Slovensko»siaeijonalesi list.
..Icscniška Strnža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
svoboda, čast, narod, rcsnica.
Oglasi in poslanice sc računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin , trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če sc oznanilo priobčujc večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj sc pošiljajo na uredništvo Jeseniške Straže" v Kranju,
jst.



J. Ifcjto.
Slovesna otvoritev Kadil-nikove koče na Golici.
Dasi ni bilo nič kaj kazno vreme, vendar jc zvabila slovesna otvoritev Kadilnikove koče, ki se je vršila kar najsijajneje v nedeljo, dne 18. m. m., nad 500 izletnikov na vrh Golice. Prvikrat so sc ob tej priliki obilno udeležili planinskega slavja tudi naši bratje onkraj Golice; dospelo jih je do 100 iz vseli krajev Koroške, veselit sc z nami vidnega narodnega napredka, izvirajočcga iz slovenske turistike. Prisrčno smo jih zato pozdravili z naše strain'. Lična koča jc bila vsa v zastavah in iznad visokega droga poleg nje je plapolala krasna trobojnica. Ob toliki množici seveda ni bilo vsem prostora v koči, oddahniti so sc morali premnogi tudi odzunaj v kakem zatišju. Pri vhodu v kočo je sprejemala goste dražestna gospica Bu-dinckova iz Kranjske gore in je pobirala vstopnino; tudi jc ponujala slavnostno knjižico, ki jo je spisal v proslavo g. Kadilnika g. dr. Jos. C. Oblak. Za postrežbo pa so neumorno skrbele naše vrle planinke: gospe M ink a Ogorelčeva, Je lica Koren-čanova in Ida Škofova ter gospice Ko-Iciljeva, Minka Ogorelčeva in ličarje va. i'ridna in hitra točaja sta bila gg. Ivan Ogorelec in Ivan Korenčan. Veliko posla jc imela tudi trudoljubna gospica Pavla To minsko v a z razpečava-чјет raxglcdnic. Bodi vsem prisrčna zahvala za plemenito požrtvovalnost!
Po sv. maši, ki jo jc opravil društveni odbornik gosp. Ivan Mlakar zunaj koče vb petju izbranih pevcev, jc načelnik osrcd-"jc^a društva, g. prol. I''r. Orožen, govoril nastopni slavnostni govor:
,T:iiii tktl Ijiuljc prebivajo, veselje redko vživajo;
prid' vrh planin,
nižave .sin!"
S temi besedami rodoljut)iiega pesnika f^otočnika nas je vabila sloveča Golica na posct, da sc divinio z nje razsežncmu razgledu po starodavnem Korotanu, po divnem štajerskem, čudesnem Kranjskem in slikovitem Primorskem. Dasi nižja od mogočnih Sosedov, sc je vendar prikupila tudi širšemu občinstvu ne Ic zbog prekrasnega razgleda, anipak tudi po svoji prelepi cvctani.
Na tem vrhu nam jc postavila naša podružnica za Kranjskogorski okraj lep planinski dom kot dostojen spomenik nestorju slovenskih planinccv in pokrovitelju „Slov.
planinskega društva". G. France Kadilnik je nestor slovenskih planincev, najstarejši slovenski planinec. Zanimal se je za slovenske planine in za turistiko sploh že pred 50 leti v dobi, ko še domačini niso poznali biserov, ki dičijo domača tla. Spoznal sem tega moža pred malone 30 leti ob Janežičevi slavnosti na Janežičevcm domu v bližnjih Lcšah na Koroškem. Bil sem še dijak in sem se s svojimi tovariši zelo čudil Kadil-niku, ko nam je pripovedoval o svojih potovanjih in nam razkazoval razne hribe, po katerih je hodil. Kadilnik pa jc vzbudil v Slovencih zanimanje za planinstvo tudi po svojih navdušenih turistiških spisih in je tako tudi začetnik slovenskega turistiškega slovstva.
