EVANGELJ

PO SV. LUKU.

POLEG GRŠKEGA IZVIRNIKA.

NA t) UNAJI.

ZALOŽILA BRITANSKA IN INOZEMSKA SVETOPISEMSKA
DRUŽBA,

1879 . >— c _L . K

2

$ M

° r

L L

8

tfOs. 'bOVO %5

Sloven. S*- Luke.

Natisnil A. Holzhausen na Dunaji.

EVANGELJ PO SV. LUKU.

I. POGLAVJE.

Ko so mnogi jeli opisovati reči, ktere so
popolnoma gotove med nami,

2. Kakor so nam izročili, kteri so od za¬
četka sami videli in so služabniki besede
bili:

3. Namenil sem tudi jaz, ki sem vse od za¬
četka na tanko pozvedel, po vrsti pisati tebi,
častiti Teofil!

4. Da spoznaš gotovost reči, kterih si se
naučil.

5. Bil je v dneh Heroda kralja Judejskega
neki duhoven po imenu Zaharija, od reda
Abijevega; in žena njegova od hčeri Arono-
vih, in ime jej je bilo  Elizabeta.

6. Bila sta pa oba pravična pred Bogom,
in živela sta po vseh zapovedih in ustavah
Gospodovih brez madeža.

7. In nista imela otrčk, ker jo bila Eliza-

s Cl*

SV. LUKA EVANG. 1.

beta nerodovitna, in oba sta se bila uže po¬
starala.

8. Zgodi se pa, ko je po vrsti reda svojega
služil pred Bogom,

9. Po navadi duhovstva, zadene ga opra¬
vilo,  naj vnide v tempelj Gospodov, da po¬
kadi.

10. In vsa množica ljudstva je bila zunej,
in molila je v čas kajenja.

11. Prikaže pa mu se angelj Gospodov, sto¬
ječ na desnej strani kadilnega oltarja.

12. In Zaharija se ustraši, ko ga  ugleda, in
groza ga obide.

13. Angelj mu pa reče: Ne boj se, Zahari¬
ja! kajti uslišana je molitev tvoja, in žena
tvoja Elizabeta ti bo rodila sina, in imenuj
ime njegovo Janez.

14. In bo ti na radost in na veselje, in veli¬
ko se jih bo rojstvu njegovemu radovalo.

15. Kajti velik bo pred Gospodom; in vina
in močne pijače ne bo pil, in napolnil se bo
Duha svetega še v telesu matere svoje.

16. In veliko sinov Izraelskih bo obrnil
h Gospodu Bogu njih.

17. In on pojde pred njim z duhom in
močjd Elijevo, da obrne srca očetov k otro¬
kom, in nevernike k razumnosti pravičnih:
da pripravi Gospodu ljudstvo gotovo.

18. Pa reče Zaharija angelju: Po čem bom

SV. LUKA EVANG. 1.

poznal to? kajti jaz sem star, in žena moja
se je postarala.

19. In odgovarjajoč angelj, reče mu: Jaz
sem Gabrijel, ki stojim pred Bogom, in po¬
slan sem, naj s teboj govorim, in ti to ve¬
selje oznanim.

20. In glej, mutast boš in ne boš mogel
govoriti do dne, ko se bo to zgodilo: ker
nisi veroval besedam mojim, ktere se bodo
izpolnile o svojem času.

21. In čakalo je ljudstvo Zaharija; in čudili
so se, da se tako dolgo mudi v tempeljnu.

22. Ko pa izide, ni jim mogel govoriti;
in spoznajo, daje  videl prikazen v tempelj¬
nu: in on jim je pomigaval, in ostal je mu¬
tast.

23. In zgodi se, ko se izpolnijo dnevi
službe njegove, odide na dom svoj.

24. A po teli dneh je Elizabeta žena nje¬
gova spočela, in skrivala se je pet mesecev,
govoreč:

25. Tako mi je storil Gospod v dneh, ko
se je ozrl na me,  da odvzeme oponos moj
med ljudmi.

26. A šesti mesec pošlje Bog angelja Ga¬
brijela v mesto Galilejsko, kteremu je ime
Nazaret,

27. K devici zaročenej možu, kteremu je

SV. LUKA EVANG. 1.

bilo ime Jožef, iz hiše Davidove; in devici
je bilo  ime Marija.

28. In angelj vnide k njej, in reče: Zdra¬
va, z milostjo obdarovana! Gospod j/e s te¬
boj ; blagoslovljena si  ti med ženami.

29. Ona pa, ko ga  ugleda, prestraši se od
besede njegove, in premišljevala je, kakošen
bi bil ta pozdrav.

30. Pa jej angelj reče: Ne boj se, Marija!
našla si namreč milost pri Bogu.

31. In glej, spočela boš v telesu, in rodila
boš sina, in imenuj ime njegovo Jezus.

32. Ta bo velik, in imenoval se bo sin naj-
•višega; in dal mu bo Gospod Bog prestol
Davida očeta njegovega,

33. In kraljeval bo v hiši Jakob o vej veko¬
maj, in kraljestvu njegovemu ne bo konca.

34. Marija pa reče angelju: Kako bo to,
ko moža ne poznam?

35. In odgovarjajoč angelj, reče jej: Sveti
Duh bo prišel na te, in moč najvišega te
bo obsenčila; za to se bo sveto, ktero se
bo rodilo iz tebe,  imenovalo sin Božji.

36. In glej, Elizabeta teta tvoja, tudi ona
je spočela sina v starosti svojej; in ta me¬
sec jej  je šesti, njej, ki jo imenujejo nerodo¬
vitno:

37. Ker ne bo nobene besede pri Bogu,
ktera se ne bi mogla izpolniti.

SV. LUKA EVANG. 1.

38. Marija pa reče: Glej, dekla sem  Gospo¬
dova; zgodi mi se po besedi tvojej. In an-
gelj odide od nje.

39. Vstavši pa Marija v te dni, odide ja¬
drno na gorenjo stran  v mesto Judovo.

40. In vnide v hišo Zaharijevo, in pozdravi
Elizabeto.

41. In zgodi se, ko sliši Elizabeta pozdrav
Marijin, zaigra dete v telesu njenem; in
Elizabeta se napolni Duha svetega,

42. In zavpije z močnim glasom, in reče:
Blagoslovljena si  ti med ženami, in bla¬
goslovljen je  sad telesa tvojega.

43. In odkod meni to, da je prišla mati
gospoda mojega k meni?

44. Kajti glej, ko je prišel glas pozdrava
tvojega v ušesa moja, zaigralo je dete rado¬
stno v telesu mojem.

45. In blagor jej, ktera je verovala; kajti
zgodilo se bo, kar jej je rekel Gospod.

46. Pa reče Marija: Duša moja poveličuje
Gospoda,

47. In duh moj se je oveselil v Bogu, zve¬
ličarji mojem:

48. Da se je ozrl na ponižanje dekle svoje.
Kajti glej, odslej me bodo blagrovali vsi
rodovi:

49. Ker mi je storil velike reči on, ki je
mogočen, in ime njegovo sveto;

ST. LUKA EVA KG. 1.

50. In usmiljenje njegovo od roda do roda
tistim, kteri se ga boje.

51. Pokazal je moč z roko svojo: razkropil
je ošabne v mislih srca njih;

52. Vrgel je mogočne s prestola, in po¬
višal je ponižne.

53. Lačne je napolnil z blagom, in bogate
je odpravil prazne.

54. Sprejel je Izraela hlapca svojega, da
se spomene usmiljenja svojega.

55. (Kakor je govoril očetom našim.) Abra¬
hamu in semenu njegovemu na vekomaj.

56. Prebila je pa Marija ž njo kake tri me¬
sece; in vrne se na dom svoj.

57. A Elizabeti se izpolni čas, da porodi,
in rodi sina.

58. In sosedje in sorodniki njeni zaslišijo,
daje pokazal Gospod veliko usmiljenje svoje
na njej; in radovali so se ž njo.

59. In zgodi se osmi dan, da  pridejo
deteta obrezovat; in klicali so ga po imenu
očeta njegovega, Zaharija.

60. Ali odgovarjajoč mati njegova, reče:
Ne, nego imenoval se bo Janez.

61. In rekč jej: Nikogar ni v rodovini
tvojej, da bi mu bilo tako ime.

62. In pomigavali so očetu njegovemu,
kako hoče, da bi ga imenovali.

8

SV. LUKA E V ANG. 1.

63. In izprosivši tablico, napiše, govoreč:
Janez mu je ime. In vsi se začudijo.

64. In odprla so se usta njegova pri tej
priči in jezik njegov, in govoril je, hvaleč
Boga.

65. In strah obide vse njih 'sosede; in po
vsej gorenjej Judeji se razglase vse te reči.

66. In vsi, kteri^JA slišijo, polože jih  v
srce svoje, govoreč: Kaj neki bo iz tega
otroka? In roka Gospodova je bila ž njim.

67. In Zaharija oče njegov se napolni
Duha svetega, in prerokuje, govoreč:

68. Blagoslovljen Gospod Bog Izraelov,
daje  obiskal in odrešil ljudstvo svoje;

69. In nam povzdignil rog zveličanja v
hiši Davida hlapca svojega,

70. (Kakor je govoril z ustmi svetih pre¬
rokov svojih, ki so bili od nekedaj:)

71. Da nas ho  rešil sovražnikov naših in
iz rok vseh, kteri nas mrze:

72. Da stori usmiljenje očetom našim, in
se spomene svete zaveze svoje,

73. Prisege, ktero je prisegel Abrahamu
očetu našemu, da nam bo dal,

74. Da mu, rešeni iz rok sovražnikov
svojih, brez straha služimo,

75. V svetosti in pravičnosti pred njim
vse svoje žive dni.

76. In ti, otrok, imenoval se boš prerok

SV. LUKA EVANG. 1. 2.

najvišega; kajti šel boš pred obličjem Go¬
spodovim, da mil pripraviš pot;

77. In  daš razum zveličanja ljudstvu nje¬
govemu za odpuščanje njih grehov,

78. Po prisrčnem usmiljenji Boga našega,
po kterem nas je obiskal vzhod z vižave:

79. Da obsije tiste, kteri sede v temi in
smrtnej senci; da naravna noge naše na
pot miru.

80. A dete je rastlo in se krepčalo v duhu;
in bilo je v puščavah do dne, ko se pokaže
Izraelu.

H. POGLAVJE.

Zgodi' se pa tiste dni, da  izide povelje
od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

2. (To popisovanje prvo bilo je, ko je
vladal v Siriji Cirenij.)

3. In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v
svoje mesto.

4. Napoti se pa tudi Jožef iz Galileje, iz
mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo,
ktero se imenuje Betlehem, (ker je bil iz
hiše in rodovine Davidove,)

5. Da se zapiše z Marijo zaročeno mu ženo,
ktera je bila noseča.

6. Zgodi se pa, ko sta bila tam, da  se
izpolnijo dnevi, da porodi.

7. In rodi sina svojega prvenca, in povije

10

SV. LUKA EVANG. 2.

ga v plenice, in položi' ga v jasli: ker jima
ni bilo prostora v gostivnici.

8. Bili so pa pastirji v tistem kraji, kteri
so culi in na ponočnih stražah bili pri čredi
svojej.

9. In glej, angelj Gospodov pristopi k
njim, in slava Gospodova jih obsije; in
uplašijo se z velikim strahom.

10. Pa jim angelj reče: Ne bojte se!
kajti glej, oznanjam vam veliko radost, ktera
bo vsemu ljudstvu:

11. Da vam se je rodil danes zveličar,
kteri j e Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

12. In to  vam bo  znamenje: Našli boste
dete povito, da leži v jaslih.

13. In na hip se pokaže z angeljem mno¬
žica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili,
govoreč:

14. Slava na višavah Bogu, in na zemlji
mir; med ljudmi dobra volja.

15. In zgodi se, ko odidejo angelji od
njih na nebo, pa rekč pastirji med seboj:
Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to reč,
ki se je zgodila, ki nam jo je povedal Go¬
spod.

16. In pridejo jadrno, in najdejo Marijo in
Jožefa, in dete, da leži v jaslih.

17. Videvši pa, povedč, kar jim je bilo re¬
čeno za to dete.

11

SV. LUKA EVANG. 2.

18. In vsi, kteri so slišali, začudijo se
temu, kar so jim bili povedali pastirji.

19. A Marija je vse te besede varovala,
in zlagala jih  je v srcu svojem.

20. In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč
Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor
jim je bilo povedano.

21. In ko se izpolni osem dni, da dete obre¬
žejo, pa mu dado ime Jezus, ktero je bil
imenoval angelj, predno se je še začel v
telesu.

22. In ko se izpolnijo dnevi očiščevanja
njenega, po postavi Mojzesovej, prineseta
ga v Jeruzalem, da ga postavita pred Go¬
spoda,

23. (Kakor je pisano v postavi Gospodovej:
„Vsak samec, kteri odpre maternico, po¬
sveti' naj se Gospodu.“)

24. In da dasta dar po tem, kar je reče¬
no v postavi Gospodovej: „Dve grlici ali
dva golobiča.“

25. In glej, bil je človek v Jeruzalemu,
kteremu je bilo ime Simeon, in ta človek
je bil  pravičen in pobožen, in čakal je to¬
lažbe Izraelove, in Duh sveti je bil v njem.

26. In razodel mu je bil sveti Duh, da ne
bo videl smrti, dokler ne vidi Kristusa Go¬
spoda.

27. In pride v Duhu v tempelj. In ko
12

SV. LUKA EVANG. 2.

prineseta roditelja otroka Jezusa, da stori¬
ta za-nj po šegi postave,

28. Pa ga on vzeme na naročje svoje, in
zahvali Boga, in reče:

29. Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod,
po besedi svojej v miru:

30. Ker so videle oči moje zveličanje tvoje,

31. Ktero si pripravil pred obličjem vseh
narodov;

32. Luč za razsvetljenje poganov, in slavo
naroda tvojega Izraelskega.

33. A Jožef in mati njegova sta se čudila
temu, kar se je govorilo o njem.

34. In blagoslovi ju Simeon, in reče Ma¬
riji materi injegovej: Glej, ta je postavljen
na pad in vstajenje mnogim v Izraelu, in za
znamenje, kteremu se bo nasprotovalo:

35. (A tebi samej bo pa prebodel meč
dušo!) da se odkrijejo iz mnogih src misli.

36. In bila je prerokinja Ana, hči Fanue-
lova, od rodil Azerjevega: ta je bila  zelo
stara, in sedem let je bila živela z možem
po devištvu svojem;

37. In vdova okoli štiri in osemdesetih
let, ktera ni odhajala od tempeljna, in je s
postom in molitvami služila Bogu  noč in dan.

38. In ta ravno tisti čas pristopi, in hva¬
lila je Gospoda, in govorila je o njem vsem,
kteri so čakali odrešenja v Jeruzalemu.

SV. LUKA EVANG. 2.

39. In ko vse po postavi Gospoclovej do¬
polnijo, vrnejo se v Galilejo, v mesto svoje
Nazaret.

40. A dete je rastlo, in krepčalo se je v
duhu, in napolnjevalo se je modrosti; in
milost Božja je bila ž njim.

41. In hodila sta roditelja njegova vsako
leto v Jeruzalem o velikonočnem prazniku.

42. In ko mu je bilo dvanajst let, in sta
bila šla v Jeruzalem po navadi praznika,

43. In sta dni dokončala, ko sta se onadva
vračala, ostal je deček Jezus v Jeruzalemu.
In tega  ni vedel Jožef in mati njegova.

44. Misleč pa, da je pri druščini, prešla
sta dan hoda, in iskala sta ga pri sorodnikih
in pri znancih.

45. In ko ga nista našla, vrneta se v Jeru¬
zalem, iskajoč ga.

46. In zgodi se po treh dneh, da  ga naj¬
deta v tempeljnu, da sedi sredi učenikov,
ter jih posluša, in jih vprašuje.

47. Čudili pa so se vsi, kteri so ga poslu¬
šali, razumu njegovemu in odgovorim njego¬
vim.

48. In ko ga ugledata, zavzemeta se; in
reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama
storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z
žalostjo iskala.

49. Pa jima reče: Kaj, da sta me iskala?

14 ,

SV. LUKA EVANG. 2. 3.

Nista li vedela, da moram biti v tem, kar
je očeta mojega?

50. In ona nista razumela besede, ktero
jima je rekel.

51. Ter snide ž njima, in pride v Naza¬
ret; in bil jima je pokoren. In mati njegova
je varovala vse te besede v srcu svojem.

52. In Jezus je napredoval v modrosti in
rasti, in v milosti pri Bogu in ljudeh.

III. POGLAVJE.

Petnajstega pa leta vlade cesarja Tiberija,
ko je bil Pontijski Pilat poglavar v Judeji, in
Herod četrtnik v Galileji, a Filip brat njegov
četrtnik v Itureji in Trahonitskej pokrajini,
in Lizanija četrtnik v Abileni,

2. Za velikih duhovnov Ana in Kajfa: reče
Bog Janezu Zaharijevemu sinu v puščavi,

3. Ter pride v vso okolico Jordansko, ozna¬
njujoč krst pokore za odpuščanje grehov;

4. Kakor je pisano v bukvah govorov
Izaija preroka, kteri pravi: „Glas vpijočega
v puščavi: Pripravite pot Gospodov; po¬
ravnajte steze njegove.

5. Vsaka dolina naj se izpolni, in vsaka
gora in grič naj se zniža; in kar je krivo,
bodi raven pot,  in ostra pota? 2 q/ bodo  gladka.

6. In vse človeštvo bo videlo zveličanje
Božje. “

15

SV. LUKA EVANG. 3.

7. Govoril je torej množicam, ktere so
izhajale, da bi jih krstil: Gadja zalega! kdo
vam je pokazal, kako boste ubežali pri-
hodnjej jezi?

8. Rodite torej vreden sad pokore; in ne
začenjajte govoriti v sebi: Za očeta imamo
Abrahama; kajti pravim vam, da more Bog
iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove.

9. Uže pa tudi sekira drevju pri korenini
stoji: vsako torej drevo, ktero ne rodi do¬
brega sadu, posekalo se bo in vrglo na ogenj.

10. In vpraševale so ga množice, govoreč:
Kaj naj torej storimo?

11. Odgovarjajoč pa, veli jim: Kdor ima
dve suknji, podi naj tistemu, kteri nima;
in kdor ima hrane, stori naj enako.

12. Pridejo pa tudi mitarji, da bi jih krstil,
in rek6 mu: Učenik, kaj naj storimo?

13. On jim pa reče: Nič več ne tirjajte,
nego kar vam je ukazano.

14. Vpraševali so ga pa tudi vojaki, go¬
voreč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim:
Nikogar ne bijte, in ne ovajajte; in bodite
zadovoljni s plačo svojo.

15. Ko je pa ljudstvo čakalo, in so vsi
premišljevali v srcih svojih za Janeza, če
in ne mara on Kristus,

16. Odgovori Janez vsem, govoreč: Jaz vas
z vodo krščujem; gre pa močneji od mene,

16

SV. LUKA EV ANG. 3.

kteremu nisem vreden odvezati jermena na
obutald njegovem: On vas bo krstil z Du¬
hom svetim in ognjem.

17. Komur je  lopata v roki njegovej, in
bo očedil gumno svoje; in pospravil bo pše¬
nico v žitnico svojo, a plevo bo spalil z ne¬
ugasljivim ognjem.

18. In tako je še veliko drugega napomi-
njal in oznanjeval ljudstvu.

19. Herod pa četrtnik, ker ga je svaril za
voljo Herodijade žene Filipa brata njegove¬
ga, in za vse, kar je hudega storil Herod,

20. Stori vrh vsega tudi to, in zapre Ja¬
neza v ječo.

21. Zgodilo se pa je, ko se je krščevalo
vse ljudstvo, in se je Jezus krstil in je
molil: da se je odprlo nebo,

22. In je sešel sveti Duh v telesnej podobi
ko golob na-nj, in se je glas z neba oglasil,
govoreč: Ti si sin moj ljubljeni, ti si po
mojej volji.

