Pozabiti prednike pomeni biti potok brez izvira, drevo brez korenin. Kitajski pregovor v naš tednik Številka 4 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 30. januarja 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Izgledi za slovenskega poslanca na listi SPO so zelo majhni. Hanzi Ogrs, bivši ŽUPAN IN DEŽLNOZBOR-SKI POSLANEC R. Grilc in M. Trunk sta za neposredne volitve ■— *— — Stran 2 Izbor NSKS in KKZ za 19. Tischlerjevo nagrado je bil pravilen. Publika v nabito polni Tischlerjevi dvorani je nagrajenca Miha Dolinška obsula z bučnim aplavzom. Na sliki z leve: Nanti Olip, Marija Draže, Barbara Sedej, Miha Dolinšek, zmagovalka govorniškega natečaja Milena Olip in dr. Janko Zerzer. Foto: NT/Fera POLITIKA Podtikavanja, da vidi Republika Slovenija v Koroških Slovencih „peto kolono" - ali: kaj hoče Slovenija v resnici? Stran 2 IZ NAŠIH OBČIN V Dobrli vasi so stroški za uporabo kanala višji kot pričakovano, na Bistrici pa bodo restavrirali zadnji apneni plavž na Koroškem. Stran 9 ŠPORT Prestopni rok je pri SAK povzročil nekaj sprememb, nekaj igralcev je odšlo. Ali bo zdaj mladina dobila več priložnosti? stran 23 2 Politika Politika Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Kaj hoče Slovenija v resnici? X /zrok Sturmovih napadov V na Slovenijo je izjava podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika 16. 12. 1997 v Celovcu. Podobnik je izrazil nezadovoljstvo slovenske vlade zaradi neenotnosti, ki vlada med Koroškimi Slovenci. Dal je razumeti, da so prepiri v slovenski narodni skupnosti postali za Slovenijo nevzdržni. Namesto da bi Koroški Slovenci zagovarjali nasproti Sloveniji, Dunaju in Celovcu enotna stališča, izkoriščajo obiske v Ljubljani za medsebojna obtoževanja. V imenu naroda iščejo samo svoj prav - in denar. Pri tem se neredko kdaj dogaja, da se skuša prepričevati pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, katera ustanova si finančno podporo zasluži in katera ne. Skratka, vse te zadeve v naši narodni skupnosti so začele slovenski vladi dokončno prtisedati; te namreč slabijo učinkovito delovanje v korist naših ljudi na podeželju, poleg tega pa se je treba zavedati, da je slovenska vlada nasproti slovenskim davkoplačevalcem odgovorna za to, da se finančne podpore smiselno uporabljajo. Zato se je Marjan Podobnik nedvoumno priznal k temu, da bo v dodeljevanju finančnih podpor v prihodnje odločalo samo še skupno neposredno izvoljeno zastopstvo. Odločalo bo zastopstvo, ki ga bodo na tajnih volitvah izvolili Koroški Slovenci. Samo ti, in nihče drugi, bodo pristojni, kaj se bo financiralo in v kateri višini. Nadalje bo to zastopstvo pluralistično, kar pomeni, da bo odprto za vse ideološke in strankarskopolitične struje, ki jih pozna naša narodna skup- nost. Zato tako zastopstvo tudi ne more biti narodnostna stranka, kot je to Enotna lista. Vsakdo, ki mu je prihodnost narodne skupnosti zares pri srcu, se namreč dobro zaveda, da niso vsi Koroški Slovenci volilci EL in da je lahko skupno zastopstvo samo verodostojno, če je odprto tudi za slovenske volilce večinskih strank. Ali kot je poudaril Marjan Podobnik v svojem celovškem nagovoru: ..Slovenijo ne zanima, kdo bo v skupnem zastopstvu imel večino. Kar Slovenijo zanima, je to, da bo manjšina navzven govorila s skupnim jezikom in da bo Slovenija končno vedela, kdo je njen pogovrni partner." Edino, kar torej hoče Slovenija, je to, da Koroški Slovenci končno napravimo red v lastni hiši. In to tako, da se nihče ne more čutiti izobčenega. Zato tudi njeno vztrajanje na tem, da se izvoli skupno zastopstvo na demokratičnih neposrednih volitvah. S tem imajo namreč vsi pripadniki slovenske narodne skupnosti, ne glede na njihovo strankarsko politično ali svetovnonazorsko prepričanje, možnost, da enakopravno soodločajo o manjšinskopolitičnih vprašanjih. Za moderno evropsko družbo je to nekaj samoumevnega in ni videti nobenega razloga, zakaj bi ravno Dr. Marjan Sturm je Sloveniji javno očital, da hoče finančno izsušiti ZSO, ker noče biti njena ..podaljšana roka". V resnici dr. Sturm zavestno zavaja koroško in slovensko javnost. Koroški Slovenci v tem oziru morali biti izjema. Konec koncev bi se tudi v naši narodni skupnosti naposled moralo uveljaviti spoznanje, da sta med največjimi dosežki 20. stoletja predvsem parlamentarna demokracija in splošna volilna pravica - medtem ko so njeni nasprotniki otroci 19. stoletja. Čeprav so zadeve več ko jasne, skuša dr. Sturm dopovedati koroški javnosti, da si hoče Slovenija s Koroškimi Slovenci ustvariti „peto kolono" in da hoče ..finančno izsušiti" tiste, ki nočejo biti njena ..podaljšana roka". Gre za podtikavanja, ki so za slovennsko državo naravnost žaljiva. Očitno naj bi služila samo zavestnemu zbujanju nemškonacionalnih emocij na Koroškem - v upanju, da bosta zaradi tega pri pristojnih ljubljanksih politikih nastala strah in zmeda. Kdo se v resnici tega najbolj veseli, je dokazal KHD, ki je Sturmu po njegovih zadnjih napadih na Slovenijo takoj izrazil svojo podporo. Pred očmi je imel Sturmovo izjavo, da je pripravljen odpovedati se politični in finančni podpori Slovenije in iskati politično zatočišče samo še pri avstrijski vladi. Očitno pa je imel tudi pred očmi Sturmovo bojazen, da bi neposredne volitve skupnega zastopstva koristile samo tistim, ki se dosledno zavzemajo za narodno enakopravnost (kar bi po Sturmu naj bila ..nacionalizem"). Se mar KHD že veseli, da bo na Koroškem spet zaživelo vindišarstvo? Volja podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika, da Koroški ■ Slovenci končno uvedemo skupno neposredno izvoljeno zastopstvo in da s tem tudi sami odločamo o svojem političnem, kulturnem, gospodarskem in športnem delovanju, je resna in odkrita. Prav tako pa so nedvoumni poizkusi predsednika ZSO, da ■ se prepreči skupno zastopstvo na osnovi neposrednih volitev. V resnici so namreč neposredne volitve edini razlog predsednika ZSO za podtikavanja na račun Slovenije. „Sturmaj se drži pravil demokracije" Vztrajno zavračanje>ravil demokracije dr. Sturma postaja neznosno tudi za predstavnike OVP in SPO. 23. januarja 98 je bila 19. obletnica smrti dr. Joška Tischlerja - ustanovitelja Narodnega sveta Koroških Slovencev in očeta Slovenske gimnazije. Predstavniki NSKS, KKZ, Mohorjeve družbe, Slovenske gimnazije in Našega tednika so se, kakor vsako leto, na ta dan zbrali ob Tischlerjevem grobu v Žrelcu. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer je v kratkem nagovoru opozoril na to, daje letos minulo 50 let, ko je dr. Joško Tischler izstopil iz Osvobodilne fronte. Na sliki: predsednik NSKS Nanti Olip in predsednik KKZ dr. Janko Zerzer pri polaganju venca. Preživimo lahko tudi s podporami avstrijske zvezne vlade Sedanja organizacijska struktura ZS je ..demokratično - politični deficit", tako dr. Sturm. V prihodnje naj bi člani ZSO lahko postali tudi pripadniki večinskega naroda. Deželna poslanca Raimund Grilc (OVP) in Melitta Trunk (SPO) - oba sta tudi člana sosveta - sta izrazila veliko nezadovoljstvo nad predsednikom ZSO Marjanom Sturmom. V skupni izjavi zahtevata od njega, naj se „drži pravil demokracije in se ne zoperstavlja volitvam skupnega zastopstva Koroških Slovencev. Prav tako napovedujeta izstop iz sosveta, če bi ZSO še naprej blokirala skupno in demokratično izvoljeno zastopstvo. Predsednik ZSO Sturm naj pomisli, da za prizadevanje manjšine nikakor ni koristno, če je narodna skupnost navzven sprta", tako Raimund Grilc in Melitta Trunk. ČLEN 7 APP____________ Zunanji minister Frlec demantira Kakor smo poročali v prejšnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA, naj bi slovenski zunanji minister Frlec za dunajsko „Die Presse" izjavil: „Člen 7 Avstrijske državne pogodbe je v glavnem izpolnjen". Predsednik NSKS Nanti Olip in tajnik EL mag. Rudi Vouk sta v odprtem pismu Frleca prosila za pojasnilo. Medtem je Frlec časopisu „Die Presse" poslal demanti, v katerem mdr. poudarja: „Še ne docela izpolnjene pravice Koroških in Štajerskih Slovencev, zajamčene v Avstrijski državni pogodbi bodo ostale stalna pogovorna tema med Slovenijo in Avstrijo. Na nedavnem srečanju sta avstrijski in slovenski zunanji minister tudi izčrpno razpravljala o njih. Iz tega razloga je slovenski zunanji minister pred svojim obiskom na Dunaju tudi sprejel zastopnike v Avstriji živečih Slovencev, da bi se izčrpno informiral o odprtih manjšinskih vprašanjih. O njihovi izpolnitvi lahko namreč odloča samo manjšina." -Kuj- Dr. Sturm je pretekli ponede-!jek napovedal izredni občni zbor ZSO (aprila 1998). Osrednja tema občnega zbora bo odnos Slovenija - ZSO. Sturm je mnenja, da je zahteva podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika glede skupnega neposredno izvoljenega zastopstva ,,vmešavanje v notranje manjšinske zadeve", ki ga kot predsednik ZSO nikoli ne bo akceptiraj. „Nočemo biti podaljšana politična roka Slovenije". Skupno neposredno izvoljeno zastopstvo naj bi nasprotovalo členu 7, ki -govori o organizacijah", predvsem pa naj bi vodilo v „homo-genizacijo narodne skupnosti". S tem je dr. Sturm hotel reči, da j® skupno neposredno izvoljeno zastopstvo identično z „narod-nostno stranko", neposredne vo-'itve pa bi povzročile „nacionali-zem". Uveljavili naj bi se samo ti-sti, ki bi „znali emocionalizirati in radikalizirati manjšinsko vprašanje". ZSO je za depolitizacijo manjšine, hkrati pa'za politizacijo njenih posameznih pripadnikov - s tem, da se vključujejo v avstrijske stranke. Model skupnega zastopstva naj bi bil model 19. stoletja in ..primeren samo tam, kjer je manjšina v večini, ENOTNA LISTA______ Skupno zastopstvo ni manjšinska stranka Poslovodeči tajnik EL podžupan Bernard Sadovnik poudarja, da demokratično izvoljeno zastopstvo ni manjšinska stranka. „Če bi prišlo do skupnega neposredno izvoljenega zastopstva, bi po vsej verjetnosti kandidatura manjšinske stranke na deželnozbor-skih volitvah sploh ne bila potrebna. V tem primeru bi bilo jasno, kdo lahko govori v imenu manjšine." Sadovnik pozdravlja skupno izjavo deželnozborskih poslancev Melitte Trunk in mag. Raimunda Grilca. npr. na Južnem Tirolskem. Drugače je manjšina država v državi". Dr. Sturm je posebej poudaril, da Slovenija skuša ZSO finančno izsiljevati in da ZSO ni odvisna od njenih finančnih podpor. „ZSO bo v stanju, da preživi samo z avstrijskimi podporami. Nadalje je poudaril, da je ..sedanja organizacijska struktura ZSO de-mokratično-političeri deficit, ki ga bomo odpravili". Članstvo ZSO predstavljajo organizacije, sedaj pa nameravajo uvesti tudi individualno članstvo. Pri tem naj bi pripadnost narodni skupnosti ne igrala nobene vloge. Na tiskovni konferenci je Sturm menil, da bi skupno neposredno izvoljeno zastopstvo podkrepilo KHD v prepričanju, da je koroški prastrah upravičen. KHD sam je na Sturmove izjave reagiral z zadovoljstvom. Veseli ga, da ZSO „noče biti podaljšana roka Slovenije". (Berite tudi komentar NAŠEGA TEDNIKA: Kaj Slovenija resnično hoče?) -Kuj- KONGRES LDS___________ Frischenschlager je poudaril partnerstvo LIF/EL Preteklo soboto in nedeljo je Liberalna demokracija Slovenije - LDS, najmočnejša stranka Slovenije (predsednik dr. Janez Drnovšek) imela kongres. Udeležilo se ga je tudi lepo število Koroških Slovencev - predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik EL Andrej VVakounig, poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. V imenu avstrijskega LIF je kongres pozdravil podpredsednik in član evropskega parlamenta dr. Friedhelm Frischenschlager. Poudaril je sodelovanje z EL ter potrebo po demokratično izvoljenem zastopstvu, kar so delegati kongresa sprejeli z aplavzom. Enako velja za Fri-schenschlagerjevo obljubo, da bo kot podpredsednik komisije evropskega parlamenta, pristojne za Slovenijo, podvzel vse za čimprejšnjo vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Kongres je potrdil dr. Janeza Drnovška v predsedniški funkciji. Drnovšek je v svojem govoru poudaril, da želi tudi v prihodnje dati prednost koaliciji, ki presega blokovske delitve. -Kuj- SKUPNO ZASTOPSTVO Pobuda Kiera Državnozborski poslanec LIF Volker Kier pozdravlja novo dinamiko glede demokratizacije slovenskih struktur na Koroškem. Avstrijsko zvezno vlado je pozval, da aktivno podpira prizadevanje za skupno demokratično zastopstvo. „To lahko že dokaže s tem, da pri imenovanju novega sosveta potrdi samo tiste manjšinske predstavnike, ki se lahko sklicujejo na legitimacijo na osnovi neposrednih volitev. Tischlerjeva nagrada Predsednik NSKS Nanti Olip in predsednik KKZ dr. Janko Zerzer ter slavnostni govornik dr. Miha Vrbinc pri predaji 19. Tischierjeve nagrade Mihu Dolinšku. Skrb za mladino je tudi Podelitev letošnje Tischierjeve nagrade je potekala v zelo srčnem ozračju Za nevsakdanje akcije je Miha Dolinšek že vedno bil. Letošnji nagrajenec s Tischlerjevo nagrado je presenetil z drzno potezo. Nevajen tolike pozornosti, fokusirane na njegovo osebo, je sedel skoraj neopazen v prvi vrsti in čakal, da gre kelih mimo njega. Včasih se je zdelo, da sam ne ve prav, kam bi se dal, in bi najraje snemalcu vzel kamero iz rok in se postavil na svoje pravilno mesto. Kljub temu je prestal slavnostno ceremonijo z neprenehnim rokovanjem in sprejemanjem čestitk, ki ga je zrahljalo edinole petje pliberške mladinske skupine Vox. Dolinšek je stoično vsrkaval zanj nenavadne dražljaje v obliki hvalospevov in čakal, da bo predana beseda tudi njemu. Po izčrpni retrospektivi dr. Mihe Vrbinca, ki mu je bila poverjena vloga slavnostnega govornika kot nekdanjega gimnazijskega kolege, je dočakal nestrpno pričakovani trenutek. Publika je medtem z izrazi navdušenja in močnimi sunki aplavza ponovno pokazala, da se popolnoma strinja z izbiro Dolinška za Tischlerjevega nagrajenca. Tako srčnega ozračja na tej slavnosti že dolgo ni bilo. Malobesedno je Dolinšek predložil snop pisem, v katerih je podkrepil svojo skrb za mladino. Navzočim zastopnikom vidnih ustanov Koroških Slovencev je natočil dobro merico čistega vina in jim dal možnost dokazati njihovo resnično skrb za mladino. Ravnatelju Tinjskega doma mag. Jožetu Kopeinigu in direktorju Mohorjeve dr. Antonu Korenu kot najvišjima zastopnikoma Mohorjeve je izročil pismo s komentarjem, da ima mladina, zajeta v KDZ, na voljo bore malo prostora (27 m) v kleti Mohor- jeve in da mora za to plačati tudi najemnino Dolinšek: ..Pokažita mladini, da je v vaši hiši doma, z denarjem si lahko ustvari dom v katerikoli kleti." Drugo odprto pismo je šlo na naslov NSKS v roke predsednika Nantija Olipa, ki je bil opozorjen na nesmiselni prepir z ZSO (Dolinšek: „Posta-vimo prioritete - ne za včeraj, ampak za jutri."). Tretje odprto pismo pa je prejela Krščanska kulturna zveza (Dolinšek: ..Velikih premikov ni mogoče organizirati, lahko pa se jih vsaj ne ovira."), kar je njenega predsednika dr. Jankota Zerzerja morda tako kon-sterniralo, kakor je on kon-sterniral publiko s pikro opazko v svojem govoru. Dolinšek je torej spretno izkoristil priložnost spomniti organizacije, da mladina ne živi le od obljub, ampak samo s konkretno pomočjo in pozornim poslušanjem njenih želja. Dolinšek:,.Mladino moraš poslušati in iz tistih malo besed izluščiti bistvo." Berite tudi misli Milene Olip, letošnje zmagovalke govorniškega natečaja, na strani 16. Adrian Kert Dolinšek je v pismih, kijih je razdelil v publiki, zaprosil za konkretno pomoč inovativnim projektom mladine. 