Kadilnik je pa tudi pokrovitelj našemu društvu in planinstvu sploh. Z velikim veseljem je pozdravil ustanovitev našega društva. ki ga je tudi izvolilo za svojega častnega člana. Našenni društvu je od početka kot mentor in mcccn, kot svetovalec in rado d aren podpornik stal na strani. Nas obdaja njegovo stremljenje z občudovanjem in hvaležnostjo ter nam služi v najlepši izgled. Vedno se bodo slovenski planinci z velikim spoštovanjem spominjali njegovih vrlin in vnetega delovanja za naše planinstvo.
Ko danes slovesno otvarjamo Kadil-nikovo kočo, bodi na tem mestu izrečena n:ijlcpša hvala vsem onim činiteljem, ki so k tej stavbi pripomogli. V prvi vrsti zahvaljujemo vrlo podružnico, ki je v splošno zadovoljnost dovršila to stavbo. Lepa hvala tudi graditelju g Janši in vsem podpornikom nove koče! Pred vsem zahvaljujemo rodoljubne gospe Ogorelčevo, Korenčanovo in Škofovo ter rodoljubkinje in kranjskogorskega okraja za tako izvrstno uspelo sodelovanje.
V društvenem imenu prav srčno pozdravljam vse udclcžnikc današnje slavnosti zlasti vile Korošče, ki so prihiteli, da sc z nami radujejo srečno uspelega dela. Nova planinska koča pa uspešno kljubuj vsem viharjem in pričaj šc poznim rodovom o slovenski hvaležnosti našemu dičncniu Ka-dilniku, kateremu kličem iskren trikraten „živci"! -
Zbrano občinstvo sc jc navdušeno odzvalo.
Gosp. dr. l''r. Tominšek, načelnikov namestnik, je po tem govoru sporočil zbranim planincem pozdrav in zahvalo g. Franceta Kadilnika ter izročil njegov dar kranjsko-
gorski podružnici. Potem je govornik prisrčno pozdravil vse udelcžnike slavnosti, posebno vrle domačine in zavedne koroške brate ter poudarjal veliki pomen Kadilnikove koče za našo narodno stvar, ki ji je slovensko planinsko društvo najtrdnejša opora, najrealnejša pospcšiteljica. — Nato se je odzval v imenu koroških Slovenccv g. Ekar iz Celovca. Krepko je naglašal pomen planinstva za Slovence in zahvalil „Slovensko planinsko društvo", da je postavilo krasno novo stavbo prav na vrhu Golice, kjer je najlepše mesto za bratske sestanke. — V imenu boscnskih Slovencev je pozdravil g. Bergant iz Sarajeva delovanje „Slovenskega planinskega društva". — Gosp. Hočevar iz Trsta je v imenu Tržaške podružnice sporočil pozdrave starosti slovenskih turistov, gosp. Kadilniku. — Gosp. Janko Vilfan iz Radovljice je slavil odbor kranjskogorske podružnice, ki je postavila novo kočo na tako važnem kraju in s tem izvršila zaslužno narodno delo
Gosp. Kunaver z Jescnic se je nato v imenu kranjskogorske podiužnicc iskreno zahvalil za udeležbo in prisrčno pozdravil vse navzočne.
Zbrano ljudstvo je navdušeno odzdrav-Ijalo in pritrjevalo.
Ob živahni zabavi jc pela harmonika, jc pel planinski rog in so peli pevski zbori. Najlepši zbor so imeli koroški domoljubi, ki jih jc vse občudovalo zaradi prekrasnega petja. Navdušil pa jc posebno tudi govor župana gosp. Kobentarja iz Št. Jakoba v Rožu, kateremu je odgovoril prof. gosp. Iv. Mac her.
Ob slovesu pa' se jc izrekla še marsikatera krepka beseda in navdušena zdravica v izpodbudo planincem, ki niso imeli, žal, ta dan dokaj učitka z razgledom, pač pa najlepšo priliko, da so sc šc bolj navdušili za pravo narodno delo ob kranjsko-koroški meji. Na svidenje ob jasnejših dnevih!
