OSREONv-, KNJIŽNICA i .y,CELJU j Celje - skladišče D-Per 545/1979 COBISS © Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 7 Rogaška Slatina Februar 79 Ob dnevu žena Vsem materam! c \ Preberite! Kakor v številnih javnih občilih tako smo tudi na straneh našega časopisa pisali o pomenu mednarodnega dneva žena. In vselej takrat smo se vpraševali, ali sploh ravnamo prav...! Ne zato, ker pišemo! Zato, ker menimo, da je z donečimi besedami nesmiselno pisati, če bomo sicer vse leto ostajali nezainteresirani za tiste vsakdanje tegobe in stiske, s katerimi se srečujejo ženske kot enakopravne ustvarjalke v družbenem delu. Lahko bi celo rekli, da ni več tako imenovanih ženskih vprašanj, marveč da so to naša skupna vprašanja, ki smo jih dolžni razrešiti. Naša vsakdanja skrb in odgovornost za poln prispevek bosta gotovo najbolje voščilo vsem ženam...! In ker nam je učenec 5. c razreda osnovne šole Marko Zabukovček poslal v objavo lepo pesmico, ki je boljša kot vse nadaljnje Mnogo rož, prelepih rož, narava morala bi svetu dati; da mnogo rož, dišečih rož, dobila v dar bi vsaka mati. Za dan žena, tja prek polja, otroci bomo se podali, da trobentic, zvončkov, mačic bi mamicam nabrali. Kaj pa tiste mamice, ki stare so postale? Otroci v svet so jim odšli in same so ostale... Za tiste uboge mamice pa v mislih bomo zbrali košare cvetja lepega in v mislih jim ga dali! besedičenje, vam jo - žene in matere - namenjamo v tejle obliki! Marko je pesem naslovil »VSEM MATERAM ZA PRAZNIK!« Družbenopolitične organizacije, organi samoupravljanja in uredništvo »Steklarja«. »... Bojevnik, ki ni poznal ne umikanja in ne ovir ■ ■.!«_______2 Poudarek prijateljskim odnosom 3 Neprimerno poliranje 3 Veliko boljši rezultati kot predlanskim 3 Dosegli smo dobre rezultate____6 Konkurenca je na preži!________7 Predlog našega letošnjega delovnega načrta_______________8 Preveva optimizem . ■ ■_______10 Ni tako zapleteno . ■.________12 Sestanki - kakšni naj bodo?___13 Nekateri še ne razumejo . ■ ■_13 V januarju nas je bilo 1223___15 »Težko sledim vsem funkcijam ...!«_______________15 Nagrajenci nagradne križanke 58 16 v_________________________________/ Vsem ženam in materam steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole iskreno čestitamo ob mednarodnem dnevu ženšl STEKLAR Ob prerani smrti revolucionarja in vizionarja Edvarda Kardelja... »... Bojevnik, ki ni poznal ne umikanja in ne ovir...!« ...Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega delavskega gibanja, neomajan bojevnik, ki ni poznal ne umikanja in ne ovir...!« Naš steklarski kolektiv, našo ožjo in širšo družbeno skupnost in tudi napredna gibanja v vsem svetu je boleče prizadela novica o prerani smrti velikana naše revolucije, velikana našega boja za uveljavljanje delavskega samoupravljanja in socialistične demokracije, velikana v boju za neuvrščenost naše socialistične družbe, velikana - misleca, teoretika in praktika - neutrudnega bojevnika za naš delavski boljši jutri. Sobotno popoldne 10. februarja, ko je prenehalo utripati srce enega med največjimi sinovi slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov ter narodnosti, je pustilo praznino v naših srcih. Obnemeli smo kljub temu, da smo se nad vse resno zavedali Kardeljevega zdravstvenega stanja. Nismo mogli verjeti in dojeti, da je vse to res, saj ljudje takšnega kova, kakršnega je bil Kardelj, odhajajo prehitro. Preprosto nismo mogli verjeti, da smo izgubili osebnost, ki je v naši revoluciji, v povojni socialistični graditvi in v načrtovanju naše prihodnosti bila najtesnejše povezana s tovarišem Titom in ki je bila drugim voditeljem zastavonoša. Edvard Kardelj je opravljal najbolj odgovorne partijske in državniške dolžnosti, ki mu jih je nalagala naša družba. Nosil je težko breme, ki bi ga brez njegove pomoči TITO gotovo nosilo več ljudi. In nosil ga je, ne da bi kdajkoli potarnal spričo njegove teže. Pa ne zato, ker mu zaradi njegove popolne predanosti svojemu ljudstvu nobena žrtev ni bila težka! Zato, ker je zanj vse, kar je snoval, izhajalo iz človeka in se končevalo pri človeku! Kardeljeva življenjska filozofija je bila, da si bo skoval človek srečo sam in da mu je ne more dati nobena država ali partija.. .! Človeku je Kardelj namenil vse svoje, vsebinsko bogato, razgibano in nikoli omahljivo življenje...! • Preskromen jg naš besedni zaklad, s katerim bi mogli izraziti vse vrednote pokojnega tovariša Kardelja... Bil je človek z vsemi pozitivnimi lastnostmi - komunist, brezkompromisen bojevnik za pravice delavcev, znanstvenik, teoretik, ki je odpiral nove poti za razvoj družbe... Bil je človek v -osrčju neke zgodovine, v kateri je odločilno prispeval k pohodu našega ljudstva iz globine zaostalosti na pot svobode, revolucije in socializma. Odpiral je bodočnost vsem plastem ljudstva, ki je v enotno fronto združilo svoje moči za zgraditev srečnejše družbe. Njegova napotila so bila vedno iskrena in dosledna. Delo in poštenost je resnično cenil. In ni klonil tovariš Kardelj niti takrat, ko se je že zavedal resnosti svojega zdravstvenega stanja. Prav tisti čas, ko ga je bolezen že neozdravljivo napadla, je pisal študijo »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, ki predstavlja njegovo zapuščino trajnih vrednosti ter hkrati tudi napotilo za uresničevanje dolgoročno zastavljenih ciljev. Ob odkritju spomenika v spomin Borisu Kidriču v naši steklarni leta 1953 je Edvard Kardelj naročil, naj ga varujemo tako, kakpr je znal Kidrič bodriti steklarje in se bojevati za pravice delavcev. Nenadomestljivo izgubo s smrtjo tovariša Kardelja, za katerim žaluje ves napredni svet, bomo ublažili le z doslednim bojem za uresničitev tistih nalog, ki nam jih je trajno zapustil. Kolektiva steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole sta se zbrala na komemorativ-nih slovesnostih ob smrti revolucionarja in vizionarja Edvarda Kardelja. Poklonili smo se spominu najožjega Titovega sodelavca tudi v torek, 13. februarja ob 11. uri, ko so sirene širom po Jugoslaviji naznanile pričetek pogrebnih slovesnosti v Ljubljani. Misli in dela Edvarda Kardelja nas zavezujejo nadaljevati prizadevanja za poglabljanje socialističnega samoupravljanja Velika množica delavcev steklarne se nas je zbrala pred spomenikom Borisa Kidriča na komemoracijski slovesnosti ob smti revolucionarja in vizionarja Edvarda Kardelja STEKLAR Obisk iz kijevske steklarne umetniškega stekla Poudarek prijateljskim odnosom V četrtek, 25. januarja je prispela na obisk v našo steklarno na šestdnevni obisk delegacija delavcev steklarne umetniškega stekla iz Kijeva v sovjetski socialistični republiki Ukrajini. V delegaciji so bili predsednik mestnega sindikata delavcev v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala Anatolij Jakunin, tehnični vodja steklarne Vasilij Vasllenko, delavec Anatolij Družinskij in prevajalka Ljudmila Komačenko. Med obiskom, ki je vseskozi potekal v prijateljskem vzdušju, so se z gosti iz Sovjetske zveze pogovarjali družbenopolitični delavci steklarne, člani organov samoupravljanja in vodilni delavci. Največji poudarek je bil dan prijateljskim odnosom med dvema Zakaj tako? sorodnima steklarnama, nadaljnjemu razvijanju in krepitvi prijateljskih odnosov med socialističnima državama Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter med njihovimi narodi, pri čemer pa imata obe državi do nekaterih vprašanj tudi dokaj različna stališča. Gostje so si med obiskom pri nas ogledali našo steklarno. Steklarsko šolo in steklarno v Straži, v daljnji in bližnji okolici pa so si ogledali še Bled in Kumrovec. Steklarji iz Kijeva so bili navdušeni nad delom naših steklarjev in so se zelo ugodno izrazili o kakovosti naših izdelkov. Ob sklenitvi obiska so si steklarji obeh steklarn izmenjali skromna darila - izdelke obeh steklarn. Hkrati pa so tako kijevski steklarni kot naši predstavniki izrazili željo po nadaljevanju medsebojnih stikov, ki naj bi bili v bodoče še bolj delovni - zlasti na področju izmenjavanja delovnih izkušenj ter mnenj. ALOJZ JUHART Neprimerno poliranje V petek, 12. januarja se je približno ob pol deveti uri poškodoval pri delu Mirko Hum-ski, ko je mehanično poliral robove na šam-pänjkah. Nenadoma mu je namreč šampanj-ka počila in povzročila vreznino na dlani. Do poškodbe je prišlo zaradi poliranja z nepri- mernim strojem - s tankimi stenami in zaradi tega, ker je bilo leseno kolo že izrabljeno. Trenje je bilo tako močno, da je povzročilo pokanje kozarcev. Do poškodbe najbrž ne bi prišlo, če bi bil delavec poliral na tračnem stroju, kakor je sicer predvideno. Potem tudi ne bi izostal zaradi poškodbe in s tem izgubil devet delovnih dni, za kar je bilo še izplačanih L068.20 dinarjev. Referent za varstvo pri delu BRUNO SVERKO Po zaključnem računu za leto 1978 Veliko boljši rezultati kot predlanskim V Januarju in februarju opravljamo dokončne obračune dela In poslovanja za preteklo leto ter z zaključnim računom ugotavljamo rezultate poslovanja. Med letom pa smo na podlagi mesečnih in periodičnih obračunov razpravljali o doseženih rezultatih ter si hkrati zastavljali nove naloge in cilje. In tako smo ob lanskem polletnem obračunu ugotovili, da smo poslovali uspešnejše kot v letu 1977. Celotni prihodek se Je v lanskem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 1977 povečal za 45,6%, dohodek se je v Istem primerjalnem obdobju povečal za 46,5%, čistega dohodka - namenjenega za osebne dohodke In za sklade - pa Je ostalo 4,131.183,40 dinarjev, dočlm je bilo v letu 1977 ob polletnem obračunu za 715.437,95 dinarjev izgube... In celo veči Del čistega dohodka za sklade se Je v Ä lanskem drugem polletju še povečal in dosegel konec leta znesek 13,967.555,40 dinarjev. Najprej podatki o proizvodnji, prodaji in izvozu ter o zaposlenosti I V preglednici št. 1 prikazujemo osnovne podatke o lanskoletni in predlanski proizvodnji, prodaji, izvozu ter zaposlenosti. Količinsko proizvodnja v upadanju... Proizvodnja se lani, če jo primerjamo s proizvodnjo v letu 1977, po številu kosov ni povečala (indeks 100); po teži pa se je celo zmanjšala in to za 10% (indeks 90). Dinamika kosovne proizvodnje, uskladiščene za odpremo kupcem, kaže zadnja leta upadanje. To se najboljše vidi s tabele št. 2! STEKLAR Tabela 1: Primerjalni podatki o količinski in vrednostni proizvodnji, prodaji in izvozu ter številu zaposlenih v letih 1977 in 1978 Kazalci Doseženo v letu 1977 1978 Indeks 1978/77 Proizvodnja (kosov) 5,220.708,00 5,216.629,00 100 Proizvodnja (kg) 1,371.696,00 1,240.868,00 90 Proizvodnja (din) 146.537.581,00 174,618.017,00 119 Prodaja (din) 148.329.566,25 177,339.007,80 120 Izvoz (din) 70,265.550,05 92,234.239,80 131 Izvoz (USA dolarji) 3,839.647,50 5,040.122,40 131 Uvoz (USA dolarji) 672.433,06 1,016.004,60 151 Število zaposlenih (31. 12.) 