30. januarja 1998 5 Tischlerjeva nagrada/Razno /z govora Štefana Hafnerja, študenta filmske akademije in režiserja filma Govorice: „Če se bo kdaj posnel zares velik koroški slovenski igrani film, bo to zasluga Mihe Dolinška. Kajti prav na Koroškem se je človeku težko znebiti občutka, da so se delu filmske skupine in Mihi Dolinšku posmehovali, da so nas podcenjevali in zaničevali. Red ko kdo je zunaj Koroške, ki včasih ne vidi preko svojih meja, naredil toliko za ugled Koroških Slovencev kakor on. Čas je, da mu izkažemo spoštovanje, ki ga zasluži." Iz slavnostnega govora dr. Mihe Vrbinca, podpredsednika K KZ in Dolinškovega sošolca: „Kot osrednja organizacija - politična ali kulturna - se moramo zavedati svojega poslanstva in svoje odgovornosti, ko skušamo delovati v duhu dr. Joška Tischlerja: biti stekal išče mnogih idej, inovativnih in tradicionalnih, podpirati delo, kjer se le da, biti odprt za novo, predvsem pa za glas mladih. Miha Dolinšek jemlje mlade resno. ” poslanstvo isto vino za vidne zastopnike. Večer je olepšala mladinska skupina Vox iz Pliberka. Zmagovalka govorniškega natečaja Milena OH p prejme nagrado od Janka Zerzerja in Nantija Otipa. Film „ Večernica “ - glavni igralci: Danijela Janoševič, Jurij Popotnik, Tomi Sima, Dani Ramalan, Maja Sticker (z leve). Premiera kratkometražnih filmov „Filma Mladje" V sredo, 4. februarja, ob 19.30 v Mladinskem domu. V okviru slovenskega kulturnega praznika bo „Film Mladje" Koroške dijaške zveze pod vodstvom letošnjega Tischlerje-vega nagrajenca Mihe Dolinška predstavil štiri najnovejše krat-kometražne filme (v sredo, 4. februarja, ob 19.30): ■ eksperimentalni film „Hotel Intercontinental" (avtorja Niko Sturm in Oliver Marčeta) opisuje slavo in pad dveh umetnikov - slikarjev; ■ film „Ahasver“ (Tim VVuster) je postavljen v svet sanj; ■ vsebina animacijskega filma „Kamnosek“ (Oliver Marčeta) je za stolčke; ■ „Večernica“ (Andrina Mrač-nikar) pa pripoveduje o sobotnem večeru mladih (kjer se sicer malo dogaja) s povsem nepričakovanim posekom. Nadja Žele i/ filmu „Ahasver“ (ideja Andrina Mračnikar). ■ O zaželjenem govorenju in zvenenju Kaj je tu prav? Razen „o“ pa „in“ čisto nič ne! Čeprav je želja nas vseh, da bi prihajalo na naša ušesa le zaželeno govorjenje in zvonjenje, se nam vedno spet dogaja nasprotno. Kar je napačno, privlačuje na vso silo. No, pa poglejmo, kako je to! Je čisto lahko in enostavno: delim - deliti, delil: deljenje zvonim - zvoniti, zvonil: zvonjenje govorim - govoriti, govoril: govorjenje Toda: želim - želeti, želel: zaželen, poželenje hrepenim - hrepeneti, hrepenel: hrepenenje gorim - goreti, gorel: gorenje Vidite, kako lahko je vse to. V upanju, da mi takih nepotrebnih napak (vsaka napaka je nepotrebna!) ne bo več treba ne brati ne poslušati, vas poln hrepenenja po pravilnem govorjenju pozdravljam kot glasnik jezikovne vesti (ne jezikovni vestnik). Na kratko Literatura in glasba Paternoster in Predin v Korotanu Dunaj. V četrtek, 15. januarja, je bila v Korotanu na Dunaju odprta razstava slovenskega fotografa in arhitekta Marjan Paternostra, ki je znan tudi kot sodelavec Mohorjeve, saj je oblikoval že več knjig oziroma celih zbirk te naše založbe. S fotografijo se ukvarja zadnjih 30 let. Sodeloval je na več razstavah in prejel že vrsto priznanj in nagrad. Na Dunaju je vsestranski umetnik pokazal svojo zbirko fotografij, ki jo je poimenoval ..Pozabljeni negativi". Gre za trideset fotomon-tažnih aktov narave. Marjan Paternoster razstavlja na Dunaju v Korotanu. Na odprtju je bil tudi koncert znanega slovenskega glasbenika Zorana Predina, ki je močno dvignil vzdušje med predvsem mlado publiko. Zoran Predin je priznan slovenski glasbenik, pesnik in kantavtor. Poznamo ga po odlični glasbi v številnih slovenskih filmih, televizijskih nadaljevankah in gledaliških predstavah, po neštetih že skoraj ponarodelih šansonih. Bil je ustanovitelj nekdaj najbolj znane rokerske skupine ..Lačni Franc". Razstava Marjana Paternostra bo odprta v Korotanu do 11. februarja, nakar se bo dunajski javnosti predstavila Zorka Loiskandl-VVeiss. Anton Levstek Politika/Razno „Hočem kadidirati za kranjskega župana11 Dr. Peter Vencelj, bivši državni sekretar za Slovence v zamejstvu po svetu, se je po daljšem času spet srečal s Koroškimi Slovenci. Dosegel sem finančno krepitev Ljubljano prosit za podpore. ZSO glede tega ni bila problematična, je pa vedno konceptualno nasprotovala skupnemu zastopstvu. Bili ste tudi podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Kakšna je bila Dr. Peter Vencelj Kaj delate, odkar niste več pristojni državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu? Dr. Vencelj: Poučujem na univerzi, v pokoj pa bom šel 10. marca 1998. Še spremljate dogajanja pri koroških Slovencih? Da, kolikor o njih poročajo slovenski mediji Spremljate tudi delovanje Vaše naslednice Mihaele Logar? Večkrat se srečava na temo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Odločitve pa so seveda izključno v njeni pristojnosti. Kako ocenjujete njeno delovanje? Zame je bilo najvažnejše imeti čim več stikov s pripadniki slovenskih manjšin. V čem ste kot državni sekretar za zamejske Slovence uspeli? manjšine. Začeli smo z projektom Pliberški kulturni dom, pomembne podpore so bili deležni Dom v Tinjah, Center K & K v Šentjanžu, Mohorjeva v Celovcu, dunajski Korotan ter drugi domovi v Podjuni in Regionalni center v Šentjakobu. Štajerski Slovenci so dobili svoj center v Potrni, porabski v Monoštru, pomagali smo izgraditi kulturni center Lojze Bratuž v Gorici in Finžgarjev dom na Opčinah, še posebej pa sem svojo pozornost posvetil Beneški Sloveniji ter Slovencem na Hrvaškem. V čem na Koroškem niste uspeli? Upanje, da bi manjšina našla notranjo enotnost, se ni izpolnilo. Prav tako bi si želel večjo povezanost med Slovenci na Koroškem in v Sloveniji. Zakaj ni uspelo najti enotnosti v manjšini? Deloma zaradi strankarske razprtosti v Sloveniji, deloma zato, ker je bilo težko usklajevati institucije, ki so bile blizu NSKS. Vsaka institucija je posebej hodila v podpora stranke pri Vašem manjšinskopolitičnem delovanju? Prave politične podpore s strani SKD nisem čutil. Večkrat sem pristojnim organom stranke predlagal, naj se ukvarjajo s problemi Slovencev v zamejstvu in po svetu. Vsi ti predlogi so bili ignorirani. Tri Vaše želje za koroške Slovence? Prva - da bi si manjšina bila enotnejša, ko gre za reševanje skupnih problemov. Druga - da bi Avstrija kazala večje razumevanje za Koroške in Štajerske Slovence Tretja - da bi se Slovenija zavedala svoje odgovornosti do vseh Slovencev. Imate še politične ambicije? Teh nikoli nisem imel, kar pa ne pomeni, da nočem delovati za družbeni blagor. Razmišljam, da bi na naslednjih občinskih volitvah (konec letošnjega leta) kandidiral za župana mesta Kranj. -Kuj- „Rasti moramo s funkcijo" Koroška dijaška zveza. Letu uvajanja v funkcije naj bi sledilo leto konkretnejše kulturno-politične dejavnosti. Na občnem zboru Koroške dijaške zveze - KDZ (22. 1. 1998 v Celovcu) je predsednica Olga Za-blatnik poudarila, da je v pretekli dobi odbor moral šele spoznavati osnovna organizacijska in vsebinska pravila delovanja. „Ko smo prevzeli funkcije, sploh nismo vedeli, kaj je KDZ. Kritičen si lahko šele tedaj, ko kaj veš. Rasti moramo s funkcijo." Kljub temu KDZ v preteklem letu ni bila nedejavna. Najbolj se je izkazala pri akciji „Za vidno dvojezičnost". Kakor je znano, so lansko leto na dan pred 10. oktobrom želeli s to akcijo opozoriti deželne in državne oblasti na neuresničeni zakon o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1972. Da je akcija uspela, pa ima zasluge prav KDZ. Olga Zablatnik pa je tudi dala razumeti, da bi si KDZ zelo želela mentorstvo. Nadalje hoče dati poseben poudarek šolanju - v sodelovanju s PUAK in tinskim domom. Še posebej pa želi KDZ pomagati, da bi dijaška mladina v večji meri vzljubila svojo slovensko materinščino. Olga Zablatnik: „Žal mi je, če slišim sošolce govoriti nemško in me boli, če se pri tem včasih tudi sama zalotim. Trenutno ima KDZ 120 članov. Novi odbor KDZ: Olga Zablatnik (predsednica) Jernej Jeraj, Samo VVakounig (namestnika) Melitta Kuglitsch (tajnica) Simona Hartmann (namestnica) Lena Smolle (blagajničarka) Breda Zablatnik (namestnica) Niko Sima (klubski referent) Tomi Sima, Marko Kumer, Niko Kumer, Lej la Vavti, Pija VVintsch-nig, Alina Zeichen, Danjela Ja-noševič (razširjeni odbor) Mihi Krištof, Mira Trampusch, Marko Einspieler (nadzorni odbor), mag. Marjan Pipp, Franci Tomažič, Milka Hudobnik (sosvet). -Kuj- Kultura 7 Štefan Boschitz nasledil predsednika Sadovnika Občni zbor Slovenskega kulturnega društva Globasnica je bil razveseljiv kulturno-politični dogodek. Novi predsednik Štefan Boschitz (desno), bivši predsednik Bernard Sadovnik in novi podpredsednik Lukas Kordesch. Foto: Fera Udeležba na občnem zboru (preteklo nedeljo, 25. 1. 1998 pri Šoštarju) je bila odlična, saj je bila velika Šoštarjeva dvorana polna društvenikov. Občnega zbora pa so se udeležili tudi prominentni gostje iz Slovenije (varuh človekovih pravic Republike Slovenije Ivo Bizjak, generalni konzul Jože Jeraj, bivši državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Peter Vencelj podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik in tajnik KKZ Nužej Tolmajer. Vendar omembe vredna ni bila samo udeležba. Ta ne bi bila tako dobra, če SKD Globasnica ne bi bilo kulturno društvo, ki se lahko upravičeno pohvali s pestro dejavnostjo. Poleg tega so povabili v goste ..Dravograjski oktet Kog rad Igern" (vodi ga Alenka Mori) in Karla Bertrama Steinerja, ki je predstavil svojo knjigo „Koroška“. Se posebej razveseljivo pa je, da Globašani uspešno posvečajo svojo skrb mladinskemu delovanju. Tako je pravi užitek prisostvovati nastopu otroškega zbora „Živ Žav", ki ga spretno vodi učiteljica Traudi Lipusch. Enako velja za nedavno ustanovljeni devetčlanski dekliški zbor „STEM“ pod vodstvom Rozvite Šorli. Doslejšnji predsednik društva Bernard Sadovnik je lahko tudi poročal o drugih uspešnih društvenih dogodkih v preteklih treh letih. Uspelo je poživiti folklorno (Branko Hudi) in športno (Gvido Sadjak) dejavnost, zelo odmevne so bile uprizoritve škofjeloškega pasijona (režija: dekan Peter Sticker, zborovsko vodstvo: Inge Koren), naravnost vrhunsko doživetje je bilo sodelovanje pri Schubertovi maši pod vodstvom mag. Stanka Polzerja, ni pa tudi manjkalo samokritičnih besed. „Ni nam uspelo", tako Sadovnik, „najti novih pevcev za MePZ Peca". Zelo zadovoljen je bil s plodnim sodelovanjem s KKZ, hkrati pa poudaril potrebo po učinkoviti skupni kulturni centrali ter demokratično izvoljenem skupnem političnem zastopstvu. Za to so se tudi zavzeli častni gostje Ivo Bizjak, dr. Peter Vencelj (oba sta tudi člana SKD Globasnica), generalni konzul Dl Jože Jeraj in podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer in Vladimir Smrtnik sta omenila velike zasluge Bernarda Sadovnika;. Smrtnik: „V Globasnici gredo ure drugače - v pravilno smer. Uspeva sodelovanje med politiko in kulturo. NSKS se zelo dobro zaveda, da je kulturna dejavnost za narodno skupnost izredno pomembna. Zato je treba finančna sredstva bolj usmerjati na podeželje in manj v centrale." Prosil je društvenike, da čimbolj podpirajo prizadevanja za skupno zastopstvo. Volitve. Zaradi številnih obveznosti Bernard Sadovnik ni več kandidiral za predsednika. Novi predsednik je Štefan Boschitz. ..Prevzel sem nalogo, ki je velik izziv. Sprejel sem jo, ker sem kruto doživel asimilacijo v domači vasi -na Metlovi. Zato želim pomagati ohranjevati slovensko kulturno dediščino." Boschitz pa se tudi zaveda, da zahteva kulturno delo nove oprijeme. Hkrati je opozoril celovške centrale, da se v večji meri zavedajo svoje odgovornosti. „Le v skupnosti in vztrajnosti je moč!" Novi odbor: Štefan Boschitz (predsednik), Lukas Kordesch in Branko Hudi (podpredsednika), Peter Hutter (blagajničar), Štefka Kordesch (namestnica), Marija Smrečnik (tajnica), Gabrijela Žagar (namestnica), Gvido Sadjak, Poldej Sadjak, Lidija Gregorič, Marija Piček, Dominik Hudi, Radovan Markitz (odborniki), Bernard Sadovnik, Štefan Kordesch, Valentin Smrečnik, Luka Hudi (nadzorni odbor). Janko Kulmesch Odborniki nameravajo društveno delo še bolj posodobiti. Novoletno srečanje Oktet Suha izdal video kaseto Suha. Že nekaj let imajo na Suhi navado, da se ob začetku novega leta zberejo odborniki in sodelavci KPD Drava in EL Suha na takoimeno-vanem novoletnem srečanju. Letos so se družabnosti udeležili vs, ki so organizacijsko sodelovali pri podelitvi »Evropske nagrade" oktetu Suha. Pozdravu, zahvalnim besedam in prošnji za nadaljnje sodelovanje ravnatelja Lenarta Katza je sledila predstavitev prve lastne video kasete »Okteta Suha", ki stajo producirala Fridl Marold iz Dvora in Manfred Skuti iz Libuč. Ovitek pa je oblikoval Danilo Katz. Video kaseta je na prodaj v Posojilnici-Bank Pliberk in pri članih okteta Suha. Naročiti pa jo je možno tudi po e-mailu (d. Katz @ magnet, at.) Kaseta stane 250,- šilingov. Europopreis (ur volkskunst 1997 Oktet Suha je izdal svojo prvo video kaseto, ki je na prodaj med drugim na Posojilnici Pliberk. Pismo bralca Strah pred demokracijo Med ko se v Gradcu KPA uspešno udeležuje volitev, na Koroškem dr. Sturm nima poguma, da bi sodeloval na demokratičnih voltivah manjšinskega zastopstva. Kom. sv. Franc Rutar, Lido-Dobrla vas Na kratko „Verkehrsverbund“__ Nove tarife Ker je OBB s 1. 1. podražila cene za vozovnice, je svoje tarife dvignil tudi koroški „Ver-kehrsverbund" (ena vozovnica za vsa javna vozila). Dos-lejšnja ponudba za 24-urne karte, 7-dnevne, 30-dnevne in letne karte je ostala. Kakor se je v preteklosti izkazalo, je najbolj priljubljena in najbolj kupljena 30-dnevna karta, ki se je podražila za 10% do 14,5%. Letna karta za celo Koroško odslej stane 9.900,-šilingov (doslej 16.500,-). 