23. In ta Jezus je pričenjal kako tride¬
seto leto, sin, kakor se je mislilo, Jožefa,
sina  Helijevega,

24. Sina  Matatovega, sina  Levijevega,
sina  Melhijevega, sina  Janovega, sina  Jo¬
žefovega,

25. Sina  Matatijevega, sina  Amosovega,

17 c 2

SV. LUKA EVAjSTG. 3.

sina  Naumovega, sina  Eslijevega, sina
Nangejevega,

26. Sina  Maatovega, sina  Matatijevega,
sina  Semejevega, sina  Jožefovega, sina
Judovega,

27. Sina  Joanovega, sina  Resovega, sina
Zorobabeljnovega, sina  Salatijelovega, sina
Nerijevega,

28. Sina  Melhijevega, sina  Adijevega,
sina  Kozamovega, sina  Elmodamovega.
sina  Erovega,

29. Sina  Jozejevega, sina  Elijezerjevega,
sina  Jorimovega, sina  Matatovega, sina
Levijevega,

30. Sina  Simeonovega, sina  Judovega,
sina  Jožefovega, sina  Jonanovega, sina
Elijahimovega,

31. Sina,  Melejevega, sina  Majnanovega,
sina  Matatajevega, sina  Natanovega, sina
Davidovega,

32. Sina  Jesejevega, sina  Obedovega,
sina  Boozovega, sina  Salmonovega, sina
Naasonovega,

33. Sina  Aminadabovega, sina  Aramo-
vega, sina  Ezronovega, sina  Faresovega,
sina  Judovega,

34. Sina  Jakobovega, sina  Izakovega,
sina  Abrahamovega, sina  Tarovega, sina
Nahorovega,

18

SV. LUKA EVANG. 3, 4.

35. Sina  Saruhovega, sina  Bagavovega
sina  Falekovega, sina  Eberjevega, sina
Salovega,

36. Sina  Kajnanovega, sina  Arfaksado-
vega, sina  Semovega, sina  Noetovega,
sina  Lamehovega,

37. Sina  Matuzalovega, sina  Enohovega,
sina  Jaredovega, sina  Maleleelovega, sina
Kajnanovega,

38. Sina  Enosovega, sina  Setovega, sina
Adamovega, in ta je bil Božji.

IV. POGLAVJE.

Jezus pa, svetega Duha poln, vrne se od
Jordana; in odpelje ga Duh v puščavo.

2. In štirideset dni ga je izkušal hudič.
In ničesar ni jedel v teh dneh; in ko minejo,
potem postane lačen.

3. In reče mu hudič: Če si sin Božji,
reci temu kamenu, naj postane kruh.

4. In odgovori mu Jezus, govoreč: Pisano
je: „Ne bo živel človek o samem kruhu,
nego o vsakej besedi Božjej.“

5. In popeljavši ga hudič na visoko goro,
pokaže mu vsa kraljestva sveta v pičici časa.

6. In reče mu hudič: Tebi bom dal vso to
oblast in njih slavo; kajti meni je izročena,
in dam jo, komurkoli jo  hočem.

19 C 2*

SV. LUKA EV ANG. 4.

7. Ti torej če se pokloniš pred menoj,
tvoje bo vse.

8. In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Poberi
se od mene, satan! Kajti pisano je: „Po-
klanjaj se Gospodu Bogu svojemu, in njemu
edinemu služi."

9. In pelje ga v Jeruzalem, in postavi
ga na vrb tempeljna, in reče mu: Če si
sin Božji, vrzi se odtod dol;

10. Kajti pisano je: „Angeljem svojim
bo zapovedal za te, naj te varujejo;

11. In vzeli te bodo na roke, da se kje
z nogo svojo ne udariš o kamen."

12. In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Po¬
vedano je: „Ne izkušaj Gospoda Boga
svojega."

13. In končavši hudič vso izkušnjavo,
odide od njega do časa.

14. In vrne se Jezus z močjd duhovno v
Galilejo; in glas o njem izide po vsem okol-
nem kraji.

15. In on je učil po njih shajališčih, in vsi
so ga slavili.

16. In pride v Nazaret, kjer je odrastel;
in vnide po navadi svojej, v sobotni dan, v
shajališče, in vstane da bere.

17. In dadd mu bukve Izaija preroka; in
ko razgane bukve, najde mesto, kjer je bilo
pisano:

20

SV. LUKA EVANG. 4.

18. „Duh Gospodov je na meni: za to,
ker me je pomazilil; da oznanim evangelj
ubogim, poslal me je, da uzdravim potrte v
srcu, da oznanim jetnikom, da se bodo  iz¬
pustili, in slepcem, da bodo  spregledali, da
izpustim sužnje v svobodo,

19. Da oznanim prijetno leto Gospodovo. 11

20. In zgane bukve, in da strežaju, in sede;
in vsi v shajališči so gledali na-nj.

21. In začne jim govoriti: Danes seje iz¬
polnilo to pismo v ušesih vaših.

22. In vsi so mu pričali, in čudili so se
besedam milosti, ktere so izhajale iz ust nje¬
govih, in govorili so: Ali ni ta sin Jožefov?

23. In reče jim: Gotovo mi boste povedali
to priliko: Zdravnik, uzdravisesam! Karkoli
smo slišali, da se je zgodilo v Kapernaumu,
stori tudi tu v domovini svojej.

24. Reče pa: Resnično vam pravim, da ni
noben prerok prijeten v domovini svojej.

25. Ali v resnici vam pravim, da  je bilo
veliko vdov v dneh Elija v Izraelu, ko se
je nebo zaprlo tri leta in šest mesecev, tako,
da je nastala velika lakota po vsej zemlji;

26. In k nobenej od njih ni bil poslan Elija,
razen v Sarepto Sidonsko k ženi vdovi.

27. In veliko gobavcev je bilo za Eliseja
preroka v Izraelu; in nobeden od njih se
ni očistil, razen Naaman Sirijan.

21

SV. LUKA EVANG 4.

28. In vsi v shajališči se napolnijo jeze,
ko to slišijo.

29. In vstavši, izženo ga ven iz mesta, in
odpeljejo ga na vrh gore, na kterej je bilo
njih mesto sezidano, da bi ga dol pahnili.

30. Ali on prejde posredi njih, in odide.

31. In snide v Kapernaum mesto Galilej¬
sko; in učil jih je ob sobotah.

32. In čudili so se nauku njegovemu, ker
je bila beseda njegova silna.

33. In v shajališči je bil človek, kteri je
imel nečistega duha hudičevega, in zakriči
z močnim glasom,

34. Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami,
Jezus Nazarečan? Prišel si, da bi nas po¬
gubil? Poznam te, kdo si •—• svetnik Božji.

35. In zapreti mu Jezus, govoreč: Umolkni,
in izidi iž njega! In trešči ga hudič na sredo,
in izide iž njega, in nič ga ni oškodoval.

36. In obide jih  groza vse, in pomenkovali
so se med seboj, govoreč: Kakošna je ta
beseda, da z oblastjo in močjč ukazuje ne¬
čistim duhovom, ter izhajajo?

37. In razglasi se glas o njem po vsem
okolnem kraji.

38. Vstavši pa iz shajališča, vnide v hišo
Simonovo. Tašča pa Simonova imela je
hudo mrzlico; in zaprosijo ga za njo.

39. In stoječ nad njo, zapreti mrzlici, in
22

SV. LUKA EVANG. 4. 5.

pusti' jo; in precej je vstala, terjimje stregla.

40. Ko je pa solnce zahajalo, vsi, kteri so
imeli bolnike z različnimi boleznimi, dova¬
žali so jih k njemu; a on je na vsakega od
njih pokladal roke, ter jih je uzdravljal.

41. Izhajali pa so tudi hudiči iz mnogih,
kričeč in govoreč: Ti si Kristus sin Božji.
In grozeč se, ni.jim dal govoriti, ker so
vedeli, da je on Kristus.

42. Ko se pa zdani, izide, in odide na sa¬
moten kraj; in ljudstvo gaje iskalo, in pri¬
dejo k njemu, in pridržavali so ga, da ne
bi šel od njih.

43. On jim pa reče: Tudi drugim mestom
moram oznanjevati evangelj o kraljestvu
Božjem; kajti za to sem poslan.

44. In oznanjeval je po shajališčih Galilej¬
skih.

V. POGLAVJE.

-Zgodi se pa, ko ga ljudstvo obsuje, da bi
poslušali besedo Božjo, pa je on stal pri
jezeru Genezaretskem.

2. In ugleda dve ladji, da stojite ob jezeru:
a ribiči so bili izšli iž njih in so izpirali
mreže.

3. In stopivši v eno od ladij, ktera je bila
Simonova, zaprosi ga, naj malo odrine od
kraja; ter sede, in učil je iz ladje ljudstvo.

23

SV. LUKA EVANG. 5.

4. A ko neha govoriti, reče Simonu: Odrini
na globoko, in vrzite mreže svoje na lov.

5. In odgovarjajoč Simon, reče mu: Učenik,
vso noč smo se trudili, in nič nismo vjeli;
ali po besedi tvojej vrgel bom mrežo.

6. In storivši to, zajemo veliko število rib;
trgala pa jim se je mreža,

7. Ter pomignejo tovarišem, kteri so bili
v drugej ladji, naj jim pridejo pomagat. Ter
pridejo, in napolnijo obe ladji, da ste se
topili.

8. Videvši pa to  Simon Peter, pade h ko¬
lenom Jezusovim, govoreč: Izidi od mene,
ker sem človek grešnik, gospod!

9. Kajti groza je bila obšla njega in vse,
kteri so bili ž njim, od vlaka rib, ki so ga
bili zajeli.

10. Kavno tako pa tudi Jakoba in Janeza,
sinova Zebedejeva, ktera sta bila tovariša
Simonova. Pa reče Jezus Simonu: Ne boj
se! odslej boš ljudi' lovil.

11. In potegnivši ladjo h kraju, popuste
vse, in odidejo za njim.

12. In zgodi se, ko je bil v enem mestu,
in glej, mož ves v gobi; in ugledavši Jezusa,
pade na obraz, in prosil ga je, govoreč: Go¬
spod, če hočeš, moreš me očistiti.

13. In stegnivši roko, dotakne se ga, in

24

SV. LUKA EVANG. 5.

reče: Hočem, očisti se! In precej je odšla
goba od njega.

14. In on mu naroči, naj nikomur ne pove;
nego pojdi, reče mu,  pokaži se duhovnu, in
prinesi za očiščenje svoje, kakor je ukazal
Mojzes, njim za pričo.

15. Ali razglaševala se je le še s tem bolj
govorica o njem; in stekalo se je veliko
ljudstva, da bi ga  poslušali, in da bi jih
uzdravljal od njih bolezni.

16. A on je odhajal v puščave in je molil.

17. In zgodi' se en dan, in on je učil; in
sedeli so tam  Farizeji in učeniki postave,
kteri so bili prišli iz vseh vasi Galilejskih iii
Judejskih in Jeruzalema; in moč Gospodova
je bila, da jih je uzdravljala.

18. In glej, možje prinest) na odru človeka,
kteri je bil mrtvouden, in iskali so, kako
bi ga vnesli in položili pred-nj.

19. In ko ne najdejo, kod bi ga vnesli,
za voljo ljudstva, zlezejo na streho, in skozi
skodle spuste ga z odrom na sredo pred Je¬
zusa.

20. In videvši njih vero, reče mu: Človek,
odpuščajo ti se grehi tvoji.

21. Pa začno premišljati pismarji in Fari¬
zeji, govoreč: Kdo je ta, da preklinja Boga?
Kdo more odpuščati grehe, razen edini Bog!

22. Spoznavši pa Jezus njih misli, odgo-

25

SV. LUKA EVANG. 5.

vori in jim reče: Kaj premišljate v srcih
svojih?

23. Kaj je laže, reči: Odpuščajo ti se grehi
tvoji? ali reči: Vstani in hodi?

24. Da boste pa vedeli, da ima oblast sin
človečji na zemlji odpuščati grehe, (reče
mrtvoudnemu:) Tebi pravim, vstani in vzemi
oder svoj, in pojdi na dom svoj.

25. In precej vstane pred njimi, in vzeme,
na čemer je ležal, in odide na dom svoj,
hvaleč Boga.

26. In groza obide vse, in hvalili so Boga,
in napolnijo se strahu, govoreč: Čudne reči
smo videli danes.

27. In po tem izide, in ugleda mitarja, po
imenu Levija, da sedi na mitnici, in reče
mu: Pojdi za menoj!

28. Iu pustivši vse, vstane in odide za njim.

29. In napravi mu Levij veliko pojedinjo
v hiši svojej; in bila je velika množica mi-
tarjev, in drugih, kteri so ž njimi sedeli za
mizo.

30. In godrnjali so pismarji in Farizeji, go¬
voreč učencem Djegovim: Za kaj z mitarji
in grešniki jeste in pijete?

31. In odgovarjajoč Jezus, reče jim: Ne
potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni.

32. Nisem prišel klicat pravičnih, nego
grešnike na pokoro.

26

SV. LUKA EVANG. 5. 6.

33. A oni mu reko: Po kaj se učenci Ja¬
nezovi pogostoma postijo, in molijo, tako
tudi Farizejski; tvoji pa jedo in pijejo?

34. On jim pa reče: Morete li storiti, da
bi se svatje, dokler je ženin ž njimi, postili?

35. Prišli bodo pa dnevi, in ko jim se bo
ženin odvzel, tedaj se bodo postili v tistih
dneh.

36. Pravil jim je pa tudi priliko: Nikdor
zaplate od nove obleke ne prišiva na staro
obleko; sicer bo tudi novo razdrl, in starej
se ne prilega zaplata od nove.

37. In nikdor ne deva novega vina v stare
mehove; sicer predere vino nove mehove,
in ono se izlije, in mehovi se pokaže;

38. Nego novo vino se mora v nove me¬
hove vlijati, in oboje se ohrani.

39. In kdor je pil staro, nikdar ne če pre¬
cej novega; ker pravi: Staro je bolje.

VI. POGLAVJE.

Zgodi se pa prvo soboto drugega dne,  da
je šel skozi setve; in trgali so učenci nje¬
govi klasje, in meli so ga  z rokami, ter jedli.

2. Nekteri pa od Farizejev reko jim: Za
kaj delate, kar se ne sme delati ob sobotah?

3. In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Ali ni¬
ste brali tega, kar je storil David ;  ko se je
bil ulakotil on in kteri so bili ž njim?

27

SV. LUKA EVANG. 6.

4. Kako je šel v hišo Božjo, in je po¬
stavljene kruhe vzel in snedel, in dal tudi
tistim, kteri so bili ž njim: kterih ne sme
nikdor  jesti, razen edini duhovni?

5. In reče jim: Sin človečji je gospodar
tudi sobote.

6. Zgodi se pa tudi v drugo soboto, da
vnide v shajališče, ter je učil. In bil je tam
človek, in desna roka mu je bila suha.

7. Pismarji in Farizeji so pa pazili na-nj,
če ga  bo v soboto uzdravil: da bi našli tožbo
zoper njega.

8. A on je vedel njih misli, in reče člo¬
veku, kteri je imel suho roko: Vstani, in
stopi na sredo! In on vstane in se vstopi.

9. Tedaj jim Jezus reče: Vprašal vas bom,
kaj velja ob sobotah, dobro delati ali hudo
delati? dušo oteti ali pogubiti?

10. In pogledavši na vse njih, reče človeku:
Stegni roko svojo! In on stori tako. In
zdrava je bila roka njegova kakor druga.

11. A oni postanejo togote vsi neumni,
in pomenkovali so se med seboj, kaj bi
storili Jezusu.

12. Zgodi se pa v te dni, da  izide na
goro molit; in vso noč je premolil v molitvi
Božjej.

13. In ko se zdani, pokliče učence svoje;

28

SV. LUKA EVANG. 6.

in izvoli^ izmed njih dvanajst, kterim tu¬
di ime aposteljni da:

14. Simona, kteremu tudi da ime Peter, in
Andreja brata njegovega, Jakoba in Janeza,
Filipa in Jerneja,

15. Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejevega
in Simona, ki se imenuje Zelot,

16. Juda Jakobovega, in Juda Iškarijana,
kteri j e tudi postal izdajavec.

17. Ter snide ž njimi, in ustavi se na ravnem
polji, in truma učencev njegovih, in velika
množica ljudstva iz vse Judeje in iz Jeru¬
zalema, in primorja Tirskega in Sidonskega,
kteri so bili prišli, da bi ga slišali, in da
bi jih uzdravil od njih bolezni,

18. In ktere so mučili nečisti duhovi; in
ozdravljali so se.

19. In vse ljudstvo je iskalo, da bi se ga
dotikali; kajti moč je iž njega izhajala, in
uzdravljala je vse.

20. In on povzdignivši oči svoje na učence
svoje, pravil je: Blagor vam ubogim, ker
vaše je kraljestvo Božje.

21. Blagor vam, kteri ste sedaj lačni, ker
se boste nasitili. Blagor vam, kteri sedaj
jokate, ker se boste smejali.

22. Blago vam, kedar vas bodo ljudje
mrzili, in kedar vas bodo izobčevali, in

2 !)

SV. LUKA EVANG. 6.

sramotili, in razglaševali ime vaše za hu¬
dobno, za voljo sinu človečjega.

23. Radujte se tisti dan in poskakujte:
kajti veliko je plačilo vaše na nebu. Kavno
tako namreč so delali prerokom očetje njih.

24. Ali gorje vam bogatim! kajti prejeli
ste tolažbo svojo.

25. Gorje vam, kteri ste nasiteni! kajti
lačni boste. Gorje vam, kteri se sedaj sme-
jate! kajti žalovali boste in jokali.

26. Gorje vam, kedar bodo dobro o vas
govorili vsi ljudje! kajti ravno tako so delali
lažnjivim prerokom očetje njih.

27. Ali vam, kteri poslušate, pravim: Lju¬
bite sovražnike svoje; delajte dobro tem,
kteri vas mrze;

28. Blagoslovite te, kteri vas preklinjajo;
in molite za te, kteri vas obrekujejo.

29. Kdor te udari po enem  licu, nastavi
mu tudi drugo; in kdor ti vzeme plašč, ne
brani mu tudi suknje ne.

30. Vsakemu, kdor te prosi, daj: in od
tega, kdor tvoje vzeme, ne tiijaj nazaj.

31. In kakor hočete, da bi ljudje vam storili,
ravno tako storite tudi vi njim.

32. In če boste ljubili tiste, kteri ljubijo
vas, kakošno boste imeli milost? Saj tudi
grešniki ljubijo tiste, kteri ljubijo njih.

33. In če boste dobro delali tistim, kteri

30

SV. LUKA EVANG. 6.

dobro delajo vam, kakošno boste imeli mi¬
lost? Saj tudi grešniki delajo ravno tako.

34. In če boste posojevali tistim, od kterik
upate, da boste prejeli, kakošno boste imeli
milost? Saj tudi grešniki grešnikom poso-
jujejo, da prejmo enako.

35. Nego ljubite sovražnike svoje, in delajte
dobro in posojujte, ne pričakovaje ničesar;
in veliko vam bo plačilo, in sinovi boste
najvišega: kajti on je dobrotljiv tudi nehva-
ležnežem in hudobnežem.

36. Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi
oče vaš usmiljen.

37. In ne sodite, in ne bo vam se sodilo.
Ne obsojajte, ter ne boste obsojeni. Odpu¬
ščajte, in odpustilo vam se bo.

38. Dajajte, in dalo vam se bo: mero do¬
bro, natlačeno in potreseno in zvrhano, dali
vam  bodo na naročje vaše. S kakoršno nam¬
reč mero merite, s takošno vam se bo od¬
merjalo.