1.178,00 1.188,00 101 Čanja cen niso "bistveno vplivala na obseg naše prodaje; in upoštevati bomo morali mnenje kupcev in potrošnikov, da smo že dosegli zgornjo mejo tržne sprejemljivosti prodajnih cen. Zato nam naj bo letos ena med našimi osnovnimi nalogami še izdatneje razvijati izdelke in jih izpopolnjevati ter na domačem tržišču ponuditi nove serije izdelkov ter hkrati opustiti proizvodnjo takšnih, ki niso več zadosti rentabilni. Seveda pa bomo morali tudi za povečanje prodaje tudi okrepiti našo propagandno dejavnost. Tabela 2: Dinamika kosovne proizvodnje v obdobju od leta 1974 do leta 1978 Leto Količinska proizvodnja v kosih Povprečno število zaposlenih Proizvodnja v kosih na enega zaposlenega 1974 6,076.706 1.104 5.499 1975 5,675.844 1.154 4.918 1976 5,461.364 1.163 4.696 1977 5,220.718 1.156 4.516 1978 5,216.629 1.176 4.435 Upadanje proizvodnje, merjene po uskladiščenih kosih, kaže, da se je v lanskem letu ustavilo. Zmanjšanja namreč niso bila enaka, ampak so tudi ta upadala. Spočetka bolj, potem vse manj. Tako se je od 6246 kosov na zaposlenega v letu 1973 zmanjšala v letu 1974 na 5499 kosov na zaposlenega ali kar za 22%. Predvsem seveda zaradi strukturnih premikov v samem sortimentu. Izdelovali smo vse več izdelkov, ki zahtevajo več količinskega in kakovostnega dela. Stalno zmanjševanje fizičnega obsega proizvodnje pa ni bilo le posledica povedanega, ampak je na to vplivalo tudi povečanje skupnega števila zaposlenih ob hkratnem pomanjkanju steklopihalcev, ki vsekakor dajejo proizvodnji začetni tempo. Na to kažejo tudi podatki o izkoriščenosti talilnih peči, ki so bile na primer v letu 1978 izkoriščene le 86 odstotno! Prav navedenim ugotovitvam bomo morali lfctos nameniti našo največjo možno skrb, kajti omenjena problema ne pestita samo delavcev v temeljni organizaciji Osnovna izdelava ampak prav vse temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. Mislim, da bo nadaljnje povečevanje dohodka in naših osebnih dohodkov letos v veliki meri odvisno od učinkovite rešitve povedanega! Omeniti pa moramo seveda tudi pozitivne tokove v proizvodnji, saj se je lani delež odpadka zmanjšal v primerjavi z deležem odpodka v letu 1977 za 4,27%, produktivnost delovnih skupin na uro pa se je povečala. Na uspešnost v proizvodnji kaže tudi podatek, da smo lani uskladiščili za odpremo kupcem skoraj enako število kosov kot v letu 1977, čeprav smo naredili lani 6,722.000 kosov ali za 3,56% manj, kot smo jih naredili v letu 1977 - namreč 7,188.721! ... Vrednostno pa se je proizvodnja precej povečala! Proizvodnja, vrednotena po prodajnih cenah, pa se je lani v primerjavi z letom 1977 povečala za 19%. In proizvodnja na zaposlenega delavca tudi. Za 17%! Kaj pa prodaja? Prodaja naših izdelkov je potekala lani v načrtovanem obsegu, če jo ocenjujemo po lanskoletnem planu. V posameznih mesecih pa so bila kar precejšnja odstopanja. Tudi v sestavi sortimenta izdelkov. Na domačem tržišču smo začeli 22. marca lani svoje izdelke prodajati po maloprodajnih cenah na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma o oblikovanju takih cen med proizvajalci in trgovskimi organizacijami. Le ta namreč določa naslednjo udeležbo posameznih podpisnikov v maloprodajni ceni: proizvajalec 72%, veletrgovina 10% in trgovina na drobno 18%. S takšnim sporazumom smo dosegli proizvajalci nekoliko ugodnejšo udeležbo v dokončni ceni. Poleg tega pa smo med lanskim letom povečali prodajne cene izdelkom iz svinčenega kristala za 23% in izdelkom iz kristalina za 8%. Res pa je, da pove- Izvozili 57,5% vsega prodanega... Na tuja tržišča smo lansko leto izvozili za 105,334.383,85 dinarjev ali 57,5% vseh prodanih izdelkov. To pomeni v primerjavi z izvozom v letu 1977 povečanje za 31%. Dosegli smo tudi ugodne cene, kar velja še zlasti za izdelke iz kristalina. Izboljšala se je tudi stimulacija izvoza z novim samoupravnim sporazumom o pospeševanju in izboljševanju izvoza. In tiste temeljne organizacije, ki v proizvodnji izdelkov za izvoz uporabljajo več domačih surovin ter dela, so tudi deležne večje stimulacije, kot so je deležne temeljne organizacije, ki morajo za svojo proizvodnjo uvažati večji del potrebnih surovin ter materiala. Uvoz se je povečal za polovico V lanskem letu smo uvozili za 18,595.855 dinarjev reprodukcijskega materiala in opreme, kar je za 51% več, kot smo uvozili v letu 1977. Pretežni del povečanja je šlo za uvoz Samotnega in drugega materiala za remonte ali obnovo peči ali za popravila strojev. Uvoz surovin in potrebnega materiala za redno proizvodnjo je bil nemoten in je potekal po načrtih ter tako hi bistveno vplival na omenjeno povečanje uvoza. Restriktivni ali omejitveni ukrepi zveznega izvršnega sveta pa so precej vplivali, da nismo ve- STEKLAR Tabela 3: Kazalci o uspešnosti poslovanja temeljnih organizacij in delovne skupnosti steklarne »Boris Kidrič« v letih 1977 in 1978 (v dinarjih!) ________________________ Ustvarjeno merjenih letih Indeksi Kazalci 1977 1978 1978/77 Fakturirana prodaja 152,813.689,55 203,262.765,95 133,00 Plačana prodaja - 1,412.075,90 372.250,35 26,40 Celotni prihodek 151,401,613,65 202,890.515,60 134,00 Porabljena sredstva -64,597.759,60 74,597.759,60 115,10 Del dohodka v začasnih zalogah -9,321.132,35 10,571.660,50 113,40 Del dohodka v končnih zalogah + 10,571.660,50 10,045.860,30 95.00 Dohodek 88,054.382,20 128,027.337,75 145,40 Prispevki in davki iz dohodka -4,602.709,70 6,476.547,15 140,70 Del dohodka za druge namene -5,528.273,05 11,711.213,95 211,80 Del dohodka za delov- no skupnost skupnih služb * 18,021.974,25 Cisti dohodek 77,923.399,45 91,817.602,40 117,80 Izplačani osebni dohodki 72,803.734,60 73,642.938,25 101,10 Del čistega dohodka za sklade 5,119.664,65 18,174.664,15 355,00 Sklad skupne porabe za stanovanjsko gradnjo 4,119.903,85 4,207,108,75 102,10 Ostali skladi 999.761,80 13,967.555,40 139,70 Celotni prihodek v lanskem letu sestoji iz: 1. vrednosti prodanih izdelkov 180,001.542,35 din 2. vrednosti lastnih investicij in investicijskega vzdrževanja 11,645.489,70 din 3. ostalih prihodkov 11,243.483.55 din Kar je skupno 202,890.515,60 din 1. Poraba osnovnih surovin se je povečala za 3,6%, kar je v normalnih okvirih. 2. Poraba embalažnega materiala se je povečala za 32% zaradi uvajanja sodobnejšega embaliranja izdelkov in delno tudi zaradi povečanja nabavnih cen, 3. Poraba mazuta in plinskega olja se je povečala za 11,8% v največji meri zaradi povečanja nabavnih cen. 4. Pri porabi električne energije odpade pri skupnem povečanju za 55% približno 20% na povečanje zaradi večje porabe ter približno 35% na povečanje zaradi povečanja cen tej energiji. 5. Stroški za drobni material so se povečali za 21%. 6. Poraba materiala za redno vzdrževanje osnovnih sredstev se je povečala za 42%, na kar je vplival večji obseg del, delno pa je povečanje takšno tudi zaradi drugačnega zajemanja podatkov. 7. Poraba vode, neproizvodnih storitev in pisarniškega materiala je bila lani manjša od porabe v letu 1977. 8. Stroški za amortizacijo so se povečali zaradi povečane vrednosti osnovnih sredstev. Lahko bi po vsem naštetem rekli, da so se porabljena sredstva v lanskem letu gibala v okvirih dosežene proizvodnje. Nujno pa bomo morali proučiti stroške za prevozne storitve, ki so se v lanskem letu povečali v primerjavi s prevoznimi stroški v letu 1977 kar za 94%. Dohodek se je povečal za 45 odstotkov... dno uspevali imeti vse potrebne materiale iz uvoza za redno proizvodnjo. Konec leta 1978 nas je delalo v steklarni 1198 delavcev Konec lanskega leta nas je delalo v steklarni 1198 delavcev, to je za 20 delavcev ali za 1,69% več. Torej le neznatno povečanje zaposlenosti v primerjavi z letom 1977 ... Kaj pa kažejo finančni kazalci o našem lanskoletnem poslovanju in gospodarjenju? Rezultate celoletnega dela, gospodarjenja s sredstvi in uspešnost prodaje narejenih izdelkov ovrednotimo konec leta z zaključnim računom. Uspešnost ali neuspešnost se odraža v velikosti ustvarjenega celotnega prihodka in dohodka! V tabeli št. 3 prikazujemo kazalce o uspešnosti poslovanja temeljnih organizacij združenega dela Osnovna izdelava, Dodelava, Kristal, Dekor Kozje, Servisne dejavnosti in delovne skupnosti skupnih služb skupaj. Te so v letu 1978 namreč ugotavljale celoten prihodek v skupnem obračunu, pa zato dajemo tudi njihove skupne kazalce! Letni prihodek je finančni kazalec prodanih in plačanih izdelkov, uresničenih investicij in uresničenega investicijskega vzdrževanja ter drugih prihodkov, ki jih prištevamo v celotni prihodek. Lanskoletni celotni prihodek 202,890.515,60 dinarjev je za 34% večji od celotnega prihodka naše steklarne v letu 1977, letni načrt celotnega prihodka za leto 1978 pa smo s tem presegli za 9%. Vrednost porabljenih sredstev je bila lansko leto 74,597.759,60 dinarjev, kar je za 15 več od porabljenih sredstev v letu 1977. Ce upoštevamo, da se je proizvodnja po vrednosti lansko leto povečala v primerjavi z vrednostjo proizvodnje v letu 1977 za 19%, ugotovimo, da se porabljena sredstva - to so izdatki za surovine, materiale, električno energijo, amortizacijo ter še za druge stroške - počasneje povečujejo od povečevanja vrednosti proizvodnje! Kaj pa pokaže nadrobna razčlenitev lanskoletnih stroškov? Zanimivo je pogledati, kako so se lansko leto povečali nekateri stroški v primerjavi s stroški v letu 1977! V primerjavi z letom 1977 se je lanskoletni dohodek, ki smo ga ustvarili 128,027.337,75 dinarjev, se je povečal za 45,4%. Pri tem pa moramo upoštevati, da se je struktura ali sestava tega dohodka v letu 1978 zaradi pre-menjenih predpisov nekoliko spremenila. Prispevki in davki iz dohodka so obveznosti za izobraževanje, znanost, posebni prispevki za zdravstvo ter invalidsko zavarovanje in zaposlovanje. Porast teh obveznosti je bil normalen. Obveznosti iz dela dohodka za druge namene - za vodni . obresti od kreditov ali posojil, šolanje učencev, prispevek za železniški in luški promet, krajevno skupnost itn. - so približno 2,750.000 dinarjev. Ker v letu 1977 nismo ustvarili dovolj dohodka za pokritje vseh takih obveznosti po samoupravnem sporazumu, smo poravnali tistikrat le obresti in stroške za šolanje, za leto 1978 pa je treba te obveznosti poravnati iz dohodka. Nekatere med največjimi obveznostmi v letu 1978, ki smo jih pokrivali iz dohodka, so: L obresti od kreditov ali posojil 2. stroški za štipendiranje in šolanje 3. prispevki za komunalno ureditev 4. prispevek za železniški in luški promet 5. prispevek krajevni skupnosti za komunalno ureditev 6. prispevek za cesto - obveznice 4,199.910.95 din 1,958.596,30 din 724.200,05 din 503.783,85 din 927.450,00 din 363.000,00 din STEKLAR Lanskoletni povprečni osebni dohodek 4,320 dinarjev Lanskoletni ustvarjeni čisti dohodek je bil 91,817.602,40 dinarjev, to je za 17,8% večji od čistega dohodka v letu 1977. Namenjen je osebnim dohodkom in skladom. Za naše osebne dohodke smo v lanskem letu oziroma še v letošnjem januarju izplačali 73,642.938,25 dinarjev, kar pomeni zmanjšan znesek obračunanih osebnih dohodkov. Obračunani osebni dohodki za leto 1978 pa so 84,224.791,40 dinarjev, to je za 22% večji od tistih v letu 1977. Del čistega dohodka za sklade je 18,174.664,25 dinarjev. Ce od tega odbijemo namensko zbrana sredstva za stanovanjsko gradnjo, že porabljena sredstva za regresiranje naših letnih dopustov ter za naše tople obroke, nam ostane še 9,642.863,35 dinarjev. Iz tega zneska izločamo 2,560.258,00 dinar-jev za posojilo federaciji, namenjenih nerazvitim republikam in pokrajinam, in 3,200.683,45 dinarjev, namenjenih za rezervni sklad naših tozdov. Ostanek 3,881.921,85 dinarjev pa bomo namenili v sklad skupne porabe. Ce primerjamo ustvarjena sredstva za sklade v letu 1977 in lani, ugotovimo, da smo v letu 1978 ustvarili za 214% več sredstev kot leto prej. In ustvarili smo tudi sklad skupne porabe, česar v prejšnjih dveh letih nismo zmogli. Tako imamo sedaj zagotovljena sredstva za