24-urna karta v mestih pa stane v predprodaji 44,- šilingov. V voznem redu 1997/98 je navedenih 150 možnih povezav med železnico in avtobusom. Vozovnice je možno kupiti med drugim na kolodvorih, karta za železnico potem na primer velja tudi za javna prevozna sredstva v mestu Celovcu. PODPORE ZA 1997 150.000 šil. za športna društva Dobrla vas. Občinski svet je na minuli seji nekoliko zakasnelo sklenil razdelitev podpor športnim društvom v občini. Skupno je bilo razdeljenih za preteklo leto 149.500,- šilingov, in sicer: ASKO Mittlern S 20.000,-, ASKO Metlova - drsališče S 2.000, -, Dorfgemeinschaft Gosselsdorf S 5.000,- (+ S 3.000, -), Eberndorfer AC S 20.000, -, Eisschutzenrunde St. Marxen S 5.000,-, Eis-schutzenverein Kuhnsdorf S 5.000, - (+ S 1.000,-), Eis-schutzenverein Eberndorf S 5.000, -(+S 2.500,-), Modell-flugclub Kuhnsdorf S 5.000,-, Naturfreunde Kuhnsdorf S 5.000, -, Sportclub Gosselsdorf S 5.000,-, SK Kuhnsdorf S 20.000,-, Tennisclub Eberndorfer AC S 5.000,-, Tennisclub Gosselsdorf S 5.000, - (+ S 5.000,-), Tennisclub Kuhnsdorf S 5.000,-(+ S 4.000,-), VVanderbund Gosselsdorfer See S 5.000,-. Kanal: 33 šilingov za m3: populizem ali realna cena? Ali je pristojbina v višini 33 šil/m3 za kritje kreditov in stroškov obratovanja kanalizacije prenizka? O tem se v Dobrli vasi trenutno razhajajo mnenja. Na minuli občinski-seji pretekli teden je občinski svet razpravljal tudi o pristojbini za uporabo kanalizacije. Z glasovi SRČ, FPO in EL -VVastl, (proti OVP in Rudi Vouk) je občinski svet sklenil letno fiksno pristojbino (Bereitstellungsge-buhr) v višini 1.100 šilingov ter 22 šil/m3. Povprečno to pomeni 33 šilingov za kubični meter odplak. Za povprečno 4 do 5 člansko družino to pomeni, da bo plačala letno približno 5.000,- za uporabo kanalizacije. Pristojbino bodo v Dobrli vasi izračunali odslej od kubičnega metra uporabljene vode. Do različnih mnenj, ki so se odražale tudi pri glasovanju, je prišlo, ker sta bila Gerhard Gra-scher (OVP) in mag. Rudi Vouk (EL) mnenja, da cena ne ustreza dejanskim finančnim potrebam kanalizacijskega bidžeja. Letno potrebuje občina Dobrla vas namreč 8,4 mio. šilingov za kritje stroškov obratovanja čistilne naprave in odplačevanje kreditov za gradnjo kanalizacije. „Če to upoštevamo, potem bi morala cena za m3 odplak znašati vsaj 39 šilingov", tako Vouk na seji. Grascher je odbornike SPO nekajkrat vprašal, na osnovi kakšnih podatkov so izračunali nižjo ceno. SPO in župan Josef Pfeiffer sta ceno 33 šil/m3 branila z argumentom, da cena po deželnem zakonu ne sme biti višja, vrhu tega je bila občanom prvotno ta cena garantirana. Po mnenju Grascherja je zadržanje SPO popoln populizem, ker ne ustreza dejanskim finanč- LETOS PRVIČ Tržni red za Jožefov trg Jožefov trg, ki je tradicionalno vsako leto v drugem tednu v marcu, naj bi dobil po predstavah dobrolskega občinskega sveta tržni red. Drugi tradicionalni trgi, kakor na primer pliberški jormak, imajo že vedno tak tržni red, ki ureja tržno dogajanje. Član pred-stojništva Gerhard Grascher (OVP) je dejal, da je tržni red potreben, ker npr. niti niso urejene pravne zadeve in bi se lahko zgodilo, da bi občina zaradi tega nekoč doživela neugodnosti. Novi tržni red mora skleniti občinski svet. To se naj bi zgodilo še pred letošnjim sejmom. nim potrebam. Zaradi tega je OVP glasovala proti predlogu, svojo skepso je s protiglasom izrazil tudi Vouk. Gradnja kanala. Soglasno so mandatarji sklenili 10 letni časovni razpored za gradnjo kanalizacije v občini, in sicer: 1998 - 1999 Kokje, 1999 - 2000 Dobrova - Be-lovče, 2000 Podgrad, 2000 - 2001 Lovanke, 2001 - 2002 Pribla vas, 2002 - 2003 Humče - Kazaze, 2003 - 2004 Metlova I, 2004 -2005 Metlova II in 2006 - 2007 Mokrije. Na kakšen način bodo v teh krajih gradili kanalizacijo še ni dokončno odločeno. Na predlog Vouka bo občina namreč dala preveriti tudi alternativne možnosti, ki imajo pomen predvsem za vasi kot so Kazaze, Humče in Mokrije, kjer bi bilo možno graditi tudi decentralne naprave. Voda. Dražja je postala tudi pristojbina za vodo. Odslej bodo dobrolski občani morali plačati 11,50 šilingov za m3 vode, letna fiksna pristojbina pa bo znašala 330,-šil.) (doslej: 9 šil./,m3 + 280,-šil.). Povišanje je bilo potrebno, ker je bidže vodnega referata prazen, v naslednjem času pa bodo potrebne razne investicije. Silvo Kumer Prvi odseki gradnje kanalizacijske mreže v občini Dobrla vas so bili precej dražji kot bodoči. Vzrok so bile višje cene firm ter strožji predpisi, na primer večja globina kanala. Foto. Fera Podpisna Akcija_______ Krožni promet za Nončo vas Pliberk. „ORE skupine" iz Vidre vasi, Nonče vasi in Blata so pred kratkim izvedle podpisno akcijo za gradnjo krožnega prometa (Kreisver-kehr) v Nonči vasi. Govornik skupine Erich Rudolf je s tem hotel pospešiti in podkrepiti zahtevo občanov. Projekt je namreč že v teku, že lani so ga sprožili nekateri mandatarji, med njimi Blaž Kor-desch. S projektom upajo, da bo križišče postalo varnejše in da po promet bolj tekoč. Deželna cestna uprava bo načrte predložila še vigredi 1998. Gospodarski center Naslednji četrtek bo že odprtje Sele. Interesna skupnost selskih kmetov bo naslednji četrtek, 5. februarja 1998, slavnostno odprla svoj gospodarski center. Kmetje, ki so združeni v centru, so opravili 9.000 brezplačnih ur, fi-nanča sredstva za gradnjo pa so dobili iz skladov dežele in EU za pospeševanja kmetijstva. Gospodarski center je že pred zgotovitvijo bil cilj številnih ekskurzij, pretekli petek je npr. obiskala Sele delegacija kmetov in kmetic iz Graubundna iz Švice, katere je sprejel predsednik ISSK Nanti Olip. Globaški kmetje „Farant“ prazniki in skupno trženje Globasnica. 15 globaških kmetov se je pred kratkim združilo v društvo „Bauerliche Gemeinschaft/Kmečka skupnost Juenna". Cilj kmetov je skupno trženje njihovih kmetijskih produktov ter poživitev kmečkega turizma. V ta namen bodo prirejali „farant-praznike", ki naj bi postali neke vrste globaška posebnost. Na teh praznikih bodo prodajali izključno kmečke proizvode. Predsednik društva je Stefan Pototschnig, njegov namestnik pa Johann VVritz iz Štebna To je na Koroškem vertjetno zadnji, še ohranjeni apneni plavž. Zdaj ga bodo restavrirali, prostor okoli plavža pa na novo oblikovali. Plavž naj bi bit tudi ena izmed turističnih atrakcij občine Bistrica. Foto: Fera Zadnji apneni plavž na Koroškem je na Bistrici Po drugi svetovni vojni so na Bistrici pri Pliberku zaprli zadnje apnene plavže. Ohranjen je ostal le eden in občina ga bo restavrirala. Na Bistrici pri Pliberku je bilo v 19. stoletju in ob začetku 20. sto-letja pet apnenih plavžev (Kalko-fen), v katerih so žgali apno in z njim oskrbovali celotno okolico. Dva apnena plavža sta bila pri Krautu, dva pri Neuberžu in eden pri Ažmanu, pd. pri Štomphu. Apnenec so kopali v ravnini, na polju in ob vznožju Pece, o čemer še danes pričajo številne jame. Tam so pridobivali tako imenovani „Ku-gelstein", ki je bil težak med 5 in 10 kg in je bil za žganje najprimernejši. Apnenec iz Pece ni bil primeren, ker je bil prevlažen in je Ph žganju rad razpadel. Eden zadnjih že živečih, ki so žgali apnenec, je 73-letni Stefan Micheu z Bistrice. On je za privatno rabo kopal in nato žgal apno, ki so ga potem peljali domov, kjer so ga hranili v jamah, ki so jih polnili z v°do. Micheu: „To je bilo zelo kva-litetno apno, ki ga danes ni več možno kupiti." Apno so žgali v dveh izmenah, zato je bilo potrebno vsaj 6 ljudi. O Krautovem plavžu iz tistega časa ima Micheu tudi še sliko (glej desno). Po vojni, v letih 1947-48, so apno začeli prodajati na zadrugah m zato plavži niso bili več potrebni. Tako so začeli razpadati drug 2a drugim. Le eden, namreč Neu-beržov na Zgornji Bistrici, je ostal ohranjen do današnjega dne. Toda tudi njemu grozi popoln raz- Štefan Micheu je eden zadnjih Bistričanov, kije še žgal apno v plavžu in ima o njem tudi še sliko. pad. Zato se je občina Bistrica odločila, da ga restavrira. Župan Janko Pajank je s posestnico plavža Christo Allesch sklenil najemniško pogodbo za 30 let. Arhitekt mag. Karl Vouk pa je dobil od občine nalogo, da izdela celoten koncept za restavracijo plavža ter za oblikovanje prostora okoli plavža, ki ga naj bi turistično korišča-li. Stroški za celotni projekt bodo znašali gotovo več stotisoč šilingov, župan Janko Pajank pa upa, da bo dobil nekaj denarja tudi od dežele Koroške. Z restavracijo bodo začeli še letos. Silvo Kumer To je ena zadnjih slik Krautovega plavža na Zgornji Bistrici (iz leta 1954). Plavž so kasneje podrli, ker ni bilo več povpraševanja po apnu. Foto: Arhiv Micheu Pismo bralca Hvala Blaž! Iz časopisov sem zvedel, da je umrl inž. Blaž Singer. Naj mi bo dovoljeno, da se ga v hvaležnosti spomnim s temi vrsticami. Predvsem hočem poudariti njegove zasluge za izobraževanje kmečke mladine v letih po drugi svetovni vojni. Kot tajnik Slovenske kmečke zveze je posredoval večjemu številu slovenkih deklet in fantov z avstrijske Koroške izobraževanje na kmetijskih šolah v Sloveniji. Te izobrazbe sem bil deležen tudi jaz, ki sem z Jankom Gabrielom iz Brega pri Rožeku in Jožetom Golavč-nikom iz Zagorij pri Šent-lipšu obiskoval leta 1948/49 enoletno kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju.Tam se nismo učili le kmetijske stroke, marveč smo spoznavali tudi naše slovenske pesnike in pisatelje in z njimi vzljubili naš materinski slovenski jezik, ki je bil na avstrijskem Koroškem deležen le zaničevanja. Še po petdesetih letih se hvaležno spominjam gospe Češarekove, učiteljice slovenščine, prof. Kureta, ravnatelja inž. Dolga Cizeja in ostalih, ki so nam Koroškim Slovencem bili izredno naklonjeni smo mi bogato obdarjeni s strokovnim znanjem in globokim spoštovanjem in ljubeznijo do slovenske materinščine zapuščali kraje izobraževanja. Vidite, vse to je soomo-gočil Blaž Singer! Pa to še ni bilo vse. Še nadalje se je trudil za našo izobrazbo in prirejal tečaje in strokovne izlete pa Avstriji in v Sloveniji. Tako nam je govoril: Vi se morate kot Slovenci in kot kmetje uveljaviti. Imeti morate najlepšo živino in najbolje obdelana polja. Vsak izmed nas absolventov se je na svojem domu trudil uresničiti ta navodila. Njemu pa, ki nas je podpiral pri pridobivanju potrebnega znanja, naša zahvala še čez groba! Janez Kuchling, Štriholče Dom v Tinjah: galerija je vedno bogatejša V domu v Tinjah se kar vrstijo razstave umetnic in umetikov s Koroške, Slovenije in drugih sosednjih držav. Mag. Pavel Pibernik je v domu v Tinjah predstavil umetniško delo v Sloveniji dolga leta zamolčanega umetnika Staneta Kregarja. Kdor večkrat prestopi prag Tin-jskega doma, ga doživlja s pogosto spremenjenim notranjim licem. Umetniška oprema in stalne slikarske razstave so sestavni del tinjskega programa in še poseben čar tega našega doma kulture in izobraževanja. Začetek januarja so odprli raz-stavjo slikarja duhovnika Staneta Kregarja. Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani je posodil za dva meseca 18 slik iz bogate zbirke in tako omogočil tudi Korošcem boljše spoznavanje tega v Sloveniji dolgo zamolčanega slikarja. Vodja slovenskega doma v zavodu sv. Stanislava mag. Pavel Pibernik je predstavil umetnika z naslednjimi mislimi: „Ko se bomo sprehodili po tinjski galeriji, tokrat okrašeni skoraj izključno z deli Kregarjevega abstraktnega slikarstva, se nikar ne sprašujmo, kaj slika predstavlja, kakšni so njeni motivi, kakšno njeno sporočilo. Te slike moramo doživeti kot glasbo, ki je ne moremo ujeti v besede, pač pa zapoje srcu in očem; slike moramo sprejeti, zakaj govorijo vsem, čeprav na različne načine, z muziko barv, s popolno kompozicijo, zdaj z ostrimi prehodi, zdaj z mehkim nakazovanjem perspektive. V razstavljenih slikah nam barva spregovori sama z ritmično porazdeljenostjo, osvobojeno, nenasilno. Ustvarja nam razpoloženje, vzbuja nam čustva. Popolna amorfnost nam daje obilo prostora za doživljanje krščanskega misterija. Naslovi ali poimenovanja, ki jih je slikar sam dal posameznim platnom, so popolnoma neobvezujoči, dajo nam le smer iskanja in prodiranja v skrivnost prizora. Pričujoča razstava, predvsem abstraktnih slik tukaj v Tinjah, je poskus predstaviti slikarja Staneta Kregarja v njegovem manj poznanem slogovnem razvoju v petdesetih in šestdesetih letih, ki umetnika ponavljajo v krog svetovne umetnosti, v Sloveniji pa z njim brez dvoma nosi prvo mesto. Z izjemo umetnikovega avtoportreta iz obdobja liričnega realizma in dveh platen iz njegovega zadnjega t. i. „pop-art“ slogovnega razvoja, nam razstava v tinjskem domu nudi enkratno priložnost v abstraktnih umetninah odkrivati neznano, le sluteno in prodirati v svet, ki nima meja." Že pred božičem pa je razstavljala v Tinjah Marta-Kunaver Ja-kupič, prav tako iz Ljubljane, znana mnogim ljubiteljem na Koroškem. Njena razstava s predvsem bibličnimi motivi je nagovorila tudi že več kupcev in je na ogled še do konca februarja. Lutke: cirkus je prihajal! Lutkovno gledališče iz Maribora je ta teden na povabilo Krščanske kulturne zveze gostovalo na Koroškem. S komadom ..Prihaja cirkus" so Mariborčani nastoplili v polnih dvoranah v kulturnem domu v Dobri! vasi, v Mohorjevi v Celovcu, v višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru in v farni dvorani v Šmihelu. Skupno je bilo deset predstav, ki so jih predvsem obiskale ljudske šole in dvojezični otroški vrtci. Tak gostovanja, ki jih omogoča KKZ, so pedagogom dobrodošlo dopolnilo pri dvojezičnem pouku in izobrazbi. Lutkovno predstavo ..Prihaja cirkus!" je videlo nekaj sto otrok. Foto: Fera 11 Gospodarstvo Južna Koroška mora bolj poudariti svoje posebnosti Na dvodnevnem zborovanju je KIS nakazala vrsto možnosti, kako bi lahko južna Koroška tržila svojo kulturno in jezikovno raznolikost in posebnostjo. „Skarnuz Grischun“ je ime za Žakelj, v katerem prodajajo kmetice v Bundnerlandu v Švici svoje kmečke proizvode. Kmečko izobraževalna skupnost je skupno z Zeleno delavnico manjšin In Tinjskim domom pretekli petek in soboto v Tinjah pripravila dvodnevno zborovanje na temo Južna Koroška -razvoj v obmejnem prostoru -dvojezičnost kot moč.