GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA / LJUBLJANA, 26. JUNIJA 1959 LETO VI., ŠTEV. 49 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 243. V tem okviru se postavljajo v planu ta leto 1959 naslednje naloge: Na podlagi pr.og. od.,., k. 4.Sj Lnl b, !n, '| u' nega učinka ter izpopolnjevati de ( />P^a P ^,*?a °nalT • Lj,{l’l.jal?“ lovne metode po gospodarskih or ,?HlaiSnikžpona ukrepe za gospodarski razvoj ObLO perspektivni plan. letu 1959. Temeljne naloge, ki jih postavlja družbeni plan za leto 1959, P°K*“vic Rajajo tudi iz ciljev, ki "jih po- Družbeni bruto proizvod in narodni Javlja perspektivni plan gospodar- dohodek razvoja ObLO za dobo 1957 Plan gospodarskega raZ' :irf» 1961 •tv. Gospodarski razvoj zagotavlja povečanje proizvodnje, na osnovi !.°ia upošteva v predlogu perspek- česar se pričakuje, da bo ▼ letu plana ObLO postavljene 1959 povečanje družbenega bruto in omogoča njegovo izvr- proizvoda in narodnega dohodka . naslednje: V milijonih din rnega {^mžbeni bruto proizvod “»rodni dohodek j Morast družbenega bruto pro- ter skladno s tem tudi uspešen go-d y°tia in narodnega dohodka' bo spodarski razvoj, n *«*en z večanjem delovne storil- Posamezne gospodarske panoge ki bo istočasno zagotavljala bodo udeležene pri porastu druž-°'jSanje družbenega standarda benega bruto proizvoda takole: mr ms m» 1918 1917 1919 1918 11.384 12.070 13.088 106 108 3.695 3.955 4.309 I0?__ 109 V milijonih din po tekočih cenah Industrija h'r«dbeuištvo i>met irffovina Okrt"',TO R0l»unala pVuž.beni sektor skupaj r^lvnlni c.l,_-I---- III. poglavje Investicije 1917 1918 1919 1918 1917 1919 1918 7.897 7.965 8.865 101 til 1.612 1.732 1.743 107 101 707 917 965 129 105 59 53 62 90 116 127 152 160 119 t05 410 472 311 115 66 70 234 413 334 178 10.882 11.525 12.519 106 108 502 544 569 108 104 lt.384 12.069 13.088 106 108 trebno v letu 1959 posvetiti p< _____nost tistim gradnjam, ki so važne NitM.°Stevai°č načela investicijske predvsem za uresničenje petletnega •, ki je postavljena s per- plana. lvnim planom občine, bo po- Skupne investicije v letu 1959 bodo znašale 970 milijonov dinarjev. Struktura vlaganja teh investicij pa bo naslednja: V milij. din Strukturo Gradnje 651 68 Oprema a) domača 248 25 b) uvožena 65 6 Ostalo 6 1 Skupaj 970 100 Po posameznih gospodarskih pa- nogah pa bo struktura investicij naslednja: - Panog* Višina er. Struktura •/. Industrija 394 40 Promet t20 13 Trgovina — — Gostinstvo 4 1 Obrt 52 5 Komunala 400 41 Skupaj 970 100 Iz strukture investicij je razvidno, da se bodo vršile večje investicije v industrijskih gospodarskih organizacijah ter v komunalnih podjetjih. Na višino investicij vplivajo obveznosti do anuitet, katere znašajo za celotno gospodarstvo skupaj 238 milijonov dinarjev ter bodo odplačane iz prostih sredstev amortizacije v višini 105 milij. dinarjev, iz ostalih skladov podjetij pa 133 milijonov dinarjev. Sredstva, namenjena za investicije v industriji, bodo uporabljena za rekonstrukcijo nekaterih obratov ter za nakup opreme In za gradnjo novih poslovnih prostorov. Coepodnraka panoga 1918 Industrija 2.669 Gradbeništvo 1.294 Promet 575 Trgovina 58 Gostinstvo 72 Obrt 405 Komunala 81 Skupaj 5.152 Nesorazmerja pri posameznih gospodarskih panogah nastopajo zaradi tega, ker prehajajo gospodarske organizacije iz ene panoge v drugo. Za stanje zaposlenosti in napredek delovne storilnosti so odgovorni predvsem delavski sveti podjetij, ki morajo z uvajanjem stimulativne razdelitve čistega dohodka zagotoviti uspešno poslovanje podjetij. V. poglavje