regresiranje naših letošnjih letnih dopustov, za jubilejne nagrade in za podobne namene. Za regresiranje naše družbene prehrane letos pa nismo ustvarili dovolj sredstev, zato bomo morali letos pokrivati te stroške iz sproti ustvarjenega dohodka. Potrebovali bomo 2,000.000 dinarjev. In še končni sklep...! Ce ocenjujemo našo lanskoletno poslovno uspešnost po finančnih kazalcih prodaje, celotnega prihodka in čistega dohodka za sklade, smemo trditi, da smo v letu 1978 dosegli mnogo boljše rezultate kot leto prej. Lahko celo rečemo, da je bilo lanško leto najuspešnejše po letu 1974! Vsega in marsičesa pa vendarle nismo dosegli, čeprav smo načrtovali in delali programe. To velja predvsem za haloge in ukrepe na področju organizacije dela, načrtovanja, večje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, delovnega časa itn. Vse to in še več lahko naredimo letos. To pa vodi k še boljšim poslovnim dosežkom. Za letos smo sprejeli gospodarski načrt, ki predvideva za 223 milijonov dinarjev proizvodnje in prodaje. Ce bomo načrtovano vrednost proizvodnje dosegli in če bomo proizvedeno tudi prodali, se bodo naši osebni dohodki povečali za 27%. Glede na potrebe po investicijskem vzdrževanju bodo temeljne organizacije potrebovale dodatnih deset milijonov dinarjev in dva milijona dinarjev za kritje stroškov prehrahe med delom. To so nekateri izmed naših letošnjih ciljev! So dosegljivi, če se bomo za njihovo uresničitev ustrezno organizirali in če se bo prav vsakdo med nami potrudil, kolikor je v njegovi moči. FRANC SRIMPF, mg. ekonomije Poslovni rezultati Steklarske šole v letu 1978 Dosegli smo dobre rezultate Smo v času, ko zaključujemo poslovne knjige, da ugotovimo dokončen uspeh našega lanskega dela. Celotni prihodek smo v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 povečali za 18%, porabljena sredstva ali stroški so se povečali za 6%, tako da se je dohodek povečal za 25%. Obveznosti prispevkov Iz dohodka so se povečale za 22% In čisti dohodek se je povečal za 25%. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega 4.842,57 dinarjev pomeni v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom v letu 1977, ko je bil 4.031,83 dinarjev, povečanje za 20%. Poslovne rezultate našega lanskoletnega poslovanja kaže tabela št. 11 Tabela 1: Poslovni rezultati Steklarske šole v letu 1978 ter njihova primerjava za dosežki v letu 1977 (v dinarjih!)______ Ustvarjeno v letu Indeksi Kazalci 1977 1978 1978/77 Celotni prihodek 33,224.580,90 39,297.318,30 118 Porabljena sredstva - stroški - 11,986.022,22 - 12,764.520,80 106 Dohodek 21,238.558,68 26,532.797,50 125 Obveznosti iz dohodka - 2,451.058,57 - 2,983.575,60 122 Čisti dohodek 18,787.500,11 23,549.221,90 125 Za osebne dohodke 16,052.357,39 19,359.680.35 120 Za svobodno menjavo dela 293.696,55 235.492,00 80 Za stanovanjsko gradnjo 898.300,85 1,075.798,55 120 Za skupno porabo 550.000,00 1,425.000,00 259 Za poslovni sklad 950.668,22 1,055.259,05 111 Za rezervni sklad 42.477,10 397.991,95 936 Pretežni del celotnega prihodka 39,297.318,30 dinarjev predstavljajo dosežena prodaja stekla, sitotisk in druge storitve. To nam je bilo omogočeno s povečano količinsko proizvodnjo, s težjim in dražjim asortimentom in delno s popravljenimi cenami. Porabljenih sredstev ali stroškov je bilo lansko leto za 12,764.520,80 dinarjev, kar je glede na povečan celotni prihodek stvarno. Vrednost porabe surovin, materiala in energije v porabljenih sredstvih je 5%. Ta delež povečanja pa ni toliko večji zaradi količinske porabe, marveč je posledica povečanja cen reprodukcijskega materiala, mazuta in električne energije. Tudi drugi stroški so se povečali v približno enakem razmerju, če izvzamemo amortizacijo, ki se je povečala kar za 50%, ker smo konec leta 1977 v celoti zaposlili našo investicijo. Obveznosti prispevkov iz dohodka 2,983.575,60 dinarjev so v primerjavi z obveznostmi v letu 1977 večje za 532.517,03 dinarjev ali za 22%. Povečanje gre na rovaš prispevka za zdravstvo, prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (beneficirani staž in dodatni prispevek), vodnega prispevka in prispevka za požarno varnost. Povečale pa so se tudi članarine ter prispevek za splošno ljudsko obrambo. V lanskem letu smo imeli tudi nove obveznosti iz dohodka, kqt sta komunalni prispevek in prispevek za pospeševanje kmetijstva. Cisti dohodek je bil lansko leto 23,549.221,90 dinarjev ali za 4,761.721,79 dinarjev ali za 25% večji, kot je bil v letu 1977. O zaključnem računu in predvsem o delitvi čistega dohodka smo razpravljali na sestankih samoupravnih delovnih skupin. V njih smo se po analizi doseženih rezultatov lanskoletnega gospodarjenja soglasno odločili za že prikazano razporeditev. V tej razporeditvi čistega dohodka smo namenili Se sredstva za osebne dohodke, za skupno porabo - za tople obroke, za regres za letni dopust, za jubilejne nagrade - in za ostala izplačila. Del sredstev pa smo razporedili v poslovni sklad in v rezervni sklad. V lanskem letu smo zabeležili 19-686 ur bolniških izostankov do trideset dni, to je za 8% več kot v letu 1977, in 13.872 ur izostankov nad trideset dni, to je za 10% manj kot v letu 1977. Za nadomestilo teh izostankov do 30 dni smo lani izplačali 350.180 dinarjev ali za 91.464,17 dinarjev ali za 35% več kot v letu 1977. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil lansko leto 4.842,57 dinarja ali za 810,74 dinarjev oziroma za 20% večji kot v FRUMENCIJ WEILGUNI C ---------------------------------------O STEKLAR Razmišljanje direktorja Steklarske šole po zaključnem računu Konkurenca je na preži! Z doseženimi rezultati Steklarske šole v preteklem letu smo lahko zadovoljni, saj smo zastavljene si naloge v celoti opravili ter jih celo nekoliko presegli. Celotni prihodek smo namreč v primerjavi s planiranimi cilji presegli za 3,6%, dohodek smo presegli za 10%, čisti dohodek je bil večji za 11,2%, osebni dohodki pa so bili večji za 2,2%. V primerjavi z letom 1977 smo celotni prihodek povečali za 18%, dohodek za 25%, čisti dohodek za 27% in osebne dohodke za 16%. Že iz povedanega je razvidno, da smo si za leto 1978 zastavili dokaj zahteven načrt In da smo lansko leto delali boljše kot v leto 1977. Izkoriščene vse zmogljivosti Čeprav kaže primerjava izdelanih kosov v lanskem letu za 4,6 odstotka manjšo proizvodnjo kot v letu 1977, moramo reči, da to ni prava podoba o našem lanskoletnem delu. Zato ne, ker različno velikih izdelkov ni mogoče primerjati samo po številu. Za preteklo leto je bila značilna preusmeritev naše proizvodnje, ko smo prešli od izdelave lažjih izdelkov iz kristalina k proizvodnji težjih in zahtevnejših izdelkov. Znova smo pričeli proizvajati svinčen kristal in nanovo uvedli proizvodnjo izdelkov iz barvnega stekla, ki so večji in težji od izdelkov iz kristalina. Razveseljivo, da smo pri peči skoraj stoodstotno izkoristili vse razpoložljive zmogljivosti, kar se v prejšnjih letih ni dogajalo. Tudi doba trajanja loncev se je podaljšala, kar pomeni hrati tudi določen prihranek. Odnos do dela in delovna disciplina sta se močno popravila, predvsem pa smo veseli večje samostojnosti vodij obratov, mojstrov in drugih delavcev. Nedvomno je to prispevalo k boljšim delovnim rezultatom. Zal pa so cene naših izdelkov ostale prenizke, nekatere pa so bile tako nizke, da je proizvodnja takih izdelkov nerentabilna (kozarci, vrči, pepelniki). Neustrezne cene lahko ocenimo kot posledico nepoštene konkurence med steklarnami V preteklih letih, ko smo bili prisiljeni izhajati iz tako nizkih osnov, s katerimi smo si sicer zagotovili delo, pozneje pa jih nismo mogli spreminjati, ker so bile pod kontrolo cen. Na podlagi opravljene analize smo ugotovili, da ne kaže ostati pri takšnem proizvodnem programu, čeprav je bila proizvodnja gostinskega stekla naša specialnost ali posebnost. To našo posebnost so sčasoma prevzeli drugi, zdaleč močnejši proizvajalci, kar je narekovalo potrebo po preusmeritvi na druge programe, ki bodo primerni našim sposobnostim in našim zmogljivostim. Preusmeritev na izdelke za široko porabo smo delno izpeljali v preteklem letu. Ko smo na podlagi povečanega zanimanja kupcev za takšne izdelke ugotovili, da smo na pravi poti, smo se odločili, da borno letos nadaljevali v tej smeri. Tako bomo velik del proizvodnih zmogljivosti usmeriti v tako proizvodnjo. Seveda pa ta naša preusmeritev ni tako preprosto, saj zahteva prilagajanje organiza- cije dela in usposabljanje ljudi za to. Iz do sedaj doseženih rezultatov pa smo prepričani, da bomo v tem uspeli. Naša obveza je zadovoljiti tržišče Največja težava pri uvajanju novih postopkov ali izboljšav pri nas je v tem, da so priprave na to predolge in da nimamo dovolj ljudi, ki bi ta dela opravili. Predvsem nam manjka tehničnega kadra, steklarjev, brusilcev, oblikovalcev in še nekaterih drugih profilov. Proizvodnja izdelkov za široko porabo je zelo zahtevna. Venomer je treba nuditi trgu nove in dobro oblikovane izdelke. Zahtevne po izdelavi in dodelavi, a vendar visoko donosne. V tej zvrsti proizvodnje zaenkrat nimamo resne konkurence v Jugoslaviji, toda bati se je, da nas bodo kmalu drugi posnemali, ko bodo zaznali donosnost takšne proizvodnje. Torej lahko rečemo, da je konkurenca na preži in da nas sili v vedno nova razmišljanja. Reči je treba, da se že sedaj pojavljajo na trgu podobni izdelki, toda slabše oblikovani in kakovostno neprimerni. Sedaj, ko smo vzbudili zanimanje na trgu za to proizvodnjo, moramo storiti vse, da ga tudi zadovoljimo. Predvsem se moramo bati samih sebe, kajti zelo radi popustimo takrat, ko smo že rešili vsa najtežja vprašanja in ko nastanejo težave brez pravih razlogov. To se predvsem kaže v osnovni proizvodnji oziroma pri pridobivanju steklene mase. Odpravljanje takšnih napak pa je ponavadi dolgotrajno in povzroča dokaj visoke stroške. Še ni prodrla zavest, da je vsak dinar naš! Slaba stran v našem delu je, da smo »ra-cionalizatorji«, kar zadeva naše delovne obveznosti. Posamezniki vlagajo mnogo naporov, da poenostavijo svoje naloge neglede na rezultate, ker niso dorasli zahtevnosti opravil. Zato menijo, da so določena opravila nepotrebna. Takšno pojmovanje je kajpak nesprejemljivo, saj neke določene naloge nihče ne more samovoljno spreminjati. Pobuda delavcev je nujna in hvale vredna, toda pri tem mora vendarle vladati nek red, tako da dä delavec predlog, ki bo nato še strokovno pregledan in šele potem tudi uresničen. Vse preveč časa porabijo vodje določenih del za nadziranje pravilnosti dela posameznikov, manj pa usmerjajo svojo pozornost vodenju in usmerjanju. To nas nedvomno ovira v razvoju zato moramo doseči v tem letu, da bo vsak delavec samostojen pri svojem delu in odgovoren za pravilnost izpolnjene naloge, ki mu je zaupana. Se posebej je to važno pri delavcih, katerih delovne rezultate se na podlagi normativov del ne meri. Tu opažamo slabšo delovno disciplino, opravljanje nalog se zavlačuje, nekaterih pa sploh ne opravijo. Verjetno je temu kriv tudi pomanjkljiv sistem delitve sredstev za osebne dohodke!? Mnogo možnosti za doseganje boljših gospodarskih rezultatov se skriva v zmanjšanju odpadkov in v prihrankih na materialu. Se vedno ni v zavesti nas vseh spoznanja, da sami razpolagamo z rezultati našega dela in da je vsak prihranjen dinar resnično naš... To se posebno odraža med mladimi delavci, katerim posvečamo premalo skrbi in