“ Cilj zborovanja je bil nakazati možnosti, kako bi lahko južna Koroška kot dvojezična regija svoje regionalne kulturne in jezikovne posebnosti gospodarsko bolje izkoristila. Zaradi tega je KIS povabila v Tinje tudi referente iz regij, kjer temu posvečajo v okiru trženja svojih proizvodov več pozornosti oz. jih postavijo čisto v ospredje. O osnovah gospodarstva v obmejnih regijah so v uvodnem delu zborovanja refe-rirali mag. Kornelija Krajasits (tema: „Med centralnim prostorom in mejo"), ki je ugotovila, da je čezmejno sodelovanje največja možnost za razvoj obme-jih regij. To še posebej velja za južno Koroško. Za to pa bo treba uresničiti okvirne pogoje, za kar je pristojna v prvi vrsti politika. Mag. Krajasits: „Zelo pomembno bo, da se najprej poderejo „meje v glavi", kar pa je zelo težaven in dolgotrajen proces. “ Dr. Susanne Janschitz je podala udeležencem vsebino refe- rata dr. Zimmermanna (UNI Celovec), ki je raziskal perspektive kulturnega turizma na dvojezičnem obmejnem območju. Na tem področju se po nalogu koroške deželne vlade že pripravljajo projekti, h katerim šteje med drugim znani ..Kulturni trikotnik Južna Koroška", ki ima kot cilj, da poveže in združi kulturno ponudbo treh regij in jo celovito ponudi turistu. Dr. Franz Greif (Bundesanstalt fur Agrarwissen-schaft) je nanizal vrsto zanimivih aktualnih podatkov o obmej- nih regijah na vzhodnem Avstrijskem in poročal, da se čezmejno gospodarstvo v teh regijah razvija zelo dinamično. Znani koroški univerzitetni profesor, Ziljan dr. Andrej Mo-ritsch je na izredno zanimiv način v po svoje zelo napetem predavanju znanstveno ocenil in razčlenil večjezičnost in regionalno identiteto na Tromeji na Zilji. Preden so po svetovnih vojnah začrtali meje, je bila ta regija gospodarsko in jezikovna veliko bolj povezana. Odprtje mej, V Tinjah so se pretekli petek in soboto zbrali gospodarstveniki, kmetje in politiki, ki so razpravljali o možnostih gospodarskega koriščanja posebnosti južne Koroške - predvsem še dvojezičnosti in obeh kultur. Retzer Land je primer uspešne znamke, s katero trgujejo celo regijo na Nižjem Avstrijskem. Poslovodji KIS dr. Hansu Mad-ritschu je uspelo z zborovanjem nakazati nove možnosti razvoia Južne Koroške. EU in olimpijske igre brez meja leta 2006 so nova možnost, da se sodelovanje v tej regiji spet poživi. Drugi del predavanj je bil posvečen projektom in iniciativam, ki so s poudarkom regionalnih posebnosti postale uspešne na gospodarskem in turističnem področju. Tako je Dl Hannes VVeitschacher predstavil regionalno družbo za trgovanje „Ret-zer Land" zz Nižje Avstrije, kjer so znamko postavili v ospredje svoje turistične ponudbe. S to znamko nastopa regija, ki se zelo uspešno ukvarja predvsem s kletarjenjem in naravnim turizmom, o čemer pričajo vsakoletne turistične številke. Z Gradiščanske je bil predstavljen kulturni projekt Gradiščanskih Hrvatov ..Kulturna Zadruga. “ Verjetno največjo pozornost pa je vzbudil projekt kmetic ..Skarnuz Grischun" iz švicarskega Bundnerlanda, kjer živijo Retoromanl. Njim je uspelo ustvariti pod znamko „Skar-nuz Grischun" (Žakelj iz Graubundna) prodajno linijo, po kateri kmetice zelo uspešno prodajajo svoje proizvode. Podobno uspešna je tudi turistična in kmetijska kooperacija „La-Na-Tour" iz nemško-francoskega prostora v Švici. Tudi ta projekt so v Tinjah predstavili. Drugi dan zborovanja je bil posvečen južnokoroškim iniciativam „Coppli Kaši", Iniciativi selskih kmetov ter podjunskim oljarjem. Vsi hočejo svoje delovanje na osnovi lastnih izkušenj in izkušenj drugih v prihodnje razširiti in gospodarsko izboljšati. Zoborovanje KIS v Tinjah je bilo za ta prizadevanja nedvomno zelo važen doprinos. Silvo Kumer Pogovor petek, 30. januarja 1998 Pogovor IXaj je Vaše narodnopolitič- lxno geslo? Hanzi Ogris: Sami moramo vedeti, kaj smo. To pomeni: vedeti moramo, od kod prihajamo in kakšne so naše korenine. Hkrati moramo iskati prijatelje ter dobro-misleče ljudi povsod tam, kjer jih najdemo. Kaj Vam pomeni narodna zavest? Da se zavedam tega, kar sem prejel od svojih staršev oz. prednikov in da sem pripravljen to tudi ohraniti. Sevda se čas spreminja, s tem pa tudi oblike življenja. Vendar korenine ostanejo vedno iste. Prihajate iz občine, ki je bila po prvi svetovni vojni še skoraj čisto slovenska. Zakaj je tudi v Bilčovsu napredovala asimilacija? Glavna vzroka sta priseljevanje zgolj enojezičnih Korošcev ter Uspešno delovanje kulturnih kakor zadružnih in privatnih gospodarskih ustanov naše narodne skupnosti je za norodnostno preživetje zelo pomembno. Zelo pomembna pa je tudi skrb za naraščaj v družini, kulturi in jezikovni izobrazbi. Še posebej pri srcu Vam je narodnostna politika, saj ste mdr. več let bili podpredsednik ZSO. Kako se je začela Vaša politična pot? Ko se je leta 1946 vrnila naša družina iz izseljeništva, sem se kot 17-letni fant vključil v kulturno, zadružno in narodnopolitično delo. Hoteli smo obnoviti in izgraditi to, kar je zrušil nacizem. Vključil sem se v Zvezo slovenske mladine, ki je imela zelo aktivne krajevne in okrajne odbore. Izvolili so me tudi za predsednika pokrajins-kea odbora ZMS. Prirejali smo kulturne in politične prireditve in ■ ■ O VP in SPO sta bili mnenja, da bi za občino bilo „nevredno“, če bi jo kot župan zastopal moj oče. dejstvo, da v občini ni dovolj delovnih mest in si zato občani morajo iskati delo izven občine. Še posebej velja to tudi absolvente Slovenske gimnazije oz. tiste občane, ki obiskujejo višje šole. Vendar teh problemov nima samo Bilčovs; imajo jih vse občani na dvojezičnem ozemlju. Nekateri pa se tudi odtujijo od svojih prednikov zato, ker nočejo biti zmeraj v manjšini. Kako ukrepati proti asimilaci- Biti moraš samozavesten. Prav tako pa moraš vedeti, da so poleg tebe drugi, ki mogoče niso tvojega mišljenja jezika in narodnostnega prepričevanju. Tudi z njimi moraš človeško izhajati in se zavedati, da so tvoji sovaščani in soobčani. Samo v skupnosti občanov se lahko uresničujeta strpnost in enakopravnost - med drugim tudi v narodnostnem oziru. Bili ste vsa leta zelo dejavni v slovesnkem zadružništvu in v narodnostni politiki. Katero vlogo pripisujete slovenskim organizacijam pri ohranjevanju slovenstva na Koroškem? Jskal sem makopravnost s politiko soitja" Hanzi Ogris, nekdanji deželnozborski poslan dolgoletni bilčovški župan, je pred nedavnim praznoval 70. življefijubilej. Pogovor z njim je vodil Janko Kulmesch. sodelovali pri raznih dopustnih in nedopustnih akcijah. Postavljali smo dvojezične table, razobešali smo transparente glede priključitve k tedanji Jugoslaviji. Zaradi tega me je angleško sodišče tudi obsodilo pogojno na zapor. Kašna je bila Vaša občinsko-politična zgodovina? V občini Bilčovs smo na prvih in drugih občinskih volitvah po vojni kandidiarali z izrazito slovensko listo - Zvezo kmetov in delavcev. Glavni kandidat je bil moj pokojni oče Janko. Na obeh volitvah smo postali smo najmočnejša stranka. Kljub temu moj oče ni postal župan, temveč 1. podžupan. OVP in SPO sta bili mnenja, da bi bilo za občino „nevredno“, če bi jo kot župan zastopal moj oče. Očitali so mu, da je „čuš“, „izdajalec“ - in to samo zato, ker je bil zaveden Slovenec. Ker kljub dejstvu, da smo bili najmočnejša stranka, nikoli nismo kaj pomenili in ker smo vedeli, da v SPO niso vsi zadovoljni s sodelovanjem z OVP, se je nekaj nas mladih odločilo, da pristopimo SPO. Tako smo hoteli tudi podpirati Slovencem prijazne sociali- stične funkcionarje. Leta 1958 sem prvič kandidiral na listi SPO. Potrebovali smo celih 17 let, da nam je uspelo premagati razne predsodke tudi znotraj stranke. Leta 1970 pa me je SPO kandidirala za župana. Njeni nasprotniki so jo zato zelo napadali. Ukinili smo slovensko listo, s pomočjo slovenskih občanov pa sem dobil absolutno večino. V čem vidite glavni pomen Vašega županstva? Svojo prvo nalogo sem videl v tem, da sem župan za vse občane. Hotel sem doseči, da bi slovenski občani bili enakovredni nemškim. Prej temu nikakor ni bilo tako. Ne morete si predstavljati, kako negativno je bilo razpoloženje do slovenske narodne skupnosti. Župan npr. ni obiskoval slovenskih kulturnih prireditev, slovenska kultura ni bila deležn*Ce v neki vasi neka skupina želi finančnih podpor. Uvedel sem tudkrajevno tablo in s tem tudi dvoje-dvojezične občinske razglase. z'čni napis, je treba upoštevati, da Kljub temu je bilo nezadovoljni3 'iudi 0 tem ne da PrePritča" jstvo dela slovenskih občani J jrf ase je vmjru pogovarjatun ,omi , \/orf e atl na tem, da se spremeni Vami veliko. Najbolj so Vair3zračje p T , očitali nedoslednost, kar zadeya j P ’ . J va dvoiezične krajevne nanise 5 v Pnmerjavi s prej ozračje va dvojezične krajevne napise2natno b |j§ , To nezadovoljstvo je tudi pri ‘ vedlo do kandidature EL, prvič Pravite, da ste kot župan mo- na občinskih volitvah 1979. fali biti odprti do vseh občanov -7 „ . . , „'n da zato v narodnostnih Zame je b, a to popolnoma nov>raš h n igrati situacija, katere ob upoštevanj^ sturmeria Ne sledi iz svojega dela, ki sem ga opravi,^ v okviru danih možnosti, msedBi,llr_ . . , popolnoma razumel. Glede kriti kg?"031 ravno, z3j P° r?bu!e zaradi manjkajočih dvojezičnimi3 namrac 'ahko odločneje napisov pa 01 poudari,, da sem PfS."S aupan vedno izhajal iz tega: res «,a„sklh stra'nk . ni ,reba ozi. ve odprtih vprašanjih je treba israti Drotis|ovenske vo|j|ce kati v čim večjem soglasju z obča d Pr°t'SiovensKe vonice. ni. Moja naloga in tudi nalog* Nočem reči, da EL za narodno stranke ni bila biti neki „Sturmer‘'Skupnost ni kaj prinesla, ni pa do- 3egla vsega tega, kar si je predstavljala. Od 1970 do 1975 ste bili deželnozborski poslanec, izvodi na listi SPO. Kako je prišlo do te kandidature? Deželnozborski poslanec sem Postal po zaslugi tedanjega dežel-ne9a glavarja Sime. Postal sem to Zato. ker sem bil župan, zaveden Slovenec in ker sem bil vedno m°ž sožitja. Videl sem v okviru Politike isto nalogo kakor dr. Inzko v okviru Cerkve: iskati enakopravni s politiko sožitja. Znotraj franke so vsi podpirali mojo kan-'daturo. Najbolj ji je nasprotoval edanji namestnik deželnega gla-|Varja Suchanek. V svojem na- Koroškem. Še danes po svojih močeh sledi razvoju. Ocenjuje ga kot napredek, hkrati pa je mnenja, da še davno ne vlada enakopravno sožitje med obema narodoma na Koroškem. Sima je moral še v Vaši poslanski periodi odstopiti. Kakšno je bilo sodelovanje z njegovim naslednikom VVagnerjem? Videl me je kot člana kluba brez posebnih nalog. Ko so bila leta 1975 na vrsti spet deželnozbor-ske volitve, mi je ponudil neizgled-no 28. mesto. Ker ni bilo izgledov, da bi naprej deloval v deželnem zboru, sem ponudbo odklonil. Kako ste kot deželnozborski poslanec sodelovali z NSKS in ZSO? ZSO me je podpirala, nekateri njeni funkcionarji pa smo me tudi močno kritizirali. Očitali so mi, da v Bilčovsu ne pustim postaviti dvojezičnih napisov, da je moje delo v deželnem zboru brez ustreznega učinka. V veliko pomoč pa mi je bil tedanji predsednik dr. Franci Zvvitter. Z Narodnim svetom Koroških Slovencev sem imel premalo stikov. Z današnjega vidika gledano je bila to napaka. Na drugi strani pa tudi NSKS ni iskal stikov z menoj. jmrmm stopnem govoru v deželnem zboru sem poudaril: izvoljen sem bil po socialistični listi, doma sem v Bilčovsu, sem zaveden Slovenec - kot tak hočem delovati. Pogostokrat se ugotavlja, da ste bili v deželnem zboru podvrženi klubski disciplini in da ste lahko samo enkrat govorili -na temo gasilstvo. Nihče me ni cenzuriral ali mi prepovedal, da bi govoril v deželnem zboru. Konkretno sem nastopil proti preštevanju manjšine in združevanju občin, zahteval pa sem manjšinski oddelek pri uradu koroške deželne vlade (sedanji biro za narodne skupnosti - op. J. K.). Kakšna je bila glede Vaših narodnopolitičnih prizadevanj podpora SPO? Z NSKS sem kot poslanec imel premalo stikov. Z današnjega vidika gledano je bila to napaka. V idel sem v okviru politike isto nalogo kakor dr. Inzko v okviru Cerkve. Šlo mi je približno tako, kakor EL, če osamljena nekaj zahteva brez učinka. V klubu SPO mojim predlogom niso nasprotovali, na žalost pa jih tudi niso posebej podpirali. Kdo je bil vaš zagovornik v klubu SPO? Josef Gutenbrunner. Gledal je na situacijo, kakršna je bila, zelo objektivno. V veliki meri se je tudi priznaval k zahtevam slovenske narodne skupnosti in je, kar je bilo v njegovi pristojnosti, marsikaj dobrega napravil. Npr. na področju šolstva. Prav tako je skušal usmerjati stranko in še posebej njeno bazo v zmerno politiko. Na žalost je v tistem času tudi on doživel razna razočaranja. Kljub temu pa ga to ni omajalo v njegovem osebnem prepričanju glede pravic Koroških Slovencev in sožitja na Kdaj bo na listi SPO spet izvoljen slovenski poslanec? Treba je poznati ustroj stranke. Ima veliko organizacij in interesnih skupin - od učiteljev pa do gospodarstvenikov. Na drugi strani je nazadovalo število socialdemokratskih poslancev. Izgledi za slovenskega poslanca so zelo majhni. Kljub temu poslansko mesto ni vse. Posebej važno je, da imajo Slovenci redne in dobre stike in to tudi z ČVP. Te je treba skrbno gojiti. Eno namreč gotovo ne funkcionira: če Slovenci nekaj zahtevamo, morajo drugi takoj ubogati. Hvala za pogovor in še enkrat: vse najboljše za osebni praznik! 14 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Pred nedavnim se je Sandy Kosta-Lutschounigg in Karl-Heinzu Lutschouniggu rodila hčerkica Gloria. Srečnima staršema ob rojstvu drugega otroka od srca čestitamo, novi zemljanki pa želimo vso srečo na življenjski poti. V Selah slavi 80. rojstni dan Apolonija Užnik. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi domači ter znanci od blizu in daleč. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Heinrichu Lipuschu iz Remšenika in Hanziju Neče-merju iz Lepene, ki sta obhajala osebna praznika. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Johani Ulbing iz Kota pri Šentjakobu in Loni Schellander z Moščenice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenkama od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Abrahama je srečal Kosov Hanzi iz Žitare vasi. Ob tem lepem osebnem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Naslednje voščilo je namenjeno Francu Osojniku, po domače Ovšnarju iz Lepene, ki je obhajal 92. letnico rojstva. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. V krogu svoje družine je praznoval 60. rojstni dan Ceni Pavlič, po domače Pistotnikov z Obirskega. Slavljencu ob tej priložnosti iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V domu za ostarele v Borovljah je obhajala 88. rojstni dan Nani Mak. Čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Okrogli življenjski jubilej, 70. rojstni dan, je pred nedavnim slavila Pavla Robitsch. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Rožman iz Kota pri Pliberku, ki je obhajala 81. rojstni dan. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo in želijo vse najboljše hčerka in sinovi z družinami. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga milosti polna leta. Jubilejni rojstni dan, 50. letnico življenja, je slavila Tili Smertnik z Obirskega. Slavljenki ob tem posebnem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Selah sta pred nedavnim slavila osebna praznika Mici in Tomi Mak. Obema od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Rojstni dan je obhajal tudi Tomi Rogavnik s sončnih Ra-diš, za kar mu od srca čestitamo in želimo mnogo veselja in osebne sreče tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Ani Miklau z Obirskega, ki slavi 50-obletnico življenja. Slavljenki ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter znanci. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Doroteji Komar z Met- love, Mariji Kuchling z Dobrove, Albertu Lipitzu iz Lovank in Fini Močilnik iz Šentvida v Podjuni. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Za minuli rojstni dan od srca čestitamo tudi Agi Kuneth iz Šentjakoba. Vse najboljše! Rojstni dan in god sta v Remšeniku pri Železni Kapli obhajala Pavla Lorberg, po domače Papeževa in Franci Lipusch, po domače Lipš. Obema slavljencema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Za 20. pomlad čestitamo Arnoldu Rakušeku iz Sel. Vse najboljše in mnogo uspeha tudi v prihodnje. Franc Dolinšek iz Bele pri Železni Kapli je te dni obhajal 76. rojstni dan. Zvestemu bralcu NAŠEGA TEDNIKA ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja. Čestitkam se pridružujejo žena in otroci z družinami ter NSKS in EL Železna Kapla. Osebni jubilej, 30. pomlad, obhaja Helmut Malle iz Železne Kaple. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Na Čemernici pri Šentjakobu obhaja osebni praznik Franc Notsch. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Za osebna praznika iskreno čestitamo Janji Koller in Mariu Zablatniku. Vse najboljše. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Valentinu Žagarju iz Večne vasi pri Globasnici, Katarini Martketz iz Globasnice, Norbertu Knoru s Ponikve, Ani Leitgeb iz Pliberka in Mariji Markitz iz Male vasi pri Globasnici. Vsi ostali člani od srca čestitajo in želijo slavljencem vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Včeraj je obhajal 30. pomlad Marcel Šumper, nameščenec Zveze-Bank. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo vsi prijatelji. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Podlibiču pri Šmihelu sta obhajala osebni praznik Gabi in Tonej Blažej Slavljencema od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. ČESTITKI TEDNA 80-letnica Frijančeve matere Prihodnjo nedeljo, 1. februarja, bo gospa Mici Jerolitsch s Polane pri Bistrici v Rožu praznovala svoj 80. življenjski jubilej. Na svojem domu pri Frijancu je veljala vsa njena skrb družini - svoje hčerke je vzgajala v narodnem in verskem duhu. Najstarejša hči Gabi je bila nekaj let v predsedstvu NSKS, na prvih neposrednih volitvah NSKS pa so jo izvolili v Zbor narodnih predstavnikov (ZNP). Slavljenka pa izkazuje povezanost s slovensko narodno skupnostjo tudi kot članica domačega kulturnega društva SPD „Kočna“ ter kot zvesta bralka NAŠEGA TEDNIKA. Ob visokem življenjskem jubileju ji želimo obilo božjega blagoslova, čim več prijetnih trenutkov v krogu njenih najdražjih, predvsem pa zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo hčerke Gabi, Marija, Marta in Urši. -Kuj- Selski podžupan Florijan Jug 40-letnik Prihodnjo nedeljo bo v Selah slavil 40. rojstni dan selski podžupan Florijan Jug. Slavljenca poznamo kot zavzetega kulturnopolitičnega delavca v korist naše narodne skupnosti. Že drugo obdobje je občinski odbornik selske Enotne liste, od minulega leta naprej pa je tudi podžupan občine Sele. Je pa tudi član Zbora narodnih predstavnikov (ZNP). Sodelavci in domačini pa ga cenijo predvsem tudi zaradi prijaznega načina in domačnosti. Prisrčnim čestitkam domačih in znancev se pridružujejo uredništvo NT, NSKS, EL in EL Sele. Slavljencu Florijanu Jugu in njegovi ženi Ingrid pa veljajo tudi prisrčne čestitke ob nedavnem rojstvu tretjega otroka, hčerkici Kristini, kateri želimo vso srečo na življenjski poti. 15 Rož - Podjuna - Žila ZGORNJI BREG-BRNCA Pecovemu očetu v trajno slovo Franc Oitzl je zaključil: Rodil se je 2. aprila 1909 pri Arihu na Strmcu v fari Šentlenart pri Sedmih studencih. V Šentlen-artu je bil krščen, obiskoval ljudsko šolo ter redno hodil k sveti maši, pa naj so bile vremenske razmere še tako neprimerne. Arihova družina je namreč slovela kot globoko verna in je jemala cerkvene obveznosti precej resno. Cerkvi je rajni Franc Oitzl tudi ostal zvest vse svoje življenje. Njegova mladost je bila vse drugo kakor rožnata. Ko se je izučil za zidarja, zaradi velike gospodarske krize pred drugo svetovno vojno ni mogel najti poklicne zaposlitve. Sledila so kruta vojna leta; postal je po sili vojak sprva v tedanji Jugoslaviji, nato v Rusiji, navsezadnje pa se je v Franciji znašel v vojnem ujetništvu, dokler se ni leta 1946 srečno vrnil v domovino. Se isto leto se je oženil s Pran-garjevo Marijo z Brnce, pri Pecu zemeljsko potovanje v t Franc Oitzl na Zgornjem Bregu pa si je ustvaril novi dom in družino. Pred upokojitvijo leta 1974 je postal tudi upravitelj brnške vodne zadruge. Prav tako je njegova velika ljubezen veljala brnški fari, ki ji je bil - med drugi kot cerkveni ključar - v veliko pomoč in oporo. Zelo rad je tudi prebiral NAŠ 89. življenjskem letu. TEDNIK in se udeleževal dopustniških dnevov v Tinjskem domu. Zemeljsko pot je Pecov oče zaključil v soboto, 10. januarja 1998. Zaspal je mirno, v trdni zavesti, da je v večnosti njegovo ..srečanje s Kristusom kakor srečanje s prijateljem, kateremu je vse življenje posvečal kar največ pozornosti" (župnik Peter Olip, ki je skupno z rektorjem Jožetom Kopeinigom vodil pogrebni obred). Pevsko so sveto mašo za-dušnico in pogreb olepšali domači cerkveni pevci pod vodstvom Rolanda Kazianke. Dragi Pecov oče, po božji milosti Vam je bilo dano, da ste do visoke starosti lahko bili domačim v oporo in veselje ter v pomoč občinski in farni skupnosti. Sedaj se lepo odpočijte v večni radosti! Sinovoma Janku in Pavletu z družinama izrekamo prisrčno sožalje. -Kuj- Prvič sta razstavljali na Radišah - Marija Tolmaier in Traudi Lipuš. ROŽEK_________________ Gostovanje Selanov Selani so že kar udomačeni pri nas v Rožeku. Zelo smo jih bili veseli, ko so prišli preteklo soboto k nam s svojo naj novejšo veseloigro „Lepa čevljarka". In se nismo zmotili! Mladi Selani so pod vodstvom zaslužne režiserke Milke Olip zrelo in dovršeno prikazali zahtevno igro španskega pisatelja Garcia-Lorca, čigar 100. rojstni dan obhaja literarni svet prav letos. pmf NONČA VAS______________ Koncert izvrstno vežbanih grl V nedeljo, 18. januarja 1998, je na povabilo MePZ Podjuna iz Pliberka gostoval na Koroškem Mešani pevski zbor ..Svoboda" Šoštanj. Zbor je predvajal nabožne (predvsem božične) in cerk-veno-klasične pesmi iz raznih koncev sveta, vendar s poudarkom na slovenski božični glasbeni literaturi. MePZ Svoboda Šoštanj je približno 60-članski zbor z izredno pevsko kvaliteto. Redno se udeležuje tudi tod znane pevske revije „Naša pesem" v Mariboru, ki je neke vrste „Who is Who“-barome-ter na zborovskem področju v Sloveniji in je tam dosegel množico priznanj, zlatih, srebrnih in bronastih plaket. V cerkvi Marije na pesku v Nonči vasi je zbor nudil poslušalcem čudovit koncert in izreden užitek, saj naših me-lodioznih božičnih pesmi ne slišimo tolikokrat iz tako izvrstno vežbanih grl. Bučni aplavz navdušenih poslušalcev je kljub precej hladnim temperaturam v cerkvi omehčal pevce, da so zapeli tudi še nekaj povrh. Notranja toplina je tisti popoldan prevela srca in nadomestila hladne roke ali noge. Mešanemu pevskemu zboru ..Svoboda" Šoštanj velja zahvala, ljubiteljem zborovske glasbe, ki tokrat niso mogli priti, pa zaupni namig, naj take priložnosti drugič ne zamudijo! S. K.-W. Likovno-glasbeni večer SRD Radiše je vabilo na razstavo in koncert. Tradicionalna je likovno-glasbena prireditev v kulturnem domu na Radišah, ki jo domače prosvetno društvo prireja v prvem mesecu leta. Tokrat (minulo soboto zvečer) so bila predstavljena oz. razstavljena dela dveh domačih ustvarjalk - Marije Tolmaier in Traudi Lipuš, rojene Tolmaier. Obe sta prvič razstavljali na Radišah. Maria Tolmaier, ki slika na svilu, je predstavila nekaj stenskih slik na svilu, poslikane robčke, kravate in še mnogo drugega. Druga ustvarjalka, Traudi Lipuš, pa je razstavljala svoje umetnine iz gline (z umetnostno keramiko se je začela ukvarjati na celovški pedagoški akademiji). Za glasbeni del prireditve, ki je bila odlično obiskana, je tokrat skrbel žitrajski moški zbor „T rta" pod vodstvom Pavla Sterna. MePZ „Svoboda “ Šoštanj je nudil poslušalcem v cerkvi Marije na pesku v Nonči vasi čudovit koncert. 16 Mnenja Adrian Kert Z MOJEGA VIDIKA 6000 nacionalistov K leumorno naprej plete zgod-IMbo o hudih ljudeh v Sloveniji in med Koroškimi Slovenci, ki so se zarotili proti šibki ZSO. Marjan Sturm zaradi tega ne vidi drugih možnosti kot izreden občni zbor, kjer naj bi bilo razčiščeno, kako naj ZSO reagira na svarila iz Slovenije. Če bo ostala v totalni konfrontaciji, bo zmanjkalo še tistih par milijonov, ki jih dobiva iz Slovenije in - realistično gledano - nadomestek ne bo prišel od avstrijskih strani. Sodeč po Sturmovih izjavah za tisk, bi občni zbor lahko interpretirali tudi kot umik predsednika. Vprašanje pa je, kdo bi hotel na tem zavoženem vozu prevzeti krmilo? Sturm ima povsem prav, če je ogorčen nad dikatatom zunaj stoječega, vendar je ZSO s svojo neizprosno, trmasto „poli-tiko pluralizma” po lastni krivdi zabredla v nevarne vode, ki jo kanejo požreti. To tudi člane spravlja v hudo jezo, saj kljub vsemu vidijo pravilnejšo pot zastopstva v Zboru narodnih predstavnikov, ki ga niso volili samo oboževatelji NSKS. Sturm se tega dobro zaveda. Zato bi moral pazljiveje jemati v usta pojem ..nacionalizem”, ko govori o 6000, ki jih s tem trči pred glavo. Ena poglavitnih napak Sturma je bila, ko je prvič označil politiko NSKS kot nacionalistično. S tem si nikjer ni ustvaril prijateljev, postavil pa se je nehote vštric s KHD-jevskimi metodami omalovaževanja. Sturmu bi lahko podtaknili, da strankam prodaja Koroške Slovence za enakopravnost ZSO poleg NSKS. Zagovarja demokratični pluralizem, vendar si noče priznati, kako demokracija funkcionira. Volitve med manjšino odklanja, češ da so odraz nacionalistične politike, obenem pa označuje volitve na vseh drugih ravneh kot odraz demokracije, pluralizma in svobodnega odločanja prebivalstva, skratka eno od človekovih pravic. Sosvet zagovarja, čeprav bi ta najbolje funkcioniral, ko bi manjšine tam po akcijskih cenah prodajale svoje pravice, samo zato, ker je tam enakopraven član. Le malokdo je proti, da je ZSO enakopravna organizacija, vendar naj ne izkorišča svoje šibkosti in nebogljenosti, da si vzame NSKS kot talca, ga omalovažuje kot hegemona, ki gre čez trupla, čeprav je ona tista, ki zavira razvoj narodne skupnosti. Zlasti nesramne so Sturmove izjave v Kleine Zeitung, kjer očitno pod velikim finančnim pritiskom hoče ustreči strankam in javnemu mnenju. Želite pokušino? Sturm dobesedno: „Če je etnično priznavanje kriterij, vodijo volitve (med narodno skupnostjo, op. a.) neposredno v na- cionalizem. Kdor v takšnih volitvah hoče biti konkurenčen, mora emocionalizirati in zahtevati dvojezične table do Heiligen-bluta." Sklep tega je, da se nad 6000 članov narodne skupnosti strinja z nacionalistično politiko!? Sturm je z ZSO očitno na točki, kjer gre za vse ali nič. In vse kaže, da bo on tisti, ki bo ZSO spravil v grob ali pa jo povsem zreduciral. To je tudi sad nemoralne ponudbe koroški socialdemokraciji, da vzame ZSO pod svoje okrilje. S tem je postala prav toliko spolitizirana, kakor NSKS z EL - z razliko, da leži tam kot igrača, ki jo le redkokdaj vzamejo v roke. V koš pa je tudi ne vržejo, saj je dobrodošel amortizer zahtev narodne skupnosti do dežele in države. ZSO je za specifično narodno zastopstvo zmanjkalo tem, prenoviti se pa ne more, saj bi npr. kot društvo za forsiranje večjezičnosti, multikulturnosti in pluralnosti v družbi zgubila pravico, da stoji ob finančnem koritu za specifično manjšinske organizacije. V tem primeru tega niti ne bi mogla upravičevati pred strankami. ZSO išče v tunelu luč, ko bo dospela do konca, se ji bo pošteno posvetilo. MILENA OLIP: „Želimo, da nas bi svet jemal resno11 Govor zmagovalke govorniškega natečaja ob letošnji Tischlerjevi nagradi - Milene Olip, učenke 6. A razreda Slovenske gimnazije. IV /lladina - kaj je to? Ali je to ob-IVIjekt, nad katerim se lahko napihujemo, kritiziramo in mu potiskamo krivdo za današnji neurejeni svet v čevlje, ali pa so to ljudje, ki so naša bodočnost? Na to vprašanje je veliko odgovorov, toda nekaj drži. Mladina je, ki bo podedovala sadove našega dela. Mladina je, ki bo vodila naše delo naprej. Mladina je, ki bo v našem primeru prevzela podjetje slovenstva na Koroškem. Zato ji dajmo možnost, da se izobražuje. Ne zlorabljajmo je za manj vredna dela, temveč vlagajmo vanjo vse zaupanje, vso ljubezen in trud. V zadnjih letih smo lahko opazovali, kako se svet bolj in bolj spreminja v sod, ki grozi počiti. Različne vere, narodnosti in preprosto način življenja so nas privedli v to stanje. Vsak misli, da je svoej življenje najboljše, da je vredno posnemanja. In v vsakem primeru je bila mladina tista, ki jo je dobila po glavi. Odrasli svet ne razume, da smo mladi, da imamo svoja pričakovanja, svoje zamisli in svoje želje. Želimo, da bi nas svet jemal resno. Mnenja mladine se pogosto ne jemljejo resno in se ocenjujejo kot manj vredna. Drži, da nimamo toliko življenjskih izkušenj, toda živeti danes ni tako enostavno. Ravno tako, kot so pred 50. leti in tudi pozneje ljudje živeli pod otežkočenimi pogoji, velja to za današnji dan. Stalno se spreminjajoči svet zahteva od nas odprtost, objektivnost in tudi zrelost, ki jo je v mladih letih težko imeti... ... Beseda skupno pa je Koroškim Slovencem tujka, kar potrjuje tudi situacija, v kateri se nahajamo. Osrednje organizacije tiščijo glave vsaka v svojo stran. Biti bi morali zgled mladini, biti bi morali naslanjač za vsakega, ki ima težave zaradi pripadnosti manjšini. Biti bi morali skupna organizacija, ki se lahko predstavlja svetu in katero bi svet jemal resno. Mi mladi se sprašujemo, kako je vse to mogoče. Vzrok za to go- tovo ni nesposobnost odgovornih, temveč zabitost in tmoglavost in hrepenenje po časti. Kako lepo bi bilo, če bi si politični zastopniki segli v roke, in to ne samo pred kamero, temveč tudi za kulisami in če bi si stali ob strani z dobrim nasvetom in spodbujajočo besedo. Samo skupno bomo dosegli, da nas bodo drugačemisleči akceptirali, in nam pomagali uresničiti naše zahteve. S pravico nam mnogi podtikavajo, da si sami nismo edini. Samo če si bomo Slovenci drug drugemu pomagali, bo „sosed, in ne vrag mejak11. Ravno tako, kot je sosed sosedu pomočnik, morajo biti odrasli pomočnik nam z dobrim zgledom in spodbujajočo besedo. S tem mislim na to, da je pogovorni jezik v mnogih slovenskih stavbah v Celovcu pogosto nemški. Ko prideš okoli vogala, ni nič posebnega, če se dva človeka pogovarjata v nemščini. Ko pa natančneje pogledaš, in spoznaš pripadnika manjšine, ti skoraj zastane sapa in se raje obrneš, da ga ne bi po nepotrebnem spravljal v zadrego. Priljubljen argument prav teh pa je, da je mladina tista, ki ne govori slovensko. Zato prošnja in poziv na vse: Začnimo pometati pred svojim pragom. Ne moremo in ne smemo zahtevati od drugih, da nam postavijo dvojezične table, če se sami zmeraj bolj prilagajamo in se naša govorica bolj in bolj umika govorici večine. Mladina - kaj je to? Nekaj odgovorov na to vprašanje smo našli, toda odgovorov je še veliko več. Mi mladi smo odprti do drugih narodov in jezikov, toda ne smemo pozabiti na lastnega. Mi mladi želimo, da bi nas odrasli svet jemal resno. Mi mladi zahtevamo, da bi skupno, kar pomeni vsi Slovenci, mladina in tudi Korošci sooblikovali življenje, da bo naša dežela nudila zavetje in varnost vsem. Kot zaključek pa še poziv mladini - mladi smo, zato uživajmo! lil.... Prof. Dušan Nečak je vodil projektno skupino, ki je izdelala znanstveno študijo o Nemcih na Slovenskem 1941 - 1955. Študije same še