Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
[
Wk
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo deUe Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Gorica - četrtek, 10. januarja 1985 - Trst	Posamezna	številka Lir 600
i PineiAie ccrkvens smmnbc m sesBuiskeiH ibni@i
Leto XXXVII. - Štev. 2 (1833)
Izbirati je treba premišljeni
V mesecu januarju, v poplavi najrazličnejših sredstev družbenega obveščanja, v vedno bolj zaostrenih gospodarskih razmerah ponujamo našo skromno tiskano besedo, ki naj bi dopolnjevala druge vrste oznanjevanja in hkrati prinašala obvestila o utripu Cerkve doma in po svetu. Tega tiska ne ponujamo samo v prodajo, temveč tudi v premislek z željo, da bi naše bralce naredili občutljivejše za duhovna vprašanja in jih seznanili z dogajanji v vesoljni Cerkvi.
Katoliški tisk ima nalogo, da vabi kristjane, naj bodo zares pozorni na dolžnost, ki nalaga izbira čtiva. Nimamo pravice, da bi vse brali pod pretvezo: to nam ne škodi. Nimamo nadomestne duše, nimamo pravice postavljati v nevarnost poštenost svojega razuma, celostnost svoje vere, svežino in čistost svojega srca. Branje ni najlažja in najpreprostejša stvar na svetu, čeprav mnogi tako mislijo. Treba je znati brati, odzivati se na branje, znati izbirati in premišljevati svoje branje. To ni tako lahko niti tako pogosto, kakor bi kdo menil.
Znati odzivati se na branje pomeni priti do kritičnega, odločnega stališča glede razlikovanja in presojanja stvari, ki so zapisane. To pa ni lahko, postaja celo vedno težje. Velika sprememba, do katere je prišlo v vodenju javnega mnenja zadnjih trideset let, je v tem, da se mnenje ne ustvarja s premišljevanjem, ustvarja se z očmi. Drugače povedano, javno mnenje ne ocenjuje dogodkov na osnovi bolj ali manj prepričljivega časnikarskega komentarja, temveč glede na to, kako velik naslov imajo članki in kje so objavljeni. Dva bralca, ki ločeno bereta isto novico v dVeh različnih časopisih, se povsem različno odzivata nanjo glede na to, ali jo je prvi pretirano poudaril in drugi stisnil pod katerokoli rubriko. Kaj naj storimo, da bomo ostali čuječi? Eno od sredstev je ravno to, da ne beremo česarkoli, temveč da razsodimo in premišljeno izbiramo.
Katoliški tisk bi nas moral vaditi v tej izbiri. A kako, ko so pa sredstva, ki jih ima, tako skromna? To velja še posebno za nas, ki res z velikim trudom izdajamo to in ono, a z najboljšo voljo, da bi našim ljudem podajali krepko duhovno hrano. Zato pa zlasti v Mesecu katoliškega tiska prosimo za moralno in materialno pomoč.
L.Š.
Za Slovence politična izbira ne bi smela biti težka
Še nekaj mesecev manjka, pa bodo tudi naši volilci poklicani, da si obnovijo občinske uprave v slovenskih občinah Šte-verjan, Sovodnje in Doberdob. Predvideva se, da se bosta po ustaljeni tradiciji ponovno potegovali v 'teh občinah za glasove SSk in Lista občinske enotnosti, ki je dejansko povezava slovenskih somišljenikov PCI in PSI, čeprav so nekateri od teh vo-lilcev še vedno prepričani o apolitičnosti liste.
Dejstvo je, da sta na prvih povojnih volitvah v slovenskih občinah leta 1951 samostojno nastopili KPI in DFS (Demokratična fronta Slovencev), ki je danes PSI. V Gorici pa je DFS samostojno nastopila na občinskih -volitvah že leta 1948. Takrat je prišlo v goriški občinski svet kar 6 slovenskih svetovalcev: dva na listi SDZ (Slovenske demokratske zveze), štirje pa na listi DFS. Leta 1956 se je položaj že spremenil: SDZ je v Gorici na občinskih volitvah prejela 3 svetovalce, DFS pa le enega, v goriški pokrajinski svet pa vsaka lista po enega.