vzgoje v takšni smeri. Zato moramo v najkrajšem možnem času uresničiti sklep o organizaciji tečajev, na katerih bodo mladi pridobili osnovna znanja iz tehnologije in iz družbenoekonomskih ved. Moramo jih bolj napeto vključevati tudi v samoupravljanje. Vsekakor je treba iskati vzroke za sedanje razmere tudi v pomanjkljivem sistemu nagrajevanja po doseženih delovnih rezultatih. Čeprav smo v naših ustreznih pravilnikih sprejeli načela o pridobivanju osebnih dohodkov na podlagi našega prispevka k delu, še do sedaj nismo uresničili te naloge. Nekateri so zadovoljni, da je tako, toda zaradi tega je mnogo sodelavcev prikrajšanih, saj za svojo povečano prizadevnost pri delu niso prav z ničemer spodbujeni! Velike težave pri uresničevanju zastavljenih nalog predstavlja razmeroma velika fluktuacija mladih kvalificiranih delavcev, največkrat naših štipendistov. To nam povzroča veliko škode, kajti nikdar ne moremo načrtno razrešiti! kadrovskih problemov. Zato bo nujno treba poiskati vzroke za takšno stanje in ukrepati, da problem odpravimo. Delno namreč botruje temu neustrezna razporejanje naših štipendistov na neprimerna dela in naloge, saj morajo pogosto opravljati takšna dela, ki so manj zahtevna od njihove stvarne usposobljenosti. Nekaj pa k temu prispevajo tudi neustrezni medsebojni odnosi v delovnih skupinah. In nekaj jih seveda lahko pripišemo tudi mladim, ki iščejo boljše nagrajena, bolj vabljiva ter manj zahtevna dela. Ko gre za pridobivanje osebnega dohodka, so mladi ljudje le preveč nestrpni. K temu jih vsekakor vodijo želje po višjem osebnem standardu, ki se kaže tudi v primernem stanovanju, posedovanju osebnega avtomobila in v drugače udobnem življenju, kar je sicer povsem normalna zahteva, vendar pri nekaterih le nekoliko prenagljena. Vsega se namreč naenkrat le ne da uresničiti! STEKLAR Želimo si boljše samoupravljanje! Kaže, da se mnogo mladih ljudi vpiše na našo šolo, ker imajo ugodne pogoje, da končajo srednjo šolo brezplačno ter z veliko manj napori pridejo do drugega poklica s preusmeritvijo. K temu še zlasti botrujeta ekonomska srednja šola v Rogaški Slatini ter šoferska šola, ki se povsem ne skladata z interesi gospodarstva, saj ob razmeroma blagih kriterijih vabita mlade ljudi v spremembo poklica. Zlasti iz proizvodnje v administracijo! V preteklem letu nas je zapustilo 23 delavcev; največ iz oddelka peči, kar je povzročalo resen problem za normalno organizacijo dela. Hkrati pa je prišlo med nas 39 novih sodelavcev, med njimi štirje za določen čas... V lanskem letu nas je bilo v Steklarski šoli zaposlenih 221 delavcev, kar pomeni za sedem delavcev ali za 3,3% več kot v letu 1977. Po strokovni sestavi imamo 2,71% delavcev z visoko ali višjo izobrazbo, 1,8% delavcev je visokokvalificiranih, 44,34% je kvalificiranih delavcev in kar 51,13% je polkvalificiranih ali nekvalificiranih!... S takšno izobrazbeno sestavo v nobenem primeru ne moremo biti zadovoljni, saj je več kot polovica delavcev nekvalificiranih, kar je za ročno proizvodnjo vse prej kot ugodno. Pričakujemo, da bomo še letos pričeli z izobraževanjem delavcev za ozke profile. Za takšno izobraževanje bodo prišli najprej v poštev delavci šole, kar bo zagotovo prispevalo k izboljšanju kvalifikacijske strukture ali sestave. Samoupravljanje na šoli še vedno ni takšno, kakršnega si želimo. Sicer je res, da je precejšnje število delavcev sprejelo svojo samoupravljalsko pravico in dolžnost zelo resno, je pa tudi res, da je večina njih zunaj tvornega sodelovanja. Takšno mrtvilo gre pripisati njihovi slabi usposobljenosti za te naloge... In približno enako se godi nekaterim delegatom, ki jemljejo svojo delegatsko nalogo povsem neresno, saj se ne sestajajo, ne posvetujejo s sodelavci, marveč še vedno delajo kot nekdanji odborniki. Zveza komunistov, sindikat in mladinska organizacija morajo sprejeti za svojo osnov- no nalogo, naj bo sleherni delavec vključen v proces samoupravljanja, Enako velja tudi za samoupravne delovne skupine, ki svojih nalog niso opravile tako, kot je treba. Združitev s steklarno »Boris Kidrič« je ekonomska nuja! Vprašanje o združitvi s steklarno »Boris Kidrič« rešujemo že več let. V preteklem letu smo to vprašanje sicer preložili, ker se je steklarna organizirala v skladu z zakonom o združenem delu na tozde. Letos pa moramo to nadaljevati in sicer bolj odločno kot do sedaj. Najtežje je vsekakor razrešiti statusna vprašanja šole kot izobraževalne organizacije glede na nerešeno financiranje praktičnega pouka. Ta združitev je gospodarsko nujna, saj bomo pri smotrni delitvi dela zagotovo dosegali boljše delovne in gospodarske rezultate! Pri izobraževalnem delu na šoli nas še vedno pestijo stare težave, ki se kažejo v pomanjkanju strokovnih kadrov, neurejeno vprašanje financiranja praktičnega pouka, saj sedaj te stroške izravnavamo z zmanjšanimi prispevki iz dohodka, in vprašanje, kako pridobiti sredstva za prenovo šole ter doma. Pričakujemo, da bomo letos uspešno razrešili problem zaradi pomanjkanja učiteljev, saj jeseni prideta med nas profesorja za matematiko in fiziko. Nadalje bo vodja proizvodnje diplomirani inženir, za katerega je razpisano prosto delo, ki bo tudi lahko predaval na šoli. Sprejeli pa bomo še enega vzgojitelja. Učence pa moramo močneje, kot je bilo to do sedaj, pritegniti v samoupravno življenje; zlasti večjo veljavo naj bi dobila šolska skupnost. Ta naj bi uspešno bila boj z razmeroma slabimi učnimi uspehi in učence bolj usposabljala za naloge, ki jih čakajo v delovnih organizacijah. Končno se bomo letos tudi lotili izobraževanja odraslih za ozke profile, ki jih potrebujemo v slovenskih steklarnah. Iz dosedanjih informacij pa zaznavamo določeno negotovost, saj zaposleni ne kažejo pravega zanimanja za to!? V vseh naših razmišljanjih za boljši jutri moramo nehati z iskanjem vzrokov zunaj nas samih, marveč moramo biti bolj samokritični, saj imamo opraviti z več pomanjkljivostmi, kakor si pogosto predstavljamo. To so torej naše naloge! Na podlagi vsega povedanega bi bile naše letošnje naloge tele: 1. Opraviti vse priprave na prehod k usmerjenemu izobraževanju steklarskih delavcev in pričeti izobraževanje delavcev ob delu za ozke profile ter strokovno okrepiti predavateljski zbor. 2. Natančno določiti proizvodni program za letos glede na nujno preusmeritev ter zgoto-viti prodajo. 3. Nadaljevati že začeto sodelovanje s steklarnami. 4. Izboljšati kvalifikacijsko sestavo delavcev in izpopolniti z novimi delavci še nezasedena dela. 5. Oživeti delo samoupravnih delovnih skupin, izboljšati delo delegatov in čim bolj približati samoupravljanje slehernemu delavcu. 6. Vpeljati uvajalne izobraževalne oblike za mlade delavce. 7. Cim prej dopolniti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. 8. Poostriti odgovornost zaposlenih za kakovost in pravočasno izpolnjevanje sprejetih nalog. 9. Okrepiti samoiniciativnost in odgovornost vseh delavcev. 10. Odločno obravnavati vprašanja o združitvi s steklarno »Boris Kidrič«. LADO TKAVC, dipl. inž. V razpravi pomagajte dopolniti! Predlog našega letošnjega delovnega načrta Zaključni račun za leto 1978 je sprejet in za nazaj ni mogoče ničesar več spreminjati niti ne popravljati! Da bomo letos poslovali in gospodarili boljše, moramo nujno odpraviti nekatere slabosti, ki smo jih lansko leto zapadali... Predvsem zato, ker smo lansko leto kljub boljšemu poslovanju v primerjavi z letom 1977 dosegli takšne rezultate, da z njimi ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Spremljanje in analiziranje našega dela, naše discipline pri delu, spoštovanja delovnega časa, spoštovanja dogovorov in sprejetih sklepov Itn. nas sili v drugačno zasnovo našega splošnega vedenja. Pa poglejmo, koliko hasnejo naši dogovori, kaj in kako izboljšati delo in gospodarjenje!? Dosedanja prizadevanja v takšni smeri niso obrodila kdo ve koliko sadov. Resnici na ljubo moramo reči, da se z besedami kaj hitro odločimo za izboljšanje razmer v steklarni, toda kaj hitro potem tudi ugotovimo, kako šibkejši smo v dejanjih. Na podlagi drago plačanih izkušenj, pridobljenih v preteklem obdobju, in na podlagi stvarnih potreb se kaže nuja po izoblikovanju nekakšnega delovnega načrta za STEKLAR izboljšanje poslovanja in gospodarjenja v steklarni, ki naj bo uresničljiv brez prevelikih naporov in ki naj z doslednim uresničevanjem k odpravi našega, ne preveč zavidljivega položaja... Kaj naj bi vnesli v takšen delovni načrt, zakaj in kdo ter do kdaj naj bi kakšno njegovo nalogo izpeljal, predlagamo v tem gradivu. Vi. dragi bralci, pa predlog dopolnite v razpravah na zborih delavcev! Predlog delovnega načrta sestoji iz nekaj vsebinskih sklepov. Vsi so pomembni! Prav nobenega ne kaže zanemariti! Organizacija proizvodnje 1. Med bistvene sestavine uspešnega dela sodi dobra organizacija in ustrezno načrtovanje proizvodnje. Zato predlagamo takšno lansiranje proizvodnje, da ne bo več ozkih grl ne v proizvajanju izdelkov in ne v njihovi odpremi. S tem bi bolj smotrno izrabljali razpoložljivi delovni čas, manj bi bilo nadurnega dela, konec meseca pa ne bi bilo več nepotrebne gneče. Za uresničitev te stalne naloge so odgovorni tehnični sektor, komerciala, lanser proizvodnje, vodje tozdov in delovodje. 2. Pomemben dejavnik v prizadevanjih za boljše proizvodne rezultate so tudi sredstva za delo. Kljub temu, da imamo težave z uvažanjem reprodukcijskega materiala, moramo temu problemu namenjati vso skrb. Za to stalno nalogo so odgovorni komercialni sektor (nabava) in načrtovalci potrebnega materiala. 3. Vzdrževanje sredstev za proizvodnjo bo moralo biti bolj načrtno, zato bi moral tozd Vzdrževanje izoblikovati sistem preventivnega vzdrževanja. To nalogo naj bi opravil vodja tozda Servisne dejavnosti do 15. marca. 4. Zmogljivosti avtomatske zmesarne niso izrabljene več kot 50 odstotno, kar ni vzdržno. Raziskati bi bilo treba vse stvarne možnosti za njeno večje izkoriščanje. To nalogo naj bi opravil do 1. aprila tehnični sektor. 5. Zapiranje v ozke tozdovske okvire, kadar gre za medsebojno izposojanje delavcev, je nesprejemljivo, ker ovira proizvodni proces. Nalogo, da se takšne pojave odpravi, prevzemajo vodje tozdov in delovodje. 6. Neglede na to, da smo že zapisali potrebo po doslednem medsebojnem obremenjevanju opravljanja dela po krivdi drugih, kaže to zahtevo še bolj dosledno spoštovati. Za to stalno nalogo so zadolženi vsi prizadeti. 7. 2e drugo leto je tega, ko smo se organizirali na temeljne organizacije, toda še nobeden vodja tozda nima ustreznih delovnih prostorov. V neustreznih delovnih razmerah pa seveda ni mogoče ušpešno opravljati del in opravil, ki sodijo k vodenju tozdov. Ker ni denarja za gradnjo novih pisarn, je treba poiskati ustrezne prostore v okviru sedanjih možnosti. To nalogo naj bi opravile skupne službe do 1. maja. Normativi in nagrajevanje 8. Do sedaj smo namenjali vse premalo skrbi normiranju, ki mora imeti v sodobno organizirani proizvodnji ustrezno mesto. Izdelati bi morali enoten sistem za določanje pred-kalkulacij in kalkulacij. Po dosedanjih izkušnjah je očitna potreba po pomoči zunanjih sodelavcev. V zvezi z normiranjem je treba opozoriti" še na to, da nimamo ustreznih pojasnil za normative o porabi surovin in drugih materialov ter za normative stroškov, ki so prikazani s faktorji in ki naj bi služili za uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Ta stalna naloga je zaupana tehničnemu sektorju, ki naj si takoj poišče ustrezno pomoč. Delavci, ki so zadolženi za pripravo predlogov, naj bi razlago o tem opravili do 1. marca. 