla~il. Pano‘na skupina 3612 (pisarni{ko pohi{tvo) je sicer kazala pozitivno stopnjo rasti zaposlitve kot tudi rasti realizacije (ve~ avtorjev, 2000).
Dijaki v srednjih {olah nimajo vpliva na izbiro pohi{tva, postavljeni so v vlogo uporabnika brez mo‘nosti, da bi vplivali na njegovo izbiro.
Srednje{olska mladina predstavlja populacijo hitro razvijajo~ih se otrok v obdobju adolescence, zato so v tem ~a-su generacijske razlike najbolj o~itne.
V ~asu, ko obiskujejo srednjo {olo, se njihova starost giblje med 14. in 19. letom in pa tudi 20. letom.
revijaLes 57(2005) 5
raziskave in razvoj
[ola o svojih potrebah obvesti M[Z[, ki glede na razpolo‘ljiva sredstva {oli odobri dolo~eno opremo.
Marija Vodnjajev ( Vodnjajev, 1999) je ugotovila, da oprema - {olsko pohi{tvo - v na{ih u~ilnicah ne ustreza antropometrijskim meram opazovanih otrok in da preve~ otrok sedi na neprimernih stolih ob neprimernih mizah. Pri nabavi {olskega pohi{tva se nih~e ne posvetuje s {olsko zdravstveno slu‘bo.
Prav zaradi tega smo na SL[ Nova Gorica lahko ugotavljali le neposredno uporabnost petih tipov pohi{tva, s katerimi je {ola opremljena.
Ob domnevi, da bodo v bodo~nosti uporabniki {olskega pohi{tva vsaj lahko sodelovali pri izbiri, bo gotovo uspeh tovrstnih izdelkov odvisen od ve~ dejavnikov. V tem primeru bodo tr‘ne informacije klju~nega pomena za uspeh izdelka. Ottum in Moore (Kotler, 1996) sta v raziskavi odkrila mo~no zvezo med tr‘nimi podatki in uspehom novega izdelka, pri ~emer je uspeh novega izdelka najbolj odvisen od uporabe le-teh. Njune ugotovitve ka‘ejo, da so pri 80 % uspe{nih novih izdelkov odlo~evalci uporabili ve~ tr‘nih informacij, kot so jih v povpre~ju uporabili ostali anketiranci. Za kar 70 % neus-pe{nih izdelkov so ugotovili, da so od-lo~evalci uporabili manj tr‘nih informacij, kot je zna{ala povpre~na uporaba le-teh. Ti podatki ka‘ejo, da pridobivanje in uporaba tr‘nih informacij pomenita problem pri razvoju novih izdelkov v ZDA. Podatki o dodani vrednosti pa ka‘ejo, da je ta problem opazen tudi v slovenskih podjetjih (Basti~,2000).
Obstaja pa tudi dejstvo, da je ve~ina izdelkov in storitev, ki jih kupimo doma, “hibridov”, kar pomeni, da so jih oblikovali, izdelali in sestavili v tujini (Basti~, 2000). To se opa`a tudi pri na{ih proizvajalcih {olskega pohi{tva, ki sku{ajo na ta na~in prodreti na raz-
pisih ministrstva z ugodno ceno, ki je hkrati tudi najpomembnej{i faktor izbire.
Zadovoljstvo kupcev, v tem primeru uporabnikov - dijakov, ne zanima nikogar. Pa vendar bi za nakup pohi{tva odgovorne slu‘be M[Z[ morale testirati uporabnike in se pri izbiri {ol-skega pohi{tva vsaj delno ravnati na osnovi njihove ocene.
Definicija porabnikovega zadovoljstva je namre~ naslednja: Zadovoljstvo je stopnja ~lovekovega po~utja, ki je posledica primerjave med zaznanim delovanjem izdelka (ali rezultatom) in osebnimi pri~akovanji (Kotler, 1996).
2. [OLSKO POHI[TVO
Pravilno oblikovano in dimenzionirano {olsko pohi{tvo je odlo~ujo~ element pravilne rasti in razvoja otrok in mladine, njihovih fizi~nih, psihomo-tori~nih, kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti.
V {olskem obdobju u~enec do‘ivlja vsestransko rast in razvoj ter najve~je telesne spremembe.
Na~rtovanje in oblikovanje {olskega pohi{tva je nujno interdisciplinarna dejavnost, pri kateri je potrebno sodelovanje razli~nih strokovnjakov: zdravnikov, ortopedov, pedagogov, psihologov, oblikovalcev, konstruktorjev, eko-
logov, ekonomistov in proizvajalcev.