niso objavili, so pa pred nedavnim predstavili v Ljubljani kratek oris Nemcev na Slovenskem (1918 -1955). Do tega je prišlo na željo slovenskega zunanjega ministrstva - predvsem tudi zato, ker je avstrijsko zunanje ministrstvo naročilo in že predstavilo študijo prof. Stefana Karnerja. Zaradi aktualnosti te problematike, se je uredništvo NAŠEGA TEDNIKA odločilo, da v nadaljevanjih objavi odlomke predstavljenega kratkega orisa Nemcev na Slovenskem. Nemci v Ljubljanski pokrajini 1941 -1945 r^o italijanski zasedbi Ljubljane in večine Do-I lenjske ter Notranjske, vzpostavitvi ljubljanske pokrajine in njeni priključitvi h Kraljevini Italiji 3. maja 1941 so nekaj časa vladali napeti, neprijazni odnosi med italijanskimi zasedbenimi oblastmi in Nemci v tej pokrajini. Italijanskim oblastem nikakor ni bilo prav, da Nemci demonstrativno izražajo željo ali zahtevo po priključitvi omenjenih območij k nemškemu zasedbenemu območju v Sloveniji. Slo pa je tudi za razorožitev kočevske narodne skupine, ki si je v času t.i. aprilske vojne v Jugoslaviji nabrala tudi precej orožja razpadle jugoslovanske v°jske, pri čemer je imela tudi nekaj žrtev. Razmere so se Pomirile, ko so oboji - Italijani 'n Nemci v pokrajini zvedeli, da so nemške oblasti v rajhu sklenile, naj se Nemci iz Ljubljanske in Reške pokrajine (tri občine čabarskega okraja) vrnejo „domov v rajh“ (Heim ins Reich), kot so njihovo izselitev °2. preselitev začeli imenovati nekoliko kasneje. Nemško nacistično vodstvo Se je za preselitev Nemcev iz omenjenih dveh pokrajin odločilo zelo zgodaj, takoj sredi aprila 1941, saj se je vodstvo kočevskih Nemcev o preselitvi dogovarjalo z državnim komisarjem za utrjevanje nemštva Heinrichom Himmlerjem že 23. aprila v Brucku na Muri in s Hitlerjem 26. aprila 1941 v Mariboru. Vendar sta se nemška in italijanska vlada o tem pogodbeno sporazumeli šele 31. avgusta 1941. Vodstvo kočevskih Nemcev, ki je npr. 1939. leta že nasprotovalo zamisli, da se Nemci kdaj odselijo s Kočevske, se je spomladi 1941 zelo hitro in brez širšega povpraševanja sonarodnjakov odločilo za to in nato tudi z vso svojo zmožnostjo, gorečnostjo in organizacijo prepričevalo sonarodnjake za preselitev. Medtem ko je zlasti že precej nacifici-rana mladina skorajda navdušeno sledila vodstvu, je imel starejši rod, ki se je bolj zavedal svojih 600-letnih korenin na kočevski zemlji, in tudi del nemške kočevske duhovščine, pomisleke proti preselitvi. Vodstvo jih je zavračalo, naznanjalo možnost osamitve ali preselitve na jug Italije in tudi grozilo s koncentracijskim taboriščem, o čemer priča več verodostojnih virov. Odpravilo je tudi najtehtnejši zadržek, da gre pri preselitvi v resnici za naselitev v Posavju in Obsotelju, od koder bo zato izgnanih več deset tisoč Slovencev. Med široko agitacijo in propagando se je od 12.498 Nemcev, ki so se marca 1941 sami prešteli na Kočevskem, za preselitev prijavila velika večina - 12.147. Potem, ko so jih narodnostno, politično, rasno in zdravstveno pregledali, preverili in ocenili, so jih od srede novembra 1941 do druge polovice januarja 1942 s 135 vlaki odpeljali v Posavje in Obsotelje. Nepremičnine, med katerimi je bilo tudi okoli 147 tisoč ha zemlje, je prek nemške preselitvene družbe (Deutsche Umsiedlungs-Treu-handgesellschaft - DUT) odkupil posebej za ta namen ustanovljeni zavod „Emona“. Skupina t.i. ljubljanskih Nemcev, ki ni bila tako strnjena kot kočevska, je bila po italijanskem uradnem štetju 31. julija 1941 s svojimi 2165 pripadniki manjša od kočevske ter tudi z drugačno socialno sestavo. Iz nje je optiralo za preselitev 1861 oseb, od kate- rih so jih 1055 v začetku januarja 1942 z nekaj vlaki odpeljali na Gorenjsko, nekaj sto se jih je preselilo kasneje. Zaradi svoje predvsem meščanske poklicne sestave je niso predvideli za naselitev na Gorenjskem in se je po daljšem bivanju v bivših turističnih krajih sčasoma porazgubila. Tudi njihovo imovino je po DUT odkupil zavod „Emona“. Tragedija kočevskih Nemcev ni bila samo njihova odselitev, temveč tudi njihova naselitev na zemlji slovenskih izgnancev v Posavju in Obsotelju, kjer naj bi po Hitlerjevi in Himmlerjevi zamisli predstavljali t.i. nemški narodni branik na »najbolj germanskem oglu nemškega rajha“. Ti t.i. brambovski kmetje (VVehrbauern) naj bi s plugom in mečem preprečevali vpliv slovanskega življa iz sosednjih držav na slovensko prebivalstvo, podvrženo vroči germanizaciji. Za tri leta so bili oproščeni vojaške službe, morali pa so kot Kočevska samozaščita (Gotscheer Selbstschutz) pomagati drugim oboroženim oddelkom varovati nemško naselitveno območje in se kasneje udeleževati tudi operacij proti slovenskim partizanom. Kočevski Tragedija kočevskih Nemcev ni bila samo njihova odselitev Nemško skupnost se je začelo nacificirati že zelo zgodaj preseljene! so bili večkrat razočarani, ker ni bilo mnogočesa obljubljenega, enako tudi člani njihovega vodstva, ki so ga štajerski nacisti kratkoma-lo razpustili in začeli s t.i. sousmeritvijo naseljencev. Posebno vznemirjenje pa so mednje vnašali vedno pogostejši in močnejši vpadi slovenskih in tudi hrvaških partizanskih enot, ki so tudi iz političnih razlogov rušile nemško nacistično kolonizacijo. Nemci v Prekmurju (1941-1945) Večina prekmurskih Nemcev je živela v štirih vasicah ob potoku Kučni-ca v severozahodnem delu Prekmurja, manjšina pa v Murski Soboti in okolici. Ker štajerskim nacistom ni uspel načrt pridobiti murskosoboški okraj za nemški raj h, so dali 20. aprila 1941 zasesti tiste vasice ob Kučnici, nakar je madžarski okupator moral nerad pristati. To območje so nacisti junija 1941 podredili sosednjim štajerskim upravnim organom. O položaju in vedenju prekmurskih Nemcev pod nemško in madžarsko okupacijo nimamo virov. Načrti glede povojne usode Nemcev na Slovenskem Ostra zasedbena politika in praksa nemškega okupatorja na Slovenskem z njegovimi et-nocidnimi načrti in ukrepi ter več ali manj množično sodelovanje t.i. domačih Nemcev v okupacijskem aparatu je zelo pretreslo Slovence, in to iz vseh političnih taborov. Ta prizadetost je bila tako velika, da so zahtevali kolektivno odgovornost in kazen za veliko večino Nemcev na Slovenskem. V Ljubljani je krog slovenskih izobražencev, od katerih so kasneje nekateri sodelovali v protikomunističnem ali protipartizanskem taboru, v letih 1941-1943 izdelal nekaj elaboratov, spomenic, predlogov itd., v katerih je predvideval tudi povojno usodo tuje-rodcev, posebno Nemcev. Sodil je, da zlasti množičen izgon deset tisočev Slovencev in zaplemba vsega njihovega imetja ter vroča germanizacija zahtevajo povračilo v enaki meri oz. še v večji meri, ti. iz- Izselitev kočevskih Nemcev - zadnja slika pred domačo hišo na Kočevskem Nemci v Sloveniji 1945-1955 gon vseh Nemcev z vsega slovenskega narodnega ozemlja, zaplembo vse njihove imovine ter poselitev s slovenskimi naseljenci. Seveda pa ta krog s svojimi predlogi ni bil učinkovit, ker je politično sodil med poražence. V slovenskem partizanskem taboru so vprašanje usode t.i. tujerodcev obravnavali šele pozno poleti 1944. leta, in to na pobudo nekaterih izobražencev, pregnanih 1941. leta z nemškega zasedbenega območja v Ljubljansko pokrajino. Najprej je pokrajinski odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Štajersko konec avgusta 1944 izdal odlok o izgonu nemških naseljencev s slovenskih posestev in obratov. Odlok je bil bolj načelne narave, saj ga partizanski organi v takratnih razmerah niso mogli izvajati. Celoviteje so se v vodstvu slovenskega osvobodilnega gibanja z vprašanjem povojne usode Nemcev ukvarjali od septembra do novembra 1944. Prišli so do skoraj enakega sklepa kot pred dvema ali tremi leti že omenjena skupina v Ljubljani: množični izgon Nemcev s slovenskega ozemlja, razen sodelavcev v osvobodilnem boju. Vendar je nato imelo glavno besedo jugoslovansko državno vodstvo, ki je tovrstne ukrepe sprejemalo za celo državo. „Duh časa" Usodo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji in „Nemcev“ v Sloveniji sta torej v mnogočem determinirala nacizem in druga svetovna vojna. Že v času med obema vojnama ne ravno neproblematični odnosi med nemško narodno manjšino v Jugoslaviji („Nem-ci“ na Slovenskem in jugoslovanskimi/ slovenskimi oblastmi pa tudi prebivalstvom) so se zaradi nespregledljive nacifici-ranosti manjšine (1933/ 34 -1941) in genocidne nacistične okupacijske politike ter sodelovanja slovenskih „Nemcev“ v njej po vojni bistveno poslabšali oz. dosegli ledišče. Avtorji, ki so se ukvarjali s tem problemom, so v svojih delih veliko pozornosti posvečali odgovoru na vprašanje: v kolikšni meri in kako globoko se je na-cificirala nemška narodnostna skupnost v Jugoslaviji in Sloveniji. Ugotovili so, da se je nemška narodnostna skupnost na Slovenskem začela nacificirati že zelo zgodaj. Vendar pa nacistična miselnost ni zajela vseh socialnih slojev, pač pa večino nemško govorečega prebivalstva. To pa ne pomeni, da so vsi postali člani NSDAP. Ocene o nacificiranosti nemške narodnostne skupnosti v Sloveniji pa se niso razširile samo na slovenski/ jugoslovanski strani in ne samo po drugi svetovni vojni. Jasno so prišle do izraza tudi na avstrijski strani in to že v času, ko je nacizem v Nemčiji šele začenjal svoj pohod. Najvidnejši predstavniki „Nemcev“ na Slovenskem so sicer takoj po vojni ponujali drugačno sliko, toda tej očitno niso verjeli zavezniki in ne oblasti prizadetih držav. Ne zdržijo pa tudi temeljitejše znanstvene kritike. Znani mariborski evangeličanski senior, sicer pokrajinski vodja Švabsko-nemške kulturne zveze v Sloveniji Johann Baron je npr. v „Ge-schichte, VVesen und Schick-sal der deutschsprachigen Fluchtlinge aus Slowenien“ ekspozeju, ki ga je za štajersko deželno vlado napisal v Gradcu 18. 8. 1945, predstavil sebe in vso nemško narodnostno skupnost v Sloveniji kot žrtev nacizma. Pravzaprav je bila od njega vodena organizacija Švabsko - nemški Kul-turbund rešitev za „Nemce“ na Slovenskem, saj naj ne bi bila nacistično orientirana, temveč. se je zavzemala za „krščan-sko, socialno in nacionalno politiko", ki pa ni bila politika ,.krščanskosocialne, socialdemokratske in nacionalistične stranke". Po njegovem so se predstavniki nemške narodne manjšine odločno upirali „pro-fetom iz rajha", ki da so uspeli prepričati le majhen del mladine. Obenem pa je zatrjeval, da se „nobena nemška narodnostna skupina v času nemškega zunanjepolitičnega triumfa ni mogla frontalno postaviti zoper brezobzirne partijske ljudi". Kot „smešen“ (lacherlich) je zavrnil očitek, češ da so bili „Nemci" na Slovenskem „peta kolona", organizacijo štajerskega Heimat-bunda, v katero se je vključil tudi Kulturbund na Slovenskem, pa je označil za organizacijo politične prisile (politi-sche Zwangsorganisation)v. S preganjanji Slovencev na Štajerskem in nacistično genocidno politiko naj bi člani nemške narodnostne skupine ne imeli niti najmanjše zveze, nacistične manifestacije v Apaški kotlini tik pred vojno pa naj bi bile le izjema in rezlutat nekaterih pregretih glav. Do povsem drugačnih rezultatov pa je pri svojem delu prišla Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomagačev za Slovenijo, ki je ugotovila, da so bili med tistimi, ki so imeli glavno vlogo pri germanizaciji in fašizaciji t.i. vindišar-jev oz. „domu zvestih Štajercev", kot so med vojhno nacisti imenovali Slovence, skopi vsi bivši funkcionarji švabsko-nemške kulturne zveze. Res pa med njimi ni bilo Johanna Barona, čeprav je okupacijo pozdravil kot ..osvoboditev izpod srbskega jarma". Prepričanje o kolektivni nemški krivdi za preganjanje Slovencev se med drugo svetovno vojno na Slovenskem ni oblikovalo samo v komunističnem taboru oz. taboru Osvobodilne fronte, temveč tudi v njej nasprotnem političnem taboru ter v vodstvu jugoslovanskega odporniškega gibanja. V času vojne je tako nemška narodnostna skupnost v Sloveniji pri obeh taborih še utrdila vlogo narodnega sovražnika, ki jo je, zaradi historičnih razlogov, prjnesla že Y Prvo jugoslovansko državo. ^e v času vojne sta se zato Politična tabora na Slovenskem jasno zavzela za povojni obračun tudi z domačimi „Nemci“, vendar ne zato, ker so bili Nemci, temveč zato, ker so bili prepričani, da morajo plačati za storjene nacistične zločine, pač v skladu z dotedanjo zavezniško politiko do nacističnega rajha. Prav nič nenavadno ni, da je najvišji jugoslovanski medvojni organ, predsedstvo AVNOJ, 21. 11. 1944 sprejel dva odloka, na katerih sta bili zgrajeni vsa povojna politika in zakonodaja do „Nemcev“. Zato prizadeti ter njihovi podporniki tako odločno zahtevajo preklic obeh. Oba sta sestavni del jugoslovanske zakonodaje, ki predstavlja tudi današnjo slovensko državno kontinuiteto. Prvi predpis se imenuje „Odlok o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile" in ima 12 členov. Za usodo „Nem-cev“ je najpomembnejši njegov 1 člen s tremi točkami, ki se glasi: „Z dnevom, ko stopi ta odlok v veljavo, preide v državno svojino: 1. vse imetje nemškega rajha in svojih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije; 2. vse imetje oseb nemške narodnosti z izjemo onih Nemcev, ki so se borili v vrstah Narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ali ki so državljani nevtralnih držav in se med oku- pacijo niso vedli sovražno; 3. vse imetje vojnih zločincev in njihovih pomagačev ne oziraje se na njihovo državljanstvo in, ne oziraje se na državljanstvo, imetje vsake osebe, ki je bila s sodbo državljanskih ali vojaških sodišč obsojena na izgubo imetja v korist države. Odredbe tega odloka veljajo v tem primeru za imetje jugoslovanskih državljanov ne oziraje se na to, ali se nahajajo doma ali v zamejstvu." Odlok sodi med najpomembnejše predpise, ki zadevajo vprašanja (vračanja) imovine „Nemcev“ na Slovenskem. Nekateri viri in prizadeti pričajo še o obstoju drugega odloka, ki naj bi bil sprejet istega dne, t. j. 21. 11. 1944. To naj bi bil „Odlok AVNOJ-a o odvzemu državljanskih pravic". Vendar omenjeni odlok ni bil objavljen v Uradnem listu in zato nismo našli avtentičnega besedila. Prevod iz nemškega prevoda „odloka“ se glasi: 1. Vse v Jugoslaviji živeče osebe nemškega izvora samodejno izgubijo jugoslovansko državljanstvo in vse državljanjske pravice. 2. Celotno premično in nepremično premoženje oseb nemškega izvora velja za zaplenjeno in samodejno preide v državno last. 3. Osebe nemškega izvora ne smejo zahtevati oziroma izvajati nobenih pravic, niti se ne smejo obračati na so- dišča in institucije za svoje osebno pravno varstvo." Prav ta odlok velja za najbolj ostrega, prizadeti pa ga ocenjujejo celo za genocidnega. Obstoj tega odloka se posredno omenja v ..Tolmačenju 2. točke v 1. členu odloka Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. 11. 1944", z dne 8. 6. 1945. Prvi stavek tega kratkega ..Tolmačenja" se namreč glasi: „Ker lokalna oblastva pri izvajanju postopka o odvzemu državljanskih pravic osebam nemške narodnosti (podčrtal avtor) v več krajih, zlasti v Vojvodini in Slavoniji ne ravnajo vedno po odredbah Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. 