(O p o m b a uredništv a.) Da moramo podati svojim čitatcljem natančnejši opis otvoritve te vclevažne koče, čakali smo na „Planinski Vcstnik", iz kojcga je ponatisnjen predstojcči članek.)
Občni zbor telovad. društva „Sokol" na Jesenicah.
sc jc vršil ciiic 22. junija t. I. v društveni telovadnici ob ninogobrojni ndclcžbi društvenih članov. Starosta brat 11 u mer, otvo-
rivši občni zbor, pozdravi navzoče, se jim zahvali za mnogobrojno udeležbo, se spominja umrlega gosp. Ivana Škrjanca iz Ljubljane, ki je volil društvu znaten legat, ter pozove navzoče, da se v znak hvaležnosti dvignejo s sedežev. Dalje je predlagal, naj se bratu Bojanu Dreniku iz Ljubljane izreče zahvala za neumorno delovanje v prospeli telovadbe, kakor tudi odboru ljubljanskega „Sokola", ki pošilja jeseniškemu „Sokolu" brezplačno vaditelja. Sprejeto soglasno. — Poroča tudi o delovanju in napredovanju društva ter se zahvali vsem članom, osobito pa načelniku br. Rabiču, za njihovo požrtvovalno sodelovanje v pro-speh društva ter jih konečno bodri, naj delajo tudi v bodoče v tem zmislu.
Ker je bil brat tajnik zadržan, poroča brat starosta namesto njega, da je imel društveni odbor prvo društveno leto 14 sej. pri katerih se je razpravljalo o društvenih zadevah. Dalje je priredilo društvo po zimi eno veselico ter veliki prcdpustni ples in napravilo izleta na Bled in v Begunje.
Blagajnik brat Kopitar poroča, da je imelo društvo 891 K 40 vin. dohodkov in 793 K 82 vin. stroškov, tako da je z današnjim dnem v blagajni 97 K 58 vin.
Iz poročila načelnika brata Rabiča je bilo razvideti, da je društvo sijajno napredovalo v telovadnem oziru.
V odbor se nato izvolijo: Lovro Hume r, starosta; Ivan Legat, podstarosta; Fran Bokal, tajnik; Mihael Artel, blagajnik ; V i n k o R a b i č, načelnik; odborniki: Maks o Kopitar, Ivan Na rak s, Davorin Plan kar in Simon Žmitek; računska pregledovalca: Fran Valjavec in Josip Ravnik.
Konečno se sklene znižali mcscčnino rednih članov od 1 K na GO vin. Nato brat starosta zaključi občni zbor.
Dopisi.
Dovje. (Švabčcti iščejo priče.) Nasciiyi Brcitmunderlu se sedaj zelo tresejo iilače. Tudi Drajfits nosi topeit iiosentregerje, ker tudi njemu postaja malo hudo, zakaj, kakor smo slišali, ima precej zateklo svojo desnico, s katero je zadnjič, kakor se je izrazil, „nabijal po slovenskih glavah". Ima se torej naš Drajfus zahvaliti le tukajšnjemu gospodu orožniku, da mu njegova roka še bolj ni zatekla, ker moral je na ostro povelje gospoda orožnika odnehati s svojim germanskim srdom, ker drugače bi moral naš Drajfušče s kompanijo Breitmunderla marširat tudi v Kranjsko goro in tam zapeti kakšno macedonsko. Torej obravnava se bliža; priče sem, kolikor mogoče, da se malo tresoče hlačice Švabčetov ustavijo. Breitmunderle, kot pameten in prebrisan Švabče tam iz rajha, jo je pogruntal precej pametno; poslal je svojo kršenco pred sod-nijo, naj ona pove, da Munderle sploh ni imel nobenega samokresa pri sebi, ampak da je samokres spal mirno spanje nad njegovo posteljo, med tem, ko je on moral aretirati slovenske fante brez morilne cevi. Smešno! Koliko revolverjev ima Munderl, nam ni znano. Da pa ima več take robe, vsakdo ve, ker se vsaki praznik z drugim revolvcrčkom postavlja. To človcče, katero