39. In pove jim priliko: More li slepec
slepca voditi? Ne bosta li oba v jamo padla?

40. Ni ga učenca nad učenika svojega;
nego kdorkoli se izuči, bode kakor učenik
njegov.

41. Kaj pa vidiš troho, ki je v očesu brata
tvojega, bruna pa, ki je v očesu tvojem, ne
čutiš?

31

SV. LUKA EVANG. 6.

42. Ali kako moreš reči bratu svojemu:
Brat, čaj, da izderem troho, ki je v očesu
tvojem, ko sam bruna, ki je v očesu tvo¬
jem, ne vidiš? Hinavec! izmi najprej bruno
iz očesa svojega, in tedaj boš pregledal, da
izmeš troho, ki je v očesu brata tvojega.

43. Ni ga namreč drevesa dobrega, da bi
rodilo slab sad; tudi slabega drevesa ne,
da bi rodilo dober sad.

44. Kajti vsako drevo se po sadu svojem
pozna. S trnja namreč ne bero smokev, in z
robidja ne trgajo grozdja.

45. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada
srca svojega dobro; in hudoben človek pri¬
naša iz hudobnega zaklada srca svojega hu¬
dobno: kajti usta njegova govore od pre¬
obilnosti srca.

46. Kaj parne imenujete: Gospod, gospod!
pa ne delate, kar pravim?

47. Vsak, kdor gre k meni in sliši moje
besede in jih izpolnjuje, pokazal vam bom,
komu je podoben.

48. Podoben je človeku, kterije zidal hišo,
in je izkopal in izdolbel, in postavil temelj
na skalo; in ko je nastala povodenj, udarila
je reka v tisto hišo, in ni je mogla pre¬
makniti: kajti bila je postavljena na skalo.

49. A kdor sliši in ne stori, podoben je
človeku, kteri je sezidal hišo na zemlji

32

SV. LUKA EVANG. 6. 7.

brez temelja; na ktero je udarila reka: in
precej je padla, in bila je podrtija te hiše
velika.

VII. POGLAVJE.

A ko je končal vse te besede pred ljud¬
stvom, vnide v Kapernaum.

2. Nekemu stotniku pa je bil hlapec bolan,
kterega je rad imel, in je umiral.

3. In slišavši za Jezusa, pošlje k njemu
starešine Judovske, proseč ga, naj bi pri¬
šel, da bi mu uzdravil hlapca.

4. Oni pa, ko so prišli k Jezusu, prosili
so ga silno, govoreč: Gotovo je vreden, da
mu to storiš;

5. Ker ljubi narod naš, in shajališče nam
je sezidal on.

6. A Jezus je šel ž njimi. In ko uže ni bil
daleč od hiše, pošlje k njemu stotnik prija¬
telje, govoreč mu: Gospod, ne trudi se!
nisem namreč vreden, da vnideš pod streho
mojo.

7. Za to tudi samega sebe nisem vrednega
štel, da bi prišel k tebi: nego reci z besedo,
in ozdravel bo hlapec moj.

8. Kajti tudi jaz sem človek pod oblast
postavljen, in imam pod seboj vojake; pa
velim temu: Pojdi! in gre; in drugemu:

33 C3

SV. LUKA EV ANG. 7.

Pridi! in pride; in hlapcu svojemu: Stori
to! in stori.

9. Slišavši pa to Jezus, začudi mu se; in
obrnivši se, reče ljudstvu, ktero je šlo za
njim: Pravim vam, da  tudi v Izraelu nisem
našel tolike vere.

10. In vrnivši se domu, kteri so bili po¬
slani, najdejo hlapca, kteri je bil bolan, da
je zdrav.

11. In zgodi se po tem, da  je šel v mesto,
ktero se imenuje Nain; in šlo je ž njim
veliko učencev njegovih, in veliko ljudstva.

12. Ko se pa približa vratom mestnim,
in glej, nesli so ven mrliča, sina edinca
matere njegove; in ona vdova; in ljudi iz
mesta je bilo veliko ž njo.

13. In ko jo Gospod ugleda, zasmili mu
se, in reče jej: Ne jokaj!

14. In pristopivši, dotakne se odra; (a
tisti, kteri so nosili, ustavijo se;) ter reče:
Mladenič, tebi pravim, vstani!

15. In usede se mrlič, in začne govoriti:
in da ga materi njegovej.

16. Obide pa jih  groza vse, in hvalili so
Boga, govoreč: Prerok velik je vstal med
nami; in: Obiskal je Bog ljudstvo svoje.

17. In razglasi se ta beseda o njem po vsej
Judeji, in po vsem okolnem kraji.

34

SV. LUKA EVANG. 7.

18. In sporočili so Janezu učenci njegovi
za vse to.

19. In poklicavši Janez dva od učencev
svojih, pošlje k Jezusu, govoreč: Ti li si
tisti, kteri ima priti, ali naj drugega ča¬
kamo?

20. Ko torej moža prideta k Jezusu,
rečeta: Janez Krstnik naju je poslal k
tebi', govoreč: Ti li si tisti, kteri ima
priti, ali naj drugega čakamo?

21. Kavno ta čas pa uzdravil jih je veliko
od bolezni in muk in duhov hudobnih, in
mnogim slepcem je dal vid.

22. In odgovarjajoč Jezus, reče jima:
Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla
in slišala: da slepci spregledujejo, hromi
hodijo, gobavci da se očiščajo, gluhi da
slišijo, mrtvi da vstajajo, ubogim da se
oznanjuje evangelj:

23. In blagor mu, kdor se ne pohujša od
mene.

24. In ko sta poslanca Janezova odšla,
začne govoriti ljudstvu o Janezu: Koga ste
izšli v puščavo gledat? trst, kterega veter
maje?

25. Ali koga ste izšli gledat? človeka v
mehko obleko oblečenega? Glej, kteri se v
gosposko obleko oblačijo in v slasti žive,
ti so po dvorih kraljevih.

35 c 3*

SV. LUKA EVANG. 7.

26. Ali koga ste izšli gledat? preroka? j
Da, pravim vam, in še več ko preroka.

27. Taje, za kogar je pisano: „ Glej, jaz
pošiljam angelja svojega pred obličjem tvo¬
jim, kteri bo pripravil pot tvojo pred teboj.“ j

28. Kajti pravim vam, da  nobeden izmed S
rojenih od žen ni veči prerok od Janeza
Krstnika; a kdor je najmanji v kraljestvu
Božjem, veči je od njega.

29. In vsi ljudje, kteri so to slišali, in
mitarji, opravičili so Boga, krsti vsi se s j
krstom Janezovim.

30. A Farizeji in učeniki postave zavrgli
so svet Božji sami zoper sebe, in niso se dali
krstiti od njega.

31. Ter reče Gospod: Komu torej bom
primeril ljudi tega rodu? in komu so po¬
dobni?

32. Podobni so otrokom, kteri po ulici j
posedajo, in vpijejo: Piskali smo vam, in
niste plesali; tarnali smo vam, in niste jo¬
kali.

33. Kajti prišel je Janez Krstnik, in ne
je kruha in ne pije vina, pa pravite: Hudiča
ima!

34. Prišel je sin človečji, in je in pije, pa
pravite: Glej ga človeka požeruha in pijan¬
ca, prijatelja mitarjev in grešnikov!

35. In opravičili so modrost vsi nje otroci.

36

SV. LUKA EVANGr. 7.

36. Prosil ga pa je eden od Farizejev, naj
bi jedel ž Djim; ter vnide v hišo Farizejevo,
in sede za mizo.

37. In glej, žena v mestu, ktera je bila
grešnica, ko je bila zvedela, da sedi za mizo
v hiši Farizejevej, prinese sklenico mire,

38. In stoječ zadej pri nogah njegovih,
začne opirati noge njegove s solzami, in z
lasmi z glave svoje jih  je otirala, in poljubo-
vala je noge njegove, in mazilila jih  je z
miro.

39. Ko pa ugleda to  Farizej, kteri ga je
bil povabil, reče sam s seboj, govoreč: Ta
ko bi bil prerok, vedel bi, kdo in kakošna
je žena, ktera se ga dotika; kajti grešnica je.

40. In odgovarjajoč Jezus, reče mu: Si¬
mon! imam ti nekaj povedati. On pa reče:
Učenik, povej!

_ 41. Dva dolžnika je imel neki upnik; eden
je bil dolžen pet sto srebrnikov, a drugi
petdeset.

42. Ker pa nista imela s čim plačati, odpu¬
sti dolg  obema. Povej torej, kteri od nju ga
bo bolj ljubil?

43. Odgovarjajoč pa Simon, reče: Menim,
da tisti, kteremu je več odpustil. On mu
pa reče: Prav si odgovoril.

44. In obrnivši se k ženi, reče Simonu:
Vidiš to ženo? Prišel sem v hišo, vode mi

37

SV. LUKA EVANG-. 7. 8.

nisi podal na noge; a ta mi je s solzami
oprala noge, in z lasmi z glave svoje jih \
je otrla.

45. Poljubca mi nisi dal; ta pa, odkar sem
prišel noter, ni neliala poljubovati nog mojih.

46. Z oljem glave moje nisi pomazal; ata
mi je z miro pomazala noge.

47. Za to ti pravim: Odpuščajo jej se mno¬
gi grehi njeni; kajti imela je veliko ljube¬
zen: a komur se malo odpušča, malo ljubi.

48. In reče jej: Odpuščajo ti se grehi.

49. Pa začno, kteri so ž njim sedeli za
mizo, govoriti v sebi: Kdo je ta, ki tudi
grehe odpušča?

50. Ter reče ženi: Vera tvoja ti je pomo- :
gla; pojdi v miru.

VIII. POGLAVJE.

In zgodi se po tem, in on je hodil po
mestih in vaseh, učeč in oznanjujoč evan-
gelj o kraljestvu Božjem; in dvanajsteri ž ;
njim,

2. In nektere žene, ktere so uzdravljene
bile od duhov hudobnih in od bolezni, Ma¬
rija, ki se imenuje Magdalena, iz ktere je
bilo sedem hudičev izšlo,

3. Joana žena Huza pristavnika Herodo¬
vega, in Suzana, in drugih veliko, ktere so
mu služile z imenjem svojim.

38

SV. LUKA EVANG. 8.

4. Ko se je pa veliko ljudstva sešlo, in
tistih, kteri so iz mest prihajali k njemu,
pove jim v priliki:

5. Izšel je sejavec sejat seme svoje; in
ko je sejal, eno je padlo poleg ceste, in po-
gazilo se je, in tiče nebeške so ga pozobale.

6. In drugo je padlo na skalo, in ko je
pognalo, usahnilo je, ker ni imelo vlage.

7. In drugo je padlo sredi trnja, in trnje
je zrastlo, in udušilo gaje.

8. In drugo je padlo na dobro zemljo, in
ko je pognalo, doneslo je stoteri sad. Ko je
to pravil, klical je: Kdor ima ušesa, da sliši,
naj sliši!

9. Vpraševali pa so ga učenci njegovi,
govoreč: Kakošna bi bila ta prilika?

10. On pa reče: Vam je dano, da spoznate
skrivnosti kraljestva Božjega; drugim pa v
prilikah, da gledajo in ne vidijo, ter slišijo
in ne umejo.

11. Ta prilika pa je: Seme je beseda Božja:

12. A kteri so  poleg ceste posejani,  ti so,
kteri slišijo: ali  potem pride hudič in vzerne
besedo iz srca njih, da ne bi verovali in
zveličali se.

13. A kteri so  na skalo posejani,  ti, kteri
besedo, ko so jo  slišali, z veseljem spreje¬
majo; in ti korenine nimajo, kteri nekaj časa
verujejo, a v čas izkušnjave odpadejo.

39

SV. LUKA EVANG. 8.

14. Kar je pa v trnje padlo, to so ti, kteri
slišijo: ali ker za skrbmi in bogatstvom in
slastmi življenja hodijo, uduše se, in ne do-
našajo sadu.

15. Kar je  pa na dobro zemljo padlo,  to
so ti, kteri v dobrem in blagem srcu varu¬
jejo besedo, ktero so slišali, in donašajo sad
v trpljenji.

16. Nikdor pa sveče, ko jo prižge, ne skrije
pod mernik, ali dene pod posteljo; nego po¬
stavi jo  na svečnik, da ti, kteri vbajajo,
vidijo luč.

17. Kajti nič ni prikritega, kar se ne bo
razodelo; tudi skrivnega ne, kar se ne bo
zvedelo in na svetlo prišlo.

18. Glejte torej, kako boste poslušali:
kajti kdor imd, dalo mu se bo; a kdor nima,
odvzelo mu se bo tudi to, kar misli, da ima.

19. Pridejo pa k njemu mati njegova in
bratje njegovi; ali za voljo ljudstva niso
mogli priti do njega.

20. In sporoče mu, govoreč: Mati tvoja
in bratje tvoji stoje zunej, in radi bi te
videli.

21. On pa odgovarjajoč, reče jim: Mati
moja in bratje moji so ti, kteri besedo Božjo
poslušajo in delajo po njej.

22. In zgodi se en dan, in on stopi v ladjo

40

SV. LUKA EVANG. 8.

in učenci njegovi; in reče jim: Prepeljimo
se na oni kraj jezera! In odpeljejo se.

23. A ko so se peljali, zaspi. Kar snide
vihar na jezero, in potapljali so se, in bili so
v nevarnosti.

24. In pristopivši, zbude ga, govoreč: Uče¬
nik! učenik! pogibamo! A on vstavši, zapreti
vetra in valovju; in umirita se, in nastala
je tihota.

25. In reče jim: Kje je vera vaša? A oni
so se uplašili, in začudijo se, govoreč eden
drugemu: Kdo neki je ta, da tudi vetro¬
vom zapoveduje in vodi, in poslušajo ga?

26. In preplavijo se v zemljo Gadarensko,
ktera je Galileji nasproti.

27. Ko pa izide na zemljo, sreča ga en
človek iz mesta, kteri je imel hudiča uže
dolgo časa, in v obleko se ni oblačil, in v
hiši ni prebival, nego v grobih.

28. A ko ugleda Jezusa, zakriči in pade
pred-nj, in z močnim glasom reče: Kaj imaš
z menoj, Jezus, sin Boga najvišega: Pro¬
sim te, nikar ne me muči!

29. Ukazal je bil namreč duhu nečistemu,
naj izide iz človeka: kajti uže dolgo časa ga
je bil metal, in vezali so ga z verigami in
vezmi, ter so ga varovali; ali potrgal je
vezi, in gonil ga je hudič po puščavah.

30. Vpraša pa ga Jezus, govoreč: Kako ti

41

SV. LUKA EVANGr. 8.

je ime? On pa reče: Množica; kajti obsedlo
ga je bilo mnogo hudičev.

31. In prosili so ga, naj jim ne zapove iti
v brezno.

32. Bila je pa tam velika čreda svinj, ktere
so se pasle na gori; in prosili so ga, naj
jim dovoli, davnidejo va-nje. In dovoli jim.

33. In hudiči izidejo iz človeka in vnidejo
v svinje; in zakadi se čreda z brega v jezero,
in potonejo.

34. Videvši pa pastirji, kar se je zgodilo,
pobegnejo, ter odidejo in sporoče po mestu
in po vaseh.

35. Ter izidejo gledat, kaj se je zgodilo;
in pridejo k Jezusu, in najdejo človeka, iz
kterega so bili hudiči izšli, da je oblečen iu
pameten, in sedi pri nogah Jezusovih; in
iiplašijo se.

36. Sporoče pa jim tudi ti, kteri so bili
videli, kako je obsedenec ozdravel.

37. In zaprosi ga vsa množica iz okolice
Gadarenske, naj odide od njih; kajti strha
velik jih je preletal. A on stopi v ladjo
in se vrne.

38. Prosil pa ga je mož, iz kterega so bili
izšli hudiči, da bi bil ž njim; ali Jezus ga:
odpravi, govoreč:

39. Vrni se na dom svoj, in pripoveduj,

SV. LUKA EVANG. 8

kaj ti je storil Bog. Pa odide, po vsem
mestu oznanjujoč, kaj mu je storil Jezus.

40. Zgodi se pa, ko se vrne Jezus, sprejme
ga ljudstvo; kajti vsi so ga pričakovali.

41. Iu glej, pa  pride mož, kteremu je
bilo ime Jair, (in ta je bil starešina v shaja¬
lišči,) iu pade Jezusu pred noge, in prosil
gaje, naj vnidev hišo njegovo;

42. Kajti imel je hčer edinico pri dvanaj¬
stih letih, in ta je umirala. A ko je šel,
stiskalo ga je ljudstvo.

43. In žena, ktera je imela krvotok uže
dvanajst let, in je bila vse imenje svoje
potrošila na zdravnike, ktere ni mogel no¬
beden uzdraviti,

44. Pristopi od zadi in se dotakne robu
obleke njegove; in precej se je ustavil
vir krvi njene.

45. Pa reče Jezus: Kdo se meje dotaknil?
Ko so se pa vsi odgovaijali, reče Peter in
kteri so bili ž njim: Učenik, ljudstvo te
gnjete in stiska, pa praviš: Kdo se me je
dotaknil?

46. Jezus pa reče: Nekdo se meje  dotak¬
nil; kajti jaz sem očutil, daje  odšla moč
od mene.

47. Videč pa žena, da se ni prikrila, pristopi
drhtajoč, in pade pred-nj, in pove mu pred

43

SV. LUKA EVANG. 8. 9.

vsem ljudstvom, za kaj se ga je dotaknila,
in kako je ozdravela precej.

48. On jej pa reče: Zaupaj, hčer! vera tvoja
ti je pomogla; pojdi v miru.

49. Ko je še govoril, pride nekdo od j
starešina shajališčnega, govoreč mu: Umrla I
je hčer tvoja; ne trudi učenika.

50. Slišavši pa to  Jezus, odgovori mu, go- j
voreč: Ne boj se! le veruj, in ozdravela bo.

51. Ko je pa prišel v hišo, ni dal nikomui
vniti, razen Petru in Jakobu in Janezu, in ;
očetu in materi deklice.

52. Vsi pa so jokali, in tarnali po njej. On
pa reče: Ne jokajte! ni umrla, nego spi.

53. In posmehovali so mu se, vedoč, da
je umrla.

54. On pa izgnavši vse, in prijemši jo za
roko, zakliče, govoreč: Deklica, vstani!

55. In vrne se duh nje, in vstala je precej; j
in ukaže jim, naj jej dadč jesti.

56. In zavzemeta se roditelja njena; a on
jima naroči, naj nikomur ne povesta, kar se
je zgodilo.

IX. POGLAVJE.

feklicavši pa dvanajstere učence svoje, d£
jim moč in oblast nad vsemi hudiči, in da
naj uzdravljajo bolezni;

SV. LUKA EV ANG. 9.

2. In odpošlje jih oznanjevat kraljestva
Božjega, in uzdravljat bolnike.

3. In reče jim: Ničesar ne jemljite na pot;
ne palice, ne torbe, ne kruha, ne denarja;
tudi po dva plašča ne imejte.

4. In v kterokoli hišo vnidete, tu prebi¬
vajte, in odtod izhajajte.

5. In kterikoli vas ne sprejmo, izidite iz
tistega mesta, in otresite prag z nog svojih,
za pričo zoper njih.

6. Ter izidejo, in hodili so po vaseh, o-
znanjujoč evangelj in uzdravljajoč povsodi.

7. Slišal je pa Herod četrtnik vse, kaj on
dela; in ni se mogel načuditi, ker so nekteri
pravili: Janez je vstal od mrtvih; .

8. A drugi: Elija je prišel; drugi pa: Starih
prerokov eden je vstal.

9. Pa reče Herod: Janeza sem jaz posekal;
kdo pa je ta, za kogar jaz slišim takošne
reči? In želel gaje videti.

10. In vrnivši se aposteljni, povedo mu,
kar so storili; in vzeme jih, in odide'po¬
sebej na samoten kraj mesta, ktero se ime¬
nuje Betsajda.