11..." Podčrtani del stavka, v katerem se omenja odvzem državljanskih pravic, naj bi dokazoval obstoj „Odloka iz Jajca", s katerim je bilo ..Nemcem" v prvi vrsti odvzeto državljanstvo. Nekateri drugi nemški viri pa zatrjujejo, da se sintagma ..državljanske pravice" ni nanašala na pravico do državljanstva (Staatsan-gehčrigkeitsrecht), temveč, da je jugoslovanska zakonodaja s tem izrazom označevala splošne individualne, temeljne državljanske pravice (allge-meine, individuelle Grundrech-te). Z omenjenim odlokom naj bi torej dali pravno osnovo za osebno brezpravnost jugoslovanskih „Nemcev“ in ne za odvzem državljanstva. Ob odprtju razstave „Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev“ (novembra leta 1996 v Tinjah) je v lepih narodnih nošah podal nekaj pesmi mešani zbor koče vskih Nemce v ter nenazadnje tako dokazal, da dediščina Kočevarjev ni izgubljena, ampak v srcih živi naprej. Kaj konkretno pravijo avnojski sklepi? T A T E D E N R A D I U PETEK, 30. januarja 18.00-18.30 Kulturna obzorja SOBOTA, 31. januarja 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 1. februarja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. Duhovna misel /Monika Novak) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna PONED., 2. februarja 18.10-19.00 Kratek stik - Dvojezičnost - posebna prednost? TOREK, 3. februarja 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 4. februarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica. Večerna oddaja 21.04 do 22.00 Slovenske popevke ČETRTEK, 5. februarja 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila [DAKIa NEDELJA, 1. februarja '98,13.30 PONEDELJEK, 26. januarja 1998 ORF 2, ob 2.05___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: - Poklican za življenje - vpisovanje v slovenske dvojezične, srednje/višje/spološno/poklicno izobraževalne šole. - Zavzeti narodni družbenopolitični funkcionar: Hanzi Ogris -75 let. - Pliberk: otroci pomagajo otrokom, obolelim za rakom. - Nove produkcije uspešnega krožka „film mladje". - „Koš“ - tudi najmlajši košarkarji kluba so z navdušenjem pri stvari. RADIO/TV, PRIREDITVE Sobota, 31. januarja HODIŠE Hodiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri S vetij u na Plešerki Za ples igra: ansambel „Tonija Hervola" iz Slovenije Velik srečolov! Prireditelj: SRD „Zvezda“ Hodiše ŠENTJANŽ Dia-predavanje: Južna Amerika (Ekvador, Galapagos, Kolumbia, Peru, Cordillera Blanca) Čas: ob 20. uri Kraj: v K&K centru Predava: L. Milosavljevič Prireditelj: SPD Šentjanž ŠMARJETA V ROŽU Dnevi petja za mladino Čas: od sobote, 31.1.15. ure do nedelje, 1.2.16. ure. Kraj: v farnem domu Prireditelj: Katoliška mladina ŠMIHEL Koncert - Alpe -Jadran v soglasju Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: ,.Dvojezični zbor - Der Zvveisprachige Chor" Prireditel: KPD Šmihel Nedelja, 1. februarja ŠENTPRIMOŽ Otroška pravljična igra: „Kaj se skriva za velikim trebuhom" Čas: ob 14. 30 Kraj: v kulturnem domu Nastopa: Mladinska gledališka skupina KD Škocijan Prireditelj: SPD Danica SELE Komedija „Danes bomo tiči" Čas: ob 15. uri Kraj: v farnem domu Nastopa: Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah Prireditelj: KPD Sele SVEČE Spominska svečanost za padle borce in žrtve fašističnega nasilja Čas: ob 11. uri Kraj: na pokopališču Spored: recitatorji, pevski zbor; slavnostni govornik: Janko Malle (tajnik SPZ) Prireditelj: Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora ZGORNJE RUTE Zabavno smučarsko prvenstvo Čas: ob14.00 (ob 13. uri je izdajanje številk) Kraj: na Vičovnikovem griču Prireditelj: SPD Radiše Sreda, 4. februarja CELOVEC Premiera filmov „filma mladje" Koroške dijaške zveze (Predstavljeni bodo štirije novejši filmi. Avtorji: Tim VVuster, Andrina Mračnikar, Oliver Marčeta in Niko Sturm. Čas: ob 19. 30 Kraj: v Mladinskem domu Četrtek, 5. februarja CELOVEC Premiera lutkovne igre „Sa-pramiška" (Svetlana Makarovič) Čas: ob 19. uri Kraj: v Modestovem domu Nastopa: Lutkovna skupina „Mi smo mi“ Prireditelj: Modestov dom RADIŠE Predavanje o zdravju pri delu Čas: ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu Predava: dvor. sv. Dl Štefan Oraže (delovni inšpektor) Prireditelj: SPD Radiše Petek, 6. februarja ŽITARA VAS Občni zbor SPD „Trta“ Čas: ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu DOBRLA VAS Spominski koncert ob 5. obletnici smrti ortganistke Apolnije Lesjak Čas: ob 19. uri (s sv. mašo) Kraj: v farni cerkvi Nastopata: cerkveni zbor Dobrla vas in A'Capella Sobota, 7. februarja VOGRČE Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Florijanu Za ples igra: ansambel „Fantje treh dolin" Prireditelj: Skupnost južno-koroških kmetov V kleti SAK DISCO! Bogat srečolov s tipičnimi kmečkimi dobitki. ŽELEZNA KAPLA Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Sodelujejo: MePZ „Sele," MoPZ „Trta", MePZ „Zarja“, Gledališka skupina SPD „Zarja“, otroška igralska skupina. Solista: Florentina Uneg, Bojan Kuchar; klavir: mag. Andrej Feinig; režija: Leopold Zunder; slavnostni govor: dr. Teodor Domej Prireditelja: SPD .Zarja" in SPD ..Valentin Polanšek" DOBRLA VAS Mladinski ples „Flower Po-wer“ Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Prireditelj: Kat. mladina Nedelja, 8. februarja ŠMIHEL Otroška pravljična igra:„Kaj se skriva za velikim trebuhom" Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorni Nastopa: Mladinska gledališka skupina KD v Škocijan Prireditelj: KPD Šmihel RADIŠE Igra: „Štirje letni časi" Čas: ob 10. uri (po maši) Kraj: v kulturnem domu Nastopa: igralska skupina KD Brezje Prireditelj: SPD Radiše Petek, 13. februarja BLATO Svinjska sodba in pustnija Čas: ob 19. 30 Kraj: v klubu pri Črčeju Vabi: Vaška skupnost Blato Sobota, 14. februarja ŠENTPRIMOŽ 26. ples Danice Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Igra: Alpe -Adria-Band Bogat srečolov in polnočni vložek. ŽVABEK Premiera veselogire „Prilož-nostni dohtar (Moliere - VI-drac) Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Nastopa: Igralska skupina Žvabek Prireditelj: KPD,.Drava" Nedelja, 15. februarja ŠENTRUPERT Komedija: „Sem in tja - Hin und her“ (režija: Marjan Hinteregger) Čas: ob 14. uri Kraj: v dvorani gospodinjske šole Nastopa: Igralci »Gledališča ob Dravi" in SPD Dan-mica Prireditelj: PD „Lipa“ Velikovec Četrtek, 19. februarja ŠENTJAKOB Liebeslyrik: mag- Krassimira Dimova „Die Unbekannte Christine Busta“ Čas: ob 19. 30 Kraj: v dvorani Reg. centra Prireditelj: Reg. center Petek, 20. februarja VOGRČE Veseloigra: ..Zdravnik po sili" (Moliiere) Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Nastopa: Igralska skupina KKD Vogrče Prireditelj: KKD Vogrče Sobota, 21. februarja GLOBASNICA GOGO -dance show - in ples SAK Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Za ples igra: ansambel „Four people" Program: Špice G Iris + Backstreet boys, plesna šola Globasnica, Pulp Fiction (maturantke in maturantje Slovenske gimnazije) SAK - disco Premiranje najlepših mask! „Shutle bus“ vsako polno uro od 23. ure do 4. ure zjutraj. VOGRČE Veseloigra: ..Zdravnik po sili" (Moliere) Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Nastopa: Igralska skupina KKD Vogrče Prireditelj: KKD Vogrče Nedelja, 22. februarja KOTMARA VAS Veseloigra: ..Zdravnik po sili" (Moliere) Čas: ob 14. 30 Kraj: v farni dvorani Nastopa: Igralska skupina KKD Vogrče Prireditelj: SPD Kotmara vas Nastopi učencev Glasbene šole Ponedeljek, 2. 2. ob 19. uri v društ. sobi v Šentjakobu. Torek, 3. 2. ob 19. uri v dvorani Modestovega doma v Celovcu. Sreda, 4. 2. 1998 ob 18. uri v ljudski šoli v Straji vasi. Sreda, 4. 2. 1998 ob 16. 30 v Provincialni - orgelski oddelek. Sreda, 4. 2. ob 18. uri v farni dvorani v Selah. Sreda, 4. 2. ob 18. 30 v kulturnem domu v Dobrli vasi. Četrtek, 5. 2. ob 18. uri v Posojilnici v Pliberku. Četrtek, 5. 2. ob 18. uri v društveni sobi v Škofičah. Četrtek, 5. 2. ob 19. uri pri Cingelcu na Trati. Petek, 6. 2. ob 19. uri v ljudski šoli v Bilčovsu. Petek, 6. 2. ob 19. uri v farni dvorani v Šmihelu. PRIREDITVE, OGLASI 14 lot in sedaj?... Prijavite se na Dvojezično zvezno trgovsko akademijo! TAK nudi: * splošno izobrazbo * jezikovno izobrazbo (slovenščina,nemščina, angleščina, italijanščina) * višjo gospodarsko izobrazbo z učno firmo * izobrazbo v informatiki (6-11 ur) Zaključek: * matura in diplomski izpit * obrtne upravičenosti ' enakovrednost z EU-diplomo " pravica do študija na univerzah * kvalifikacija za višje poklice (me-nežment) v gospodarstvu in upravi Sprejemni pogoji: ‘pozitiven zaključek 8. šolske stopnje * sprejem brez sprejemnega izpita: ‘pozitivni zključek 4. razreda gimnazije ■pozitivni zaključek 4. razreda glavne šole 1. zmogljivostne skupine ‘absolventi 2. zmogljivostne skupine glavnih šol z določenim uspehom Drugi absolventi 8. šolske stopnje imajo sprejemni izpit. Prijave: do konca februarja (v izjemnih primerih tudi pozneje) Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične TAK. Informirajte se osebno v Dvojezični trgovski akademiji, Prof. Janežič-Trg 1,9020 Celovec, ali po telefonu 0463/382400, faš 0463/382400-33. Prijavite se čimprej! S tem si zagotovite možnost šolanja na Dvojezični TAK. Dobra izobrazba je najboljša investicija za vašo bodočnost! Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru OB JAVA Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo bo letos od 9. do 28. februarja. Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehnični šoli in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij. Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Kot poklicno izobraževalna šola pa seveda tudi omogoča neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Po uvedbi šolske avtonomije pa ima izobrazbena smer v Šentpetru poseben poudarek na turizmu in gostinstvu. Pogoji za sprejem: Uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji, vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Tudi za Višjo šolo odslej odpade sprejemni izpit, če je zaključek na gimnaziji pozitiven ali so ocene na glavni šoli ustrezne. V kakšnem primeru je potreben sprejemni izpit, boste lahko zvedeli v osebnem razgovoru z vodstvom šole. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni, ki je vsak dan odprta od 8.00 do 15. ure, v sobotah do 12.00 ure, ali pa pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte osebno ali pa jih pošljete na šolski naslov vsaj do 28. februarja 1998. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter 25, A-9184 Št. Jakob v Rožu Tel.: 04253/2750 FAŠ: 2750-15 dr. Janko Zerzer Strokovna kmetijska gospodinjska šola Št. Rupert pri Velikovcu sporoča staršem in dekletom, ki so se odločile za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 98/99 učenke v Strokovno kmetijsko-gospodinjsko šolo. Pogoja za sprejem sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Podpore: Ob danih pogojih dobijo učenka tudi državno podporo. Obvezni predmeti: verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepisje, kuhanje, šivanje, ročno delo, računalništvo, ekologija. Prijave in nadaljnje informacije: Strokovna kmetijska gospodinjska šola Št. Rupert pri Velikovcu, Klosterstra8e 2, 9100. Tel: 0 42 32/38 96. Naša društva v INTERNETU Osnovne informacije o Koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/ slovene Cerkveni časoois Ne- delia - tedensko aktual-no http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih nar- odnostnih skuonostih (CAN) na Dunaju - Volksgruppenreport 97http://www.aprouc.co. aVsIovene/voIksgruppen- report.html Mohorjeva založba - ak- tualna knjižna ponud- bahttp://www.mohorje- va.co.at Založba VVieser htto: //www.wieser- verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co .aVzb Fara Sele - tedensko no-ve pridige župnika Krampača in kulturne novice iz Sel http://members.magnet.a t/fara.sele/ Občina Suha in okolie -KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.a Vstefan.logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet.at/d.katz SPD Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/ keutschach/zvezda-ho- diše/sprachkurs Klub slovenskih štu- dentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Liudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at ■ ■ M E NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zasto-pa Pfedsednik Nanti Olip. 9020 Celovec, 1C.-Oktober-StraBe 25/IV. Narodni svet zastopa politične, ^spodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega ln davnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na °snovi mendarnodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih Pravic in pravic narodnih skkupnosti, zlasti avsrijske državne pogodbe z dne 15.5.1959. Narodni svet ZastoPa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v °driosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih dežel- nih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Strafie 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-: Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. W UniflJAlH 04239/26 42 Od petka, 30. januarja, od 15. ure, do sobote, 31. januarja, 17. ure Intenzivni seminar za župnijske svete Voditelj: VValter A. Oberlechner Od petka, 30. januarja, od 14. do 20. ure, do sobote, 31. januarja, od 14. do 17. ure Kuhanje in pečenje po nauku o prehrani po sv. Hildegardi Voditeljica: Margit Obmann Od srede, 4. februarja, od 9. ure do petka, 6. februarja, do 17. ure Tečaj: Kaligrafija Voditeljica: doc. Lucijan Bratuš Od srede, 4. februarja, ob 18. uri Francoščina za napredujoče Voditeljica: Eva-Marija Verhnjak V četrtek, 5. februarja, od 9. do 11. ure Dopoldansko izobraževanje: sekte - izziv za družbo in cerkev Predavatelj: prof. dr. Joef Till V četrtek, 5. februarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikuje: Mladinska skupina Sv. Križ / Črneče V petek, 6. februarja, ob 19. uri Informativni večer: uspeh z mentalnim treningom Predavatelj: mag. dr. Kurt Schoff-mann Od sobote, 7. februarja, od 9. 30 do nedelje, 8. februarja, do 13. ure. Tečaj retorike za žene Predavateljici: mag. Anna Moser in mag. Astrid Malle Od sobote, 7. februarja, od 9. ure do sobote, 14. februarja, do 13. ure Slikanje ikon Voditelja: mag. Ljubčko Deskoski in mag. Silva Deskoska Od srede, 20. maja do torka, 26. maja 1998 Izobraževalno potovanje v Baltik Spremljata: prof. Ruta Ruda in Jože Kopeinig. Podrobnejše informacije o programu lahko dobite v domu v Tinjah. 