hoče prisiliti sedaj ubogo kršenco, naj se ona za njegov prid postavi in jo tudi poučuje, kako naj priča, hoče s tem dokazati, da on tisti večer sploh morilne cevi pri sebi ni imel. Ali ni to nesramno, vsakdo ve, da naš Breitmunderle sploh, ko se malo začne mračiti, brez revolverja nikamor ne gre. Tako je pred malo časom bil v neki šnops-apoteki pri svojih sorodnikih in je pozabil sabo vzeti svoj samokres. Mračiti se je začelo. Treba bi bilo iti domov. Munderl potiplje, ako je revolver v žepu pripravljen. Tu glej! Pozabil ga je doma. Strah ga je obletel in ni se upal iti v mraku iz vasi Mojstrane do tovarne domov. Popival je celi večer „ta zelenega", da ga malo pozgačka po švabskem grlu in da preje dočaka belega dne, ko lahko brez morilne cevi domu gre. — Torej ni li to jasen dokaz, da naš Munderl nikoli ne upa brez samokresa v mračnem času okoli hoditi? Kako torej, da se je Munderl sedaj spomnil, da on sploh ni imel usodni večer revolverja, kar pa dve priči pod prisego povesta, da ste bili v skrajni nevarnosti, da bi bili ustreljeni, ako se ne bi s silo oprostili nevarnega Švabčeta ter zbežali. Ali misli naš Munderl, da se Slovenci res puste fopati in farbati od enega privandranega Švabčeta? Ne, nikakor ne! Zakaj si pa, Munderle, zatulil: „Ho 11! Are-tiert! Kein Schritt! Sonst schiesse dich nied er!" Zraven si pa revolver dvema fantoma nastavil na prsi? Ali je bil morda revolver z lesa? No, Munderle, da ti nisi junak, nam je znano, in tudi znano, da bi takega junaštva ne mogel in upal narediti, ako ne bi bil oborožen z revolverjem ! Munderle! Ako bi ti ne imel revolverja, zapomni si, da bi ti tisti večer domov marširal z rdečim zadnjim delom in med potjo pobiral ohcetni klobuček. Zakaj slovenski fantje nismo take muhe, da bi nas vsako Švabče nagnalo; mi se raje umaknemo takrat, kadar pride Švabčev morilni napad. — Torej Munderl že ima pričo. Ali ta priča je bila prisiljena. Zakaj še predtisti dan, ko bi imela iti k sodniji, je izstopila pri Munderlu iz službe in se izrazila, da ona raje v vodo skoči, kakor pa da bi šla pričati. In res, izstopila je iz službe. Ali Breitmunderle ves iz sebe, pognal je vse svoje na jago in res, pregovorili so služkinjo, da je vstopila v službo in šla tudi kot priča v Kranjsko goro. Da pa je mogla po pouku Broitnnniderla govoriti, je gotovo. Munderle, po lakih prisiljenih pričah ne boš mogel ustaviti svojih tresočih hlačic. Na svidenje v l.jubljani! I leul!	Fronc.
Jtovičar.
Cenjene naročnike, ki so z naročnino še na dolgu, uljudno prosimo, da nam izvolijo taisto takoj v poslali, ker siccr bi jim morali list ustaviti. Priložene so poštne položnice.
Slovanski praznik sv. Cirila in Metoda so prav lepo praznovali v naši dolini na predvečer, t. j. 4. julija. Na vseli gričih so plapolali kresovi in daleč naokol so odmevale pozno v noč vesele pesmi. Za primerno slavljenje tega praznika so se posebno trudili naši vrli bratje Sokoli ter podružnica slov. plan. društva, ki je pustila zakurili kres vrhu Golice.