11. Zvedevši pa to  ljudstvo, odidejo za
njim; in sprejme jih, in govoril jim je o kra¬
ljestvu Božjem, in kteri so potrebovali zdrav¬
ja, uzdravljal jih je.

12. A dan se je jel nagibati; in pristopivši

45

SV. LUKA EVANG. 9.

dvanajsteri, reko mu: Odpusti ljudstvo, da
odidejo v okolne vasi' in pristave, in tam
prenoče, in najdejo živeža; kajti tu smo v
samotnem kraji.

13. Pa jim reče: Dajte jim vi jesti. Oni pa
rekd: Nimamo več, nego pet hlebov in dve
ribi, razen če odidemo mi, da kupimo za vse
to ljudstvo jedi.

14. Bilo jih je namreč kakih pet tisoči
mož. Pa reče učencem svojim: Posadite jih
po petdeset v vrsto.

15. In store tako, in posade vse.

16. Vzemši pa petere hlebe in tisti dve ribi,
ozre se na nebo in jih blagoslovi, ter pre¬
lomi, in dajal je učencem, naj poleže pred
ljudstvo.

17. In jedli so, in nasitili so se vsi; in po¬
brali so, kar jim je ostalo od koscev, dva¬
najst košev.

18. In zgodi se, ko je na samem molil, bili
so ž njim učenci; in vpraševal jih je, go¬
voreč: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz?

19. Oni pa odgovarjajoč, reko: Janez
Krstnik; drugi pa Elija; a drugi, daje  eden
starih prerokov vstal.

20. Pa jim reče: Vi pa, kdo pravite, da
sem jaz? Odgovarjajoč pa Peter, reče:
Kristus Božji.

SV. LUKA K VAN G. 9.

21. A on jim zapreti' in naroči, naj ni¬
komur ne povedč tega,

22. Govoreč: Sinu človečjemu je treba
veliko pretrpeti, in zavrženemu biti od sta¬
rešin in velikih duhovnov in pismarjev, in
umorjenemu biti, in tretji dan vstati.

23. In pravil je vsem: Ge kdo hoče za me¬
noj iti, zataji naj samega sebe, in vzeme
križ svoj vsak dan, in gre za menoj.

24. Kajti kdor hoče dušo svojo ohraniti,
izgubil jo bo; kdor pa izgubi dušo svojo za
voljo mene, ta jo bo ohranil.

25. Kaj namreč pomaga človeku, če pri¬
dobi ves svet, samega sebe pa pogubi ali si
škodo napravi?

26. Kdor se bo namreč sramoval mene in
mojih besed, tega se bo tudi sin človečji
sramoval, kedar pride v svojej in očetovej
in svetih angeljev slavi.

27. Pravim vam pa resnično, da  so ne-
kteri med temi, ki stoje tu, kteri ne bodo
okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva
Božjega.

28. Zgodi se pa kakih osem dni po teh
besedah, pa vzeme Petra in Jakoba in Jane¬
za, in izide na goro molit.

29. In ko je molil, postane podoba obličja
njegovega drugačna, in oblačilo njegovo
belo in svetlo.

47

SV. LUKA EVANG. 9.

30. In glej, moža dva sta govorila ž njim,
ktera sta bila Mojzes in Elija;

31. Ktera sta se prikazala v slavi in sta
govorila o koncu njegovem, ki ga je imel
dokončati v Jeruzalemu.

32. A Peter in ktera sta bila ž njim, bili
so zaspali; a ko se prebude, ugledajo slavo
njegovo, in oba moža, ktera sta ž njim stala.

33. In zgodi se, ko sta odhajala od njega,
reče Peter Jezusu: Učenik, dobro nam je tu
biti; bomo pa naredili tri šatore, enega tebi,
in Mojzesu enega, in enega Eliju: ne vedoč,
kaj govori.

34. Ko je pa to govoril, nastane oblak in
ju zakrije; in zboje se, ko vnideta v oblak.

35. In glas se oglasi iz oblaka, govoreč:
Taje  sin moj ljubljeni; njega poslušajte.

36. In ko se je bil glas oglasil, najdejo
Jezusa samega. In oni zamolče, in nikomur
niso tiste dni nič povedali od tega, kar so
bili videli.

37. Zgodi se pa drugi dan, ko pridejo z
gore, sreča ga veliko ljudstva.

38. In glej, mož iz ljudstva zavpije, govo¬
reč: Učenik, prosim te, ozri se na sina mo¬
jega; kajti edinec mi je.

39. In glej, hudič ga napada, in precej
kriči, in lomi ga s peno, in komaj potem
odide od njega, ko ga je zvil.

48

SV. LUKA EVANG. 9.

_ 40. In prosil sem učence tvoje, naj bi ga
izgnali, in niso mogli.

41. Odgovarjajoč pa Jezus, reče: O rod
neverni in popačeni! doklej bom pri vas in
vas bom trpel? pripelji sem sina svojega!

42. In ko je še k njemu  šel, zgrabi ga
hudič in strese; a Jezus zapreti duhu neči¬
stemu, in uzdravi dečka, in da ga očetu
njegovemu.

43. In vsi so se čudili veličastvu Božjemu.
Ko so se pa vsi čudili vsemu, kar je storil
Jezus, reče učencem svojim:

44. Ohranite vi v ušesih svojih te besede;
kajti sin človečji bo izdan v roke človeške.

_ 45. Oni pa niso umeli te besede, in bila jim
je prikrita, daje niso razumeli; in bali so se,
da bi ga vprašali za to besedo.

46. Všla je bila pa misel va-nje, kdo bi bil
največi med njimi.

47. Jezus pa, vedoč misel srca njih, vzeme
otroka, in postavi ga pred se,

48. In reče jim: Kdorkoli sprejme tega
otroka vime moje, mene sprejema; a kdor¬
koli mene sprejme, sprejema tega, kdor me
je poslal. Kdor je namreč najmanji med
vami, ta bo velik.

49. Odgovarjajoč pa Janez, reče: Učenik,
videli smo nekoga, kteri je z imenom tvo-

49 C4

SV. LUKA EVANG. 9.

jim izganjal hudiče; in zabranili smo mu,
ker ne hodi z nami za teboj.

50. In reče mu Jezus: Ne branite! Kdor
namreč ni zoper nas, on je z nami.

51. Zgodi se pa, ko so se dopolnjevali
dnevi vzhoda njegovega, pa se on na rav¬
nost v Jeruzalem nameri.

52. In pošlje poslance pred obličjem svo¬
jim ; in ti  odidejo in vnidejo v vas Samari-
jansko, da mu pripravijo ‘prenočišča.

53. Ali niso ga hoteli sprejeti, ker so vi¬
deli, da gre v Jeruzalem.

54. Videvši pa to učenca njegova Jakob in
Janez, rečeta: Gospod, hočeš li, da rečeva,
naj ogenj snide z neba, in jih potrebi, kakor
je tudi Elija storil?

55. Obrnivši se pa, zapreti jim, in reče:
Ne veste, kakošnega duha ste vi;

56. Sin človečji namreč ni prišel duš člo¬
veških gubit, nego Aajih  zveliča. In šli so'
v drugo vas.

57. Zgodi se pa, ko so šli, reče mu nekdo
po poti: Šel bom za teboj, kamorkoli odideš,
gospod!

58. In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge,
in tiče nebeške gnezda; a sin človečji nima
kje glave nasloniti.

59. A drugemu reče: Pojdi za menoj! On

50

SV. LUKA EVANG. 9. 10.


pa reče: Gospod, dovoli mi, da prej odidem
in pokopljem očeta svojega.

60. Ali Jezus mu reče: Pusti, naj mrliči
pokopljejo mrliče svoje; ti pa pojdi in o-
znanjuj kraljestvo Božje.

61. Zopet drugi pa reče: Sel bom za teboj,
gospod! ali dovoli mi, da se poprej poslovim
z domačimi svojimi.

62. In reče mu Jezus: Nobeden ni pri¬
praven za kraljestvo Božje, kdor položi' roko
svojo na plug, pa se ozira na to, kar je
zadej.

X. POGLAVJE.

Io tem pa izvoli Gospod še drugih sedem¬
deset, in pošlje jih po dva in dva pred ob¬
ličjem svojim v vsako mesto in kraj, kamor
je imel sam priti.

2. In pravil jim je: Žetve je sicer mnogo,
ali delavcev malo; prosite torej gospodarja
žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.

■).  Pojdite; glej, jaz vas pošiljam kakor,
jagnjeta sredi volkov.

_ 4. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obutala;
in nikogar na poti ne pozdravljajte.

5. V kterokoli pa hišo vnidete, najprej re¬
cite: Mir tej hiši!

6. In če bo tu sin miru, ostal bo mir vaš
na njem; če pa ne, vrnil se bo k vam.

SV. LUKA EV ANG. 10.

7. A v tej hiši prebivajte, in jejte in pijte,
kar imajo; kajti vreden je delavec plačila
svojega. Ne prehajajte iz hiše v hišo.

8. In v kterokoli mesto pridete, in vas
sprejmd, jejte, kar vam postavijo,

9. In uzdravljajte bolnike,, kteri so v njej,
in pravite jim: Približalo se je k vam kra¬
ljestvo Božje.

10. A v kterokoli mesto pridete, in vas ne
sprejmo, izidite na ulice njegove in recite:

11. Tudi prah, ki se nas je v mestu vašem
prijel, otresamo vam; ali vedite to, da se je
približalo k vam kraljestvo Božje.

12. Pravim vam pa, da bo Sodomljanom
tisti dan laže, nego temu mestu.

13. Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsajda!
kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili
čudeži, kteri so se zgodili v vama, bila bi se
davno, v Žaklji in pepelu sedeč, spokorila, j

14. Ali Tiru in Sidonu bo laže na sodbi,
nego vama.

15. In ti, Kapernaum, ki si se do neba
povzdignil, zagnan boš do pekla.

16. Kdor posluša vas, posluša mene; in
kdor se odreka vas, odreka se mene: a kdor
se mene odreka, odreka se tega, kdor me
je poslal.

17. Vrnejo pa se sedemdeseteri z radostjo,

52

SV. LUKA EVANG. 10.

govoreč: Gospod, tudi hudiči so nam po¬
korni v imenu tvojem.

18. Pa jim reče: Videl sem satana, daje
padel z neba kakor blisk.

19. Glej, dajem vam oblast stopati na
kače in škorpijone, in vso silo vražjo: in
nič vam ne bo škodovalo.

20. Ali temu se ne radujte, da so vam
hudiči pokorni; radujte se pa marveč, da so
imena vaša zapisana na nebesih.

21. V ta čas se oveseli' Jezus v duhu,
in reče: Zahvaljujem ti, oče, gospodar neba
in zemlje! da si to prikril modrim in ra¬
zumnim, in si je razodel nedoraslim; da,
oče: ker tako je bila volja tvoja.

22. Vse mi je izročil oče moj; in nikdor ne
ve, kdo je sin, razen oče, in kdo je oče,
razen sin, in komurkoli če sin razodeti.

23. In obrnivši se k učencem posebej,
reče: Blagor očem, ktere vidijo, kar vi vi¬
dite.

24. Kajti pravim vam, da je veliko pre¬
rokov in kraljev želelo videti, kar vi vidite,
in niso videli; in slišati, kar vi  slišite, in
niso slišali.

25. In glej, učenik postave vstane, in iz¬
kušajoč ga, reče: Učenik, kaj naj storim, da
zadobdm večno življenje?

53

SV. LUKA EVANG. 10.

26. On mu pa reče: V zakonu kaj je pi¬
sano? kako bereš?

27. On pa odgovarjajoč, reče: »Ljubi Go¬
spoda Boga svojega iz vsega srca svojega,
in iz vse duše svoje, in iz vse moči svoje,
in iz vse pameti svoje;* in: „a bližnjega
svojega kakor samega sebe.*

28. Pa mn reče: Prav si odgovoril; to delaj,
in živel boš.

29. On pa, hoteč samega sebe opravičiti,
reče Jezusu: Kdo pa je bližnji moj?

30. Odgovarjajoč pa Jezus, reče: En člo¬
vek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je med
razbojnike padel, kteri so, ko so ga bili
slekli in ranili, odšli, pustivši ga  na pol mrt¬
vega.

31. Po naključbi pa je šel neki duhoven
po tej poti, in videvši ga prejde mimo.

32. Enako pa tudi Levit, ko je bil na tem
mestu, pride, in videvši ga,  prejde mimo.

33. Neki Samarijan pa, kteri je šel po poti, '
pride do njega, in ko ga ugleda, zasmili
mu se.

34. In pristopivši, obveže mu rane, in vli¬
je olja in vina; in posadivši ga na svoje
kljuse, pripelje ga v gostivnico, in poskrbi
za-nj.

35. Drugi dan pa, ko je odhajal, vzeme
dva srebrnika iz mošnje,  in da krčmarju,

54

SV. LUKA EVANG. 10. 11.

in reče mu: Skrbi za-nj; in karkoli več boš
potrošil, povrnil ti bom jaz, kedar se
vrnem.

36. Kdo torej od teh treh ti se zdi, da je
bil bližnji temu, ki je padel med razbojnike ?

37. On pa reče: Ta, kteri se ga je usmilil.
Reče mu torej: Pojdi, tudi ti delaj enako.

38. Zgodi se pa, ko so šli, pa vnide on v
eno vas; a neka žena po imenu Marta sprej¬
me ga v hišo svojo.

39. In ta je imela sestro, ktera se je imeno¬
vala Marija, ktera je tudi sedeč pri nogah
Jezusovih poslušala besedo njegovo.

40. A Marta si je dajala veliko opraviti s
postrežbo; ter pristopi, in reče: Gospod, kaj
ti ni mar, da me je sestra moja samo pu¬
stila, naj strežem? Reci jej torej, naj mi
pomore.

41. Odgovarjajoč pa, rečejej Jezus: Marta!
Marta! skrbiš in trudiš se za mnogo;

42. Ali le enoje potrebno. A Marija je do¬
bri del izvolila, kteri jej se ne bo odvzel.

XI. POGLAVJE.

In zgodi se, ko je na nekem kraji molil,
potem ko je nehal, reče mu eden učencev
njegovih: Gospod, nauči nas moliti, kakor
je tudi Janez naučil učence svoje.

2. Pa jim reče: Kedar boste molili, go-

55

SV. LUKA E V ANG. 11.

vorite: Oče naš, ki si ua nebesih, posveti se
ime tvoje; pridi kraljestvo tvoje; bodi vo¬
lja tvoja, kakor na nebu, tudi na zemlji.

3. Kruli naš vsakdanji daj nam vsak dan.

4. In odpusti nam grebe naše, ker tudi mi
odpuščamo vsakemu dolžniku svojemu. In
ne vpelji nas v izkušnjavo, nego reši naz
zlega.

5. In reče jim: Kdo od vas ima prijatelja,
in pojde k njemu o polnoči in mu poreče:
Prijatelj, posodi mi tri hlebe,

6. Ker je prijatelj moj k meni prišel s
pota, pa mu nimam kaj postaviti;

7. On pa, da odgovarjajoč znotraj poreče:
Ne nadleguj mi; duri so uže zaprte, in otroci
moji so z menoj v postelji; ne morem vstati,
da bi ti dal.

8. Pravim vam, če tudi ne bo vstal, da bi
mu dal za to, ker mu je prijatelj, vstal bo
vsaj za voljo nesramnosti njegove, da mu
'dd, kar mu je treba.

9. In jaz vam pravim: Prosite, in dalo
vam se bo; iščite, in našli boste; trkajte, in
odprlo vam se bo.

10. Kajti vsak, kdor prosi, prejema; in
kdor išče, nahaja; in kdor trka, odpiralo
mu se bo.

11. Kdo od vas je pa oče, da če ga
prosi sin kruha, da mu bo dal kamen? ali

56

SV. LUKA EVANG. 11.

če prosi  ribe, da mu bo mesto ribe dal
kačo?

12. Ali če prosi jajca, ba mu bo dal škor¬
pijona?

13. Če torej vi, ki ste hudobni, znate
dobre darove dajati otrokom svojim, koliko
več bo dal oče nebeški Duha svetega tem,
kteri ga prosijo?

14. In izganjal je hudiča, in ta je bil mu¬
tast; zgodi se pa, ko je hudič izšel, mutec
pregovori: in ljudstvo se začudi.

15. A nekteri od njih reko: Z Belzebulom
poglavarjem hudičev izganja hudiče.

16. Drugi pa, izkušajoč ga,  iskali so od
njega znamenja z neba.

17. On pa, spoznavši njih misli, reče jim:
Vsako kraljestvo, ktero se je samo zoper
sebe razdvojilo, opustelo bo; in dom, kteri
seje  sam zoper sebe razdvojil ,  razpadel bo.

18. Če se je pa tudi satan sam zoper sebe
razdvojil, kako bo obstalo kraljestvo nje¬
govo? ko pravite, da z Belzebulom izganjam
hudiče.

19. A če jaz z Belzebulom izganjam hu¬
diče, s čegavo pomočjo izganjajo sinovi vaši?
Za to vam bodo oni sodniki.

20. Če pa s prstom Božjim izganjam hudi¬
če, prišlo je torej k vam kraljestvo Božje.

57

SV. LUKA EVANG. 11.

21. Kedar se močni oboroži, in varuje dvor
svoj, na miru bo imenje njegovo;

22. Če pa pride močneji od njega in ga
premaga, vzel bo vse orožje njegovo, kte-
remu je zaupal, in razdelil bo plen njegov.

23. Kdor ni z menoj, on je zoper me; in
kdor ne zbira z menoj, razsiplje.

24. Kedar nečisti dub izide iz človeka,
bodi po suliih krajih in išče pokoja; in ko
ga  ne najde, pravi: Vrnil se bom v dom svoj,
odkoder sem izšel.

25. In ko pride, najde pometenega in olep¬
šanega.

26. Tedaj odide in vzeme sedem drugih
duhov, hujih od sebe, in ko vnidejo, prebi¬
vajo tu. In poslednje bo temu človeku huje
od prvega.

27. Zgodi se pa, ko je govoril to, povzdigne
neka žena glas izmed ljudstva, in reče mu:
Blagor telesu, ktero te je nosilo; in prsom,
ktera si sisal.

28. On pa reče: Veliko bolj blagor tem,
kteri besedo Božjo poslušajo in jo varujejo!

29. Ko se je pa ljudstvo zbiralo, začne jim
govoriti: Ta rod j e hudoben; znamenja išče,
ali ne bo mu se dalo znamenje, razen zna¬
menje Jona preroka.

30. Kakor je bil namreč Jona znamenje

58

SV. LUKA E VANG. 11.

Ninevljanom, tako bo tudi sin človečji temu
rodu.

31. Kraljica južna bo vstala na sodbo z
možmi tega roda, in obsodila jih bo; kajti
prišla je od kraja sveta, poslušat modrost
Solomonovo: in glej, tu je veči od Solomona.

32. Možje Ninevljani bodo vstali na sodbo
s tem rodom, in obsodili ga bodo; kajti spo¬
korili so se po pridigi Jona; in glej, tu je
veči od Jona.

33. Nikdor pa sveče, ko jo užge, ne dene
na skrivno, tudi ne pod mernik; nego na
svečnik, da ti, kteri vkajajo, vidijo luč.

34. Sveča telesu je oko: kedar bo torej
oko tvoje prosto, svetlo bo tudi vse telo
tvoje; če bo pa hudobno, temno bo tudi telo
tvoje.

35. Za to glej, da ne bo luč, ktera je v te¬
bi, tema.

36. Če bo torej vse telo tvoje svetlo, da
ne bo imelo nobenega uda temnega, svetlo
bo vse, kakor kedar te sveča s svetlobo
obsija.