22 ŠAH___________________________________ Slovenski »legionarji11 med najboljšimi na Koroškem Tudi v šahu ..legionarji" odločilno prispevajo h kakovosti in atraktivnosti prvenstev in turnirjev na Koroškem in drugod po Avstriji. To potrjuje pravkar objavljena avstrijska Elo-lista, veljavna za prvo polletje 1998. Med najboljšimi desetimi šahisti, ki igrajo v koroških klubih, je kar devet inozemcev - šele na sedmem mestu - avstrijski mednarodni mojster Franz Holzl. Na prvih treh mestih najdemo madžarska velemojstra Joszefa in Csaba Horvatha (2544 oz. 2509) ter hrvaškega mednarodnega mojstra Vladimirja Hrešča (2415), ki igrajo vsi za ASK Celovec. Na petem in šestem mestu sledita s po 2401 Elo-točkami dva Slovenca: Fide-mojster Leon Mazi (Beljak) in mednarodni Robert Zelčič (Feistritz/Paternion). Na devetem in desetem mestu pa sta z 2381 oz. 2373 Elo-točkami slovenska Fide-mojstra Rudolf Osterman (Feistritz/Paternion) in Vojko Mencinger (Bekštanj). Najvišji rating v ekipi SŠZ imajo Dušan Zorko (2239), Aleš Drinovec (2202) ter šele 16-letni Uroš Kavčič (2192). Sledita dr. Vinko Cuderman (2150) in Silvo Kovač (2130). Najboljši domačin v ekipi SŠZ pa je Arnold Flattenberger (2024) pred mag. Gorazdom Živkovičem (1902). Pri SŠK „Obir“ je škofje-ločan Dušan Jokovič vnovič zvišal svoj rating na zdaj že 2177 Elo-točk. Sledita mu brata Hans-Chri-stian VVolte (1939) in Harald VVolte (1902). Pri ŠŠZ sta v drugem polletju 1997 najbolj napredovala Iv-ko Ferm (+26 Elo-točk) in mladi Roman VVeber, ki je s 1351 Elo-točkami dobil svoj prvi rating, pri SŠK „Obir“ pa Andreas Ojster (+27) in Andreas Karner (+12). Rating igralcev in igralk SŠZ I, II in III (v oklepaju razlika k zadnjem ratingu): 1. Dušan Zorko 2239 (-1), 2. Aleš Drinovec 2202 (+2), 3. Uroš kavčic 2196 (-4), 4. dr. Vinko Cuderman 2150 (0), 5. Silvo Kovač 2130 (+3), 6. Žiga Žvan 2104 (-41), 7. Boris Mitrovič 2070 (0), 8. Arnold .Hattenberger 2024 (-7), 9. mag. Gorazd Živkovič 1902 (+1), 10. dr. Joži Amrusch 1817 (-14), 11. Dunja Lukan 1809 (+5), 12. Aleksander Lukan 1772 (+5), 13. Avgust Vukanič 1768 (+2), 14. Rupert Reichmann 1692 (+6), 15. Ivko Ferm 1651 .(+26) Rating igralcev SŠK „Obir“ I in II: 1. Jokovič 2177 (+5), 2. Hans-Christian VVolte 1939 (+8), 3. Harald VVolte 1902 (-34), 4. Mirsad Besič 1884 (0), 5. Adem Ramaš 1819 (0), 6. VVolfgang Moser 1792 (-12), 7. Johann VVolte 1699 (-12), 8. Andreas Karner 1681 (+12), 9. Rainer Štrasser 1649 (0), 10. Johann Stossier 1626 (+10), 11. Josef Han-schou 1601 (-34), 12. Peter Jammer 1574 (+2), 13. Manfred Topar 1566 (-12), 14. Jo-hannes Joschtl 1314, 15. Andreas Ojster 1293(+27) Rating ostalih slovenskih igralcev v drugih koroških moštvih: Seppi Gallob 1932 (+10), Boris Gallob 1872 (+37), Pepi Gallob 1868 (-123), Marko Gallob 1860 (-63), Alojz Gallob (vsi ASKO Bekštanj) 1807 (-11), mag. Franc Rulitz 1720 (-62), Herbert Ru-litz (oba SV Zugzvvang Celovec) 1715 (+5). Šport Dob/A VC - stoje z leve: Veronika LauBegger, Katarina Opetnik, Anita Cajcmann, Monika Skuk, Mira Trampusch, Katrin Stockinger, Miriam Zych, Monika Zammernig; spredaj: Angelika Kren, Kristina Kalliwoda, Mojca Kristan, Claudia Oberdorfer, trener Richard Supnig. ODBOJKA Dob/AVC ali v skupnosti je moč Jeseni 1997 spojeno moštvo Dob/AVC se v II. ženski zvezni ligi po začetnih težavah vse bolj uveljavlja in je na pravi poti k cilju, ki se glasi obstoj. Ker je po povzdigu ženske ekipe ŠK Dob v II. zvezno ligi (v sezoni 97/98) primanjkovalo kakovostnih lastnih igralk, so se pristojni kluba odločili za spojitev s celovško ekipo AVČ. Šele tako je bila dana moč ekipe za zadovoljivo tekmovanje v tej ligi. Spojeno ekipo od začetka vodi izkušeni trener Richard Supnig, ki je bil prej trener AVČ. Moštvo je na prvih prvenstvenih tekmah takoj presenetilo z odličnimi rezultati, ki pa so v prvi vrsti izvirali iz začetne evforije novinca. Sledil je rahel padec, katerega razlog je tičal prav tako v tem, da je ekipa nova v ligi in zaradi tega neizkušena. Z zbranim in požrtvovalnim delom trenerja in igralk ter nekaterim taktičnim spremembam, se je moštvo kaj kmalu ujelo in tudi uveljavilo v drugi najvišji državni odbojkarski ligi. Trenutno zasedajo Mira Trampusch & co. 4. mesto na tabeli, ki bi ob koncu prvenstva zadostovalo za obstoj. Toda mesti 5 in 6, ki pomenita izpad oz. kvalifikacijsko tekmo, nista zelo oddaljeni. Zato velja v mesecu februarju (v tem mesecu ni prvenstvenih tekem, nadaljuje se šele začetek marca) vsa pozornost treningu oz. izboljšanju slabosti ekipe. Učenka 6. razreda TAK in kapetanka ekipe Mira Trampusch: „Sedaj, ko smo nekoliko spremenili postavo, je naša igra postala učinkovitejša in zaradi tega tudi uspešnejša. Kljub temu bomo morali mesec februar izkoristiti za zelo zbrane treninge, kajti v boju proti izpadu nas čakajo še zelo težke tekme." Medtem ko se moštvo intenzivno pripravlja na odločilni, zaključni del prvenstva, se je dolgoletna igralka Katarina Opetnik iz družinskih razlogov odpovedala tekmovanju v tej ekipi. Rezultati zadnjih dveh prvenstvenih tekmem Dob/AVC: Bad Voslau - Dob/AVC 1:3 Hartberg - Dob/AVC 2:3 SMUČANJE Izvesek Šentjanških smučarjev Daniel Užnik se počasi, toda gotovo zopet bliža formi minule sezone. Šicer se na tekmovanjih še opaža zaostanek treningov (zaradi poškodbe v kolenu), toda njegove uvrstitve postajajo vedno boljše. V senci Užnika pa dosegajo tudi nekateri drugi člani ŠD Šentjanž velike uspehe, predvsem Tomi Oraže in Joži Partl v tekmovanjih za Elanov pokal. Tako je na minulih dveh'tekmovanjih na Dobraču in Medtem ko je ženska ekipa minuli dve prvenstveni tekmi zadovoljivo opravila, je moštva ekipa v I. zvezni ligi doživela sramoten poraz. Sicer ne na prvenstvu, ampak na tekmi za avstrijski pokal proti II. ligašu Steyru. Moštvo trenerja Ivartnika je namreč proti pričakovanju podleglo s 3:0 ter se tako poslovilo od pokala. Kapetan Micheu: „Bil je katastrofalen nastop, razočarala sta predvsem legionarja Torej in Zmagaj." V soboto (ob 19. uri proti Ennsu) in nedeljo (ob 18. uri proti Sokolu) pa Dobljani po dolgem zopet tekmujejo v „domači“ dvorani. F. S. Tromeji dosegel Oraže kar dvakrat 1. mesto (v svoji kategoriji), Joži Partl pa je na Dobraču zabeležil odlično 2. mesto. Smučarsko tekmovanje ljudske šole Bil-čovs - bambini (dekleta): 1. Ana Stefana, 2. Melanie Sprachovvitz, 3. Ana Ferk; bambini (fantje): 1. Manuel Maierhofer, 2. Michael Jesenko; otroci I (dekleta); 1. Andrea Partl (najboljša dneva), 2. Sarah Ogris, 3. Kristina Gasser; otroci I (fantje): Roman Hedenik, 2. Jakob Jesenko, 3. Martin Linder; otroci II (dekleta): Nico-le Kruschitz, 2. Sabina Kropiunig, 3. Van-essa Gasser; otroci II (fantje); Patrick Ouantschnig (najboljši dneva), 2. Marcel Ouantschnig, 3. Peter Stangl. Tomi Oraže in Joži Partl presenečata Šport Kudler zapustil SAK, tudi M. Sadjak, Hober, Koreiman...? V ponedeljek se konča zimski transferni rok. Medtem ko v Pliberku ne bo posebnih sprememb, se pri SAK najavlja kar dosti odhodov. Glavno načelo pri SAK se trenutno glasi: varčevati. Zaradi tega klub iz ozadja opazuje razburljivi transferni čas - toda ne, kar zadeva pridobitev novih igralcev. V zadevi odhodov lastnih igralcev je namreč - žal iz razumljivih razlogov - bistveno aktivnejši. Tako je oddal napadalca Kudlerja (Bad Bleiberg), kar pa gotovo ni zadnji odhod kadrskega igralca obstoječe članske ekipe. Kakor je NAŠ TEDNIK že v minuli izdaji poročal, hoče zapustiti klub tudi Marjan Sadjak, za katerega se poteguje Globasnica. S težkim srcem bi SAK ustregel želji dolgoletnega igralca, toda ker je bilo slišati, da namerava tudi Koreimann klub zapustiti, mora SAK transfer „Ter-minatorja" še enkrat resno premisliti. Predsednik Perč: „Če bo Koreimann dejansko izrazil željo o odhodu, kar ne verjamem, bomo skušali Marjana Sadjaka vsekakor obdržati." Po vsej verjetnosti na Metlovi bo nadaljeval nogometno kariero napadalec Gunther Hober, Lojze Možina pa v Pliberku. Prav tako želi zapustiti klub tudi Saša Sienč-nik, za katerega kaže veliko zanimanje trener Rikarjanov Jože Fera. Mirko Nachbar, ki je pred nedavnim prav tako izrazil željo, da bi rad igral za Pliberk, pa se je medtem zopet odločil, da bo nadaljeval nogometno pot pri SAK. Vsekakor je še odprtih mnogo vprašanj oz. transferjev, toda zad- Jeseni je zadeval za SAK, vigredi bo za Bad Bleiberg -Harald Kudler. nja beseda bo spregovorjena prihodnji ponedeljek, ko bo transferni rok zaključen. Potem bo tudi pri igralcih zopet zavladal mir. SVG Pliberk. Ekipa trenerja Polanza se zelo mirno, vendar izredno zbrano in pripravlja na vi-gredni del prvenstva. V soboto (ob 14.30 v Pliberku) je na sporedu že prva pripravljalna tekma proti VVelzeneggu. Kar zadeva nove igralce, je v govoru le Možina, drugače naj bi ostalo vse pri starem. Polanz: „Nočemo s silo pridobivati igralce." Bilčovs. Tudi v Bilčovsu ni predvidenih personalnih sprememb v ekipi. Žal pa bo po vsej verjetnosti moral zaključiti nogometno pot napadalec Schriefl, kateremu očitno tudi operacija ni pomagala olajšati bolečine v kolenu. Trener Strugger: ..Vsekakor kruta usoda, ki je doletela simpatičnega napadalca." Tradicionalne zimske priprave pa bodo Bilčovščani zopet ..uživali" na Hrvaškem v Crik-venici (od 4. do 8. februarja). Šmihel. Moštvo, ki je ostalo popolnoma nespremenjeno, že teden dni redno trenira pod vodstvom Kristijana Lopinskega. Sekci-jski vodja Kužnik: „Moram reči, da sem s prizadevnostjo igralcev zelo zadovoljen." Dobrla vas. Aleš Pusto-slomšek se gimenuje novi napadalec Dobrolčanov, ki je prej igral na Štajerskem. Predsednik Tinej Lesjak: „Aleš je zelo izkušen, zato upam, da bo znal izkoriščati naše številne priložnosti." F. S. Le SAK U14/1 je dosegla finale Za finale koroškega prvenstva v dvorani se je kvalifiral SAK U 14/1, U 16/1 pa je presenetljivo zgrešil ta cilj. To nedeljo igrajo tudi ekipe U 12 in U 10. Brez večjih težav in čeprav sta manjkala dva igralca (Kap/Pern-jak) je ekipa U 14 trenerja Bernarda Olipa iz centra Pliberk v Vetrinju osvojila 1. mesto in se s tem kvalificirala za finale, ki bo to nedeljo, 1. februarja ob 16. uri v Vetrinju. Sotekmeci SAK za koroški naslov so Spittal, Wie-tersdorf, Austria in S,G Villach. V 2- krogu je igrala tudi druga ekipa SAK U 14/2 iz Celovca, ki je dosegla 3. mesto, kar je bil za mlado ekipo lep uspeh. Razočaranje pri SAK U 16 iz centra Pliberk. V predkrogu je bila ekipa trenerja Silva Kumra še prva pred Austrio, v 2. krogu pa je v Beljaku tesno zgrešila finale in to čeprav je izgubila samo eno tekmo - proti Spittalu, kjer bi Pli-berčanom že zadostoval remi. Zelo majhna dvorana v Beljaku je bila dodatni handicap za telesno močne mladince SAK. Ta konec tedna se prične pred-krog tudi za najmlajše. V katego- riji U 12 bo SAK nastopil z dvema ekipama. SAK U 12/1 bo vodil Pavli Štekl, ki je v ekipi združil igralce centrov Pliberk in Šentpri-mož (termin: nedelja, 1. febr. ob 9. uri v Borovljah). V ekipi SAK U 12/2 pa ima trener Robert Germ na voljo celovške igralce SAK (termin: nedelja, 1. febr. ob 8. 30 v Vetrnju). Ekipa SAK U 10 (trener Adrian Kert) iz centra Pliberk je na vrsti v nedeljo ob 14. uri v VVolfsbergu. 23 SMUČARSKI SKOKI Zahomčani odlični na Štajerskem Mladi skakalci Športnega društva Zahomec pod vodstvom neutrudnega trenerja Franca VViegeleta naprej žanjejo odlične uspehe. Ze na prireditvi na domači skakalnici (skoki za Ziljski pokal in koroško prvenstvo) so presenetili s tremi naslovi koroškega prvaka, pa tekmovanju v Murauu na Štajerskem (v nedeljo, 25. januarja) pa sta se ponovno izkazala predvsem Martin Kuglitsch in Stefan Kaiser. Oba sta v svoji starostni skupini kljub vrhunski zasedbi osvojila odlično 2. mesto. Vsekakor sta ti dve lepi uvrstitvi ponovno dokazali, da v Zah-omcu mladi športniki napredujejo in da so nedvomno velik obet za prihodnost. Rezultati zahomških skakalcev na tekmovanju v Murauu - šolarji I: 2. Martin Kuglitsch, 12. Matija Druml, 17. Marko Godec; šolarji II: 2. Stefan Kaiser, 7. Sepp Waluschnig KOLESARJENJE______________ VVrolich pet tednov v Južno Afriko V soboto, 7. februarja, bo kolesar Peter „Paco“ VVrolich s svojo ekipo »Austria 2000“ odletel na pettedenske priprave v Južno Afriko, v Kapstadt. Ta oddaljeni kraj nudi kolesarjem idealne razmere za trening, kajti vreme je povsem stalno. Poleg tega so tam v tem času tudi nekatere odlično zasedene dirke, katere bodo „Paco“ in klubski kolegi seveda v zadostni meri izkoristili. Toda trenutno ima VVrolich še popolnoma druge skrbi, namreč pomembne izpite na univerzi. DSG SELE ...______________ ...vabi v soboto, 31.1. na redni občni zbor Kakor v Selah tradicionalno, bo tudi tokrat najprej sv. maša s športniki (ob 19. uri), navrh pa v farni dvorani redni občni zbor DSG Sele (ob 19.30). Na dnevnem redu so poleg ugotovitve sklepčnosti in branja iz zapisnika preteklega občnega zbora še poročila vseh odgovornih, od predsednika in blagajničarja do vseh vodij raznih društvenih sekcij. Po občnem zboru pa bo zanimivo predavanje dr. med. Maksa Zdovca na temo »Šport in/ali zdravje. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za prigrizek. KOLEDAR PLESOV Sobota, 31. januarja Hodiški ples Sobota, 7. februarja Kmečki ples v Vogrčah Sobota, 14. februarja 26. pjes Danice v Šentprimožu Sobota, 21. februarja Ples SAK in Gogo-dan-ce show v Globasnici OSEBE & DOGODKI KONCERTNA TURNEJA „News Swing“ je navdušil New swing kvartet je nastopil v K&K centru v Šentjanžu in navdušit v do zadnjega sedeža razprodani dvorani. Z leve: Dare Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar, Marijan Petan. Šentjanž. Obiskovalci iz vseh predelov Koroške in celo iz Slovenije so prišli na novoletni koncert SRD Šentjanž, kateremu je letos uspelo pridobiti znameniti „News svving kvartet" iz Slovenije. Koncert je bil že pred pričetkom razprodan. Kvartet praznuje letos 30-letnico svojega obstoja in je v tem sklopu začel 31. oktobra lani s koncertno turnejo, v kateri je bil tudi nastop v Šentjanžu. Za Šentjanžane je bil nastop News svving kvarteta nedvomno eden izmed viškov letošnje sezone v K & K centru, pa čeprav je seje kulturno leto pravzaprav šele pričelo. Publika je bila izredno navdušena in je z dolgotrajajočim aplavzom animirala News svving kvartet, da je zapel kar nekaj dodatnih pesmi in tako zapustil v srcih in ušesih obiskovalcev trajen in nepozaben vtis. Adi Braantz GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Nekateri v strahu za svoje stolčke iščejo vse vzroke proti skupnemu_ zastopstvu. Pa poglejmo v Šmihel v Zadrugo. Vsako soboto tam od kakih enajstih do polenih zaseda parlament. V njem se zbirajo ljudje vseh gledanj in prepričanj; skupno jim je, da so Slovenci dobre volje. Med tednom pa dnevno zasedajo pododbori. Naj se oglasi kdo iz tistega zamegljenega Celovca z neresnično trditvijo, da skupno zastopstvo pri koroških Slovencih zaradi tega pa onega ni mogoče! NOVI VODJA Pliberk Moški pevski zbor „Foltej Hart-mann", ki deluje v okviru SPD Edinost, je dobil novega zborovodja. Dolgoletni vodja Božo Hartmann je moral iz časovnih razlogov oddati vodstvo zbora, ki ga je prevzel mladi učitelj glasbene šole Dominik Hudi iz Male vasi pri Globasnici. Dominik Hudi cn < O o z: < >o < _i CL Igralci SC Globasnica vabijo na DISCO VEČER V soboto, 31. januarja 1998 ob 20. uri v gostišču Šoštar v Globasnici! Z vabljivimi gibi erotične plesalke -striptizete!