Družbeni standard 1. Stanovanjska graditev. Predvideva se, da se bo v letu 1959 gradilo 130 stanovanjskih enot, V komunalnih podjetjih pa bodo investicije vložene za nadaljnjo izgradnjo skladišč. V obrti bodo investicije usmerjene v izgradnjo obratov storitvenega značaja, t. j. pralnice-Iikal-nice ter za nabavo opreme iz uvoza v podjetjih, ki imajo odobrena devizna sredstva. V skladu z okrajnim družbenim planom, ki predvideva združevanje prostih sredstev gospodarskih organizacij, bodo gospodarske organizacije na področju tukajšnje občine prispevale 40*/o ostanka čistega dohodka za izvajanje investicij, ki so predvidene v planu za leto 1959. Višina teli sredstev znaša 38 milij. dinarjev, ki bo uporabljena v sledeče namene. za stanovanj, graditev 24 milij. din za komunal, dejavnost 10 milij. din za zdravstvo 4 milij. din Polej* prispevka za finansiranje investicij bodo gospodarske organizacije kreditirale Elektro Ljubljana in PTT iz prostih sredstev amortizacije v skupnem znesku 53,6 milij. dinarjev. IV. poglavje Zaposlenost in produktivnost Število zaposlenih v gospodarstvu je v letu 1958 bolj poraslo, kot pa to predvideva perspektivni plan. Tak razvoj zaposlovanja je zaviral naraščanje delovne storilnosti ter omejeval možnosti dviga življenjske ravni prebivalstva. Zato plan za leio 1959 predvideva, da se do število zaposlenih povečalo samo za lVo ter bo tako delovna storilnost porasla za 7*/o. S pravilno politiko zaposlovanja in predvsem z racionalnejšo uporabo že zaposlene delovne sile bo možno doseči predvideno povečanje delovne storilnosti. Število zaposlenih in produktivnost bo v primerjavi z letom 1958 po posameznih gospodarskih panogah naslednja: Število rapoaleolh Indeks 1919 19» 1918 Porait produkt-livno«tl v V* 2.875 107 4 1.214 94 7 597 103 2 62 106 10 75 104 1 239 59 7 144 177 1 5.206 101 7 ki bodo vseljive med letom. Pričelo se bo z gradnjo novih stanovanjskih blokov in vrstnih hiš, v katerih bo približno 250 stanovanjskih enot. 2. Komunala in urbanizem. Komunalne zasluge in storitve se bodo v letu, 1959 povečale po vrednosti za tl«/*. Nadaljevalo se bo z ureditvenimi deli na cestah IV. reda ter s tem doseglo 4«/» moderno urejenih cest. Zgradil se bo nov ž.elezobetonski most preko Ljubljanice. V mestnem javnem osebnem prometu ni predvidena nobena sprememba pri krožni progi Moste— Ajdovščina—Zale—Moste. Vodovodna mreža se bo povečala za 2°/o, in to predvsem v vaseh, ki še niso navezane na mestno vodovodno mrežo. Kanalizacijska mreža se bo povečala za ca. 8%> zaradi intenzivne gradnje stanovanj in odpiranja novih kompleksov ob Šmar-tinski cesti. Elektro podjetje namerava zgraditi tri nove trafopostnje za široko potrošnjo in v zvezi z novogradnjami stanovanjskih objektov. Javna razsvetljava se bo povečala za 6%>. ker je nujno potrebno opremiti nekatere ceste z najpotrebnejšo razsvetljavo. Železnice, nasadi in drevesne zasaditve se bodo povečale za ca. !30/o, za kar je vzrok zunanja ureditev ob novih stanovanjskih blokih in oprema urejenih cest. Regulacija se bo izvršila samo na potoku Mejašu, kar bo dejansko nadaljevanje lanskoletnega dela. 3. Šolstvo, prosveta in kultura. V letu 1939 se bo pričela gradnja osnovne šole na Kodeljevem. Sredstva zn načrte v višini 2,000.000 dinarjev so zagotovljena v proračunu. Gradnja bo finansirana iz stanovanjskega sklada, v tem letu bo potrošenih 35,000.000 dinarjev. Nujnost te gradnje je utemeljeno z zvišanjem števila šoloobveznih učencev v treh letih za 700 otrok. V tem letu bodo izvršene tudi naslednje