37. Ko je pa izgovoril, prosil ga je neki
Farizej, naj bi obedoval pri njem; ter vnide
in sede za mizo.

38. A Farizej se začudi, videvši, da se ni
prej umil pred obedom.

39. Gospod mu pa reče: Sedaj vi Farizeji

59

SV. LUKA EVANG. 11.

čistite sklenico in skledo od zunej; a no¬
tranje vaše je polno ropa in hudobije.

40. Neumneži; mar ni ta, kdor je naredil
to, kar je zunej, tudi tega, kar je znotrej,
naredil?

41. Ali dajte miloščino od tega, kar je
notri: in glej, vse vam bo čisto.

42. Ali gorje vam Farizejem! da dajete
desetino od mete in od rute in vsakega zeli¬
šča, izogibate pa se sodbe in ljubezni Bož¬
je: to je bilo treba storiti, in onega ne opu¬
stiti.

43. Gorje vam Farizejem! da ljubite prve
stole po shajališčih, in pozdrave po ulicah.

44. Gorje vam, pismaiji in Farizeji, hi¬
navci! da ste kakor pokriti grobi, po kterih
ljudje hodijo, in ne vedč za-nje.

45. Odgovarjajoč pa eden od učenikov po¬
stave, reče mu: Učenik, govoreč to, sramo¬
tiš tudi nas.

46. On pa reče: Gorje tudi vam učenikom
postave! da nakladate ljudem neprenesljive
butare, a sami se ne z enim prstom svojim
ne dotaknete butar.

47. Gorje vam! da zidate grobe prerokom,
a očetje vaši so jih pobili.

48. Za to pričate in potrjujete dela očetov
svojih: kajti oni sojih pobili, a vi jim zidate
grobe.

60

SV. LUKA EVANG. 11. 12.

49. Za to je tudi modrost Božja rekla:
Poslal jim bom preroke in aposteljne, in
nektere  od njih bodo pobili, a druge  bodo
pregnali:

50. Da se bo tirjala kri vseh prerokov,
ktera seje prelila od začetka sveta, od tega
rodil,

51. Od krvi Abeljuove do krvi Zaharijeve,
kteri je poginil med oltarjem in tempeljnom.
Da, pravim vam, tirjala se bo od tega rodu.

52. Gorje vam učenikom postave! da ste
vzeli ključ od znanja; sami niste šli noter,
a kteri so hoteli vniti, tem ste zabranili.

53. Ko jim je pa to govoril, začno pis-
marji in Farizeji zelč pritiskati nanj,  in
vpraševati ga za veliko reči,

54. Prežeč na-nj, in iskajoč, da bi kaj
vjeli iz ust njegovih, da bi ga zatožili.

XII. POGLAVJE.

Med tem ko se je bilo zbralo na tisoče
ljudstva, tako, da so eden po drugem gazili,
začne govoriti učencem svojim: Najprej se
varujte kvasu Farizejskega, kteri je hinav¬
stvo.

2. Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo;
in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.

3. Za to se bo to, kar ste pravili v temi,
slišalo na svetlem; in kar ste na uho šepe-

61

SV. LUKA EVANG. 12.

tali v Metih, oznanjevalo se bo na strehah.

4. Pravim pa vam prijateljem svojim: Ne
bojte se jih, kteri ubijajo telo, a po tem ne
morejo nič več storiti.

5. Pokazal pa vam bom, koga se bojte:
bojte se tistega, kteri ima oblast, po tem ko
je ubil, zagnati v pekel. Da, pravim vam,
tega se bojte.

6. Ne prodaja li se pet vrabcev za dva
solda? in ne eden od njih ni pozabljen pred
Bogom.

7. A vam so tudi lasje na glavi vsi razšteti.
Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo
vrabcev.

8. Pravim vam pa: Vsak kdor bo spoznal
mene pred ljudmi', spoznal bo tudi sin člo-
večji njega pred angelji Božjimi;

9. Kdor bo pa zatajil mene pred ljudmi,
zatajil se bo pred angelji Božjimi.

10. In vsak, kdor reče besedo zoper sina
človečjega, odpustila mu se bo; a kdor se
zaroti zoper Duha svetega, ne bo mu se
odpustilo.

11. Kedar vas pa popeljejo v shajališča in
h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako
ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi povedali:

12. Kajti naučil vas bo Duh sveti tisti čas,
kaj je treba reči.

13. Reče pa mu nekdo izmed ljudstva:

62

SV. LUKA EVANG. 12.

Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z
menoj dedovino.

14. On mu pa reče: Človek, kdo meje po¬
stavil za sodnika ali delivca med vama?

15. In reče jim: Glejte in varujte se la¬
komnosti; kajti nikdor ne živi ob obilnosti
imenja svojega.

16. Pove jim pa priliko, govoreč: Nekemu
človeku bogatemu obrodila je njiva;

17. In premišljeval je v sebi, govoreč: Kaj
bom storil, ko nimam kam spraviti letine
svoje?

18. Pa reče: To bom storil; podrl bom
žitnice svoje, in naredil bom veče, in spravil
bom tu vse pridelke svoje in blago svoje,

19. Ter porečem duši svojej: Duša! veliko
blaga imaš na veliko let; počivaj, jej, pij,
veseli se.

20. Eeče pa mu Bog: Neumnež! to noč
bom tirjal dušo tvojo od tebe; a kar si pri¬
pravil, čegavo bo ?

21. Tako, kdor sebi zaklade nabira, pa se
ne bogati v Bogu.

22. Reče pa učencem svojim: Za to vam
pravim, da ne skrbite za življenje svoje, kaj
boste jedli; tudi za telo svoje ne, kaj boste
oblekli.

23. Življenje je več kakor hrana, in telo
več  kakor obleka.

63

SV. LUKA EVA N G. 12.

24. Poglejte krokarje, da ne sejejo, in ne
žanjejo; kteri nimajo kleti ne žitnice, in Bog
jih živi: koliko bolji ste vi od tic?

25. Kdo od vas pa skrbeč, more postavi
svojej^primakniti en komolec?

26. Če torej tudi najmanjega ne morete,
čemu skrbite za drugo?

27. Poglejte limbarje, kako rastejo; ne tru¬
dijo se in ne predejo; pravim vam pa: Tudi
Solomon v vsej slavi svojej se ni oblekel,
kakor v teh eden.

28. Če pa travo na polji, ktera danes stoji,
a jutri se meče v peč, Bog tako oblači, ko¬
liko bolj vas, maloverni?

29. Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli, ali
kaj boste pili; in ne skrbite.

30. Kajti vsega tega iščejo pogani: a oče
vaš ve, cla tega potrebujete.

31. Nego iščite kraljestva Božjega, in vse
to vam se bo pridalo.

32. Ne boj se, mala čreda! kajti volja je
očeta vašega dati vam kraljestvo.

33. Prodajte imenje svoje, in dajte milošči¬
no. Napravite si mošnje, ktere ne ostare,
zaklad na nebesih, kteri ne izgine, kjer se
tat ne približuje, in tudi molj ne razjeda.

34. Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi
srce vaše.

64

SV. LUKA EVANG. 12.

35. Bodi vam ledje opasano, in sveče priž¬
gane;

36. In vi podobni ljudem, kteri pričakujejo
gospodarja svojega, kedaj se bo vrnil z že-
nitnine, da mu, kedar pride in potrka, pre¬
cej odprč.

37. Blagor tistim hlapcem, ktere bo našel
gospodar, kedar pride, da čujejo. Besnično
vam pravim, da se bo opasal in jih bo po¬
sadil, ter bo pristopil in jim bo stregel.

38. In če pride o drugej straži, ali če o
tretjej straži pride in bo našel tako, blagor
tistim hlapcem.

39. Vedite pa to, da ko bi vedel gospodar,
o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi
dal podkopati hiše svoje.

40. Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti
sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne
bo dozdevalo.

41. Reče pa mu Peter: Gospod, praviš li
to priliko nam, ali vsem?

42. Gospod pa reče: Kdo je torej zvesti
in modri pristavnik, kterega je postavil go¬
spodar nad družino svojo, naj jim daje hrano
o svojem času?

43. Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel
gospodar, kedar pride, da tako dela.

44. Resnično vam pravim, da ga bo po¬
stavil nad vsem imenjem svojim.

65

C5

SV. LUKA EVANG. 12.

45. Če pa reče ta hlapec v srcu svojem:
Gospodarja mojega še ne bo! in začne
pretepati hlapce in dekle, ter jesti in piti in
pijančevati:

46. Prišel bo gospodar tega hlapca o
dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, ktere ne
ve: in presekal ga bo, in del njegov bo
položil z neverniki.

47. Tisti pa hlapec, kteri je voljo gospodar¬
ja svojega vedel, pa se ni pripravil in tudi
ni storil po volji njegovej, tepen bo zelo;

48. A tisti, kteri ni vedel, pa je storil, kar
je kazni vredno, tepen bo malo. Vsakemu
pa, komur se je mnogo dalo, tirjalo se bo
od njega mnogo; in komur so izročili
mnogo, tirjali bodo od njega več.

49. Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo,
in kaj hočem, če se je uže uzgal?

50. Ali s krstom se imam krstiti, in kako
britko mi je, dokler se ne dopolni!

51. Menite li, da sem prišel, da dam na
zemljo mir? Ne! pravim vam, nego razpor.

52. Kajti odslej jih bo pet v enej hiši
razprtih, trije z dvema, in dva s tremi.

53. Oče se bo razprl s sinom, in sin z oče¬
tom; mati s hčerjo, in hčer z materjo; tašča
s sneho svojo, in sneha s taščo svojo.

54. Pravil je pa tudi ljudstvu: Kedar vidite
66

SV. LUKA EVANG. 12. 13.

oblak, da vzhaja od zahoda, precej pravite:
Dež bo! in zgodi' se tako.

55. In kedar jug, da vleče, pravite: Vroče
bo! in zgodi se.

56. Hinavci! lice zemlje in neba veste raz¬
ločevati: tega časa pa kako ne razločujete?

57. Za kaj pa tudi sami od sebe ne sodite,
barje prav?

58. Kedar greš pa z zopernikom svojim k
poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš:
da te ne privleče k sodniku, in sodnik da te
ne izroči beriču, in berič da te ne vrže v
ječo.

59. Pravim ti: Ne boš izšel odtod, dokler
ne plačaš tudi zadnjega solda.

XIII. POGLAVJE.

Bili so pa ravno ta čas tu nekteri, kteri
so mu poročali za Galilejce, kterih kri je
zmešal Pilat ž njih daritvami.

2. In odgovarjajoč Jezus, reče jim: Menite
li, da so bili ti Galilejci najgrešniji od vseh
Galilejcev, ker so to pretrpeli?

3. Ne! pravim vam; nego če se ne spoko¬
rite, poginili boste vsi tako.

4. Ali tistih osemnajst, na ktere je padel
stolp Siloamski, in jih pobil: menite li, da
so bili ti največ krivi izmed vseh ljudi,
kteri so prebivali v Jeruzalemu?

67

C5*

SV. LUKA EVANG. 13.

5. Ne! pravim vam: nego če se ne spoko¬
rite, poginili boste vsi tako.

6. Pravil jim je pa to priliko: Imel je nekdo
smokvo vsajeno v vinogradu svojem; in
prišel je iskat sadu na njej, in ni našel.

7. Ter reče vinogradniku: Glej, tri leta
hodim iskat sadu na tej smokvi, in ne na¬
hajam. Posekaj jo torej! čemu še zemljo
kazi ?

8. On pa odgovarjajoč, reče mu: Gospod,
pusti jo še to leto, da jo okopljem, in z
gnojem ospem,

9. Da li bo rodila sad; če pa ne, posekal
jo boš potem.

10. A v enem shajališči je v soboto učil;

11. In glej, bila je tu  žena, ktera je duha
slabosti imela osemnajst let, in je bila sklju¬
čena, ter se nikakor ni mogla po konci
skloniti.

12. TJgledavšijo pa Jezus, pokliče, in reče
jej: Žena, rešena si slabosti svoje!

13. In položi na njo roke: in pri tej priči
je vstala, ter je hvalila Boga.

14. Odgovarjajoč pa starešina shajališča,
jezeč se, da je Jezus v soboto uzdravil, reče
ljudstvu: Šest dni je, v kterih velja delati;
te torej hodite in se zdravite, ne pa sobotni
dan.

15. Gospod mu pa odgovori iu reče: Hi-

68

SV. LUKA EVANG. 13.

navec! vsak od vas, ali ne bo odvezal v so¬
boto svojega vola ali osla od jasli, in ga
bo gnal napajat?

16. Te pa, hčeri Abrahamove, ktero je
bil zvezal hudič, glej, osemnajst let, ali je
ni bilo treba rešiti iz te vezi' v sobotni dan?

17. In ko je to govoril, sramovali so se
vsi, kteri so mu nasprotovali; in vse ljudstvo
se je radovalo slavnim delom njegovim,
ktera so se godila.

18. Pravil je pa: Komu je podobno kralje¬
stvo Božje? in komu ga bom primeril?

19. Podobno je gorušičnemu zrnu, ktero je
človek vzel in vrgel na vrt svoj; in zrastlo
je, in postalo je veliko drevo, in tiče ne¬
beške so se nastanile po vejah njegovih.

20. In zopet reče: Komu bom primeril
kraljestvo Božje?

21. Podobno je kvasu, kterega je žena
vzela in skrila v tri merice moke, dokler
se vse ne skvasi.

22. In hodil je po mestih in vaseh, učeč,
in potujoč v Jeruzalem.

23. Reče pa mu nekdo: Gospod! če je
pač malo teh, kteri se bodo zveličali? On
jim pa reče:

24. Podvizajte se, da vnidete skozi tesna
vrata; kajti veliko, pravim vam, iskalo jih
bo, da bi prišli noter, pa ne bodo mogli.

69

SV. LUKA EVANGr. 13.

25. Kedar bo gospodar vstal, in bo zaprl
vrata, in boste jeli zunej postajati, in na
vrata trkati, govoreč: Gospod, Gospod, od¬
pri nam! pa vam odgovarjajoč, poreče: Ne
poznam vas, odkod ste:

26. Tedaj boste jeli praviti: Jedli smo pred
teboj in pili, in po nlicak naših si učil.

27. Pa poreče: Pravim vam, ne poznam
vas, odkod ste; odstopite od mene vsi, kteri
delate krivico.

28. Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko
boste videli Abrahama in Izaka in Jakoba
in vse preroke v kraljestvu Božjem, sebe
pa izgnane ven.

29. In prišlibodo od vzhoda in zahoda, in
od severja in juga, in sedli bodo za mizo v
kraljestvu Božjem.

30. In glej, so pa  zadnji, kteri bodo prvi;
in prvi, kteri bodo zadnji.

31. Ravno ta dan pristopijo k njemu nekteri
od Farizejev, veleč mu: Izidi in odidi odtod:
kajti Herod te hoče ubiti.

32. Pa jim reče: Pojdite, povejte temu lis¬
jaku: Glej, izganjal bom hudiče, inuzdrav-
ijal bom danes in jutri, a tretji dan  bom
končal.

33. Ali danes in jutri in pojutranjem mo¬
ram iti: ker ni mogoče preroku umreti zu¬
nej Jeruzalema.

70

SV, LUKA EVANG. 13. 14.

34. Jeruzalem, Jeruzalem, kteri ubijaš pre¬
roke in kamenjuješ te, kteri so k tebi po¬
slani! kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje,
kakor koklja piščeta svoja pod peruti, in ni¬
ste hoteli!

35. Glej, zapušča vam se dom vaš pust. Ali
resnično vam pravim, da me ne boste videli,
dokler ne pride, da porečete: Blagoslovljen,
kteri gre v imenu Gospodovem!

XIV. POGLAVJE.

In zgodi se, ko vnide v hišo enega od
starešin Farizejskih v soboto kruh jest, pa
so oni na-nj pazili.

2. In glej, neki človek vodeničen je bil pred
njim.

3. In odgovarjajoč Jezus, reče učenikom
postave in Farizejem, govoreč: Ali se sme
v, soboto zdraviti?

4. Oni pa umolknejo. In prijemši ga,  uzdra-
vi ga in odpusti.

5. In odgovarjajoč jim, reče: Komu od vas
bo padel osel ali vol v vodnjak in ga ne bo
izvlekel na sobotni dan?

6. In niso mu mogli odgovoriti na to.

7. Pravil je pa povabljenim priliko, opa-
zivši, kako izbirajo prve prostore, govoreč
jim:

8. Kedar te kdo povabi na svatovščino, ne

SV. LUKA EVANG. 14.

sedaj na prve prostore, da ne bi bil med ti¬
stimi, kteri so povabljeni od njega, kdo po-
šteniji od tebe,

9. In ne pride ta, kteri je tebe in njega
povabil, in ti ne reče: Daj temu prostor!
in ne boš tedaj s sramoto sedel na zadnji
prostor.

10. Nego kedar si povabljen in prideš, sedi
na zadnji prostor, da ti ta, kteri te je povabil,
kedar pride, poreče: Prijatelj, pomakni se
više! tedaj ti bo čast pred tistimi, kteri
sede s teboj.

11. Kajti vsak, kdor se povišuje, ponižal
se bo; a kdor se ponižuje, povišal se bo.

12. Pravil je pa tudi temu, kteri ga je bil
povabil: Kedar napraviš obed ali pojedinjo,
ne vabi prijateljev svojih, ne bratov svojih,
ne sorodnikov svojih, ne sosedov bogatih:
da te ne bi tudi oni povabili, in ti se ne bi
vrnilo.

13. Nego, kedar napraviš gostijo, povabi
siromake, polomljene, hrome, slepce:

14. In blagor ti, da ti nimajo s čim  povrniti!
povrnilo ti se bo namreč o vstajanji pravič¬
nih.

15. Slišavši pa to nekdo od tčh, kteri so
ž njim sedeli za mizo, reče mu: Blagor mu,
kdor bo v kraljestvu Božjem jedel kruh!

72

SV. LUKA EVANG. 14.

16. On mu pareče: Neki človek je napravil
pojedinjo, in povabil jih je veliko.

17. In poslal je hlapca svojega v čas po-
jedinje, naj reče povabljencem: Pridite, ker
je uže vse pripravljeno!

18. In začno se vsi krati izgovarjati. Prvi
mu reče: Njivo sem kupil, in silno mi je
treba, da izidem in jo ogledam; prosim te,
izgovori me.

19. A drugi reče: Pet jarmov volov sem
kupil, in grem jih izkušat; prosim te, izgo¬
vori me.

20. Zopet drugi pa: Oženil sem se, in za
to ne morem priti.

21. In ko ta hlapec pride, sporoči to go¬
spodarju svojemu. Tedaj se gospodar raz¬
jezi, in reče hlapcu svojemu: Izidi naglo na
razpotja in ulice mestne, in pripelji sem
siromake in polomljene in hrome in slepce.

22. In hlapec reče: Gospod, zgodilo seje,
kakor si ukazal, in še je prostora.

23. Pa reče gospodar hlapcu: Pojdi na
pota in med ograje, in prinudi, naj vnidejo,
da se napolni hiša moja;

24. Kajti pravim vam, da ne bo nobeden
onih mčž, kteri so bili povabljeni, okusil
pojedinje moje.

25. Shajalo se je pa veliko ljudstva; in
obrnivši se, reče jim:

73

SV. LUKA EVANG. 14.

26. Če pride kdo k meni, pa ne sovraži
očeta svojega in matere, in žene in otrčk,
in bratov in sester, in tudi lastne duše svoje,
ne more moj učenec biti.

27. In kdor ne zadene križa svojega, in
gre za menoj, ne more moj učenec biti.

28. Kdo namreč izmed vas, kedar hoče
stolp zidati, ne bo poprej sedel in preračunil
stroškov, če ima pač, da ga bo dozidal?