9. Kljub upravičenim zahtevam, naj se v nagrajevanje po delu vključi tudi delavce delovne skupnosti skupnih služb, se do sedaj še nismo premaknili na tem področju dlje, kot da smo dobili osnutek za takšno nagrajevanje. Prav tako je še vedno prisotnost na delu v tozdu Servisne dejavnosti edino merilo za nagrajevanje. In tudi vodje tozdov ter delovodje še niso vključeni v sistem nagrajevanja po delu. Zato je treba takšnemu stanju odločno narediti konec. Ker je osnutek za nagrajevanje že narejen, je naloga vseh odgovornih, da jo izpeljemo do 1. aprila in da se prav vsi delavci steklarne vključimo v razpravo o njem. Kadri 10. Ničkolikokrat smo slišali kritike zaradi pomanjkanja strokovno usposobljenih kadrov za delo pri peči. Po sedanji oceni je temu botroval nizek osebni dohodek, pa tudi ne najboljši medosebni odnosi - zlasti nekaterih posameznikov do mladih, učečih se fantov za stiskalce ter odnašalce - so k temu prispevali svoje. Trenutno potrebujemo 25 krogličarjev in pomočnikov, za kar bi poskrbela učna brigada, kadrovska služba pa naj bi do 1. junija pridobila 25 dečkov za odnašalce in stiskalce. Za zmanjšanje fluktuacije ali odhajanja delavcev drugam ter prihajanja novih delavcev na izpraznjena dela zaradi neustreznih medsebojnih odnosov bi morali izobraževati in usposabljati mojstre ter pomočnike pa tudi novo sprejete delavce ter jim predstavljati bodočnost steklarskega poklica. Izvedbo takšnega izobraževanja in usposabljanja naj bi opravili kadrovska služba, vodje tozdov in delovodje ter organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije. Naloge naj bi se vsi imenovani lotili takoj. 11. Kadar koli govorimo o kadrih, mislimo predvsem na tiste kadre z višjo in visoko izobrazbo, saj tarnamo, da nam prav teh najbolj primanjkuje. Ko pa se soočamo z Vprašanjem, kako naj bi jih nagrajevali, skomignemo z rameni, češ naj bi se ozrli na naš povprečni osebni dohodek...! Pa naj nam je to prav ali ne, nujen bo odločen korak v tej ali drugačni smeri! Tudi v zvezi z visokokvalificiranimi in kvalificiranimi delavci v toz- dih, kot so Servisne dejavnosti. Kristal itn. To nalogo morajo prevzeti družbenopolitične organizacije, še zlasti sindikat; rok pa naj bi bil do 1. maja. Disciplina in družbena samozaščita 12. Disciplinske komisije so opravila svoje naloge vestno, razen v nekaj primerih. Toda dogaja se, da v nekaterih tozdih niso bili dosledni pri prijavljanju kršilcev delovnih dolžnosti. Zato je predlagana uvedba postopka o ugotavljanju disciplinske odgovornosti tudi tistih, ki ne prijavljajo kršilcev delovnih dolžnosti, in predlagano je, naj razpravam prisostvujejo prijavitelji kršitev. Nosilci te stalne naloge so disciplinske komisije in kadrovski sektor. 13. Naša družbena samozaščita bi morala biti na višji ravni. Vključevanje vseh zaposlenih vanjo bo obrodilo sadove. Vratarska in čuvajska služba morata sloneti na trših temeljih in se morata bolj odločno lotiti svojih nalog. Ta naloga je stalna, njen nosilec pa je splošno-kadrovski sektor. Boljši sestanki in pravočasne informacije 14. Nedvomno je, da so organizacija in vodenje sestankov ter pripravljanje materialov zanje pomanjkljivi. Zato bi morali zagotoviti v bodoče: pravočasno pripravo vabil in ustreznih informativnih gradiv za sestanke, sestanke ustrezno načrtovati, se dobro nanje pripravljati ter jih razumno voditi. Sestanke bi kazalo sklicevati v takšnih terminih, da bi s časopisom -Steklar« ter z biltenom »Steklarjeve novice« mogli nuditi udeležencem sestankov bodisi dobre informacije ali jih seznanjati s sprejetimi odločitvami. Kazalo bi tudi načrtovati čim več sestankov zunaj delovnega časa. Izraba razpoložljivega delovnega časa 15. Čeprav je naš delovnik določen z zakonom in z našimi samoupravnimi akti, smo priče nespoštovanja delovnega časa. So med nami že kar redni zamudniki, nekaterim pa pomeni odhajanje na malico prezgodaj, zadrževanje med delom drugod ali predčasno zapuščanje delovnega mesta že kar vsakdanja navada. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da morajo vsi delavci - neglede na dela in naloge, ki jih opravljajo, prihajati na delo ob določenem začetku dela in delati, dokler delovni čas ne poteče. Za uresničevanje te stalne naloge so odgovorni vsi vodje tozdov, vodje sektorjev, delovodje in organizatorji proizvodnje. 16. Zaradi pogostih zamud avtobusov, s katerimi se naši delavci vozijo na delo in z dela, imamo v proizvodnji težave. Zato je treba z avtobusnima podjetjema skleniti takšno pogodbo, da bo v njej zajeta tudi njuna odgovornost za zamude avtobusov. Nujno pa je tudi urediti vozni red, saj avtobus ob 13. uri stalno zamuja. STEKLAR Nalogo naj do 15. marca opravi splošno-kadrovski sektor. 17. Zaradi številnih negodovanj spričo gneče v obratu družbene prehrane med malicami predlagamo naslednji razpored malic, za I. izmeno (delovna skupnost skupnih služb, modelarna in tozd Servisna dejavnost) od 8.30. do 9.00. ure; za II. turnus (tozd Osnovna izdelava) od 9,00. do 9,30. ure; za III. turnus (tozd Kristal in tozd Dodelava) od 9,30. do 10.00. ure; v popoldanskem času za tozd Kristal ob 16,45. uri in za tozd Dodelava ob 17.00. uri. 18. Zaskrbljuje število neupravičenih izostankov z dela, stalež bolnikov pa je včasih tudi močno vprašljiv. V prvem primeru bi se morali bolj dosledno držati določil pravilnika o delovnih razmerjih, za drugi primer pa predlagamo uvedbo dela in nalog kontrolorja bolnikov. Predlog za to stalno nalogo naj bi do 1. aprila pripravila delovna skupnost skupnih služb. 19. Za bolj skladno delo in nemoten proizvodni proces predlagamo tudi bolj usklajeno izrabljanje pripadajočih letnih dopustov. Le-te bi kazalo uskladiti z osnovno dejavnostjo v steklarni, tako da bi v bodoče v vseh tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb delavci izrabili določen delež letnih dopustov vsak mesec in ne večino pripadajočih dopustov v poletnih - počitniških mesecih. Nosilci te stalne naloge naj bi bili vodje tozdov in vodje sektorjev, predlogi pa naj bi bili narejeni do 15. marca. Boljša Izraba surovin, energije Itn. 20. Kljub določenim uspehom v prizadevanjih za varčevanje s surovinami in materiali ter za njihovo racionalno uporabo in kljub prvim uspehom v poskusih, da ne bi razmetavali z vodo, energijo in z gorivi bi kazalo ta boj nadaljevati, ker nam bo to veliko koristilo. Naloga je stalna, v njenem uresničevanju pa mora prispevati vsak steklar svoje. 21. Glede na mnenja in ocene, da bi mogli s pridom izkoriščati odpadke, kot so les. steklo, apno, šamot, črepinje itn., predlagamo, naj bi dobili odgovor na to vprašanje do 1. oktobra s sodelovanje raziskovalne skupnosti. Kaj pa inovacije? 22. V inovacijski dejavnosti smo v steklarni na zelo nizki ravni. Ce naj le-to spodbudimo, kaže uvesti v vseh tozdih knjige, v katere naj bi delavci vpisovali svoje predloge, kako kakor koli poenostaviti, poceniti, pospešiti proizvodnjo in izboljšali kakovost dela ter izdelkov. Kazalo bi tudi nagraditi vse dosedanje predlagatelje inovacij, četudi so časovno že nekoliko odmaknjene. Naloga je stalna, odgovoren zanjo pa je tehnični sektor. Tudi tole je pomembno! 23. Podatki za preteklost kažejo na čezmerno porabo kristalnega stekla za različne srečelove. Zaradi tega kaže uvesti zelo strogo kontrolo ter s tem onemogočiti nekontrolirano odnašanje oziroma odvažanje takega stekla. Le v izjemnih primerih naj bi v zmernih količinah namenjali kristalno steklo za take družbeno koristne namene, vendar naj bi bili v bodoče organizatorji srečelovov le sindikalna organizacija, gasilsko društvo in organizacija zveze socialistične mladine. To nalogo naj bi do 1. marca poskušala razrešiti splošno-kadrovski sektor in komerciala. 24. Prodaja gladkega stekla nemalokrat povzroča razprave o tem, ali naj ga še izdelujemo po starem ter s tem povzročamo težave tozdu Kristal. Predlagano je, naj bi njegovo proizvodnjo s sklepom delavskega sveta ukinili. Predlog naj bi pripravil do 15. marca splošno-kadrovski sektor. Prednost pri nakupu III. vrste naj bi imeli člani naše delovne organizacije. 25. Čeprav so zaradi pomanjkanja sredstev za investicije nove naložbe v poslovne prostore omejene, bi vendarle kazalo še enkrat preve- riti možnost, da bi v neposredni bližini steklarne zgradili v lastni režiji trgovino z našimi izdelki. In še o invalidih! 26. Delo v steklarni povzroča visoko stopnjo invalidnosti, saj je le-ta v naši steklarni nad desetimi odstotki! Da bi invalidne delavce na nek način mogli zaposliti, si izmišljamo nova »delovna mesta», pri tem pa se še vedno dogaja, da vsi prizadeti sodelavci - invalidi - niso ustrezno zaposleni. Položaj je že tako resen, da narekuje hitre in odločne rešitve. Morebiti je izhod v ustanovitvi kakšne stranske proizvodne dejavnosti, ki bi ustrezala zaposlitvi invalidnih oseb in ki bi omogočala tem prizadetim sodelavcem polno prispevati k ciljem steklarne? Najbrž da! Toda, kje dobiti denar za to? V sklepu ukrepov za razrešitev tega vprašanja pa bi morali storiti kaj več za izboljševanje delovnih razmer steklarjev ter s tem zmanjševati stopnjo invalidnosti v steklarni. Naloga je stalna in - rekli bi - zelo žgoča! Odločiti se za nosilca te naloge pa bi bilo vse prej kot lahko delo. A kar malo vsakdanje zveni, če odgovorimo: »Mi, vsi steklarji!» Toda, ali je mogoč drugačen odgovor!? In še sklepna misel k delovnemu načrtu! Zajeten predlog našega delovnega načrta za izboljšanje poslovanja in gospodarjenja v steklarni utegne sicer biti komu dolgočasno branje... Morda predvsem zato, ker ponekod v njem nakazujemo nesplošne, rekli bi, že znane resnice!? Toda podrobno nakazovanje vseh obravnavanih problemov in nakazovanje rešitev zanje nas vendarle vodi v posamezne tozde in organizacijske enote, kjer bomo morali marsikaj storiti. Morda se utegne poroditi tudi kakšna misel, češ da je vse to početje dokaj jalovo delo že zaradi tega, ker da smo pred leti tudi sprejeli nekakšen stabilizacijski načrt steklarne, ki pa je kaj klavrno propadel...? Da bi se nam letos kaj takšnega ne ponovilo, predlagamo, naj bi vsem nosilcem predlaganih nalog šteli neizpolnjene obveznosti za kršitve delovnih dolžnosti ter v skladu z našo veljavno notranjo zakonodajo tudi ukrepali! Pa brez izjem, seveda! spoznavanje, izmenjavanje mnenj in stališč, dogovarjanje ter uresničevanje dogovorjenega v vsakdanji praksi. Spregovoril pa je tudi o tem, da ta nova oblika dela nikakor ne sme predstavljati kakršnega koli vmešavanja v razmere v delovnih organizacijah, marveč le skupno prizadevanje ter pomoč pri iskanju najboljših rešitev. Premiki so zaznavni... Z obsežnim dnevnim redom, ki je bil naravnan na analizo doseženih gospodarskih V naši steklarni je bila seja občinskega komiteja ZK Preveva optimizem.. V petek, 16. februarja se je sestal v prostorih zgornje Jedilnice v naši steklarni občinski komite Zveze komunistov Šmarje pri Jelšah. Skupaj s sekretarji naših osnovnih organizacij zveze komunistov so člani tega partijskega organa ter z vodilnimi delavci steklarne Izmenjali mnenja ter oblikovali predloge za razrešitev nekaterih žgočih vprašanj. Sekretar občinskega komiteja Milan Pugelj je v uvodu povedal, da se je bil dogovoril