U~enci in dijaki v {oli ve~ino ~asa pre-sedijo in so pravzaprav prisiljeni v mirovanje, za katerega pa so ‘e v preteklosti ugotovili, da na razigrane otroke vpliva slabo in jih utruja. ^e k temu pri{tejemo {e nepravilno dimenzionirano {olsko pohi{tvo ali pohi{tvo, ki ne omogo~a menjavanja polo‘aja telesa, se napor pove~a. Veliko zdravni{kih raziskav je pokazalo, da se veliko otrok prito‘uje nad bole~inami v kri‘u, vratu, stegnih, oslabljenem vidu in nezmo‘-nosti koncentracije.
Ob svojem dolgoletnem pedago{kem delu pri urah risanja sem lahko opazovala, kako zelo razli~ne polo‘aje so zavzemali otroci med vajami: od kle~anja na stolih, sedenja s podvito nogo, stanja, stegnjenega polo‘aja na sedalu, guganja na zadnjih nogah, sedenja okobal ... (slika 1).
2.1. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA [OLSKEGA POHI[TVA
V prazgodovini so se mladi od starej{ih u~ili na osnovi opazovanja in prenosa izku{enj iz starej{ih na mlaj{e.
Organizirane oblike izobra‘evanja so poznali ‘e stari Rimljani, kjer je {olanje potekalo pod arkadami, na odprtem, u~enci so ‘e sedeli ob u~itelju, vendar je u~itelj obi~ajno uporabljal {e pru~ko
ijaLeS 57(2005) 5
raziskave in razvoj
2za noge ali bil kako druga~e dvignjen nad u~enci. V srednjem veku so u~enci sedeli na pru~ki, u~itelj pa na udobnem stolu, dvignjen nad u~enci.
Pojavile pa se ‘e tudi klopi in mize za ve~je {tevilo {tudentov, ki spominjajo na cerkvene klopi ... Frontalna oblika pouka je kasneje narekovala tudi opremo, v vrstah razvr{~ene klopi in mize, iz katere je nastala povezava miza -klop kot celota, kar so uporabljali do XX. stoletja.
Na prvi svetovni razstavi pohi{tva v Londonu leta 1851 so v Paxtonovi stekleni pala~i Ameri~ani “stari” svet presenetili s standardiziranim {olskim pohi{tvom (slika 2).
V drugi polovici 19. stoletja pa so {vi-carski pedagogi in zdravniki za~eli bolj natan~no preu~evati vpliv {olskega na~ina ‘ivljenja na zdravje otrok. V tistih ~asih so v u~ilnicah zahtevali popoln red in disciplino, miza in stol sta bila medsebojno povezana na predpisani razdalji.
Pri oblikovanju tedanje {olske klopi so strokovnjaki upo{tevali {tiri pomembne aspekte: oddaljenost vi{ine sedenja do delovne povr{ine mize, oddaljenost zunanjega roba klopi do roba mize, nagib mizne plo{~e in na~in poteka pouka. Rezultati raziskav so v za~etku 20. stoletja prinesli razli~ne konstrukcijske
re{itve, ki so omogo~ale regulacije razdalje vi{ine sedenja v odnosu na delovno povr{ino mize in pa nagib delovne mize. Tak{no {olsko pohi{tvo je bilo konstruirano izklju~no za branje, pisanje in frontalno obliko pouka (slika 3).
Reforme v za~etku 20. stoletja so glede na spremenjeni pedago{ki proces v {olah opustile v tla pritrjene {olske klopi in v {olski prostor vnesle premakljivo, lahko in funkcionalno pohi{tvo, namenjeno timskemu in individualnemu delu v razredu.
Po letu 1980 se v {ole za~eli uvajati ra~unalni{ko tehnologijo, ki je temeljito spremenila videz {olske u~ilnice. Hkrati so u~ilnice dobivale razli~ne vloge glede na tehni~no, informacijsko in drugo tehnologijo. Danes so razli~ne specializirane u~ilnice, prilagojene izvajanju posameznih zahtev stroke, prilagojene za izvajanje prakti~nega, avdi-ovizualnega, skupinskega in individualnega dela.
V dana{nji u~ilnici se zahteva fleksibilno in dinami~no pohi{tvo (Dom-ljan, 2002).
2.2. KAJ JE PRAVZAPRAV OPTIMALNO [OLSKO POHI[TVO?
Danes zavzema vse bolj pomembno mesto pri oblikovanju {olskega pohi{t-
va t.i. dinami~no sedenje.