29. Da mu ne bi, ko bi postavil temelj,
pa ne bi mogel dozidati, vsi, kteri bi to  vi¬
deli, jeli posmehovati se,

30. Govoreč: Ta človek je jel zidati, pa ni
mogel dozidati!

31. Ali kteri kralj, kedar se gre z drugim
kraljem vojskovat, ne bo sedel, in se poprej
posvetoval, če se bo pač mogel z desetemi
ti sočmi srečati s tem, kteri gre z dvajsete-
mi tisočmi nad-nj?

32. In če ne, poslal bo, dokler je še ta
daleč, poslance, ter bo prosil miru.

33. Tako torej vsak izmed vas, kdor se ne
odreče imenja svojega, ne more moj učenec
biti.

34. Dobra je sol; če pa sol znori, s čim se
bo osolila?

35. Ne za v zemljo ne za v gnoj ni dobra;
mečejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši,
naj sliši!

74

SV. LUKA EVANG. 15.

XV. POGLAVJE.

.Približevali so se pa k njemu vsi mitarji
in grešniki, da bi ga poslušali.

2. In godrnjali so Farizeji in pismarji, go¬
voreč: Ta sprejema grešnike, in ž njimi je.

3. A on jim pove to-le priliko, govoreč:

4. Kdo izmed vas, imajoč sto ovac, če eno
od njih izgubi, ne pusti devet in devetdese-
terili v puščavi, pa gre za izgubljeno, dajo
najde?

5. In ko jo najde, zadene jo vesel na rame
svoje,

6. In ko pride domii, skliče prijatelje in
sosede, govoreč jim: Radujte se z menoj!
kajti našel sem ovco svojo, ktera se je bila
izgubila.

7. Pravim vam, da bo ravno tako radost
na nebu za enega grešnika, kteri se spokori,
veča , nego za devet in devetdeset pravičnih,
kterim ni treba pokore.

8. Ali ktera žena, imajoč deset grošev, če
izgubi en groš, ne prižge sveče, in ne pomete
hiše, in ne išče skrbno, dokler ne najde?

9. In ko najde, skliče prijateljice in sose-
dinje, govoreč: lladujte se z menoj! kajti na¬
šla sem groš, kterega sem bila izgubila.

10. Tak 0 , pravim vam, da  je tudi radost

SV. LUKA EVANG. 15.

pred angelji Božjimi za enega grešnika,
kteri se spokori.

11. In reče: Neki človek je imel dva sina.

12. Pa reče mlajši od nju očetu: Oče, daj
mi del premoženja, kteri mi  pripada. In raz¬
deli jima premoženje.

13. In črez nekoliko dni zbere mlajši sin
vse, in odpotuje v daljno deželo: in tu raz¬
trosi vse premoženje, živeč samopašno.

14. In ko je bil vse potratil, nastane huda
lakota po tej deželi, in on začne stradati.

15. In odide, in pridruži se enemu od me¬
ščanov te dežele; in ta  ga pošlje na polje
svoje svinje past.

16. In hrepenel je, da bi napolnil trebuh
svoj z rožiči, ktere so jedle svinje; ali nikdor
mn jih  ni podajal.

17. A ko pride k sebi, reče: Koliko naje¬
mnikov očeta mojega ima obilno kruha, a
jaz lakote pogibam!

18. Vstal bom, šel bom k očetu svojemu,
in rekel mu bom: Oče, pregrešil sem se zo¬
per nebo in pred teboj!

_ 19. In nisem več vreden, da bi se sin tvoj
imenoval; naredi me za enega najemnikov
svojih.

20. In vstavši, odide k očetu svojemu. A
ko je še daleč bil, ugleda ga oče njegov;

76

SV. LUKA EVANG. 15.

in užali mu se, ter poleti, in oklene se vratu
njegovega, in poljubi ga.

21. A sin mu reče: Oče, pregrešil sem se
zoper nebo in pred teboj, in nisem več vre¬
den, da bi se sin tvoj imenoval!

22. Pa reče oče hlapcem svojim: Prinesite
najlepšo suknjo, in oblecite ga, in podajte
mu prstan na roko, in obutalo na noge;

23. In pripeljite tele pitano, in zakoljite
ga; in jedoč, veselili se bomo:

24. Kajti ta sin moj je bil mrtev, in oživel
je; in izgubljen je bil, in našel se je. In
začnd se veseliti.

25. A stariji sin njegov je bil na polji; in
ko se gredoč približa hiši, zasliši petje in
vrisk,

26. In poklicavši enega od hlapcev, vpraša,
kaj bi to bilo.

27. On mu pa reče: Brat tvoj je prišel; in
zaklal je oče tvoj tele pitano, da ga je zdra¬
vega sprejel.

28. A on  se ujezi, in ni hotel vniti. Tedaj
izide oče njegov, ter ga je prosil.

29. On pa odgovarjajoč, reče očetu: Olej,
toliko let ti služim, in nikoli nisem prelomil
zapovedi tvoje, in meni nisi dal nikoli koz-
liča, da bi se s prijatelji svojimi razveselil.

30. Ko je pa prišel ta sin tvoj, kteri je

77

SV. LUKA EVANCt. 15. 16.

premoženje tvoje s kurbami zazrl, zaklal si
mn tele pitano.

31. On mu pa reče: Sin, ti si vsegdar z
menoj, in vse moje je tvoje.

32. Treba pa se je bilo veseliti in radovati,
ker je bil ta brat mrtev, in oživel je; in iz¬
gubljen je bil, in našel se je.

XVI. POGLAVJE.

.Ra vil pa je tudi učencem svojim: Bilje
en človek bogat, kteri je imel pristavnika;
in tega so bili ovadili pri njem, da mu raz¬
siplje imenje.

2. In poklicavši ga, reče mu: Kaj to slišim
za te? Daj račun od gospodarstva svojega,
ker ne moreš dalje gospodariti.

3. A pristavnik reče sam s seboj: Kaj bom
storil, ko mi gospodar moj odjemlje gospo¬
darstvo? Kopati ne morem, prositi me je
sram.

4. Vem, kaj bom storil, da me bodo, kedar
bom odstavljen gospodarstva, sprejeli v hiše
svoje.

5. In poklicavši vsakega posameznega od
dolžnikov gospodarja svojega, reče prvemu:
Koliko si dolžen gospodarju mojemu?

6. On pa reče: Sto mer olja. In reče mu:
Vzemi svoje pismo, pa sedi hitro, in napiši
petdeset.

78

SV. LUKA EVANG. 16.

7. Po tem reče drugemu: A ti koliko si dol¬
žen? On pa reče: Sto korcev pšenice. In
veli' mu: Vzemi svoje pismo, in napiši o-
semdeset.

8. In gospodar pohvali krivičnega hlapca,
daje  pametno storil. Kajti sinovi tega sve¬
ta so pametniji od sinov svetlobe v svojem
rodu.

9. Tudi jaz vam pravim: Naredite si pri¬
jateljev s krivičnim bogatstvom, da vas, ke-
dar ubožate, sprejmd v večna stanovališča.

10. Kdor je vnajmanjem zvest, zvest je tu¬
di v velikem; in kdor je v najmanjem krivi¬
čen, krivičen je tudi v velikem.

11. Če torej v krivičnem bogatstvu niste
bili zvesti, kdo vam bo zaupal pravično?

12. In če v tujem niste bili zvesti, kdo vam
bo dal, kar je vaše?

13. Noben hlapec ne more dvema gospodo¬
ma služiti: ali bo enega sovražil, in drugega
ljubil; ali se bo enega držal, in drugega bo
zaničeval. Ne morete Bogu služiti in ma-
monu.

14. Poslušali so pa vse to tudi Farizeji,
kteri so srebro ljubili, ter so ga zasme¬
hovali.

15. Pa jim reče: Vi ste tisti, kteri se de¬
late pravične pred ljudmi; ali Bog poznd

79

SV. LUKA EVANG. 16.

srca vaša: kajti kar je pri ljudeh visoko,
gnjusoba je pred Bogom.

16. Zakon in preroki so  do Janeza; odtlej
se oznanjuje kraljestvo Božje, in vsak s silo
va-nj tišči.

17. Laže je pa nebu in zemlji prejti, nego
enej pičici iz zakona izpasti.

18. Vsak, kdor pusti ženo svojo in se oženi
z drugo, prešestvuje; in vsak, kdorpopušče-
no od moža vzeme, prešestvuje.

19. Bilje pa neki človek bogat, in oblačil
se je v škrlat in tančico, in razveseljeval se
je vsak dan sijajno.

20. Bil je pa neki ubožec po imenu Lazar,
kteri je ležal pred vratmi njegovimi, gnojen,

21. In hrepeneč nasititi se z drobtinami,
ktere so padale z mize bogatina; ali tudi
psi so dohajali, ter so lizali gnoj njegov.

22. Zgodi se pa, da ubožec umre, in odne-
s<5 ga angelji na naročje Abrahamovo; umre
pa tudi bogatin, in pokopljejo ga.

23. In v [peklu, ko je bil v bolečinah, po¬
vzdigne oči svoje, in ugleda Abrahama od
daleč, in Lazarja na naročji njegovem.

24. In on zaklicavši, reče: Oče Abraham!
usmili se me, in pošlji Lazarja, naj omoči
konec prsta svojega v vodi, in mi jezik ohla¬
di, ker se mučim v tem plamenu.

25. Abraham pa reče: Sin! spomeni se,
80

SV. LUKA EVANG. 16. 17.

da si ti prejel dobroto svojo v življenji svo¬
jem, in ravno tako Lazar slabo. Sedaj pa:
on se tolaži, a ti se mučiš.

| 26. In vrh vsega tega, med nami in vami je
postavljen prepad velik, da kteri hočejo odtod
sniti k vam, ne morejo, in kteri odondod
k nam, da ne prehajajo.

27. Pa reče: Prosim te torej, oče, da ga
pošlji na mojega očeta dom,

28. Ker imam pet bratov: da jim to  izpri¬
ča, da ne pridejo tudi oni na ta kraj trpljenja.

29. Veli mu Abraham: Mojzesa imajo in
preroke; poslušajo naj jih.

30. On pa reče: Ne, oče Abraham! nego če
kdo od mrtvih pride k njim, potem  se bodo
spokorili.

31. Pa mu reče: če Mojzesa in prerokov
ne poslušajo, ne bodo verovali, če tudi kdo
od mrtvih vstane.

XVII. POGLAVJE.

Reče pa učencem svojim: Ni mogoče, da
pohujšanja ne bi prišla; ali gorje tistemu, po
kterem prihajajo.

2. Bolje bi mu bilo, da bi mu se obesil
kamen mlinski na vrat, ter bi bil vržen v
morje, nego da enega teh malih pohujša.

3. Varujte se! Če se pregreši brat tvoj zoper

81 06

SV LUKA EVANG. 17.

tebe, popreti mu; in če se spokori, odpusti
mu.

4. In če se pregreši sedemkrat na dan zoper
tebe, pa se sedemkrat na dan obrne do tebe,
govoreč: Kesam se! odpusti mu.

5. Parekč aposteljniGospodu: Priloži nam
vere!

6. Gospod pa reče: Ako bi imeli vere, ko-
likoršno je  zrno gorušično, in bi rekli tej
murvi: Izderi se, in vsadi se v morje! in
poslušala bi vas.

7. Kdo izmed vas ima pa hlapca, kteri orje
in pase, da bi mu, kedar pride s polja, pre¬
cej rekel: Pojdi, počij?

8. Ne poreče li mu marveč: Pripravi, kar
bom večerjal, in opaši se in strezi mi, dokler
se ne najem in napijem; a po tem jej in
pij ti?

9. Ali bo mar zahvalil temu hlapcu, da
je storil, kar mu seje bilo ukazalo? Ne ve¬
rujem.

10. Tako tudi vi, kedar storite, kar vanr
je ukazano, recite: Nepotrebni hlapci smo;
kajti storili smo, kar smo bili dolžni storiti.

11. In zgodi se, ko je šel v Jeruzalem, da
je hodil med Samarijo in Galilejo.

12. In ko vnide v neko vas, sreča ga deset
gobavih mčž, kteri so stali od daleč.

82

.SV. LUKA EVANG. 17.

13. In ti povzdignejo glas, govoreč: Je¬
zus, učenik, usmili se nas!

14. In ugledavši jih,  reče jim: Pojdite,
pokažite se duhovnom! In zgodi se, ko so
šli, očistijo se.

15. Eden pa izmed njih, videvši, da je
ozdravel, vrne se, hvaleč Boga z močnim
glasom;

16. Iu pade na obraz pred noge njegove, in
zahvali mu; in ta je bil Samarijan.

17. Odgovarjajoč pa Jezus, reče: Ali se
jih ni deset očistilo? Onih devet pa, kje so?

18. Ali se ni našel, kteri bi se vrnil, da
bi dal Bogu hvalo, razen ta tujec?

19. In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja
ti je pomogla.

20. Vprašan pa od Farizejev, kedaj bo pri¬
šlo kraljestvo Božje, odgovori jim, in reče:
Kraljestvo Božje ne bo prišlo s svetlostjo.

21. Tudi ne porekč: Glej, tuje! ali: Glej,
tam je! Kajti glej, kraljestvo Božje je notri
v vas.

22. Keče pa učencem: Prišli bodo dnevi,
ko boste želeli enega od dni sinu človečjega
videti, in ne boste videli.

23. 'In poreko vam: Glej, tuje! ali: Glej,
tam je! JSTe izidite, in tudi ne sledite ne!

24. Kajti kakor blisk, kteri šine in se
svetli iz enega kraja  pod nebom do dru-

83 C 6*

SV. LUKA EVANG. 17.

gega kraja  pod nebom, tako bo tudi sin člo-
večji v dan svoj.

25. Ali poprej mu je treba veliko pretrpeti,
in zavrženemu biti od tega rodu.

26. In kakor je bilo v dneh Noeta, tako
bo tudi v dneh sinu človečjega.

27. Jedli so, pili so, ženili so se, možile
so se, noter do dne, ko je stopil Noe v bar-
ko, ter je prišel potop in vse pogubil.

28. Enako tudi, kakor je bilo v dneh Lota:
jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so,
sadili so, zidali so;

29. Ali tisti dan, ko je izšel Lot iz Sodome,
udaril je ogenj in žveplo z neba, in pogubil
je vse.

30. Ravno tako bo tisti dan, ko se bo sin
človečji razodel.

31. Tisti dan, kdor bo na strehi, a pohištvo
njegovo v hiši, ne stopa naj dol, da ga vze-
me; in kdor bo  na polji, naj se ravno ta¬
ko ne ozira na to, kar je zadej.

32. Spominjajte se žene Lotove!

33. Kdor bo gledal dušo svojo ohraniti,
izgubil jo bo; a kdor jo bo izgubil, oživil
jo bo.

34. Pravim vam: Tisto noč bosta dva na
enej postelji: eden se bo vzel, a drugi pu¬
stil.

84

SV. LUKA EVANG. 17. 18.

35. Dve boste mleli vkupej: ena se bo
vzela, a druga pustila,

36. Dva bosta na njivi: eden se bo vzel,
a drugi pustil.

37. In odgovarjajoč, reko mu: Kje, gospod?
A. on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo
zbirali orli.

XVIII. POGLAVJE.

Pravil jim je pa tudi priliko, kako je treba
vsegdar moliti, in ne naveličati se,

2. Govoreč: Bil je v nekem mestu en sod¬
nik, kteri se ni bal Boga, in se ni sramoval
ljudi.

3. Bila je pa v tem mestu neka vdova, in
hodila je k njemu, govoreč: Maščuj me nad
zopernikom mojim!

4. In dolgo  časa ni hotel; po tem pa reče
sam s seboj: če se tudi boga ne bojim, in se
ne sramujem ljudi:

5. Vendar za to, ker mi nadlego dela ta
vdova, maščeval jo bom, da naposled ne
pride in me ogluši.

6. Pa reče Gospod: Slišite, kaj pravi ne¬
pravični sodnik!

7. Bog pa, ali ne bo maščeval izvoljencev
svojih, kteri vpijejo k njemu dan in noč, ako
ravno jim odlaša?

8. Pravim vam, da jih bo kmalu maščeval.

SV. LUKA EVANG. 18.

Ali sin človečji, kedar pride, našel li bo vero
na zemlji?

9. Pove pa tudi nekterim, kteri so va-se
zaupali, da so pravični, a druge so zaničevali,
to priliko:

10. Dva človeka sta šla gori v tempelj
molit; eden je bil Parizej, a drugi mitar.

11. Farizej se vstopi, in molil je sam s
seboj to: Bog! zahvaljujem ti, da nisem
kakor drugi ljudje: razbojniki, krivičniki,
prešestniki, ali kakor ta-le mitar.

12. Postim se dvakrat na teden, desetino
dajem od vsega, kar imam.

13. A mitar je od daleč stal, in še oči ni
hotel povzdigniti na nebo; nego trkal je
na prsi svoje, govoreč: Bog, milostljiv mi
bodi grešniku!

14. Pravim vam: Ta je sešel opravičen na
dom svoj, a ne on. Kajti vsak, kdor se po¬
višuje, ponižal se bo; a kdor se ponižuje,
povišal se bo.

15. Donašali so pa k njemu tudi otročiče,
da bi se jih dotikal; videč pa to  učenci nje¬
govi, zaprete jim.

16. A Jezus jih pokliče, in reče: Pustite
otročiče, naj dohajajo k meni, in ne branite
jim! kajti teh je kraljestvo Božje.

17. Resnično vam pravim: Kdorkoli ne

86

SV. LUKA EVANG. 18.

sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, ne
bo prišel va-nj.

18. In vpraša ga en starešina, govoreč:
Učenik dobri, kaj naj storim, da zadobčm
večno življenje?

19. Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ
dobrega? Nikdor ni dober, razen eden, Bog.

20. Zapovedi znaš: Ne prešestvuj; ne ubij;
ne ukradi; ne pričaj po krivem; spoštuj
očeta svojega in mater svojo.

21. On pa reče: Vse to sem izpolnil od
mladosti svoje.

22. Slišavši pa to Jezus, reče mu: Enega
ti je še treba: prodaj vse, kar imaš, in raz¬
daj ubogim, in imel boš zaklad na nebu;
ter pridi, pojdi za menoj.

23. On pa, slišavši to, postane zelo žalo¬
sten; kajti bilje silno bogat.

24. Videvši ga pa Jezus, da je zelč žalo¬
sten postal, reče: Kako težko bodo, kteri
imajo bogatstvo, prišli v kraljestvo Božje!

25. Laže je namreč priti kameli skozi igle-
no ušesce, nego bogatemu vniti v kralje¬
stvo Božje.

26. Pa rek6, kteri so to  slišali: In kdo se
more zveličati?

27. On pa reče: Kar je pri ljudeh nemo¬
goče, mogoče je pri Bogu.

87

SV. LUKA EVANG, 18.

28. A Peter reče: Glej mi smo zapustili
vse, in šli smo za teboj.

29. On jim pa reče: Eesnično vam pravim,
da ni nikogar, kteri je zapustil dom, ali
roditelje, ali brate, ali ženo, ali otroke, za
voljo kraljestva Božjega:

30. Da ne bi prejel veliko več v tem času,
a na drugem svetu večnega življenja.

31. Vzemši pa dvanajstere, reče jim: Glej,
v Jeruzalem gremo, in dopolnilo se bo vse,
kar so preroki napisali za sina človečjega.

32. Izročili ga bodo namreč poganom, in
zasmehovali ga bodo in zasramovali, in plju¬
vali na-nj;

33. In bičali ga bodo, in po tem umorili;
a tretji dan bo vstal.

34. In oni niso ničesar od tega umeli, in bila
je ta beseda skrita pred njimi, in niso vedeli,
kaj jim se je pravilo.

35. Zgodi' se pa, ko seje bližal Jerihi, sedel
je en slepec kraj poti.

36. In slišavši ljudstvo, da gre mimo, vpra¬
ševal je, kaj bi to bilo.

37. In povedd mu: Jezus Nazarečan gre
mimo.

38. Pa zavpije, govoreč: Jezus, sin Davi¬
dov, usmili se me!

39. In kteri so mimo šli, pretili so mu, naj

88

SV. LUKA EVANG. 18. 19.

umolkne; on je pa še bolj kričal: Sin Davi¬
dov, usmili se me!