Židovske pijavke bodo zopet skušale izrabljati naše posestnike, ker jim na prav lokav način izvabljajo prodajo zemljišč. Kdor ima le količkaj podjetnega duha, ve, da se bo dalo na Jesenicah v bodočnosti še lepih denarcev zaslužiti. Jesenice rastejo kar vidno dannadan in to zlasti ob novi državni cesti, ki pelje na kolodvor, kjer bo v par letih vse zazidano. Delo na Hrušici je v enem letu končano in denarni dohodki, ki so bili do-sedaj za žida tamkaj precej obilni — usahnejo v najkrajšem času. Žid je špekulant, pričel bo misliti na Jesenice in utegne se zgoditi, da bo ta ali oni kakega posestnika s sladkimi besedami opeharil za zemljišče, ki se mu v malem času povrne v dvojni ali trojni meri in ves promet, vsi najboljši denarni viri bi bili na ta način v tujčevi roki, domačin bi pa glodal — kosti. Opozarjamo toraj naše posestnike, da varujejo, svoja zemljišča ter jih ne prodajajo kar tako na slepo, da se ne bodo kesali, ko bo že — prepozno.
Naša dolžnost je, da govorimo enkrat odkrito besedo o stvari, ki je na Jesenicah takorekoč javna tajnost. Vsakdo ve, kako velike važnosti so varstveni organi v občini in naj bodo isti nastavljeni od države ali pa od občine same. Težaven položaj teh organov, zlasti v občini, kakor so Jesenice, razumevamo v popolnem obsegu. Ravno radi tega smo pa tudi upravičeni najodločneje zahtevali, da naslavlja posebno občina ljudi, ki so res kos svoji težki nalogi in zlasti v moralnem oziru nedotakljivi. Vendno se množeče pritožbe domačega in tudi tujega ol)činstva so nam vsilile pero v roko, da tem potom javno opozorimo na občinskega stražnika Ignacija K o rit ni k a. Mož hoče igrati na Jesenicah vlogo nekakega turškega janičarja ter si je s svojo hlapčevsko surovostjo in ne-olikanostjo naprtil sovraštvo vsega občinstva. Proti najinteligentnejšeniu človeku se bo obnašal tako, kakor pa napram najpodlejši barabi ter se človek še na javnem prostoru boji insulliranja od strani tega človeka. Njegova žena je bila pred par meseci obsojena v Kranjskigori radi tatvine, vsled česar je nastalo splošno ogorčenje, da se mož ne odstrani, ker smo čuli ob nedeljah vpitje: „Ta nas ne bo svaril in iz javnih lokalov podil, k svoji ženi naj gre, da ne bo delala po Jesenicah škandalov." V interesu ugleda občinske varstvene uprave, kakor tudi z ozirom na javno moralo, zahtevamo, da se to službo nadomesti z drugo osebo. Kakor čil jemo, hočejo občinski od bo ni ki s Hrušice pri prvi seji predlagati, da se stražnik Koritnik odslovi, kateri zahtevi se tudi mi v popolni meri pridružujemo. Ako to ne bo pomagalo, izpregovorili bomo o stvari še odločneje, ker o marsičem še za danes molčimo.
Pri Petru Rozmana se je plesalo na praznik sv. Petra in Pavla celo noč. „Slovenec" grozovito vpije, kadar se godi kaj takega v kaki gostilni na Jesenicah ali pa na Hrušici. Radovedni smo, če bodo gospodje iz farovža tudi „Petra" sedaj malo pocukali. Peter je pustil svoj „tempel" „prežegnal", zdaj bodo moral kapelan Zabret zopet „žegnat" in hudiča izganjal, ker se je tamkaj prav „bogokletno" plesalo. Ej, hinavci, pa so ti ljudje iz klerikalne garde 1
Komu se morajo Jeseničani klanjati?
„Slovenec" povprašuje Jeseničane, če se bodo res klanjali Chamu, Fabincu, Valjavcu, Kopitarju in dr., ker hočejo baje samega boga očeta vreči z njegovega prestola, da sami postanejo jeseniški bogovi. Jeseničani, ali veste, kaj jezi „Slovenčeve" pristaše? Jezi jih, kar se nočete klanjati in pet lizati farovški kuharici in mežnarju, fajnioštru Za-l)ukovcu, njegovemu brščemu, vedno zaljubljenemu knpelanu Zabretu in trebušastcmu delavcu Petru Rozmanu. Za poč't!