Dana{nje {olsko pohi{tvo bi moralo biti maksimalno prilagojeno polo‘aju u~enca v {olski klopi in antropomet-ri~nim meram glede na rast.
Zdravo {olsko pohi{tvo je tudi vsota faktorjev, kot so: antropometri~ne mere, ergonomska na~ela oblikovanja pohi{tva, funkcionalnost, varnost, izbira ekolo{kih in zdravih materialov, kvaliteta izdelave, trdnost ..., vse s ciljem pravilne rasti in razvoja u~encev.
3. OCENJEVANJE UPORABNIKOV -DIJAKOV
Dijaki so pravzaprav v vlogo uporabnikov {olskega pohi{tva postavljeni in nimajo mo‘nosti izbire. Ko zgradijo novo {olo, jo tudi enotno opremijo glede na predpisane standarde in normative. [ole starej{ega tipa obi~ajno do‘i-vijo zamenjavo dotrajanega {olskega pohi{tva postopno, zato se lahko zgodi, da je ena {ola opremljena z ve~ tipi {olske opreme.
Na SL[ Nova Gorica je trenutno v uporabi pet tipov {olskega pohi{tva, ki imajo tudi razli~ne letnice nastanka.
Preference dijakov do razli~nih tipov {olskega pohi{tva smo merili s tehniko, imenovano “conjoint” analiza.
revijaLes 57(2005) 5
raziskave in razvoj
3.1. CONJOINT ANALIZA
S to metodo ugotavljamo koristnost, ki jo kupec oz. uporabnik pripisuje razli~nim ravnem izdelka. Anketiranci si ogledajo ve~ ponudb, ki nastanejo s kombinacijo razli~nih ravni zna~il-nosti izdelka in jih nato razvrstijo glede na preference (Kotler, 1996).
Za tiste, ki se ukvarjajo z raziskavo trga, je pomembna naloga, da dolo~ijo prispevek posameznih atributov izdelka k zaznani kakovosti, ki vpliva na to, da se bo porabnik odlo~il za nakup dolo-~enega izdelka.
Te informacije so pomembne zlasti pri (Basti~, 2000):
1.  opredelitvi kakovosti izdelka, ki bo najbolj zadovoljil potrebe in pri~akovanja porabnikov;
2.  dolo~anju relativnega prispevka, ki ga daje posamezen atribut k zaznani kakovosti in k odlo~itvi k nakupu;
3.  izra~unu tr‘nih dele‘ev izdelkov z razli~nimi vrednostmi atributov;
4.  razvr{~anju potencialnih porabnikov v skupine, ki se razlikujejo po vrednotenju pomembnosti posameznih atributov;
5.  ugotavljanju novih tr‘nih prilo‘-nosti z izbolj{anjem vrednosti tistih atributov, ki jim porabniki pripisujejo pomembno vlogo pri zaznavanju kakovosti
Ve~ino na{tetih informacij lahko posreduje conjoint analiza. Omogo~a do-lo~iti relativen pomen, ki ga uporabniki pripisujejo va‘nej{im atributom, in koristnost posameznih ravni atributov. Te informacije so izra~unane iz ocen, ki jih morebitni uporabniki dodelijo izdelkom z razli~nimi vrednostmi opazovanih atributov. Iz ocen, ki jih posamezni porabniki dodelijo izdelkom z razli~nimi vrednostmi opazovanih atributov, izra~unamo informacije. Conjoint analiza omogo~a, da je
odstopanje med oceno potencialnega porabnika in oceno, ki je dobljena z modelom izra~unanih koristnosti za preu~evanje atributov, ~im manj{a. Pomembna naloga uporabnika conjoint analize je izdelava in analiza ustreznosti izbranega modela za vsakega anketiranca posebej. Na ta na~in je omogo~ena analiza obna{anja vsakega anketiranca in pa izlo~itev tistih podatkov, ki ka‘ejo slabo strukturo.
S conjoint analizo i{~emo koristnost posameznih ravni atributov z ena~bo (Basti~, 2000):
Z Yi je označena koristnost i-tega izdelka. Zaloga vrednosti, ki jo zavzame /-ti atribut je razčlenjena v Kj + 1 (j=l,
......; J) ravni. Izdelki, ki jih ocenjujejo
anketiranci, so opisani z vrednostmi za /obravnavanih atributov. Izdelek i je tako mogoče opisati z vektorjem umetnih spremenljivk (Xil,....XiN), kjer
je
N = ZKJ.ß1
izračunana ocena
koristnosti, ki pripada /-ti ravni atributa.