40. Ustavivši šepa Jezus, ukaže, naj ga pri¬
peljejo k njemu; in ko se približa, vpraša ga,

41. Govoreč: Kaj hočeš, naj ti storim? On
pa reče: Gospod, da spregledam.

42. In Jezus mu reče: Spreglej! vera tvoja
ti je pomogla.

43. In precej je spregledal, in šel je za
njim, hvaleč Boga; in vse ljudstvo, ko je to
videlo, dalo je Bogu hvalo.

XIX. POGLAVJE.

Xn vnide, in šel je skozi Jeriho.

2. In glej, mož po imenu Zahej, in ta je bil
starešina mitarjem, in bilje bogat,

3. In rad bi bil videl Jezusa, kdo daje; pa
ni mogel za voljo ljudstva, ker je bil majhne
postave.

4. In poletel je naprej, in zlezel je na
murvo, da bi ga videl: ker je imel todi mimo
iti.

5. In Jezus, ko pride na to mesto, ozrč se
gor, in ugleda ga, in reče mu: Zahej, snidi
hitro! kajti danes moram v tvojej hiši ostati.

6. Pa snide hitro in ga radosten sprejme.

7. In vsi so, ko so to  videli, godrnjali,
govoreč: Pri grešnem človeku se je navrnil!

8. Pristopivši pa Zahej, reče Gospodu:

80

SV. LUKA EVANG. 19.

Glej, polovico premoženja svojega, gospod,
dajem ubogim; in če sem koga ogoljufal,
povrnil mu bom čvetero.

9. Jezus mu pa reče: Danes je prišlo zveli¬
čanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov.

10. Kajti prišel je sin človečji iskat in
zveličat, kar se je izgubilo.

11. Ko so pa to poslušali, pristavi in pove
priliko: za to, ker je bil blizu Jeruzalema,
in so mislili, da se bo kraljestvo Božje
precej razodelo.

12. In reče: Neki človek imenitnega rodu
je šel v daljno deželo, da si vzeme kralje¬
stvo, in da se vrne.

13. In poklicavši deset hlapcev, da jim
deset mošenj, in reče jim: Kupčujte, dokler
se ne vrnem.

14. Meščani njegovi so ga pa sovražili,
ter pošljejo poslance za njim, govoreč: Ne
čemo, da bi nam ta kraljeval.

15. In zgodi se, ko je bil kraljestvo prejel
in seje  vrnil, pa reče, naj mu pokličejo te
hlapce, kterim je bil dal srebro, da bi zve¬
del, kaj je kdo prikupčeval.

16. Pa pride prvi, govoreč: Gospod, mošnja
tvoja je pridobila deset mošenj.

17. In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker
si bil v najmanj em zvest, imej oblast nad
desetemi mesti.

90

SV. LUKA E VANU. 19.

18. In pride drugi, govoreč: Gospod,
mošnja tvoja je napravila pet mošenj.

19. In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad
petemi mesti.

20. In drugi pride, govoreč: Gospod, glej,
tu je  mošnja tvoja, ktero sem imel v prtu
spravljeno.

21. Kajti bal sem se te, ker si trd človek:
jemlješ, česar nisi položil; žanješ, česar nisi
posejal.

22. Pa mu reče: Sodil te bom po tvojih
besedah, hudobni hlapec! Vedel si, da sem
trd človek, in jemljem, česar nisem položil,
in žanjem, česar nisem posejal;

23. In za kaj nisi dal srebra mojega kupcu,
da bi ga bil, kedar bi se bil vrnil, prejel z
dobičkom?

24. Ter reče tem, kteri so stali pred njim:
Vzemite mu mošnjo, in dajte tistemu, kteri
jih ima deset.

25. (Pa mu rekč: Gospod, deset mošenj
ima!)

26. Pravim vam namreč, da vsakemu,
kdor ima, dalo se bo; a kdor nima, odvzelo
mu se bo tudi to, kar ima.

27. A tiste sovražnike moje, kteri niso
hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem,
in posekajte jih  pred menoj.

91

SV. LUKA EVANG. 19.

28. In ko je bil to povedal, šel je dalje,
gredoč gor v Jeruzalem.

-29. In zgodi' se, ko se približa Betfagi in
Betaniji, pri gori, ktera se imenuje Oljska,
pošlje dva izmed učencev svojih,

30. Govoreč: Pojdita v vas, kije nasproti,
v kterej bosta našla, kedar vnideta, žrebe
privezano, na ktero se ni nikoli noben človek
usedel: odvežita ga, in pripeljita sem.

31. In če vaju kdo vpraša: Po kaj odvezu¬
jeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje.

32. In poslanca odideta in najdeta, kakor
jima je bil rekel.

33. Ko sta pa žrebe odvezovala, rekč jima
gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe?

34. Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje.

35. In pripeljeta ga k Jezusu; in položivši
svoja oblačila na žrebe, posade Jezusa.

36. Ko jepa šel, pogrinjali so oblačila svoja
na pot.

37. In ko se je uže bližal strmcu Oljske
gore, začne vsa množica učencev radostna
Boga hvaliti z močnim glasom za vse čude¬
že, ktere so videli,

38. Govoreč: Blagoslovljen kralj, kteri gre
v imenu Gospodovem! Mir na nebu, in slava
na višavah!

39. In nekteri Farizeji izmed ljudstva mu
rekč: Učenik, popreti učencem svojim!

92

SV. LUKA EVANG. 19. 20.

40. In odgovarjajoč, reče jim: Pravim
vam, da če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.

41. In ko se približa in ugleda mesto, raz¬
joka se nad njim,

42. Govoreč: Ko bi pač tudi ti vedelo, vsaj
ta dan tvoj, kaj je za mir tvoj: ali sedaj je
skrito pred očmi tvojimi.

43. Prišli bodo namreč na te dnevi, ko te
bodo obdali sovražniki tvoji z nasipi, in te
bodo oblegali, in stiskali te od vseh strani;

44. In razbili bodo tebe in otroke tvoje v
tebi, in ne kamena na kamenu ne bodo pu¬
stili v tebi: za to, ker nisi poznalo časa, v
kterim si bilo obiskano.

45. In ko vnide v tempelj, začne izganjati
tiste, kteri so prodajali v njem in kupovali,

46. Govoreč jim: Pisano je: „Dom moj je
dom molitve; 4 ' a vi ste naredili iz njega
Jamo razbojniško".

47. In učil je vsak dan v tempeljnu; a ve¬
liki duhovni in pismarji in prvaki ljudski so
iskali, da bi ga pogubili;

48. In niso nahajali, kaj bi mu  storili: kajti
ljudstvo se gaje  držalo vse, poslušajoč ga.

XX. POGLAVJE.

In zgodi se enega tistih dni, ko je učil
ljudstvo v tempeljnu in je oznanjeval evan-

93

SV. LUKA EVANS. 20.

gelj, pridejo veliki duhovni in pisma,rji s
starešinami,

2. In reko mu, govorec: Povej nam, s ka-
košno oblastjo to delaš, ali kdo ti je dal to
oblast?

3. Odgovarjajoč pa, reče jim: Vprašal bom
tudi jaz vas eno besedo, in povejte mi:

4. Krst Janezov je li bil z neba, ali od
ljudi?

,5. A oni so pomišljevali v sebi govoreč:
če rečemo: Z neba, poreče: Za kaj mu
torej niste verovali?

6. Če pa rečemo: Od ljudi, vse ljudstvo nas
bo kamenjalo: kajti prepričano je, daje  bil
Janez prerok.

7. Ter odgovore, da ne vedo, odkod.

8. Pa jim Jezus reče: Tudi jaz ne bom
povedal vam, s kakošno oblastjo to delam.

9. A ljudstvu začne praviti to-le priliko:
Neki človek je zasadil vinograd, in dal ga
je vinogradnikom v najem, in odpotoval je
na veliko časa.

10. In o svojem času pošlje k vinogradni¬
kom hlapca, naj mu dadč od sadu vino-
gradovega; a vinogradniki ga pretepd, in
odpošljejo praznega.

11. In zopet pošlje drugega hlapca; a oni
tudi tega pretepo, in zasramote, in odpo¬
šljejo praznega.

94

SV. LOTA EVANG-. 20.

12. In zopet pošlje tretjega: in oni tudi
tega ranijo, in izženč.

13. Tedaj reče gospodar vinograda: Kaj
bom storil? Poslal bom sina svojega ljub¬
ljenega; ko bodo tega videli, ne mara, da
se bodo bali.

14. Ko ga pa vinogradniki ugledajo, po¬
svetovali so se med seboj, govoreč: Taje
dedič; pridite, ubijmo ga, da bo dedovina
naša.

15. In vržejo ga ven iz vinograda, in ubi¬
jejo. Kaj jim bo torej gospodar vinograda
storil?

16. Prišel bo, in pogubil bo vinogradnike
te, in dal bo vinograd drugim. Ko so pa to
slišali, rekč: Bog ne daj!

17. On pa pogledavši na-Dje, reče: Kaj je
torej to, kar je pisano: „Kamen, kterega so
zidarji zavrgli, on je postal glava oglu?“

18. Vsak, kdor pade na ta kamen, razbil
se bo; na kogar pa on  pade, razdrobil ga bo.

19. In iskali so veliki duhovni in pismarji,
da bi položili na-nj roke v ta čas; ali zboje
se ljudstva: kajti spoznali so, daje  za-nje
povedal to priliko.

20. In pazeč na-nj, pošljejo prežuhe, kteri
naj bi se hlinili pravične, da bi ga vjeli v
besedi in ga po tem izročili gosposki in
oblasti poglavarjevej.

SV. LUKA EVANGr 20.

21. In vprašajo ga, govoreč: Učenik, vemo,
da prav govoriš in učiš, in ne gledaš na lice,
nego v resnici pot Božjo učiš:

22. Smemo li cesarju davek dajati, ali ne?

23. Spoznavši pa njih zvijačo, reče jim:
Kaj me izkušate?

24. Pokažite denar. Čegavo podobo ima
in napis? Odgovarjajoč pa rekč: Cesarjevo.

25. A on jim reče: Dajte tedaj, kar je ce¬
sarjevega, cesarju, a kar je Božjega, Bogu.

26. In niso mogli besede njegove zavreči
pred ljudstvom; in začudijo se odgovoru
njegovemu, in umolknejo.

27. Pristopivši pa nekteri od Saducejev,
kteri pravijo, da ni vstajanja, vprašajo ga,

28. Govoreč: Učenik! Mojzes nam je napi¬
sal, da če komu umre brat, kteri ima ženo,
in on brez otrok umre, naj vzeme brat nje¬
gov ženo, in vzbudi seme bratu svojemu.

29. Bilo je pa sedem bratov. In prvi je
vzel ženo, in umrl je brez otrčk;

30. In vzel je ženo drugi, in  tudi ta je umrl
brez otrčk.

31. In vzel jo je tretji; in tako tudi vseli
sedem: in niso pastili otrok, in pomrli so.

32. A naposled za vsemi umrla je tudi žena.

33. O vstajanji torej, čegava od njih bo
žena? kajti sedem jo jih je imelo za ženo.

96

SV. LUKA EVANG. 20.

34. In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Sinovi
tega sveta se ženijo in može:

35. Ali ti, kteri bodo vredni, da zadobe
drugi svet, in da vstanejo od mrtvih, ne
bodo se ženili ne možile,

36. Ker tudi umreti ne morejo več: enaki
so namreč angeljem, in sinovi so Božji, ko
so sinovi vstajanja.

37. Da pa mrtvi vstajajo, pokazal je tudi
Mojzes pri grmu, ko imenuje Gospoda „Bo-
ga Abrahamovega in Boga Izakovega in
Boga Jakobovega."

38. Bog pa ni Bog  mrtvih, nego živih;
kajti njemu so vsi živi.

39. Odgovarjajoč pa nekteri od pismarjev,
rekd: Učenik, dobro si povedal.

40. In nič več ga niso smeli vpraševati.

41. Keče jim pa: Kako pravijo, daje Kri¬
stus sin Davidov?

42. In sam David pravi v bukvah psalmov:
„Rekel je Gospod (gospodu mojemu: Sedi
meni na desno,

43. Dokler ne položim sovražuikov tvojih
nogam tvojim za podnožje."

44. David ga torej imenuje gospoda, in
kako je sin njegov?

45. A ko ga je vse ljudstvo poslušalo, reče
učencem svojim:

46. Varujte se pismarjev, kteri hočejo v

97 0 7

SV. LUKA EVANGr. 20. 21.

dolgih oblačilih hoditi, in ljubijo pozdrave
po ulicah, in prve stole po shajališčih, in
prve prostore na gostijah;

47. Kteri požirajo hiše vdovam, in na videz
dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo.

XXI. POGLAVJE.

Pogledavši pa gori, videl je bogatine, da
mečejo darove svoje v zakladnico.

2. Videl je pa tudi eno vdovo ubogo, daje
vrgla dva vinarja,

3. Ter reče: Resnično vam pravim, daje
ta uboga vdova vrgla več od vseh:

4. Kajti vsi ti' so vrgli od obilnosti svoje
v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega
vrgla ves živež svoj, kterega je imela.

5. In ko so nekteri pravili za tempelj, da
je olepšan z lepim kamenjem in dragoce¬
nostmi, reče:

6. Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite,
ne bo ostal kamen na kamenu, kteri ne bi
razpadel.

7. In vprašajo ga, govoreč: Učenik, kedaj
pa bo to? in kaj bo znamenje, kedar se ima
to zgoditi?

8. On pa reče: Varujte se, da vas ne pre¬
motijo! kajti veliko jih bo prišlo v ime
moje, in porekd: Jaz sem! in: Čas se je
približal! Ne hodite torej za njimi.

98

SV. LUKA EVANG. 21.

9. Kedar boste pa slišali vojske in vstaje,
ne uplašite se; kajti to se mora najprej zgo¬
diti: ali konca ne bo precej.

10. Tedaj jim je  pravil: Vstal bo narod
na narod, in kraljestvo na kraljestvo;

11. In veliki potresi bodo po krajih in
lakote in kuge, groza in znamenja velika
bodo na nebu.

12. A pred vsem tem bodo položili roke
svoje na vas, in preganjali vas  bodo in
izdajali v shajališča in ječe, in vodili pred
kralje in poglavarje, za voljo imena mojega.

13. A to  vam se bo zgodilo na pričevanje.

14. Položite torej v srce svoje, da ne skr¬
bite naprej, kako se boste zagovarjali;

15. Kajti jaz vam bom dal usta in mo¬
drost, kterej ne bodo mogli nasprotovati,
ne upirati se vsi nasprotniki vaši.

16. Izdajali vas bodo pa tudi roditelji in
bratje in sorodniki in prijatelji, in nektere
od vas bodo umorili.

17. In sovražili vas bodo vsi zavoljo imena
mojega.

18. Pa las z glave vam ne bo poginil.

19. S potrpljenjem svojim pridobivajte du¬
še svoje.

20. Kedar boste pa videli, da Jeruzalem

99 C 7*

SV. LUKA EVANG. 21.

oblega vojska, tedaj vedite, da se je pribli¬
žalo razdejanje njegovo.

21. Tedaj naj, kteri so v Judeji, odbeže na
gore: in kteri so sredi njega, izidejo naj na
polje; in kteri so na polji, naj ne hodijo
va-nj.

22. Kajti ti dnevi bodo dnevi  maščevanja,
da se izpolnijo vsa pisma.

23. Gorje pa nosečim in doječim v tistih
dneh; kajti velika nadloga bo na zemlji, in
jeza nad tem narodom.

24. In padali bodo od ostrice meča, in
gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih,
in Jeruzalem bodo gazili pogani, dokler se
ne izpolnijo časi poganov.

25. In znamenja bodo v solncu in mesecu
in zvezdah, in narodom na zemlji žalost od
obupa, šuma morskega in valovja;

26. Ljudje bodo mrli od strahu in pričako¬
vanja tega, kar ima na zemljo priti: kajti
sile nebeške se bodo pregibale.

27. In tedaj bodo ugledali sina človečjega,
da gre na oblaku z veliko močjo in slavo.

28. Ko se bo pa to jelo goditi, ozrite se gor
in povzdignite glave svoje, ker se približuje
odrešenje vaše.

29. In pove jim priliko: Poglejte smokvo
in vse drevje.

100

SV. LUKA EVANG. 21. 22.

30. K e d ar vidite, da je uže pognalo, sami
veste, da je spomlad uže blizu.

31. Tako tudi vi, ko boste videli, da se to
godi, vedite, daje blizu kraljestvo Božje.

32. Resnično vam pravim, da ne bo prešel
ta rod, dokler se vse ne zgodi.

33. Nebo in zemlja bosta prešla, a besede
moje ne bodo prešle.

34. Varujte se pa, da vam ne otežajo srca
s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega
sveta, in vam ne pride ta dan iznenada.

35. Kajti prišel bo kakor zanka na vse,
kteri pjebivajo na lici vse zemlje.

36. Čujte torej vsak čas, in molite, da bi
biii vredni ubežati vsemu temu, kar se ima
zgoditi, in pred sinom človečjim stati.

37. In po dnevi je učil v tempeljnu; a po
noči je izhajal prenočevat na goro, ktera se
imenuje Oljska.

38. In dohajalo je vse ljudstvo zgodaj
k njemu v tempelj poslušat ga!

XXII. POGLAVJE.

Bližal se je pa praznik presnih kruhov,
kteri se imenuje Velika noč.

2. In gledali so veliki duhovni in pismarji,
kako bi ga umorili; kajti bali so se ljudstva.

3. Pa vnide satan v Juda s priimkom Iška-
rijana, kteri je bil iz števila dvanajsterih;

101

SV. LUKA EVANG-. 22.

4. Ter odide, in pogovori se z velikimi du¬
hovni in starešinami tempeljna,  kako jim
ga bo izdal.

5. In razvesele se, in obrekd mu dati de¬
narja.

6. In obrekel se je, in iskal je pripravnega
časa, da jim ga izdd brez ljudstva.

7. Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo
treba velikonočno jagnje klati.

8. Ter pošlje Petra in Janeza, govoreč:
Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje,
da jemo.

9. Ona mu pa rečeta: Kje hočeš, da pri¬
praviva?

10. A on jima reče: Glej, ko vnideta v me¬
sto, srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč
vode; pojdita za njim v hišo, v ktero vnide,

11. In recita hišnemu gospodarju: Učenik
ti pravi: Kje je gostivnica, kjer bom jedel
velikonočno jagnje z učenci svojimi?

12. In on vama bo pokazal veliko izbo po¬
grnjeno; tam pripravita.

13. Ter odideta in najdeta, kakor jima je
bil rekel; in pripravita velikonočno jagnje.

14. In ko pride čas, sede za mizo, in dva¬
najsteri aposteljni ž njim.

15. In reče jim: Željno sem hrepenel jesti
to velikonočno jagnje z vami, predno bom
trpel;

102

SV. LUKA EVANG. 25.

16. Kajti pravim vam, da ga ne bom več
jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne do¬
polni.

17. In vzemši kelih, zahvali, in reče: Vze¬
mite ga, in razdelite med seboj.

18. Kajti pravim vam, da ne bom pil od
trtnega rodu, dokler ne pride kraljestvo
Božje.

19. In vzemši kruh, zahvali, in prelomivši,
da jim, govoreč: To je telo moje, ktero se
za vas daje; to delajte za moj spomin.