adaptacije: osnovna šola Jarše za dovršitev del v znesku 1,186.000 din, osnovna šola Hrušica v znesku 1,210.000 din, kulturno-pro-svetni dom Bizovik v višini 1,860.000 dinarjev in nabava opreme za kulturno-prosvetni dom v Hrušici 2,84.3.000 dinarjev. Pri vseh večjih gradbiščih stanovanjskih objektov se bo kot prva faza pričela gradnja otroških ustanov, Iti bodo do vselitve v stanovanjske prostore služile gradbenim podjetjem za uradne prostore. Otroški vrtci se bodo pričeli graditi v Kavčičevi ulici za industrijsko naselje Zelene jame in Jarš, nadalje na Kodeljevem in v centru Most v Pregarčevi ulici. V Pokopališki ulici pa se bo povečala z nadzidavo obstoječega otroškega vrtca kapaciteta za 60 otrok. 4. Fizkultura. V okviru družbenega plana za leto 1959 bodo letos dokončana dela na letnem telovadišču Partizana Moste v skupnem znesku 2,000.000 dinarjev, na športnem parku na Kodeljevem pa bodo investicije znašale 8,000.000 din in bodo uporabljene za dograditev I. faze športnega parka, t. j. za glavno igrišče, pomožno igrišče, igrišče za mali rokomet in košarko ter za barieri in ograjo. 5. Zdravstvo. V tekil leta bodo pripravljeni načrti za gradnjo zdravstvenega doma ter bo treba pričeti z zbiranjem sredstev in pričetkom pripravljalnih del za gradnjo. Do izgraditve zdravstvenega doma se bo v podjetju Saturnus ustanovila ekspozitura ambulante zdravstvenega doma; tl prostori se bodo uporabljati za preventivno zdravstveno socialno službo podjetja. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija V letu 1959 se pričakuje še nadaljnje povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki bo po planu predvidoma večji za 11°/« nasproti letu 1958, kar je tudi v skladu s perspektivnim planom občine. Po posameznih industrijskih strokah bo porasel fizični obseg proizvodnje in delovne sile takole: terl specialni stroji za gradbeno Industrijo. Ce pa bo prišlo v okviru splošnih gospodarskih združenj do združitve gospodarskih enot v strojegradnji, se bo del proizvodnega programa tovarne »Inaos« preneslo na podjetje »Litostroj«. S tem bi se vrednost proizvodnje na področju tukajšnje občine znižala in prenesla na drugo področje. Porast proizvodnje v tovarni »Saturnus« bo višji le za 2°/o, ker so predvidene delne razširitve podjetja ter bodo novogradnje izvršene v tekočem letu prišle do izraza šele v prihodnjem letu. Pričela se bo gradnja prve faze novega obrata, t. j. rekonstrukcija in povečanje orodjarne, ki predstavlja v dosedanjih razmerah ozko grlo proizvodnje. Ravno tako bo tudi nabava nove tunelne sušilne peči preprečila mnogokratne težave, obenem pa povečala kapaciteto tiskarne. Kemična industrija. Tovarna »Teol« predvideva povečanje proizvodnje za 22°/o, katero bo dosegla z izvršeno rekonstrukcijo in proizvodnjo novih izdelkov. S tovarno »Oljarna« bodo pričeli zaradi "sorodne proizvodnje tesneje sodelovati, kar bo zagotovilo racionalnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet Višina proizvodnje »Tovarne kleja« se nasproti preteklemu letu zaradi izkoriščenih kapacitet ne bo spremenila. V tekočem letu bo dokončan celotni elaborat za rekonstrukcijo tovarne. Industrijo gradbenega materiala bo še nadalje večala proizvodnjo. Težišče proizvodnje v tovarni »Izo-lirka« bo v grupi »asfaltne predelave«, za kar je veliko povpraševanje na trgu. Povečanje proizvodnje v tej skupini bo doseženo z boljšim izkoriščanjem že obstoječih kapacitet. V tekočem letu se bo Stroka Izračun fizičnega obsega proizvodnje v 000 din 1937 1938 1939 1938 1959 1937 1938 115 Barvasta