s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov za takšen način delovanja ob- činskega komiteja, ki bo omogočal kar najtesnejšo povezavo z delovnimi in temeljnimi organizacijami. To predstavlja novo obliko dela, ki ponuja možnosti za medsebojno STEKLAR rezultatov v preteklem letu, na kadrovska vprašanja, na utrjevanje delavčevega družbenoekonomskega položaja in na načrt delovanja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, je bila zajeta večina vprašanj, s katerimi se ubada steklarski kolektiv. O gospodarjenju v preteklem letu sta poročala Jože Pelko in Franc Šrimpf, o akciji zveze komunistov in družbenopolitičnih organizacij za obravnavanje poslovnih in gospodarskih dosežkov pred sprejetjem zaključnih računov je na kratko spregovoril Jože Goručan, načrt delovanja za prihodnje obdobje, ki so ga sestavili vodje tozdov, pa je prebral Polda Ogrizek. Kljub temu, da z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, sta menila poročevalca, vendarle kaže pohvaliti prizadevanja in dosežke naše delovne organizacije, saj smo lansko leto dosegli najboljše finančne rezultate po letu 1974. Pozitivna je tudi ugotovitev, da doživljamo spreminjanje miselnosti delavcev steklarne k bolj zavzetemu odpravljanju slabosti v lastnih vrstah. Pri tem sta obudila spomin na leto 1963, ko smo z ustanovitvijo takratnih ekonomskih enot dosegli visoko stopnjo gibljivosti, ki pa je -žal - splahnela zaradi nedoslednosti v uresničevanju popolnejšega nagrajevanja po doseženih delovnih rezultatih. V pripravah na prehod k dohodkovnim odnosom smo v precejšnji zamudi. Temu je botrovalo iskanje bolj zanesljive, toda težje poti, in pomanjkanje ustreznih kadrov za celotno pripravo ter tudi notranji odpori. Oceni, da1 bodo ostala prizadevanja posameznikov zaman, ni mogoče nasprotovati, saj je to resnično naša skupna naloga, ki jo zmore le široko zastavljena fronta vseh subjektivnih sil. Preveč bi se slepili, če mislimo, da ne bo začetnih težav, saj - naj se tako izrazimo - z dohodkovnimi odnosi orjemo ledino, ki terja veliko strpnosti in medsebojnega sporazumevanja. V takšnem boju se ne smemo ločevati na starejše, srednje stare in mlajše generacije, marveč smo vsi skupaj v enotni fronti. Nizki osebni dohodki in neustrezni odnosi odganjajo kadre O kadrovskih vprašanjih je na kratko spregovoril Alojz Juhart, ki je orisal kadrovska gibanja in poudaril, da je največ težav v osnovni proizvodnji in v servisnih dejavnostih, kmalu pa bodo problemi tudi v tozdu Kristal. Ob vseh kadrovskih težavah pa je poudaril največjo obubožanost tehničnega sektorja, saj ne moremo pridobiti za delo strokovnjakov, čeprav je bilo za to že precej narejenega. Pri oceni vzrokov, zaradi katerih so težave, pa je poudaril, da je gotovo glavni v nizkih osebnih dohodkih, med pomembnimi vzroki pa so tudi zastareli, neustrezni medsebojni odnosi. Seveda pa je poudaril, da vseh potrebnih in iskanih strokovnjakov pač ne bomo mogli dobiti čez noč. Ko se je znova oglasil v razpravi, je Jože Pelko ocenil, da izvirajo naše težave iz slabih organizacijskih oblik, iz nizke kvalifikacijske sestave in iz obrtniške miselnosti. Ogreval se je za hitrejše ukrepe, ker ne moremo čakati. Po njegovih besedah ne tičijo glavni razlogi le v višini osebnih dohodkov, saj so nekaterim strokovnjakom zagotovljeni vsi pogoji, ki se kažejo v razpoložljivem stanovanju in približno 10.000 dinarjih osebnega dohodka, kar navsezadnje le ni podcenjevati. Nadalje je razmišljal o naši usmeritvi v ročno proizvodnjo, v kateri vidi kljub vsem sedanjim pomanjkljivostim veliko bodočnost. Izrazil je prepričanje, da ne moremo tekmovati s stroji, lahko pa dosežemo boljše rezultate z večjo kakovostjo. Stvarno je mogoče pričakovati, da ustvarimo skupnega prihodka precej nad pričakovanji. To pa bomo dosegli z malimi racionalizacijami, ki bodo v pomoč človekovi roki, in z vsemi možnimi oblikami varčevanja. Kolektivni organ ali pomočnik? V razpravo je posegel tudi sekretar občinskega komiteja Milan Pugelj, ki je strnil bistvena vprašanja v nekaj točkah, za katere je dejal, da so pravzaprav odločilnega pomena za hitrejše premike naprej. Z opredelitvijo vloge delovne skupnosti skupnih služb bodo tozdi dobili jasnejšo predstavo o tem, kaj naj kdo naredi, oni pa morajo postati bojevniki za boljše gospodarjenje. V reševanje spleta raznih vprašanj je treba pritegniti vse razpoložljive subjektivne sile. Komunisti se morajo bolj znajti, kot so se do sedaj, saj so v preteklosti delovali vsak po svoje. Nadaljevati bi bilo treba bolj pogumno in dosledno. Kader vodstvenih delavcev in vodij tozdov bi bilo treba analizirati. Funkcijo tehničnega sektorja naj bi prevzeli tozdi, dosedanji tehnični sektor pa naj bi prevzel vlogo razvojnega sektorja. Celoten razvoj družbenih odnosov zahteva drugačno zasnovo notranjega delovanja na vseh področjih, ki jih je treba obvladova- ti. s teamskim ali skupinskim delom. Preživeli smo čase. ko se je bilo treba ukvarjati z vsem. V vseh okoljih iščejo boljše rešitve, saj pomeni zadovoljevati se nad doseženim določeno stagnacijo ali zaostajanje. Po vsem sodeč vodje tozdov niso dorasli nalogam, kakor bi morali biti. Izboljšanje kadrovske sestave se mora odraziti na višjem ustvarjenem dohodku. Nujno je treba povrniti zadnje čase omajano zaupanje delavcev. Skratka, veliko več pozornosti bo treba nameniti delavcem, saj so ti gonilna sila napredka. Na osnovi razprave je bilo mogoče ugotoviti, da bi bila najboljša rešitev na ravni vaše delovne organizacije, če bi se odločili za kolektivni poslovodni organ ali za pomočnika direktorju. V obeh primerih pa bi seveda kazalo vodstvo okrepiti z zunanjimi sodelavci. V sprt kolektiv ne bodo prišli niti za visok osebni dohodek! V nadaljevanju razprave so člani komiteja izrazili zadovoljstvo, da smo v naši delovni organizaciji pričeli razmišljati bistveno drugače, kar med drugim potrjuje zastavljeni načrt našega delovanja v letu 1979. Res je sicer, da je ta v nekaterih sestavinah dokaj splošen, vendar je v bistvu drugačen od vseh dosedanjih. Čeprav so si bili razpravljaci deljenih mnenj o tem, ali je povišanje osebnih do- hodkov prednostna naloga ali ne, je vendarle prevladalo mnenje v prid prvi trditvi, saj lanskoletni povprečni mesečni osebni dohodek v steklarni 4320 dinarjev ne dopušča nikakršnih možnosti za dileme o tem! Slikovito se je izrazil v svoji razpravi družbeni pravobranilec samoupravljanja Rudi .Peperko, ki je rekel, da so višji osebni dohodki res ena izmed največjih motivacij ali spodbud, vendar ne edina. Menil je, da v sprt kolektiv ne bo prišel nihče, čeprav bi mu ponudili visoke osebne dohodke. Po njegovem mnenju je tudi zelo pomembno vprašanje vzgoje članov delovne organizacije v smislu njihove pripadnosti k steklarni. Svojo razpravo pa je sklenil z mislijo, da je treba dati pod drobnogled delovanje komunistov in opredelitev vloge vseh tistih, ki vodijo delo in ki ga organizirajo. Izrazil je tudi prepričanje, da smo naredili vsebinske premike v spreminjanju položajadelavcev v naši delovni organizaciji in da so boljši doseženi rezultati plod takšnih naših prizadevanj. Kljub vsem kritičnim pripombam, ki smo si jih v precej primerih zaslužili, pa je v razpravi preveval optimizem, da bomo številne naloge, ki so pred nami, uresničili v celoti. Seveda, s skupnimi prizadevanji in brez omahovanja! In sprejeti sklepi? Ni jih veliko...! So pa odločni in zavezajo-či, to je neizpodbitno! 1. Osnovne organizacije zveze komunistov so dolžne zavzeti svoja stališča so predlaganega programa. 2. Del razprave s seje občinskega komiteja ZK Šmarje pri Jelšah objaviti v časopisu »Steklar«. 3. Komunisti morajo zavzeti svoja stališča do predlaganih rešitev in izvesti vsebinske premike. 4. Za predlagane premike dobiti direktorjevo pritrditev, - 5. Politično in samoupravno verificirati ali potrditi Pelkovo razpravo. 6. Sekretarji morajo sklicati seje v tozdih. 7. Krepiti vrste zveze komunistov s sprejetjem novih članov. 8. Skupni sestanki komunistov tudi iz tozda Dekor Kozje. 9. Vodje tozdov in sekretarji osnovnih organizacij kot team postaviti rok za povezovanje s Steklarsko šolo - integracija, kar je izraz obojestranskih potreb steklarne in Steklarske šole. 10. V krajevni skupnosti zagotoviti boljšo povezanost, da bo sama skupnost bolj prišla do izraza. JOVOTISMA STEKLAR Planiranje slopa v ospredje Ni tako zapleteno... Zadnje čase mnogo govorimo o planiranju. Na letni konferenci osnovnih organizacij sindikata smo se dotaknili tega pomembnega vprašanja, ki bo po mnenju gospodarskih strokovnjakov dobilo v naši družbi še pomembnejšo veljavo. To predvsem zato, ker je sistematičen in skrbno sestavljen načrt pomembno orodje, ki daje združenemu delu vse možnosti za nadzorovanje celotne družbene reprodukcije. Kaj pravi o planiranju zakon? Poglejmo najprej, kako planiranje opredeljuje zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije! »... Temelj sistema družbenega planiranja tvorijo: pravica in dolžnost delavcev v tozdu do planiranja, planiranje v samoupravnih interesnih skupnostih, planiranje v družbenopolitičnih skupnostih, obveza, da plane usklajujejo ter pravica in dolžnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti, da izdajajo predpise v zvezi s planiranjem. Cilji in interesi planiranja so: vplivati na razvoj proizvajalnih sil, produktivnost dela, usmerjati materialni in socialni razvoj, razvijati samoupravne produkcijske odnose, pospeševati vključevanje v mednarodno delitev dela, ustvarjanje pogojev za razvoj splošnega ljudskega odpora, razvijati odnose med narodi in narodnostmi SFRJ, smotrno izkoriščati prostor, materialna bogastva in zaščita okolja. Temeljna kategorija planiranja je dohodek.. .