Zaklali so na Mirci na praznik sv. Petra in Pavla Italijana Giovannia Zelantea. Predrli so mu v tepežu želodec. Umrl je vsled vnetja podtrebušne mrene. To je bil prvi uboj v kamenoloniu na Mirci.
Gospod Anton Trevn stoji previsoko nad nizkotnimi farovškimi pisci „Jeseniških novic", da bi ga njih nesramni napadi le količkaj zadeli. Zato se nam zdi tudi neumestno, da bi na take pobalinske napade reagirali.
Zloglasnemu Jakobovemu Jakcu in njegovi jezikavi ženi svetujemo, da naj ne na- ' pada na cesti nedolžnih ljudi radi dopisov | v „Straži", ker drugače se jima bodo zavezali jeziki pri ričetu v Kranjski gori. Res- , niči na ljubo povemo, da Jakec ni bil , „frajtar" pri vojakih, ker nni iiečcmo s tem ' delati krivice, temveč, da vojaške suknje j sploh videl ni.	j
Sodavico je pričel izdelovati g. More I iz Ljubljane, in sicer se je nastanil v prostorih, kjer je bil prej brivec. Odkritosrčno :
moramo pripoznati, da se njegovi izdelki res izborni, zato ga našim gostilničarjem prav toplo priporočamo.
Neznosno vročino smo imeli pretekli teden. Po dolgotrajnem deževnem vremenu, ki je zelo oviralo delo na polju, so sedaj nastopili poletni dnevi.
Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo v Begunj ali na vrtu gostilne gospoda Ivana Avscnika na Urho.o nedeljo, !). julija 19()Г). Začetek ob ])olpeli mi po]iol(ln(\ .Spored: tombola, prosta zabava. Darila za tombolo se hvaležno sprejme. Cisti dohodek je namenjen v prid društvene blagajno. K obilni udeležbi nljudno \abi odbor.
Trpičenje Ijudskošolske mladine na deželi. Letos je nastala neznosna vročina. V nekaterih krajih kranjske dežele je že 45 stopinj vročine in še več. Delavci na poljih in senožetih komaj prenašajo to neznosno vročino, in mnogo jih od vročine onemoglih popada po tleh, da jih morajo potem drugi domov nositi. In v taki hudi vročini morajo otroci na deželi po dvakrat na dan hoditi v šolo. Pomisliti je, da so nekateri učenci precej oddaljeni od šole in ravno ti ubogi rev-čeki morajo hodili od dopoldanskega pouka in k popoldanskemu pouku daleč po solncu ob največji vročini, v šolo. Da je to škodljivo zdravju in trpinčenje ubogih otrok zlasti ob letošnji hudi vročini mora priznati vsak pameten človek. Ob taki hudi vročini je pač dovolj, a ko otrok gre le enkrat na dan v šolo. Skrajni čas je torej, da šolska oblastva na Kranjskem izposlujejo tudi za šole na
deželi vročinske počitnice, kakor so se vpeljale v Ljubljani v zmislu odloka ministrstva za uk in bogočastje z dne 28. svečna 1. 1877% št. 21.644L
Cesta z Bleda v Bohinj. Cesta z liohinja do Bleda je v jira' sl. liem slanjii in živina Irpi till vso moč. N.ij se temu vendar odpo-morr, kolikcM' j ■ mng ife.
Toča v Bohinju. Dno 2;j. m. m. ob % 1
jiopolndne je v Bohinju padla 2 do 8 '/» cm debela toča. De/ja ni bilo ne kapljice. Toča je uničila vso poljske pridelke začenši od bohinjskega jezera čez vso Bnkovško dolino do Bitenj. Zadele so vasi Store Fnžine, Bibčev Laz, Loški rot. Polje, Kanmje. Savica, Brod in Bohinjska Bistrica. Škode jo nad 20.000 K. Noben kmet nima danes za porcijo salale ali prikuhe.