Leta 1955 se je DFS razpustila in od tedaj slovenski levičarji nimajo več samostojne politične stranke. Pač pa je v tem času nastala neke vrste krovna organizacije SKGZ (Slovenska kulturno gospodarska zveza). Novembra 1954 se je osnovala v Trstu, junija 1955 pa še v Gorici. Po mnenju nekaterih političnih opazovalcev ustanovitev te Zveze ni -bila golo naključje. Takratno slovensko levičarsko vodstvo ni iskalo v prvi vrsti teže na gospodarskem, šolskem, kulturnem in športnem področju, temveč je hotelo prek včlanjenih organizacij in skupin vplivati na politično dogajanje med slovenskimi množicami v deželi.
Kajti drugače si razpusta levičarskega političnega vodstva, kateri ostaja še danes prava uganka za marsikaterega njenega somišljenika, ki ne odobrava vstopa v vsedržavne stranke, ni moč razložiti. Mislim, da je botroval nastanku SKGZ prav ta razlog, da se pristašev razpuščene DFS ne prepusti drugim strankam, zlasti ne SDZ.
Po 30 letih svojega obstoja se SKGZ, ki je zajela skoro celotno ozemlje naše dežele, kjer žive Slovenci, smatra še vedno za nepolitično organizacijo. Dejansko pa skuša prek 25 članic, ki jo sestavljajo dosledno vplivati na slovenske množice za ustvarjanje javnega mnenja, seveda tudi političnega, kar prihaja do izraza še posebno v glasilu SKGZ »Primorski dnevnik« ob raznih volitvah in podobnih nastopih.
Kako misli trenutno uradno vodstvo SSk o odnosih SKGZ-SSk in s političnima strankama (PCI in PSI), ki zbirata tudi
Slovence, pove deželni predsednik SSk dr. Rafko Dolhar v intervjuju božične številke »Novega lista« z dne 20. dec. 1984. ko je dejal: »Odnosi niso slabi, lahko pa bi bili boljši, predvsem s SKGZ, s katerimi nimamo volilno konkurenčnih problemov« {vsaj vidnih ne, op. pisca).
In ker dr. Dolhar že omenja volilne probleme, naj se ustavim pri prihodnjih upravnih volitvah v slovenskih občinah na Goriškem. Tu bosta spet gotovo nastopili SSk in Lista občinske enotnosti, v gori-škem mestu pa se predvideva, da bodo slovenske glasove prejele SSk, PCI in PSI. Koliko jih bo prejela SSk, pa ne zavisi samo od organizacije volilnega boja, načina propagande ali izbire kandidatov, temveč tudi, kako bo vplivala SKGZ prek svojih članic, zlasti pa prek svojih občil na slovenske volilce.
Gotovo so danes potrebni drugačni prijemi za obstoj slovenske manjšine kot pred leti, ko so ti sloneli predvsem na taborski opredelitvi oz. ideologijah, ki so se jih zlasti Slovenci zaradi vojnih dogajanj oprijeli. Danes odnosi med nami in Italijani, z izjemo skrajnežev, niso več tako napeti in ideološko obarvani. Čeprav smo Slovenci našli skupni jezik v Enotni slovenski delegaciji, je pa treba pribiti, da obstaja ena sama slovenska stranka, ki jo tudi italijanska stran smatra za tako. Za italijansko javnost bomo politično Slovenci imeli le toliko teže, kolikor bomo politično samostojno zastopani v raznih ustanovah in podobno. In v luči te ugotovitve za Slovence na prihodnjih u-pravnih volitvah ne bi smelo biti težavno, za koga se opredeliti. Remo Devetak
Prepovedani otroški vrtci
Beograjske »Večernje novosti« so 20. dec. poročale, da je Izvršni svet skupščine občine Split odločil, da bo prepovedal delovanje otroških vrtcev, ki jih vodijo redovnice. Te bo o odloku obvestil v kratkem odbor za gospodarstvo.
V	Splitu in na primestnem območju deluje devet cerkvenih otroških vrtcev, ki jih obiskuje 230 otrok. V tefku enega meseca bo občinski odbor za vzgojo in izobraževanje odločil, kam bodo v prihodnosti namestili otroke iz teh vrtcev.
■k
■	Tudi to pot se Italijani niso zmogli odpovedati uporabi petard in drugega razstreliva, ki naj bi s hrupnimi eksplozijami napovedali prihod novega leta. Pri tem je bilo 676 ranjenih ali ožganih (lani 596), v Palermu pa je prišlo tudi do smrtnega primera, ka je zablodeli izstrelek iz pištole ubil nekega moža v njegovem stanovanju.