Značilnost prvih uporab conjoint analize je izračun funkcije koristnosti za vsakega anketiranca posebej. Za napovedi, dobljene s tem načinom, je značilna dokaj visoka natančnost. Ta postopek ima dve pomanjkljivosti: oteženo razumevanje obnašanja porabnikov, kadar je število funkcij veliko, ter veliko število podatkov, ki jih je treba zbrati o vsakem anketirancu. To sta tudi dva glavna razloga, da danes ne analizirajo podatkov na ravni posameznih anketirancev.
Nasproten temu je način, ko za celotno skupino anketirancev izračunamo le eno funkcijo koristnosti. V tej funkciji so koristnosti za posamezne ravni atributov enake povprečni vrednosti indi-
vidualnih koristnosti. Razumevanje je enostavnej{e, ~e imamo samo eno funkcijo koristnosti. Tudi ta model ima seveda pomanjkljivosti, kajti izbrani izdelek povpre~nega porabnika ni tisti, ki je izbran najpogosteje. To imenujemo “zmota povpre~ja”, ki je posledica zelo razli~nih preferenc porabnikov oz. anketirancev, kar zmanj{uje zanesljivost napovedovanja z eno funkcijo koristnosti. Model bi moral biti tak, da bi z manj{im {tevilom funkcij koristnosti omogo~al zanesljivost napovedovanja podobno tisti, ki jo imajo modeli na individualni ravni. Zmanj{anje {tevila funkcij koristnosti zahteva oblikovanje segmentov, ki dolo~ajo {tevilo dobljenih funkcij koristnosti. S funkcijami koristnosti za posamezne segmente olaj{amo odlo~e-valcem razumevanje in uporabo le-teh v praksi.
Zanesljivost napovedi, dobljenih s funkcijami koristnosti za posamezne segmente, je odvisna od tega, kako so oblikovane skupine porabnikov. Med najbolj znanimi metodami razvr{~anja v skupine so: a priori prijem, cluster metoda in metoda komponent.
Cluster metoda razvr{~a anketirance v skupine glede na koristi, ki jih ti pri~a-kujejo od obravnavanih izdelkov.
V isto skupino so razvr{~eni isti anketiranci, ki pri~akujejo iste ali podobne koristi od obravnavanih izdelkov.
Metoda komponent upo{teva pri raz-vr{~anju {e vpliv medsebojne povezanosti med kakovostjo izdelka, dolo-~eno z vrednostjo opazovanih atributov (X), in zna~ilnostmi anketiranca Z (vektor umetnih spremenljivk, ki podaja zna~ilnost anketiranca) na njegovo oceno obravnavanega izdelka. Na ta na~in je predvideno, kako se bo porabnik z dolo~enimi zna~ilnostmi odzval na dolo~en izdelek. Odziv anketiranca na izdelek raz~lenimo v dva sumanda:
ijaLeS 57(2005) 5
raziskave in razvoj
Slika 5
•  prvi izraža povprečne koristnosti za posamezne ravni obravnavanih atributov, dobljenih iz ocen za vse anketirance;
•  drugi pa izraža vpliv povezanosti med značilnostmi anketiranca in vrednostmi posameznih ravni atributov.
Povprečne koristnosti in vrednosti povezav ocenimo z enačbo (Bastič, 2000):
N                  m   N
Yj = XßjXij + X'ZYikXijZk + e  , j=i                      k=i j=i
pri čemer je
Yi koristnost i-tega izdelka,
bj ocena koristnosti za pripadajočo raven/-tega atributa,
Z=(Zl,.....,Zrn) je vektor umetnih
spremenljivk, s katerimi opišemo značilnosti anketirancev.
Yk za i-ti izdelek vpliv povezanosti med pripadajočo ravnijo j-tega atributa, izraženo z Xij,mk-to ravnijo značilnosti, izraženo z Zk.
Slika 6
3.2. ANALIZA ZAZNANE KAKOVOSTI [OLSKEGA POHI[TVA, KI JE V UPORABI NA SL[ NOVA GORICA
Na SL[ Nova Gorica smo med neposrednimi uporabniki {olskega pohi{t-va - dijaki, preu~evali vpliv atributov in njihovih ravni na odlo~itev za izbiro po njihovi presoji najbolj{ega pohi{tva med petimi tipi, ki jih vsakodnevno uporabljajo.