* -X* *
Staro slovensko bogoslužje. „Osservatore Romano", uradni list sv. slolice, je priobčil vest, da so bile določbe, ki so jih formulirali hrvatski in slovenski škofje v Rimu glede staroslovenskega bogoslužja, izročene posebni komisiji kardinalov, ki jih prouči in pretrese. V teku enega meseca izide papežev odlok.
Lekarno v Litiji na Dolenjskem prevzame le dni I udi po Gorenjskem dobro znani in obče čisl.mi prijatelj g. Hinko Bril I i, mag. farm., ki je sedaj mnogo let služboval v lekarni g. Ub. pl. Tinkoczyja v Ljubljani. Liliji in o'^oličanom se jiriporoča, da ga podpirajo z vsemi močmi, zakaj česlitali jim moramo na njega pridobitvi.
v Kailoilljico dne 9. mm narodna slaVnost
11 !• #
V Horist družbi $V. Cirila in Metoda.
Petje. Godba. Ples. Strečolov. Šaljiva pošta. Unietalni ogenj.
Gostilne. Kavarne. Šotori i. t. d. i. t. d.
Vstopnina 20 vinarjev.
Začetek ob 4. uri popoldne.
Slavnostni prostor: Občinski svet za šolskim poslopjem.
V slučaju neugodnega vremena ^ se vrši slavnost pri Vinku Hudo-verniku na glavnem trgu.
K obilni udeležbi vabijo vsa narodna društva v Radovljici.
•;»§:• <ш.' <Ш'' •m' •«в** Ч
9—27
QosHlna

na Jescnicah ŠL 100
tik državne železiiicc in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvti na Jesenicah iii z okolice. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo Gossovo pivo. — Tu se dobivajo vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjili cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoča
Jakob Mesar
•i* *!:T

C #9# 1 C	C #9^^
w w w W w w
Jisip Sricelj
pleskar na Jesenicah št. 6
se priporoča slavncimi občinstvti xa vsa
V pleskarsko stroko
spadajoča dela, katera izvršuje liilro in po nizkili cenali. 5 27
Izdeluje tudi iiajiisc u;i grlic, zid i. t. d.
Postrcžl)a točna!
m #№ mk pm
,y f, ,y Ij./ '<,.■) Ч.,!

HOTEL „IX.SK,IJA"
'G-27 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 mimito od jii/.iicga kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna г dvema najnovejšima liiijardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. Kopalne sobe v hiši. Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborita kuhinja. Postrežba točna. Ceue nizke.
Za mnogobrojen ol)isk prosi spoštovanjem
Fric Novak.


urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme ludi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6-30
Poskusite! Vzorek dragovoljno!
Vydrova žitna kava
Poštna 5 kg. pošiljka !! 4 K 50 h franko !!
' Ф „DOMAČI PRIJATELJ"
\sem odjomalccm zastonj pošiljani mssočn k.
Vydrova tovarna žitne kave Praya-Vlil.
Franc Stibilj
trgovec z vinom na Jesenicah šf. 92
vipavskega vina л
i- .
№ Шт Шш
piVoVarna
0

V £
# i it . #
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokro-^FV ) Л nogii, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na I)olenjskcm, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1901 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
4'

Kaj je
W
Џ
ш
SEYDU^J
I'riziinno iinjbolj^''! t I'D ii:i]ii()Vej5ili l/.lviišiijiih liiniMiije si'slavljena iii večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri ца. I. KraSovicu, Л. I rcviiu
ter sospej Jerici MoriC. ^ Izdelovalec: O. Scydl, Ljubljana, Spi-talske ulice 7.	o—2H
' ^*» ^ iV v * ^»1 iv*-
ko hočfete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenik tvrdke
H. Suttuer, urar, Kranj
>L>i Ol
31-9
M. Vidic
zdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V \лж}\\ na (ionnijskem
priporoča svoje izdelke.	29—12
Postrežba točna. Cene nUke.
v
Izdaja narodni konzorcij ..IcseniSIte Straže*
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiskii Iv. Pr. Lampret v Kranju.