metalurgija 1,281.793 1,298.834 1,316.757 101 101 117 Kovinska industrija 3,037.071 2,852.435 5,166.873 94 105 120 Kemična industrija 1,723.941 2,153.259 2,314.396 124 107 121 Industrija gradb. materiala 1,224.199 1,156.067 1,273.290 94 110 122 Lesna industrija — — 160.000 — — 124 Tekstilna industrija 128.567 141.424 144.638 110 103 127 Živilska industrija 963.905 1,081.629 1,310.376 112 121 Industrija skupaj 8,359.476 8,683.648 9,686.330 104 111 Delovna sila Indeks 1938 1939 1939 1938 113 Barvasta metalurgija 227 233 102 117 Kovinska industrija 1.007 1.027 102 120 Kemična industrija 432 445 103 121 Industrija gradbenega materiala 508 513 101 122 Lesno industrija — 147 — 124 Tekstilna industrija 133 135 100 127 Živilska industrija 360 373 103 Skupaj 2.669 2.875 107 V letu 1959 je zaradi prehoda obrtnega podjetja »Zima« v industrijo nastopila nova stroko 122 — lesno industrija. Vzporedno z dvigom proizvodnje bo porasel tudi narodni dohodek, ki bo v primerjavi z letom 1938 večji za 8°/o. Planirana • proizvodnja se bo v letu 1959 razvijalo po posameznih strokah naslednje: V barvasti metalurgiji bo proizvodnja ustaljena in sc ne pričakuje bistvenega povečanja glede na rekonstrukcijo in preusmeritev proizvodnje v »Kemični tovarni«. Kovinska industrija predvideva 5'/« povečanje proizvodnje nasproti preteklemu letu. Povečanje bo predvsem v tovarni »Indos« s proizvodnjo novih pomembnih artiklov, kateri so: hidravlični bagri in ncka- Barvasta metalurgija Kovinska industrija Kemična industrija Živilska industrija Industrija skupaj Znižanje Izvoza bo v stroki Kemične industrije, ker bo »Oljarna« znižal izvoz lanenega olja zaradi nizkih cen. V ostalin strokah ozir. podjetjih ne bo bistvenih sprememb v izvozu. VII. poglavje Kmetijstvo Celotna kmetijska proizvodnja se v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1958 ne bo bistveno povečala. Poljedehtno Vsako leto se bolj zazidavajo nove kmetijske površine in razširjajo že obstoječe gramozne jame, zato tudi v poljedelstvu ni mogoče pričakovati večjega celotnega pridelka. Vendar pa se bodo hektarski donosi žitnih kultur povečali za 3 V.. pšenica Pridelek 1958 14 i q/li» 1959 16 ječmen 12 14 koruza 24 25 krompir 170 180 deteljo 41 46 trav. seno 28 30 Na povečanje hektarskih dpno-sov bo vplivala večja uporaba umet- pričelo z gradnjo objekta za novo proizvodnjo stramit plošče, ki pa bo dokončano šelo v prihodnjem letu. Pri tovarni »Mineral« se bo moralo glede na veliko povpraševanje po njihovih izdelkih no trgu rešiti vprašanje nabave opreme za rezanje naravnega in umetnega kamna. Lesna industrija. Podjetje »Zima«, ki nastopa s prehodom v industrijo prvič v tej panogi, bo povečalo proizvodnjo za 6°/o. Tehnična zaostalost pa občutno zavira še hitrejši in boljši napredek podjetja. Tekstilna industrija. Zaradi iz-trošenosti strojnih naprav v tovarni »Totra« ne bo bistvenega povečanja proizvodnje nasproti preteklemu letu. Vsa investicijska sredstvo in delo bo usmerjeno v izdelavo načrtov raznih orodij in modelov za pletilne stroje. Živilska industrija. Povečanja proizvodnje v tovarni »Kolinska« bo doseženo z novo uvedbo proizvodnjo — krompirjevi izdelki. Tovarno »Močnih krmil« bo povečala proizvodnjo v tekočem letu za 66°/«, t. j. od dosedanjih 6000 ton no 10.000 ton. Povečanje proizvodnje bosta omogočili novoustanovljeni farmi, ki bosta absorbirali polovico vseh proizvedenih količin. Proizvodnja v podjetju »Črevarna« se bo nasproti preteklemu letu znižala glede na gradnjo Mesne industrije v Zalogu, ki bo prevzela