V raziskavo so bili vklju~eni naslednji tipi {olskega pohi{tva:
1.  Tip A - oprema v ra~unalni{ki u~ilnici, stoli LIPA, ra~unalni{ke mize lastne proizvodnje, leto izdelave 1977 (slika 5);
2.  Tip B - oprema risalnice, vrtljivi stoli, risalne mize, Slovenijales, leto izdelave 1980 (slika 6);
3. Tip C - nova oprema v splo{nih u~ilnicah, proizvajalec iz Nove Gorice, leto izdelave 2000 (slika 7);
4.  Tip D - oprema amfiteatralne u~ilnice, Slovenijales, leto izdelave 1980 (slika 8);
Slika 7
Slika 8
Slika 9
revijaLes 57(2005) 5
raziskave in razvoj
5. Tip E - stara oprema v splo{nih u~ilnicah, Slovenijales, leto proizvodnje 1980 (slika 9).
Anketiranci so bili dijaki ni‘jepoklic-nega izobra‘evanja, program obdelovalec lesa, kjer so {tirje dijaki s posebnimi potrebami in nekaj posameznikov z vedenjskimi motnjami, dijaki srednjega poklicnega izobra‘evanja za poklic mizar in dijaki poklicnega tehni{-kega izobra‘evanja za poklic lesarski tehnik.
Starost dijakov je od 15 do 20 let.
Anketo je izvedel u~itelj strokovno-teoreti~nih predmetov, univerzitetni lesarski in‘enir.
Med dijake je bilo razdeljenih 100 vpra{alnikov, obdelovalci lesa so jih vrnili 22, mizarji 38 in lesarski tehniki 12, skupno 72.
Prva naloga za dijake je bila, da so po svoji presoji {olsko pohi{tvo razvrstili na lestvici od 1 do 5, kar je pomenilo, da so 1 uporabili za najbolj{e pohi{tvo, 5 pa za najslab{e pohi{tvo.
Postavili smo ve~ hipotez oz. domnev:
H1: dijaki bodo najbolje ocenili pohi{tvo sodobne izdelave, stole LIPA, Tip A, zaradi druga~nega na~ina sedenja. Omenjeni stoli omogo~ajo aktivno sedenje, guganje naprej in nazaj, hrbtenica je podprta.
H2: dijaki bodo takoj za tipom pohi{tva A uvrstili Tip C, ker je novo in prilagojeno novim standardom in pri~akovanjem uporabnikov.
H3: dijaki bodo kot najslab{e
razvrstili pohi{tvo Tipa D in F, ker je zastarelo in v uporabi ve~ kot dvajset let.
3.2.1. Aritmeti~na sredina
Za razvrstitev posameznih tipov po-hi{tva smo uporabili aritmeti~no sre-
dino, ki je med vrednostmi, xl, x2 ..., xn.
Aritmetična sredina je postavljena tako, da je vsota odklonov enaka 0 :
n
Z(xx - X) = o
Iz tega dobimo izraz za aritmetično sredino:
Aritmetična sredina je najpogosteje uporabljena srednja vrednost (Košmelj, 2001).
D  Preglednica 1. Rangiranje šolskega pohištva po različnih programih izobraževanja
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA
RANGIRANJE ŠOLSKEGA POHIŠTVA 'Obdelovalec lesa:                    D(4), B(3,6), E(3,3), C(1,1), A(1)
*Mizar:
E(3,6), D(3), B(2,3), C(2,2), A(1,5)
*Lesarski
tehnik:                E(4), B(3,2), D(2,8), C(2), A(1,7)
Preglenica 2. Rangiranje {olskega pohi{tva skupno za vse programe:
Tip A (1,4), Tip B (3,03), Tip C(1,76), Tip D (3,26), Tip E (3,6).
3.2.2. Ugotovitve pri rangiranju pohi{tva
3.2.2.1. Rangiranje {olskega pohi{tva glede na programe izobra‘evanja
Razvrstitev pohi{tva se po posameznih programih nekoliko razlikuje. Mizar in lesarski tehnik sta na prvo mesto uvrstila tip pohi{tva E, prvotno pohi{t-vo proizvodnje Slovenijales, s katerim je bila {ola opremljena ob svojem nastanku. Omenjeno pohi{tvo ima kovinsko ogrodje, sede‘ in hrbtni naslon pa sta iz upognjene vezane plo{~e, njegova starost pa je prek dvajset let.
Stoli prenesejo tudi guganje na eni nogi in so dovolj lahki in udobni. Stara oprema je v odtenkih nevsiljivih rjavkastih tonov. Plo{~a delovne mize je prevle~e-na z mat ultrapasom kavne barve, pod mizno plo{~o je polica, ki jo dijaki uporabljajo za spravilo odpadkov, medtem ko svoje nahrbtnike praviloma odlagajo na tla.
Na prvem mestu je tudi razlika v arit-meti~ni sredini med mizarji in tehniki le za 4 desetinke vrednosti.