« Pri planiranju uporabljamo načelo kontinuiranega ali stalnega in sočasnega planiranja, kar pomeni, da poteka to nenehno in hkratno na različnih ravneh. Pri planiranju ločimo srednjeročne in dolgoročne plane, ki so potem razčlenjeni, odvisno pač od reprodukcijskega procesa. Po načelu sočasnega in stalnega planiranja so dolžni nosilci le-tega nenehno, najmanj pa enkrat letno analizirati ali razčleniti uresničevanje planov v skladu z zastavljenimi nalogami v njih ter določiti naloge za prihodnje plansko leto. To so nakazane temeljne vsebinske značilnosti! Drugih podrobnejših določil pa se ne bomo dotikali, pa tudi tistih ne, ki zadevajo tehniko planiranja! Zakaj sedaj toliko besed o planiranju? Posebej zanimivo in sodobno je postalo vprašanje o planiranju ob široko zastavljeni akciji za kakovostne razprave o zaključnih računih za leto 1978. S temi podrobno razčlenjujemo poslovanje v preteklem letu in ugotavljamo, kako smo gospodarili ter v kolikšni meri smo se približali zastavljenim ciljem. Torej tistim ciljem, ki smo si jih zavestno začrtali sami! Poudariti pa velja pri tem, da bi morala biti nujno zagotovljena tudi kontrola nad uresničevanjem sprejetih planov in nad doseženimi uspehi! Danes, ko se vse hitro spreminja, si ni mogoče zamišljati življenja - in še manj go- spodarskega, ki nima jasno začrtanih gospodarskih ciljev. Te cilje pa si zastavljamo s planiranjem. Delovna organizacija mora imeti dolgoročen pogled v tisto, kar hoče postati. In v okviru tega si izdelamo dolgoročne ter srednjeročne plane. Gospodarska stvarnost je danes kruta. Konkurenca se bojuje za vsakega kupca in za vsak del tržišča. Z vsemi mogočimi sredstvi. Pri tem pa je med najpomembnejšimi sredstvi prav informacija. Le na podlagi kakovostnih in sprotnih informacij lahko sprejemamo stvarne plane. Trdimo lahko, da je plan skupek zbranih informacij o ciljih, sredstvih in poteh za uresničitev ciljev. Koliko je zadnje čase pridobila informatika na pomenu, ni treba posebej poudarjati. Dokazov je dovolj! Računalniški centri, razvita statistična služba, sodobni informacijski centri, sredstva množičnega obveščanja itn. Pravzaprav so informacije povsod okrog nas, samo opaziti in uporabiti jih je treba, kar pomeni izmed njih izbrati najpomembnejše, jih pretehtati in pametno uporabiti! Povezanost informatike in planiranja Po vsem dosedanjem pisanju se zdi načrtovanje zelo zapleteno. Toda ni tako! Za ponazoritev lahko vzamemo primer iz vsakdanjega življenja. Nekdo se je odločil, da bo kupil avto. Za- stavil si je torej cilj. Pred tem pa je moral poiskati odgovore na vprašanja: Nov ali star avto? Z gotovino ali s posojilom? Za koliko bo treba zmanjšati druge izdatke? Kako povečati dohodek? Kupiti domači avto ali uvoženega? Da je mogel priti do odgovorov na zastavljena si vprašanja, si je moral preskrbeti ustrezne informacije. Sele na podlagi le-teh se bo odločil, da bo kupil avto in kako bo to uresničil. Načrtujemo pa tudi druge večje izdatke, na primer: za ozimnico, za kurjavo, za daljša potovanja itv.! Torej lahko trdimo, da je naše življenje sestavljeno iz trajnega načrtovanja, čeprav se tega niti ne zavedamo. Sklepna misel Ce je načrtovanje tako močno prisotno v našem vsakdanjem življenju, je gotovo njegov pomen toliko večji v gospodarstvu.' Kajti v gospodarstvu gre za velike zneske denarja in za prihodnost nas vseh! Prevevati nas mora zavest, da smo dolžni z družbenim imetjem gospodariti kot dobri gospodarji. Brez dobrega načrtovanja pa ni dobrih gospodarjev, neglede na obstoječi družbenopolitični sistem! Uspešni lahko postanemo le tedaj, ko nam bo postal plan ali načrt življenjska potreba, ko bo razgiban in stvaren, torej uresničljiv. Seveda pa pri tem ne smemo prezreti pomanjkljivosti, ki se kaj rade pojavljajo pri načrtovanju. Prevečkrat mislimo samo na materialne ali gmotne sestavine, pozabljamo pa na ustrezno usposobljene kadre -ljudi, na čisto in zdravo okolje, na izboljševanje kulture dela, bivanja in okolja! Umevno je, da si slednjega - takih pomanjkljivosti - želimo čim manj! ZLATKO NOVAK Ali čakamo na popravilo ali na dokončno slovo? STEKLAR Razmišljanje o naših sestankih... Sestanki - kakšni naj bodo? Za našo samoupravno socialistično družbo so sestanki nepogrešljivi. Kadar gre za kolektivne odločanje, se moramo ljudje sestati, izmenjati mnenja, dogovoriti ter sklepati. Seje, sestanki in posvetovanja so nepogrešljiva oblika našega medsebojnega informiranja, kolektivnega razmišljanja in seveda - sporazumevanja ter odločanja! Vedno znova se potrjuje stara resnica, da več glav več ve! Mi skupno iščemo najboljše rešitve in odločitve...! Ker nepretrgoma hodim s sestanka na sestanek, tako da že včasih ne vem, na katerem sestanku naj bi bil sploh navzoč, sem se odločil napisati nekaj vrstic, kako naj bo sestanek pripravljen. Ugotavljam namreč, da so sestanki večkrat zelo slabo organizirani. In ker je tako, na njih posedamo več časa, kot je sploh potrebno za določeno odločitev oziroma za dogovor... Nisem proti sestankom! Sem pa proti sestankom, ki so slabo pripravljeni in neustrezno organizirani, ker so brezplodni! Želim, da bi bili zato sestanki smotrno in dobro pripravljeni in uspešno vodeni. Na sestanku moramo v ožjem ali širšem krogu udeležencev: 1. analizirati svoje delo, izkušnje, vprašanja, stališča; 2. oblikovati stališča in načrtati prohod-nje delo; 3. seznanjati se z novimi vidiki in s pomembnimi informacijami; 4. dogovarjati se in sklepati o prihodnjem delu. Namesto, da bi bili sestanki priprava za akcije, je sedaj pogosto zanje značilno, da so le priprava brez akcije, da so pogovori o tem, kaj ni prav in kako bi moralo biti. Po vseh takšnih sestankih pa se potem nič ne spremeni... Sestanki so lahko informativni, posvetovalni ali zaradi odločanja. Toda za vse velja, da morajo biti skrbno pripravljeni. Na njih moramo dobro, jasno in razumljivo informirati. Zlasti na sestankih zaradi posvetovanja ali odločanja, ki jih je največ v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in v raznih društvih, velja spoznanje, da pomeni dobra priprava nanje že polovico uspeha! Poglejmo zato, kaj vse priprava na sestanek zajema in česa pri tem ne smemo prezreti! Ko se odločamo za sestanek, moramo presoditi, ali je to sploh potrebno. Vedeti moramo, zakaj ga nameravamo sklicati in kaj bomo na njem razpravljali. Ce nam je le do tega, da bi seznanili udeležence z določenimi novostmi, ni nujno, da skličemo sestanek in pridobimo zanj dobrega poročevalca. Morebiti je boljše, pridobiti poročevalca, da napiše dobro informacijo, ki jo potem na primeren način razdelimo med vse, ki morajo o njej vedeti kar največ. To še zlasti velja, kadar bo treba pred sestankom v javni razpravi obravnavati osnutek ali predlog kakšnega pravilnika ali drugačnega samoupravnega akta in navsezadnje tudi določiti, kakšen naj bo predložen v sprejem. Za sestanek moramo' sestaviti delovni načrt. Ne glede na to, kdo ga sklicuje in pripravlja! Pomembno je, da smo pri tem natančni in da skrbno preudarimo, kakšni bodo naslovi posameznih točk dnevnega reda. O tem bo predvsem odločal sam namen uvrstitve posamezne točke dnevnega reda. Se zlasti velja to upoštevati, kadar bo nujnih za kakšno točko dnevnega reda več poroče- " valcev, pa bi utegnili zato nastati nesporazumi. Brez jasnih in izčrpnih informacij udeleženci sestanka v razpravi sploh ne morejo sodelovati! Zelo važno je, da že v vabilu - vsekakor pa na sestanku - kar se da jasno povemo: 1. zakaj sestanek in zakaj udeležba povabljenih; 2. kakšne ugotovitve in informacije in zakaj je treba poštevati; 3. kakšni so predlogi in kakšne so utemeljitve zanje. Na sestanku pa je treba nujno dogovoriti se: 1. kaj smo o posameznih obravnavanih vprašanjih sklenili in zakaj smo tako sklenili; 2. kdo bo opravil dogovorjene naloge, sklepe ali ukrepe in na kakšen način; 3. do kdaj mora biti kakšna naloga, kakšen sklep ali ukrep uresničen; 4. kdo bo preverjal uresničevanje dogovorjenega. Pogosta bolezen naših sestankov so tudi posplošeni sklepi, iz katerih ni razvidno, o čem smo se dogovorili, zakaj in za koga, kaj bomo spreminili in na kakšen način, pa potem tudi nihče ne odgovarja na uresničitev dogovorjenega...! Je mar potem sploh čudno, če prenekateri sklep, dogovor ali ukrep sploh ni uresničen?! TONE KLOKOČOVNIK Pogled na pritekanje in izkoriščanje denarja krajevne skupnosti Rogaška Slatina Nekateri še ne razumejo... Razvoj delegatskega sistema v samoupravnem organiziranju krajevne skupnosti mora priti do popolnega izraza, če naj na prostorskem in funkcionalnem načelu povezuje skupne interese delovnih ljudi in občanov v celoto pri urejanju vrste vprašanj njihovega vsakdanjega življenja. Krajevna skupnost vse bolj postaja ena izmed osnovnih oblik delovanja novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Njeno povezovanje z združenim delom pa je nujno za nadaljnji razvoj kraja. Predvsem zato, da delavci spremljajo celoten proces gospodarjenja v svojih tozdih in življenje svoje krajevne skupnosti ter da o tem tudi odločajo. Zapiranje v ozek krog namreč ne prinaša zaželenih rezultatov, še manj pa zadovoljuje in razrešuje skupne potrebe, ki jih je v naši krajevni skupnosti vedno več. Zagotovitev materialnih osnov, to je denarja za delovanje in nadaljnji razvoj krajevne skupnosti Rogaška Slatina, je odvisna predvsem od uveljavljanju in vpliva delavcev na združevanje sredstev, ki so namenjena skupnim in splošnim potrebam. Materialna osnova krajevne skupnosti naj bo odraz pripravljenosti, Volje in naporov vseh njenih delovnih ljudi in krajanov - tq-rej vseh občanov, da z združevanjem dela in sredstev zadovoljujejo svoje življenjske interese, potrebe ter želje za uresničevanje sprejetih programov in planov krajevne skupnosti. Del potrebnih sredstev dobi krajevna skupnost še vedno iz proračuna in to namensko za pokrivanje svojih materialnih stroškov in za delovanje delegatskega sistema. Iz podatkov v tabeli št. 1 je razvidno, da se nekatere naše delovne organizacije zavestno odpovedujejo delu svojega ustvarjenega dohodka in ga že več let namenjajo krajevni skupnosti za uresničevanje njenega programa, sprejetega in objavljenega leta 1976 v »Krajanu«. Zal pa je še vedno tudi STEKLAR nekaj takih, ki ne morejo ali nočejo razumeti, da se skupne potrebe, interesi in želje v kraju lahko uresničuje s popolnim posluhom, ne pa z mačehovskim odnosom takrat, ko je treba zagotoviti del sredstev za ureditev kraja, v katerem delamo in živimo. Človek dobi občutek, kakor da je nekaterim težko del ustvarjenega dohodka nameniti sebi tam, kjer živi, za skupne potrebe. skega proračuna na žiro račun krajevne skupnosti, vračamo turističnemu društvu do višine 1,455.000 dinarjev, preostalih 240.978,70 dinarjev pa uporablja krajevna skupnost za vzdrževanje javne razsvetljave v mestu in za električno energijo v te namene. Kaj pa prihodki in odhodki krajevne skupnosti? Tabela št. 2 prikazuje prihodke in odhodke krajevne skupnosti Rogaška Slatina v letih 1977 in 1978. In kaj kaže k tabeli št. 1. še povedati? Prevozništvo »Donat« zaradi pasivne bilance v letu 1977 ni obračunalo prispevka, ampak je v letu 1978 na račun prispevka opravilo vse prevoze potrebnega materiala za gradnjo ceste Ratanska vas-Zagaj v dolžini 1600 metrov. Splošno gradbeno podjetje, sedanji tozd Gradbeništvo »Ingrad« ni poravnalo zneska iz dohodka 483.564,40 dinarjev, je pa dalo potreben material za gradnjo ceste Ratanska vas-Zagaj. Steklarna »Boris Kidrič« je zaostanek plačala, obračunanega za leto 1975 v znesku 524.865 dinarjev, je poravnala v letu 1978. V letih 1976 in 1977 je steklarna poslovala brez dohodka, zato tudi ni obračunala prispevka iz dohodka. Umestno pa je omeniti, da steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola pomagata z dobitki cestnim odborom pri organiziranju srečelovov, katerih dohodek je namenjen za posodabljanje cest. Skupni dohodek iz prirejenih srečelovov v letu 1978 je navrgel 407.069 dinarjev. 