precejšen del tovrstne dejavnosti.' Izvoz Vrednost izvoza industrijskih podjetij se bo v letu 1959 znižala zo 4°/o nasproti preteklemu letu. P° posameznih strokah bo vrednost izvoza naslednjo: v 000 din (S - 300 din) Iicnlis. Plan Indeks 1959 1938 1959 1958 22.873 22.593 99 24.878 27.365 110 150.338 137.294 91 50.250 50.250 100 248.309 237.502 96 nih gnojil, dobrih semen, zlasti hibridne koruze, semenskega krompirja in pšenice ter izboljšani agrotehnični ukrepi. Na krompiriščih bodo smotrno izvedene zntirulne akcije proti koloradskemu hrošču »° krompirjevi plesni. Povečala se bo tudi poraba herbicidov in zaščitnih sredstev. . V sadjarstvu bo treba v večji meri pristopiti k asnnaciji stari® sadovnjakov. V zimskih mesecih sfl bo korenito izvedlo čiščenje in zimsko škropljenje drevja. Živinoreja Številčno stanje živine se ne h® bistveno spremenilo, pač pa se h” predvidoma dvignila vzporedno ’ krnsko bazo tudi mlečnost k ra s sedanjih 1800 na 1900 litrov, t. J' zn 6*/«. Po perspektivnem planu razvoja kmetijstva bo že letos uzak®J njena rajonizacija in specializacij v živinoreji. VIII. poglavje Gradbeništvo V letu 1959 se predvideva P0^ Čanje gradbene dejavnosti obrM. zunanjih gradbenih podjetij za j Obseg gradbenih del bo v letoŠnL , letu zajemal še intenzivnejšo 8 Bovanjako Izgradnjo in dovršitev faznih objektov iz preteklega leta. V Primerjavi z realizacijo leta 1958 86 predvideva: Real. 1918 1,731 Plan 1919 1,742 v milijonih din Indeks 1919 1918 101 8 krepitvijo razvoja gradbenega obrtništva bodo gradbenim podjetjem zagotovljene dovoljne kapaci-jote za izvršitev planskih nalog, “odjetje »Gradis« bo uvedlo indu-ririjski način gradnje, t. j. izgradnja stavb s poenostavljenimi konstruktivnimi elementi, kur bo polnilo stanovanjsko gradnjo. Tonini elementi se bodo proizvajali Z obratu cementnih polizdelkov. Predvideni obseg gradbene dejavnosti ne bo zahteval posebnega povečanja kapacitet, ker se predvi-deva, da bo z boljšo organizacijo dela _ uvajanje mehanizacije — dosežena večja storilnost dela. IX. poglavje Promet Povečanje proizvodnje In blagov-neKo prometa zahteva v letu 1959 ‘Udi porast prometnih sredstev, ki "e bodo predvidoma povečala za 5*/«. Po posameznih dejavnostih bo povečanje naslednje: Indeke 1918 - 100 Potniški promet 111 Tovorni promet 104 Ostala dejavnost 104 Izvršene bodo večje investicije v zvezi z nabavo avtobusov, s čimer se bo kapaciteta potniških mest znatno povečala. Prav tako bodo porasle tudi turistične usluge, na kar bo vplivala otvoritev novih turističnih poslovalnic. V tovornem prometu bo zagotovljena hitrejša in rednejša izmenjava blaga, kar bo znatno pripomoglo k povečanju blagovnega prometa. X. poglavje <• Trgovina Povečanje kupne moči in nadaljnji gospodarski razvoj bosta omogočila povečanje blagovnega prometa za 16V*. Na povečanje bodo vplivala investicijska vlaganja. Dograjene bodo tržne lope v okviru tržnice, kjer bo zagotovljena potrošnikom nabava vsakovrstnih živilskih artiklov, kakor tudi mešanega in industrijskega blaga. Povečanje prometa v trgovini na malo bo v primerjavi s preteklim letom naslednje: v milijonih din Indeks Rcnl. 19)8 Plan 19)9 Trgovina skupaj 1959 1958 116 W k, Za zagotovitev zadostne količine tov, ki so važen činitelj družbene .»netijskih pridelkov je občinski kontrole v trgovski mreži. Judski odbor zadolžil preskrbovaj-®° podjetje »Sadje-zelcnjava« za cdno oskrbovanje prodajnih mest. XI. poglavje Gostinstvo V letu 1959 se bo gostinski pro- J -—V UBMUUVttUJC piuunjlliu llltai, T 1CIU 17Z7 OO UU ^UOllUOIVl