Obdelovalce lesa je bolj pritegnilo po-hi{tvo v amfiteatralni u~ilnici. Pohi{t-vo v tej u~ilnici spominja na kinodvo-rano, je solidne izdelave, dijakom daje ob~utek prevlade nad u~iteljem, saj u~itelja gledajo navzdol. Materiali so naravni, uporabljena je furnirana vezana plo{~a.
Obdelovalci lesa so drugo mesto namenili opremi tipa B, oprema risalnice z vrtljivimi stoli in risalnimi mizami. Ta oprema je le za nekaj desetink slab{a kot oprema v amfiteatralni u~ilnici, sledi ji stara oprema splo{nih u~ilnic tipa E, razlika je majhna. Slab{e pa se je odrezalo pohi{tvo tipa C, le za desetinko slab-{e, ~etudi na zadnjem mestu pa tip A. Obdelovalci lesa najve~ ~asa presedijo ravno na pohi{tvu tipa C, tip pohi{tva A uporabljajo nekoliko manj. O~itno jih novitete ne navdu{ijo tako, kot smo prvotno mislili, hkrati pa je tip A pri vseh programih izobra‘evanja na zadnjem mestu, ~etudi je pri lesarskem tehniku razlika med zadnje uvr{~enim tipom A in predzadnjim tipa C najmanj{a.
V razgovorih z dijaki in skupni analizi rezultatov smo ugotovili, da jih pri tipu A moti prisiljeno guganje, stol jim ne daje ob~utka varnosti.
Dijaki so zavrnili vse postavljene hipoteze H1, H2 in H3, kar navaja na razliko opazovanja tistih, ki {olsko pohi{tvo ocenjujejo na “oko” in tistih, ki ga vsakodnevno uporabljajo.
ijaLeS 57(2005) 5
raziskave in razvoj
3.2.2.2. Ugotovitve pri rangiranju {olskega pohi{tva skupno za vse programe
Skupno razvr{~anje {olskega pohi{tva poka‘e, da se je Tip E uvrstil na prvo mesto, sledi mu Tip D in nato Tip B. Na prva tri mesta so se uvrstili vsi trije tipi starega pohi{tva, ki je v uporabi ‘e ve~ kot dvajset let.
Mar to pomeni, da smo pred dvajsetimi leti v Sloveniji izdelovali bolj{e {olsko pohi{tvo?
3.2.3. Razvr{~anje petih tipov {olskega pohi{tva glede na funkcionalnost, udobnost, trdnost in estetiko
Pri razvr{~anju {olskega pohi{tva Tipov A,B, C, D, E po posameznih postavkah smo postavili naslednji domnevi:
H5: zaradi izsledkov in novih spoznanj o zdravem na~inu sedenja bo pohi{tvo sodobne izdelave zavzemalo prva mesta {e zlasti glede funkcionalnost in estetiko.
H6: dijaki bodo dali prednost sodobnemu pohi{tvu tudi na podro~-ju trdnosti in udobnosti. (preglednica 3, preglednica 4).
3.2.3.1. Analiza dobljenih rezultatov pri razvr{~anju {olskega pohi{tva glede na {tiri atribute
Najbolj funkcionalno je po mnenju dijakov vseh treh izobra‘evalnih programov pohi{tvo Tip E, tudi ocene med programoma obdelovalec lesa in lesarski tehnik ter programom mizar odstopajo le za malenkost. Pri obdelovalcu lesa je drugo mesto zavzelo po-hi{tvo Tip D, takoj za njim, le za desetinko odstopanja pa Tip B. Zadnje mesto si delita Tip A in Tip C.
Mizarji so na drugo mesto uvrstili po-hi{tvo Tip B, medtem ko si Tip A, Tip C in Tip E delijo tretje mesto in so si pravzaprav enakovredni.
Lesarski tehnik je drugo mesto dodelil Tipu B, tesno sledi pohi{tvo Tip D, nato Tip C, ki je le za malenkost bolj{e od zadnje uvr{~enega Tipa A.
Pri razvr{~anju {olskega pohi{tva glede na atribut udobnost dijaki ni‘jega poklicnega izobra‘evanja, obdelovalec lesa, dali prednost pohi{tvu Tipa E, enako so storili tudi mizarji, vendar so enako oceno prisodili Tipu B in Tipu D. Lesarski tehniki pa so se odlo~ili, da sta Tip B in Tip D enakovredna glede udobnosti.