Goriški nadškof p. Anton Vital Bom-marco je 31. decembra 1984 objavil odlok, s katerim razglaša ustanovitev nove župnije, ki se bo imenovala župnija Sv. Mav-ra-Sesljan in bo obsegala ozemlje od morja proti državni cesti št. 14, potem po kolovozu do železnice in nato ob železnici do meje med goriško in tržaško škofijo. Iz pričujoče skice so te meje konkretno razvidne.
Novo ustanovljena župnija posega na območje dosedanjih župnij Naselje svetega Marka, Mavhinj, Nabrežine in Devina. G. nadškof utemeljuje ,potrebo po novi župniji s tem, da je bil dolžan poskrbeti za vernike območja Sv. Mavra, ker se je to na novo razvilo, sesljansko ozemlje pa urbanistično znatno spremenilo. Ta razmejitev naj bi pospeševala duhovni blagor in družbene odnose med prebivalci nove župnijske stvarnosti.
ZAKAJ TE SPREMEMBE
Sesljan je staro naselje ob cesti Devin-Nabrežina, ob križišču obalne ceste za Trst in stare, ki od davna prek Krasa skozi Nabrežino vodi v tržaško mesto. Do konca druge svetovne vojne je bil Sesljan ribiška in delavska vas s cerkvico sv. Jožefa na pol poti v sesljanski zaliv; cerkveno pravno je spadal pod Mavhinje in je mav-hinjski župnik upravljal tudi Sesljan.
Po zadnji vojni so pa nastale v Seslja-nu velike spremembe. Najprej se je začel razvijati turizem zaradi bližine sesljanske-ga zaliva, ki je bil in je mikaven kraj za kopalce. Turizem je silil domačine, da so sc v vedno večjem številu začeli posvečati gostinstvu. Nekdanje vaške gostilne so se spremenile v moderne hotele in trgovine za turiste. Turizem je začel klicati v vas tudi tuje naložbe. Prišli so podjetniki iz Trsta in od drugod ter začeli graditi nove hiše, odpirati nove lokale. Tujci pa niso bili slovenskega rodu. Poleg gostinskih obratov ob cesti so začeli graditi hiše in vile tudi stran od ceste, kajti Sesljan je vedno bolj postajal predmestje Trsta.
Temu, recimo naravnemu razvoju zaradi turizma, se je pridružil še politični moment: tik ob starem Sesljanu so namreč zgradili Naselje sv. Mavra ali Borgo San Mauro za istrske izseljence. Gre za veliko naselje, saj iz škofijske statistike izhaja, da je štelo 1971. leta 1.480 duš. Cerkveno je bilo to naselje samostojna župnija, ustanovljena leta 1963 z lastnim župnikom, dočim je Sesljan ostal še vedno le mav-hinjska podružnica.
Temeljite spremembe v Sesljanu in okrog njega so zahtevale primerno rešitev tudi na cerkvenem področju. Toda kakšno? Že pokojni nadškof Cocolin se je bavil s tem vprašanjem, a se ni mogel odločiti za dokončno rešitev. Začasno so posebnemu kaplanu poverili, naj skrbi za vernike italijanskega jezika na področju Devina, Sesljana ter Vižovelj. Toda razmere so zahtevale trajnejšo rešitev.
Sedanji nadškof Bommarco jo je videl v tem, da je meje župnije sv. Mavra raz-
tegnil še na sesljanski vikariat in vključil tudi nekaj ozemlja iz devinske ter nabre-žinske župnije. Južna meja nove župnije je morje, severna pa železniška proga Tržič-Trst. Župnija je tako razpotegnjena ob cesti Devin-Trst. Vižovlje so v celoti ostale v mavhinjski župniji, ker so severno od železniške proge.
ŽUPNIJA S SLOVENSKO MANJŠINO
V	novi župniji prevladujejo italijanski verniki, so pa še vedno prisotni tudi slovenski staro in novo naseljenci. Dejansko bo župnija italijanska s slovensko manjšino. Določeno je, naj ima mavhinjski župnik dušno oskrbo za slovenske vernike v novi župniji, župnik župnije Sesljan-Nase-lje sv. Mavra pa za italijanske v mavhinjski župniji. Tako je določeno uradno. Kaj pa praktično?