20. Ravno tako tudi kelih po večerji, go¬
voreč: Ta kelih/e nova zaveza po krvi mo-
jej, ktera se za vas prelija.

21. In glej, roka izdajavca mojega je z me¬
noj na mizi.

22. In sin človečji gre, kakor je odločeno;
ali gorje človeku, kteri ga izdaja.

23. In oni začnč iskati med seboj, kdo od
njih bi bil, kteri bo to storil.

24. Vname se pa tudi prepir med njimi,
kdo od njih da meni, da je veči.

25. On jim pa reče: Kralji narodov tem go¬
spodujejo, a kteri imajo oblast, imenujejo
se dobrotniki.

26. Vi pa ne tako: nego kdor je največi med
vami, bodi kakor najmanji; in kdor je vod¬
nik, bodi  kakor služabnik.

27. Kajti kdo je veči: kdor sedi za mizo,

103

SV. LUKA EVANG. 22.

ali kdor streže? Ali ne ta, kdor sedi za mizo?
In jaz sem med vami, kakor kdor streže.

28. A vi ste, kteri ste prebili z menoj v
izkušnjavah mojih.

29. In jaz vam bom zapustil kraljestvo,
kakor ga  je meni oče moj zapustil,

30. Da boste jedli in pili za mizo mojo v
kraljestvu mojem, in boste sedeli na pre¬
stolih in sodili dvanajstere rodove Izraelove.

31. Eeče pa Gospod: Simon! Simon! glej,
satan vas je poželel, da bi vas presejal, kakor
pšenico;

32. Ali jaz sem za te molil, naj ne izgine
vera tvoja: in ti, kedar se spreobrneš, utrdi
brate svoje.

33. On mu pa reče: Gospod, pripravljen
sem s teboj iti v ječo in na smrt.

34. A on mu reče: Pravim ti, Peter! nocoj
ne bo zapel petelin, dokler trikrat ne utajiš,
da me poznaš.

35. In reče jim: Ko sem vas poslal brez
mošnje in torbe in obutala, ali vam je česa
zmanjkalo? Oni pa rekč: Ničesar.

36. Eeče jim torej: Ali sedaj, kdor ima
mošnjo, vzeme naj jo,  ravno tako tudi torbo;
a kdor nima, proda naj suknjo svojo, in kupi
meč.

37. Kajti pravim vam, da se mora še to
pismo izpolniti na meni: „Iu hudodelnikom

104

SV. LUKA EVANG. 22.

je bil prištet. 11  Kajti to, kar je pisano  za me,
dopolnjuje se.

38. Oni pa rek<5: Gospod, glej tu dva me¬
ča! A on jim reče: Dosti je!

39. Ter izide in odide po navadi na Oljsko
goro; šli so pa za njim tudi učenci njegovi.

40. A ko pride na mesto, reče jim: Molite,
da ne zajdete v izkušnjavo.

41. In on odstopi od njih za lučaj kamena,
in pokleknivši na kolena, molil je,

42. Govoreč: Oče, ko bi hotel prenesti ta
kelih mimo mene! ali ne moja volja, nego
tvoja bodi.

43. Prikaže pa mu se angelj z neba, ter ga
je krepčal.

44. In ko je bil v boji, molil je gorečnije.
In bil je pot njegov kakor kaplje krvi, ktere
so padale na zemljo.

45. In vstavši od molitve, pride k učencem
svojim, in najde jih, da spe od žalosti,

46. In reče jim: Kaj spite? Vstanite! mo¬
lite, da ne zajdete v izkušnjavo.

47. A ko je še govoril, glej, ljudstvo; iri
eden dvanajsterih, kteri se je imenoval Ju¬
da, šel je pred njim, in približa se Jezusu,
da ga poljubi.

48. Jezus mu pa reče: Juda! s poljubom
izdajaš sina človečjega?

49. Videč pa ti, kteri so bili okoli njega,

105

SV. LUKA EVANG. 22.

kaj da bo, reko mu: Gospod, ali naj udari¬
mo z mečem?

50. In eden od njih udari hlapca velikega
duhovna, in odseka mu desno uho.

51. Odgovarjajoč pa Jezus, reče: Nehajte,
dotlej! In dotaknivši se ušesa njegovega,
uzdravi ga.

52. A velikim duhovnom in poglavarjem
tempeljna in starešinam, kteri so bili prišli
nad-nj, reče Jezus: Kakor na razbojnika ste
izšli nad me  z meči in koli?

53. Vsak dan sem bil z vami v tempeljnu,
in niste iztegnili rok na me. Ali ta je vaša
ura, in oblast teme.

54. In zgrabivši ga, odženč in peljejo ga
v hišo velikega duhovna; a Peter je od daleč
šel za njim.

55. In ko so bili zanetili ogenj sredi dvo¬
rišča, in so vkupej sedli, sede Peter med-nje.

56. Ugledavši ga pa ena dekla, da sedi pri
ognji, ozre se na-nj, in reče: Tudi ta je bil
ž njim.

57. A on ga zataji, govoreč: Žena! nisem
ga videl.

58. In malo po tem ga ugleda drugi, in
reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče:
Človek! nisem.

59. In eno uro ali kaj po tem trdil je nekdo
106

SV. LUKA EVANG. 22.

drugi, govoreč: Zares, tudi ta je bil ž njim;
saj je tudi Galilejec.

60. Ali Peter reče: Človek! ne vem, kaj
praviš. In precej, ko je še govoril, zapoje
petelin.

61. In obrnivši se Gospod, pogleda na
Petra; in spomene se Peter besede Gospo¬
dove, kakor mu je bil rekel: Predno bo
petelin zapel, zatajil me boš trikrat.

62. In Peter izide ven, in razjoka se britko.

63. In možje, kteri so držali Jezusa,
zasmehovali so ga in bili.

64. In zakrivši ga, bili so ga po obrazu, in
vpraševali so ga, govoreč: Prerokuj, kdo
te je udaril?

65. In drugega veliko so preklinjajoč go¬
vorili zoper njega.

66. In ko napoči jutro, zberč se starešine
ljudstva, in veliki duhovni in pismarji, in
odpeljejo ga v sodišče svoje, govoreč: Če
si ti Kristus? povej v nam.

67. Pa jim reče: Če vam povem, nikakor
ne boste verovali;

68. A če tudi vprašam, ne boste mi od¬
govorili, in tudi izpustili me  ne boste.

69. Odslej bo sin človečji sedel na desnici
moči' Božje.

70. Pa rekč vsi: Ti si torej sin Božji? On
jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.

107

SV. LUKA EVANG. 22. 23.

71. A oni rekd: Kaj nam je še treba prič?
saj smo sami slišali iz ust njegovih.

XXIII. POGLAVJE.

Tn vstavši vsa množica njih, odpeljejo ga
k Pilatu.

2. In začnd ga tožiti, govoreč: Tega smo
našli, da odvrača ljudstvo, in brani cesarju
davek dajati, in pravi, da je on Kristus
kralj.

3. A Pilat ga vpraša, govoreč: Ti si
kralj Judovski? On pa odgovarjajoč, reče
mu: Ti praviš.

4. In Pilat reče velikim duhovnom in ljud¬
stvu: Na tem človeku ne nahajam nobene
krivice.

5. Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljud¬
stvo punta, učeč po vsej Judeji, počenši od
Galileje do sem.

6. Pilat pa, slišavši Galilejo, vpraša, če je
ta človek Galilejec.

7. In ko zve, da je izpod oblasti Herodove,
pošlje ga k Herodu, kteri je tudi bil te dni
v Jeruzalemu.

8. Herod pa ugledavši Jezusa, razveseli
se zelo; kajti uže davno ga je želel videti,
ker je bil veliko o njem slišal: in nadejal
se je, da bo videl kakošen čudež od njega.

10S

SV. LUKA EVANG-. 23.

9. In vpraševal ga je veliko reči; ali on
mu ni ničesar odgovarjal.

10. A veliki duhovni in pismarji so stali,
in trdo so ga tožili.

11. A zasramotivši ga Herod z vojaki
svojimi, in nasmej avši mu se, obleče mu
belo oblačilo, in pošlje ga nazaj k Pilatu.

12. In ta dan sta se Pilat in Herod spri¬
jaznila med seboj; kajti poprej sta se bila
sovražila.

13. A Pilat sklicavši velike duhovne in
starešine in ljudstvo,

14. Eeče jim: Pripeljali ste mi tega člo¬
veka, da odvrača ljudstvo; in glej jaz sem
ga pred vami izprašal, in nobene krivice
nisem našel na tem človeku v tem, za kar
ga tožite.

15. Pa tudi Herod ne; kajti poslal sem
vas bil k njemu, in glej, nič ni storil, kar
bi bilo smrti vredno.

16. Bičal ga bom torej in izpustil.

17. Moral je pa na vsak praznik velikonočni
izpustiti jim enega jetnika,

18. Ali vse ljudstvo zavpije, govoreč:
Vzemi tega, izpusti pa nam Baraba!

19. (Kteri je bil za voljo neke vstaje, ktera
je bila v mestu, in za voljo umora vržen v
ječo.)

109

SV. LUKA EVANG-. 23.

20. Pilat jih  torej zopet ogovori, hoteč
izpustiti Jezusa.

21. Oni so pa vpili: Križaj ga! križaj!

22. In reče jim v tretje: Kaj pa je ta hudega
storil? Nič smrti vrednega nisem našel na
njem; bičal ga bom torej in izpustil.

23. A oni so tiščali va-nj  z velikim vpitjem,
zahtevajoč, naj se razpne na križ; in zma¬
govalo je vpitje njihovo in velikih duhovnov.

24. In Pilat razsodi, naj se zgodi, kar
tirjajo.

25. In izpusti'jim tega, kterije bil za voljo
vstaje in umora v ječo vržen, za kogar so
prosili; a Jezusa izroči njih volji.

26. In ko so ga odpeljali, zgrabijo nekega
Simona Cirenejca, kteri je šel s polja, in
zadenejo mu križ, naj ponese za Jezusom.

27. Šla je pa za njim velika množica ljud¬
stva, in žen, ktere so jokale in tarnale za
njim.

'28. Obrnivši se pa Jezus k njim, reče:
Hčeri Jeruzalemske, ne jokajte za menoj,
nego za seboj jokajte in za otroci svojimi;

29. Kajti glej, prišli bodo dnevi, ko poreko:
Blagor nerodovitnim, in telesom, ktera niso
rodila, in prsom, ktera niso dojila!

30. Tedaj bodo jeli praviti goram: Padite
na nas! in gričem: Pokrijte nas!

no

SV. LUKA EVANG. 23.

31. Kajte če se s sirovim lesom tako dela,
kaj bo s suhim?

32. Peljali so pa ž njim vred tudi dva
druga, razbojnika, da ju umore.

33. In ko pridejo na mesto, ktero se ime¬
nuje Črepinjek, križajo tu njega, in razboj¬
nika, enega na desno, a drugega na levo.

34. A Jezus je govoril: Oče! odpusti jim;
saj ne vedč, kaj delajo. Deleč pa obleko
njegovo, vržejo kocko.

35. In stalo je ljudstvo, in gledalo je. Za¬
smehovali so ga pa ž njimi tudi starešine,
govoreč: Drugim je pomogel; naj pomore
sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji.

36. Posmehovali so mu se pa tudi vojaki,
in pristopali so in podajali mu ocet,

37. In govorili so: Če si ti kralj Judovski,
pomagaj si!

38. Bil je pa tudi napis nad njim napisan
z Grškimi in Latinskimi in Hebrejskimi
pismeni: Ta je kralj Judovski.

39. A eden od razbojnikov, ktera sta visela,
preklinjal ga je, govoreč: Če si ti Kristus,
pomagaj sebi in nama!

40. Odgovarjajoč pa drugi, pretil mu je,
govoreč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si
sam tako obsojen?

41. In midva sicer sva  po pravici obsojena;

m

SV. LUKA EVANG. 23.

kajti prejela sva po delili svojih, kar sva
zaslužila: ta pa ni nič hudega storil.

42. In govoril je Jezusu: Spomeni se me,
gospod, kedar prideš v kraljestvo svoje.

43. In reče mu Jezus: Resnično ti pravim,
danes boš z menoj v raji.

44. Bilo je pa okoli šeste ure, in tema
nastane po vsem svetu do devete ure.

45. In solnce otemni, in zagrinjalo tem-
peljna se pretrga na dvoje.

46. In zaklicavši Jezus z močnim glasom,
reče: Oče! v roke tvoje izročam dušo svojo.
In rekši to, izdahne.

47. Videvši pa stotnik, kar se je zgodilo,
hvalil je Boga, govoreč: Zares, ta človek je
bil pravičen.

48. In vse ljudstvo, ktero se je bilo sešlo
to gledat, ko so videli, kaj se godi, vrnejo
se, trkajoč na prsi svoje.

49. Stali so pa od daleč vsi znanci njegovi,
in žene, ktere so bile ž njim prišle iz Gali¬
leje, ter so gledali.

50. In glej, mož po imenu Jožef, svetova-
vec, mož dober in pravičen,

51. (Ta se ni bil vjemal ž njih svetom, in
njih dejanjem) iz Arimateje, mesta Judov¬
skega, kteri je tudi sam pričakoval kra¬
ljestva Božjega:

112

SV. LUKA EVANG. 23. 24.

52. Ta pristopi k Pilatu, in zaprosi truplo
Jezusovo.

53. In sneme ga, in zavije ga v platno, in
položi' ga v grob iztesan, v kterem še nikoli
nobeden ni bil položen.

54. In dan je bil petek, in svitala je sobota.

55. Sle so pa za njim tudi žene, ktere so
bile ž njim prišle iz Galileje, in ogledale so
grob, in kako je položeno truplo njegovo.

56. Vrnivši se pa, pripravijo dišav in mire;
in v soboto odpočijejo, po zapovedi.

XXIV. POGLAVJE.

A. prvi dan  tedna pridejo zelč zgodaj na
grob, in prinesti, kar so bile pripravile dišav,
in nektere druge žene  ž njimi.

2. Najdejo pa kamen odvaljen od groba,

3. In ko vnidejo, ne najdeja trupla Gospoda
Jezusa.

4. In zgodi' se, ko se niso mogle načuditi
temu, in glej, dva moža se postavita poleg
njih v svetlih oblačilih.

5. Ko so se pa bale, in so pobesile lice k
zemlji, rečeta jim: Kaj iščete živega med
mrtvimi?

6. Ni ga tu, nego vstal je; spomenite se,
kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji,

7. Govoreč: Treba je sinu človečjemu iz-

113 ' C8

SV. LUKA EVANG. 24.

danemu biti v roke ljudi grešnikov, in kri¬
žanemu biti, in tretji dan vstati.

8. In spomenejo se besed njegovih.

9. In vrnivši se od groba, sporoče vse to
enajsterim in vsem drugim.

10. Bile so pa Marija Magdalena in Joana
in Marija Jakobova, in druge ž njimi, ktere
so to pravile aposteljnom.

11. In zdele so jim se njih besede kakor
laž, in niso jim verjeli.

12. A Peter vstane, in poleti h grobu, in
sklonivši se, ugleda samo prte, da leže, ter
odide, čudeč se sam s seboj, kaj se je
zgodilo.

13. In glej, dva od njih sta šla tisti dan v
trg, kteri je bil šestdeset bežajev daleč od
Jeruzalema, in mu je bilo ime Emaus.

14. In onadva sta se pogovarjala med seboj
o vsem tem, kar se je zgodilo.

15. In zgodi se, ko sta se pogovarjala in
eden drugega vpraševala: in sam Jezus se
približa, in šel je ž njima.

16. Ali nju oči so se držale, da ga nista
spoznala.

17. In reče jima: Kakošen pogovor je ta,
ki ga imata med seboj po poti, in po kaj
sta žalostna?

18. Odgovarjajoč pa eden, kteremu je bilo
ime Kleopa, reče mu: Si li ti edini tujec v

114

SV. LUKA EVANG. 24.

Jeruzalemu, da ne veš, kaj se je te dm v njem
zgodilo?

19. Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa re¬
četa: Za Jezusa Nazarečana, kteri je bil
mož prerok, silen v dejanji in besedi pred
Bogom in vsem ljudstvom:

20. Kako so ga naši veliki duhovni in sta¬
rešine izdali in na smrt obsodili, in križali ga.

21. A mi smo se nadejali, daje on ta, ki
ima odrešiti Izraela. Ali vrh vsega tega je
danes tretji dan, kar se je to zgodilo.

22. Pa tudi neke žene izmed nas so nas
uplašile, ktere so bile zgodaj na grobu;

23. In ko niso našle trupla njegovega, pri¬
šle so, govoreč, da so jim se prikazali an-
gelji, kteri pravijo, da je živ.

24. In šli so nekteri od teh, kteri so z na¬
mi, na grob, in našli so tako, kakor so bile
tudi žene povedale; ali njega niso videli.

25. In on jima reče: O nespametni in le¬
nega srca za verovanje vsega, kar so pove¬
dali preroki!

26. Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to
trpel, in šel v slavo Božjo?

27. In začenši od Mojzesa in vseh prerokov,
razlagal jima je vsa pisma, ktera so bila
pisana  za njega.

28. In približajo se trgu, v kterega sta šla;
in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti.

SV. LUKA EVANG. 24.

29. In prinudita ga, govoreč: Ostani z
nama, ker se večeri, in dan seje nagnil. Ter
vnide, da ostane ž njima.

30. In zgodi se, ko je sedel za mizo ž nji¬
ma, vzeme kruh in blagoslovi, in prelomi
ga, ter jima je dajal.

31. In odprč se oči njune, in spoznata ga;
a on izgine od nju.

32. In govorila sta eden drugemu: Ali ni
srce gorelo v nama, ko nama je po poti
govoril, in ko nama je razlagal pisma?

33. In vstala sta še tisto uro, in vrnila sta
se v Jeruzalem, in našla staenajstere zbrane
in te, kteri so bili ž njimi.

34. Kteri so pravili: Res je vstal, in pri¬
kazal seje Simonu.

35. In onadva sta razkladala, kaj je bilo
na poti, in kako sta ga spoznala, ko je kruh
prelomil.

36. Ko so pa to govorili, postavi se sam
Jezus sredi njih, in reče jim: Mir vam!

37. In oni se uplašijo, in vsi prestrašeni,
mislili so, da vidijo duha.

38. Pa jim reče: Kaj se plašite'? in po kaj
taJcošne  misli vkajajo v srca vaša?

39. Vidite roke moje in noge moje, da sem
jaz; potipljite me in poglejte! Saj duh nima
telesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.

40. In rekši to, pokaže jim roke in noge.

UG

SV. LUKA EVANG. 24.

41. Ko so pa še od veselja dvomili, m so
se čudili, reče jim: Imate tu kakošne jedi?

42. Oni mu pa dadč kos pečene ribe, in
meda v satu.

43. In vzel je, in pojedel je pred njimi.

44. In reče jim: To so besede, ktere sem
vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da
se mora izpolniti vse, kar je pisano za me
v postavi Mojzesovej in prerokih in psalmih.

45. Tedaj jim odpre um, da so umeli pisma.

46. In reče jim: Tako je pisano, in tako je
moral Kristus trpeti, in vstati tretji dan
od mrtvih;

47. In da naj se oznanjuje v ime njegovo
pokora in odpuščanje grehov po vseh na¬
rodih, počenši od Jeruzalema.

48. A vi ste priče temu.

49. In glej, jaz bom poslal obljubo očeta
svojega na vas; a vi sedite v mestu Jeruza¬
lemu, dokler se ne oblečete v moč z višave.

50. In izpelje jih ven do Betanije; in po-
vzdignivši roke svoje, blagoslovi jih.

51. In zgodi se, ko jih je blagoslovil: od¬
stopi od njih, in bil je na nebo nesen.

52. In oni mu se poklonijo, in vrnejo se v
Jeruzalem z veliko radostjo.

53. In bili so vseskozi v tempeljnu, hvaleč
in blagosloveč Boga. Amen.

m