Preglednica 3. Razvr{~anje {olskega pohi{tva glede na funkcionalnost in udobnost
FUNKCIONALNOST
UDOBNOST
obdelovalec lesa
A(2,1) B(3)   C(2,1) D(3) EG,5)
A(2,1) B(2,25) C(2,2) D(2,8)  E(3,4)
A(1,7) B(2,3) C(1,7) D(2,8) EG,1)        A(1,5)  B(3,5) C(2,5)  D(3,5) E(3,5)
mizar
lesarski tehnik
A(2,3) B(3,3) C(2,5) D(3)  E(3,5)
A(1,6) B( 3,6) C(2,6) D(3,6) E(2,5)

Preglednica 3. Razvr{~anje {olskega pohi{tva glede na trdnost in estetiko

	TRDNOST	ESTETIKA
obdelovalec lesa	A(2,1) B(2,4) C(2,1) D(2,5) E(2,7)	A(1,5) B(2,4) C(2,5) DG) E(2,8)
mizar	A(2) B(2,5) C(2) DG) E(2)	A(1,5) B(3,4) C(1,6) D(2) E(4)
lesarski tehnik	A(1,6) B(3,1) C(1,6) D(3,6) EG,7)	A(2)   B(3,25) C(2,3) D(3,25) E(3,6)
		
Najbolj trdno pohi{tvo je po mnenju obdelovalcev lesa pohi{tvo Tipa E, {tevil~no pa za njim ne zaostajajo veliko preostali tipi pohi{tva. Mizarji so se odlo~ili za Tip D, Sledi mu Tip B, medtem ko so preostali tipi pohi{tva precej izena~eni.
Lesarski tehnik je dal prednost Tipu E, ki pa mu zelo tesno sledi tip D, medtem ko sta Tipa A in C izena~ena na zadnjem mestu.
Lepo oziroma estetsko pohi{tvo je po mnenju obdelovalcev lesa pohi{tvo Tip D, z majhnim zaostankom mu sledi Tip E. Na zadnje mesto pa so uvrstili Tip A.
Mizarji so kot najbolj estetsko ocenili pohi{tvo Tipa E, sledi mu Tip B, ostali Tipi so si malenkostno razli~ni, Tip A pa je na zadnjem mestu.
Lesarski tehniki so se odlo~ili, da je Tip E najlep{i, sledita mu Tip D in Tip B. Tip A je ponovno na zadnjem mestu.
4. SKLEPI
Dobljeni rezultati so nas nekoliko presenetili. Zavrnjene so bile vse na{e domneve v zaupanje sodobnega {ol-skega pohi{tva. Dijaki kot uporabniki {olskega pohi{tva v {oli povpre~no pre-sedijo {est do sedem ur in zagotovo sami najbolj ob~utijo razlike med posameznim pohi{tvom. Dejstvo sicer je, da obstajajo razlike med posameznimi izobra‘evalnimi programi, kajti dijaki ne uporabljajo enakovredno vseh u~il-nic (npr. lesarski tehnik bistveno ve~ uporablja ra~unalni{ko u~ilnico kot mizar ali obdelovalec lesa), medtem ko imajo obdelovalci lesa in mizarji ve~ prakti~nega pouka v {olski delavnici.
Prvi pogoj za nemoten u~ni proces v vsaki pedago{ki instituciji je njena opremljenost. Pohi{tvo v razli~nih u~ilnicah, {olskih delavnicah, laboratorijih in predavalnicah bi moralo
revijaLes 57(2005) 5
raziskave in razvoj
mladostniku zagotoviti normalen fizi~-ni razvoj brez bole~in pri sedenju, brez krivih hrbtenic in slabih dr‘, kar pa je vse bolj opazno pri dana{njih {olarjih.
@e v uvodnem delu smo omenjali, da bi {olsko pohi{tvo moralo biti rezultat dela skupine strokovnjakov: ergono-mov, psihologov, zdravnikov, oblikovalcev in tehnologov. Le s skupnimi pogledi in s preverjanjem pohi{tva v praksi bi pri uporabnikih (u~encih) lahko oblikovali tako pohi{tvo, ki bi zadostilo vsem funkcijam, kot so fizi~-ne, ekonomske, socialne, psiholo{ke in estetske.
[olsko pohi{tvo bi moralo biti prilagojeno otrokovi telesni vi{ini, omogo~ati bi moralo neoviran razvoj in rast od-ra{~ajo~e mladine in ne bi smelo biti “mu~ilna naprava” ter ogro`ajo~ element otrokovega zdravja.
Antropometrija in ergonomija sta temeljni vedi pri oblikovanju {olskega pohi{tva. Kadar antropolo{ke dimenzije telesa primerjamo z dimenzijami delovnega okolja, posegamo v specialno podro~je ergonomije, ki jo ozna~u-jemo kot ergonomska antropometrika.