razširitev trgovske mreže v okvi- met predvidoma povečal za 5°/o_, ril oskrbovalnih centrov bo potreb- kar je v skladu s splošnimi načeli no v letu 1959 izdelati dokončni in- in potrebami za uvajanje kvalitetne >esticijski program in glavni pro- in cenene prehrane Za krepitev i*t, kakor to predvideva perspek- obratov družbene prehrane bodo iz-hvni plan občine. Zagotovila se bo v.edene ustrezne olajšave s kate- i ° _ vi m i l\/-» nmnirnnor>/■* l/o olrtivnm 1*0. nvidenm in kontrola ren in to zla- Ilmi bo omogočeno kolektivom go- Mi^Psnovnih tviuln.In kme- fe« 'Uskih proizvodih, s čimer se bo Prispevalo k stabilizaciji tržišča. bene obveznosti, ne da bi te vplivale na ceno gostinskih uslug. Predvidoma se bo promet gostin- Družbene organizacije kakor tudi skih uslug v primerjavi z letom "činski ljudski odbor bodo morali 1958 povečal po vrstan storitev ta-Phvati na delo potrošniških sve- kole: ? milijonih din Indeks Real. 19)8 Plan 19)9 Alkoholne pijače Ostalo 96 56 Skupaj ! ,^n uspešno poslovanje posamez- 99 _61_ 160 1959 1551 102 108 105 gostinskih obratov bodo izvr-v"® organizacijske spremembe ta-da bodo nerentabilni manjši in*!'- pr'ključeni močnejšim go- I^RBkim obratom, s čimer bo zmanj- režija in zaposleno osebje. P lij., °®y©teti bo treba pozornost kva-0, ,®cUskemu sestavu zaposlenega ■he i-?’ ta^° da b°do na vodilnih g. 8..1" zaposleni visokokvalificirani hih delavci, na ostalih delovni toe8tih pa gostinski delavci z Cvono izobrazbo. i Plinski ljudski odbor bo moral h^jn^Homsklml ukrepi, t. j. s pogod- XII. poglavje Na področju obrti je pričakovati v letu 1959 nekatere organizacijske spremembe, ki bodo nastale vsled prehoda obrtnih podjetij v druge gospodarske panoge. To bo bistveno vplivalo na višino družbenega bruto proizvoda v obrti, ki se bo zaradi tega znižal za 34 Vo. Tako je prešlo v panogo industrije podjetje »Zima«, ki ima zaradi boljšega proizvodnega procesa in serijskega načina izdelave značaj industrijske proizvodnje. Nadalje pa bo obrtno podjetje »Lesna galanterija« pripojeno komunalnemu podjetju »Javna skladišča«, v sklopu katerega bo ’ p,°' Hje .L?b.vezn°sti. zagotoviti poveča- Višina ustvarjenega prometa na k°trol 1 0V v g°sri$čih, ki so nujno področju obrti bo v primerjavi s bni za finansiranje investicij, preteklim letom noslednjai Obrtna dejavnost skupaj Brez podj. »Zima« in lesna galanterija T milijonih din Indeks Real. 1958 Plan 1959 1959 m 472 293 312 312 106 Za razvoj obrtništva bo potrebno investicijsko finansiranje, s čimer se bodo povečale kapacitete ter obnovila že dotrajana osnovna sredstva. Tako bo podjetje »Protektor« nabavilo iz uvoza za 12 milijonov deviznih dinarjev opreme, ,8 katero bo obrat popolnoma moderniziran. V letu 1959 se predvideva tudi preselitev obrtnega podjetja »Brivnica in česalnica« v nove poslovne prostore. V okviru stanovanjske skupnosti bo urejena servisna delavnica, ki bo pripomogla k hitrejšemu kritju potreb po obrtnih storitvah. XIII. poglavje Komunala . Celotni dohodek komunalnih podjetij se bo v letu 1959, upošte- Komunalna dejavnost skupaj vajoč novoustanovljena in priključena podjetja, predvidoma povečal za 78 "/a. Ustanovljeno bo novo komunalno podjetje »Pralnica in likalnica«, ki bo popolnoma mehanizirano ter bo znatno pripomoglo k zadostitvi potreb po tovrstnih obratih. »Javna skladišča« bodo še pa-dulje večala svojo dejavnost tor postopoma prešla tudi na ^rediterske posle. Njihov promet se bo povečal tudi z osnovanjem novega obrata za izdelovanje lesne embalaže. Primerjava planiranega brut