2e iz povedanega je razvidno, da vse delovne organizacije, z izjemo nekaterih, pomagajo z raznimi načini pri uresničevanju programa krajevne skupnosti. Kljub temu pa še ostaja širok krog delavcev, ki združujejo delo v dislociranih ali izločenih obratih, katerih dohodek pa se zliva v' njihovih tozdih, ki imajo svoje sedeže v drugih krajevnih skupnostih in ne v naši. V letu 1976 je poskušala krajevna skupnost Rogaška Slatina doseči z dislociranimi tozdi sporazum, da bi del ustvarjenega dohodka po samoupravnem sporazumu na podlagi števila zaposlenih delavcev v naši krajevni skupnosti združevali v našo, žal pa do tega še ni prišlo. Izjema je le Ljubljanska banka, sporazum s katero se že uresničuje. Zato bo krajevna skupnost poskušala storiti vse za podpis ustreznega samoupravnega sporazuma o prispevku v vrednosti enega odstotka iz dohodka za skupne potrebe in program krajevne skupnosti. Menimo namreč, da je to edina pot in obveznosti vseh, če hočemo uresničiti vsaj del naših potreb in željš! Ne smemo tudi prezreti 1,218.822,70 dinarjev, ki so jih krajani zbrali na posameznih območjih za rekonstrukcijo oziroma za asfaltiranje cest poleg svojega prostovoljnega dela. In v tem znesku ni zajet dohodek iz srečolovov. Tudi to je dokaz, kako se krajani vključujejo v delovanje krajevne skupnosti, in je tudi dokaz, da so pripravljeni vsestransko sodelovati še zlasti takrat, kadar gre za njihove koristi in koristi njihovega kraja ter naše družbene skupnosti. Sredstva iz turistične takse v znesku 1,695.978,70 dinarjev, ki pritekajo iz občin- Tabela 1: Obračun sredstev iz dohodka delovnih organizacij za zadnja tri leta (v dinarjih!) Delovna organizacija Vplačilo za leto 1976 Vplačilo za leto 1977 Podatki za leto 1978 Število zapo- slenih Zdravilišče 604.160,00 678.000,00 913.000,00 820 Steklarna »B. Kidrič« - - 900.000,00 1.198 Mizarstvo 53.732,50 68.189,30 95.000,00 78 OKP 44.835,45 58.997,55 220.000,00 158 Pekarna »Mefrx« 37.275,50 50.823,95 50.000,00 52 Steklarska šola 65.000,00 230.068,30 235.420,90 221 KORS - - - 509 Delavska univerza ' 5.668.35 7.407,80 9.000,00 5 Ljubljanska banka 7.000,00 9.100,00 - 13 Kino - 9.870.70 - 4 Rosla - 22.276,00 - 25 Pošta 3.300,00 - 18 Ingrad,tozd - - 260.000,00 351 TDO Jelša - 90 ZSAM - - - 7 Prevozništvo »Donat« - - 67.000,00 104 Skupaj 820.971,80 1,134.733,60 2,749.420,90 Tabela 2: Prihodki in odhodki krajevne skupnosti Rogaška Slatina v letih 1977 in 1978 iv dinarjih!) ________________________________________________________________________— Prihodki 1977 1978 Skupaj Po samoupr. sporazumu 820.971,80 1,134.733,60 1,955.705,40 Po referendumu 1,873.438,10 2,357.169,75 4,230.607,85 Za zaposlene 245.059,25 107.861,15 352.920,40 Za vzdrževanje cest 141.339,00 118.950,00 260289,00 Za komunalno dejavn. - 288.966,90 288.966,90 Za obvoznico 572.000,00 793.000,00 1,365.000,00 Prispe vek za mestno zemljišče 380.000,00 295.000,00 675.000,00 Turistična taksa 921.320,40 774.676,30 1,695.996,70 Sredstva za SLO 268,00 8.000,00 8.268,00 Skupaj prihodki 4,954.396,50 5,878.357,70 10,832.754,25 Prispevek krajanov f - 1,218.822,70 Skupaj prihodki 12,051.576,95 Odhodki 1977 1978 Skupaj Za komunalno urejanje 826.827,70 4,812.449,80 5,639.277,50 Za kulturni dom - 366.726,00 366.726,00 Za prometne znake - 64.318,80 64.318,80 Za krajevni praznik - 64.606,65 64.606,65 Za vzdrževanje cest 379.500,70 323.977,10 703.477,80 Uporaba turistične takse 802.961,85 769.305,30 1,572.267,15 Uporaba sredstev za mestno zemljišče 327.209,90 310.977,90 638.187,80 Uporaba za SLO - 420,60 420,60 Skupaj odhodki 2,336.500,15 6,712.782,15 9.049.282,30 Razlika 1,783.571,95 Specifikacija razlike: 1. Sredstva za obvoznico 1,365.000,00 2. Sredstva turistične takse 123.711,55 3. Sredstva mestno zemljišče 36.812,20 4. Sredstva za SLO 7.847,60 5. Se nerazporejeno 250.200,60 STEKLAR Kadrovske zanimivosti za letošnji januar V januarju nas je bilo 1223 V januarju nas je bilo v steklarni »Boris Kidrič« 1223, od tega v tozdu Osnovna izdelava 400, v tozdu Dodelava 150, v tozdu Kristal 318, v tozdu Dekor 81, v tozdu Servisne dejavnosti 70, v tozdu Družbena prehrana 19, v tozdu Naše steklo 11 in v delovni skupnosti skupnih služb 174. Prišli trije novi delavci V januarju so prišli v steklarno trije novi delavci in sicer v tozd Osnovna dejavnost odnašalec Hasan Taqi ter v tozd Dekor v Kozjem brusilca III. delovnega področja Željko Kolar in Jagoda Popovac. Novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Odšlo osem delavcev V januarju je zapustilo našo steklarno osem delavcev in sicer: iz tozda Osnovna izdelava so odšli: odnašalca Slavko Štih, ki je steklarno samostojno zapustil, in Anton Završki, ki je bil izključen, ter pomočnik steklopihalca Leopold Koražija, ki je odšel po sporazumni odpovedi; iz tozda Dodelava sta odšla brisalka stekla Ana Murko, ki je sporazumno prekinila delovno razmerje, in skupinovodja v grobi brusilnici Anton Pod-hraški, ki se je invalidsko upokojil; iz tozda Kristal sta odšla brisalka stekla Margareta Hemavs, ki se je invalidsko upokojila, in brusilec I Jože Kovačič, ki je odšel na odslu-ženje vojaškega roka; iz tozda Dekor v Kozjem pa je odšel brusilec IV. delovnega področja Stanko Filipančič po odpovedi delovnega razmerja. Poročile so se V januarju so se poročile tri naše sodelavke in sicer: Josipa Ivič - poročena Krošlin, Terezija Narat - poročena Viderščak in Marija Ratajc - poročena Bratuša. Vsem novoporočenkam želimo mnogo sreče na novi življenjski poti! Rodili so se V januarju so se rodili: Darko Kamenščak - sin Ivana, Gordana Krošlin - hči Draga, Elizabeta Markaj - hči Marka in Daniela Miklaužič - hči Bogomirja. Staršem za veseli dogodek čestitamo, novorojenčkom pa želimo zdravja in sreče v življenju! UREDNIŠTVO Pogovor s poveljnikom gasilcev Vinkom Piavčakom »Težko sledim vsem funkcijam!« Kaj pravzaprav vemo o ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan? Tako se pogosto upravičeno vprašujemo. Vsak dan gre mimo nas mnogo ljudi. Nekatere komaj opazimo, z drugimi spregovorimo besedo ali dve, spet tretje z zanimanjem opazujemo. Življenjski tempo nam skoraj ne dopušča več, da bi se ustavljali ob ljudeh, katerih življenje ni pre- pleteno z našim življenjem. Pogosto ne vemo kaj dosti niti o znancih, prijateljih in sodelavcih. Življenje v kolektivu pa nam lahko razkri- Delovno predsedstvo letne konference gasilcev, ki je bila 10. februarja Poveljnik prostovoljnih gasilcev steklarne Vinko Plavčak STEKLAR je kaj več o naših sodelavcih, ki jih vsak dan srečujemo. Tako je tudi z našim sodelavcem Vinkom Plavčakom,,! Pred nedavnim so imeli naši gasiltevilne pohvale ter priznanja. In pv to me je spodbudilo, da predstavimo tokrat poveljnika naših gasilcev... Najbrž ne bom zgrešila, če napišem, da Vinka Plavčaka poznamo vsi delavci naše delovne organizacije. Vsi vemo, da je nekaj pri gasilcih, ne vemo, kako se je vzpenjal s svojim delom in postal poveljnik, kakor tudi najbrž ne vemo, kaj sploh pomeni zanj gasilstvo. Prav zaradi tega, da bi Vinka spoznali nekoliko pobliže, sem nekaj vrstic namenila njemu. Ko sem Vinka Plavčaka povabila na pogovor, da bi mi povedal o svojem delu in življenju. se je povabilu rad odzval. »Med gasilci steklarne sem že več kot osemnajst let, saj sem začel v njihovih vrstah leta 1961 kot mladinec,- pravi. In da bi potešila svojo radovednost, sem vprašala, kaj ga ' je pritegnilo, je dodal: »Že kot otrok sem rad sodeloval pri kakšni gasilski akciji. Sprva me je mikalo prikrasti se v gasilski avto in skupaj z odraslimi - gasilci - pridrveti na mesto požara-. In Vinko se spominja da je že leta 1955 še kot otrok prvič pomagal pri gašenju požara v bližnji soseščini... Pozneje, kot pravi, pa ga je pritegnil med gasilec predvsem čut, da je ljudem treba v nesreči pomagati. Po enem letu članstva v vrstah gasilcev steklarne je Vinko prevzel dolžnosti orodjarja. Isto leto je tudi opravil osnovni izpit za izprašanega gasilca. Potem se je Stopnjevala njegova dejavnost na tem področju iz leta v leto in vzporedno z njegovo prizadevnostjo so se vrstili izpiti. Najprej za gasilskega nižjega častnika, za gasilskega strojnika, pred desetimi leti pa je postal gasilski častnik, da je pred tremi leti opravil še zadnji možni izpit pri prostovolj- nih gasilcih ter s tem dosegel čin višjega častnika. Vmes je bil Vinko še na raznih tečajih in ves ta čas sodeloval v gasilstvu. Vseskozi je član industrijskega prostovoljnega gasilskega društva steklarne -Boris Kidrič-, je član občinske gasilske zveze, v kateri je bil nekaj časa sektorski poveljnik gasilcev. Sedaj že tretje leto poveljuje gasilcem občinske zveze, eno leto pa je tudi poveljnik gasilcevčinske zveze, eno leto pa je tudi že poveljnik gasilcev steklarne, medtem ko je bil pred tem njihov podpoveljnik. Na vprašanje, kako vse to zmore, je Vinko odgovoril:->Zdi se mi, da že težko sledim vsem tem funkcijam ki so se zvrstile druga za drugo. Za dosežene uspehe se imam v največji meri zahvaliti zaupanju gasilcev. Sicer pa je možno kaj doseči le z vztrajnim delom in izobraževanjem!« V Vinkovo delovno področje spada delo požarne preventive, ki se kaže v pregledovanju gasilskih aparatov, v njihovem polnjenju itn., kar vs.e opravlja med svojim rednim delom. Meni pa, da bi za bolj kakovostno delo na tem področju bil nujen poln delovni čas. Med drugim je naš sobesednik tudi povedal, da imajo v steklarni polno razumevanja za požarno varnost - tako organi samoupravljanja kakor tudi vodilni delavci... Sedaj ima gasilsko društvo sodobno opremo in z majhnimi dopolnitvami bi bili gasilci v steklarni najsodobneje opremljeni. In kaj se je Vinku najbolj vtisnilo v spomin iz dolgoletnega gasilskega življenja? »To je bila pred leti reševalna akcija, pri Anderliču,- je pripovedoval poveljnik Vinko. »Slo je za reševanje štirih življenj, žal pa nam je uspelo rešiti le eno. Človek se preprosto ne more sprijazniti s tem, da je dal vse od sebe, a kljub temu ostal nemočen. Vidite dite, če bi imeli takrat takšno opremo, kakršno imamo sedaj, bi bilo drugače!« Delo gasilcev je vsestransko. Pomagajo povsod! Pri požarih, ob poplavah, v težjih prometnih nezgodah in v elementarnih nesrečah. Da bi bili sposobni opraviti vse te naloge, morajo gasilci vseskozi pridno vaditi. In naši gasilci so v povprečju porabili za takšne vaje vsako leto kakšnih 3.900 ur. Vinko Plavčak poveljuje šestdesetim članom in šestindvajsetim pionirjem. Z njimi vadi dvakrat tedensko, pomaga pa tudi mentorjem pri vzgoji pionirjev... Zato mu ostaja le malo prostega časa. »Veste, je še delo doma, pa družina tudi svoje zahteva. Zato za kakšnega .konjička', kar je meni plavanje, ni veliko časa!« Očitno ga navdaja zadovoljstvo nad prizadevnimi člani, ki se potrjuje z vsakdanjim delom in na raznih tekmovanjih. Za takšno prizadevnost pa ne primanjkuje ne pohval in ne priznanj! Čeprav je vse povedano le delček tistega, kar sva se z Vinkom pogovarjala, bodi dovolj ...! Naj sklenem ta oris z željo, da bi bil Vinko še naprej na čelu gasilcev ter dosegel še veliko uspehov v preventivni dejavnosti in da bi bilo v bodoče še manj klicev »Na pomoč!« LJUDMILA MAŠERA Nagrajenci nagradne križanke 58 Prvo nagrado 70 dinarjev prejme za pravilno rešeno nagradno križanko št. 58 Igor Drofenik, drugo nagrado 50 dinarjev prejme Irena Obradovič in tretjo nagrado 30 dinarjev prejme Cvetka Halužan. Vsem nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 58 -vodoravno: srakoper, menih, panorama, opast, rvač, kitarist, en, Notranjka, a, mazač, ae, dan, eta, estet, ring, mera, lenoba, to, blondel, mentol, ajdovček, savna. Opravičilo V januarski izdaji »Steklarja« se nam je vrinila neljuba pomota. Na 3. strani smo objavili tudi sliko tovariša Jožeta Pelka. Naša napaka je bila v tem, da smo nad njo napisali, da je imenovani diplomiran inženir, kar pa ne drži. Beseda »diplomiran« je bila odveč! Za neljubo in nenamerno napako se opravičujemo inženirju Pelku in vsem našim bralcem! UREDNIŠTVO Ob prevzemu sodobnih gasilskih pripomočkov tudi njihov krst s penečim vinom... Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Milorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma. Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak. Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič« in delovne organizacije Steklarska šola Rogaška Slatina. Telefon (063) 810-020. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naklada 1800 izvodov. Tisk ČGP Delo, Ljubljana.