Rezultati primerjav na SL[ Nova Gorica, kjer so dijaki z manj{imi odstopanji dali prednost {olskemu pohi{tvu starej{ega tipa, nas navajajo na potrditev mnenja proizvajalca iz Apa~ (v uvodu), da so proizvajalci zavezani ekonomskim zahtevam izdelovati po ~im ni‘ji ceni.
Ta zahteva pa se o~itno re{uje tudi na ra~un kvalitete {olskega pohi{tva.
Posredno slabo kvaliteto {olskega po-hi{tva potrjujejo {olski zdravniki (Marija Vodnjajev v uvodu).
[olniki tudi ugotavljamo, da so otroci v isti starosti razli~no razviti in razli~no visoki, u~ilnice pa so opremljene z enotnim pohi{tvom (Novak, 2002).
Dijaki sedijo na previsokih ali prenizkih stolih.
V prihodnosti bi le veljalo razmisliti o nastavljivih vi{inah {olskih stolov, kar uporabljajo ‘e marsikje. Pedagogi smo namre~ ob obisku osnovne {ole v [vici leta 2002 opazili prilagodljivo pohi{t-vo.
@al takega pohi{tva v na{ih {olah {e ni zaslediti in dijaki SL[ Nova Gorica so nastavili ogledalo proizvajalcem {ol-skega pohi{tva in podoba v njem ni taka, kot bi morala biti, saj so skoraj enotno ugotovili, da je najbolj{e pohi{tvo “tisto staro in preizku{eno”, na katerem so se zamenjale {tevilne generacije.
“DOBRO POHI[TVO MORA U^ENCU IN DIJAKU DOPUSTITI DOVOLJ SVOBODE PRI GIBANJU ZA NEMOTENO USTVARJANJE” (Kunst, 1963).
Naloga je nastala pod mentorstvom prof. dr. Mirka Tratnika.
literatura
1.
Basti~, M. 1996. Key Success Factors of Innovations, 17. PODIM, Zbornik povzetkov, Maribor
2.   Basti~, M. 2000. Tr‘ni podatki za izbolj{anje zaznane kakovosti, Zbornik posvetovanj
3.   Bizjak, F. 2000. Tehnolo{ki in projektni management, 2000
4.   Domljan, D. 2002. Va‘nost zdravstvenih, pedago{kih i tehni~kih na~ela u oblikovanju suvremenog {kolskog name{taja, Zbornik radova, Zagreb
5.   Ko{melj, K. 2001. Uporabna statistika, Ljubljana 2001
6.   Kotler, P. 1996. Marketing, Management
7.    Novak, T. 2001. Ustreznost standardnih mer {olske-ga pohi{tva glede na antropolo{ke zna~ilnosti dijakov SMIK[ v Kranju, magistrsko delo, Ljubljana
8.   Rozman, V. 2001. Snovanje pohi{tva, Lesarska zalo`ba, Ljubljana
9.   Ve~ avtorjev, 2000. Strategija razvoja slovenskega lesarstva, GZS, Ljubljana
10.  Vodnjajev, M. 1996. Antropolo{ke dimenzije {olskih otrok, Zdrav. varstvo
kratke novice
Septembra nov Marosov salon vrhunskega pohi{tva
Pohi{tveni trgovec Maros bo ob [martinski cesti v Ljubljani blizu sede‘a dav~ne uprave zgradil nov prodajno-poslovni center, vreden okoli 12 milijonov evrov, kjer naj bi se ‘e poleti, najkasneje pa septembra, odprl svoj prodajni salon. O skupnem vlaganju v ta objekt se {e dogovarjajo z italijanskim partnerjem, proizvajalcem pohi{tva, ~igar imena @eljko [ogori~, direktor Marosa, ne razkriva. V kolikor dogovori ne bodo dose‘eni, pa bo po njegovih zagotovilih edini vlagatelj v projekt Maros sam. Medtem ko bodo pisarne v treh nadstropjih prodajno-po-slovnega centra oddajali, napovedujejo v pritli~ju svoj salon, kjer bo na 2.600 kvadratnih metrih peti~nim kupcem na voljo le pohi{tvo (naj)vi{jega kakovostnega in cenovnega razreda, saj so po [ogori~evih besedah v Marosu pridobili zastopstvo za pet do deset novih blagovnih znamk vrhunskega pohi{tva iz celotne Evrope, od katerih jih je nekaj ‘e v Sloveniji.
ijaLeS 57(2005) 5