Ker so zakoni in upravne odredbe eno, drugo pa potrebe vsakdanjega življenja, vidimo mirno sožitje obeh narodnosti v novi župniji, če se uresničita dva pogoja:
1.	V narodno mešani župniji mora župnik vsaj za silo poznati jezik vseh vernikov na svojem področju, tako da jih lahko pozdravi v njih jeziku, jim prebere kako liturgično berilo, somašuje, kadar je potrebno in podobno. Župnik v Mavhinjah vse to lahko stori. Kaj pa župnik v novi župniji? Kolikor vemo, ima slovenske
prednike. Če se bo potrudil, da bo govoril jezik obeh narodnosti v svoji župniji, bo pokazal, da spoštuje vse. S tem si bo odprl tudi njihova srca.
2.	Piero Parentin, Istran po rodu, piše: »Nova župnija v Sesljanu ni poklicana samo, da prispeva k srečavanju med prebivalci Naselja sv. Mavra in Sesljana, ampak tudi k spoznavanju problemov slovenske skupnosti. O tej pa bi bilo prav, da se odpre in obogati celotno skupnost s svojimi vrednotami.« To so lepe besede Istrana, ki pričakuje odprtja samo z ene strani, in sicer s tiste, ki je še preveč odprta do italijanske kulture.
Za mirno in uspešno sožitje v novi župniji slovenski verniki pričakujejo, da se bodo Istrani in Italijani odprli slovenski kulturi in tradiciji, ki ju ne poznajo, ker njih jezika ne govorijo in ga morda celo nočejo znati. Medsebojno spoštovanje se pa začenja pri spoštovanju jezika, če tega ne bo, bo ostal vtis med nami Slovenci, da je nova župnija prej pomoč k narodni asimilaciji kot pa k uspešnejši rasti božjega kraljestva na tem koščku Krasa.
Dokler bodo v jezikovno mešanih župnijah italijanski in furlanski verniki ter dušni pastirji čakali, da se bomo samo mi Slovenci »odpirali«, tj. asimilirali, ne morejo pričakovati, da bo med nami resnično pretakanje verskih in kulturnih vrednot, to je medsebojno bogatenje.
Pertini in papež za novo leto
Predsednik italijanske republike Pertini je za novo leto naslovil na Italijane že običajno poslanico, v kateri je najprej obsodil zločinski atentat na brzec Neapelj-Milan in zahteval, da je treba krivce poiskati ter nato kaznovati, pri čemer je treba s preiskavo poseči tudi v tujino, kjer naj bi bili centri mednarodnega terorizma. Zavzel se je za pogajanja glede jedrskega orožja, saj bi tak sporazum sprostil ogromne vsote denarja, ki gredo sedaj za oborožitev, v kerist lačnih po svetu. Z današnjo tehnologijo bi se dalo ustvariti pogoje, da bi si države, ki trenutno trpijo pomanjkanje, same lahko pomagale. Kar se tiče Italije, je pa dejal, da se je industrijsko opomogla, kar nalaga vsem odgovornim dolžnost, da se spoprimejo z brezposelnostjo, predvsem i. mladinsko.
Papež Janez Pavel II. pa je na Novo leo ob opoldanskem nagovoru omenil obnovljeni dialog med ZDA in Sovjetsko zvezo (ki se je v ponedeljek 7. januarja že pričel) in dejal, da so pogajanja o razorožitvi modra izbira, saj pomenijo žarek upanja za človeštvo, ki trepeta pred uničenjem zaradi smrtonosnega orožja. Velesili sta danes nujno vezani druga na drugo. Pri pogajanjih morata upoštevati dejanske interese in pristati na učinkovito medsebojno nadzorstvo. Preseči je treba egoizem in ideološke zahteve, ki samo krepijo sovraštvo, mednarodno napetost in prevrat-
ništvo. Samo razorožitev lahko prispeva k rešitvi velikih nalog našega časa kot sta lakota in napredek ljudstev.
Požar je uničil šolsko stavbo
Neznanci so podtaknili požar v stavbi zavoda za industrijo in obrt »Galvani« v Trstu, ki je opustošil pritličje šolskega poslopja in ves desni trakt, kjer so bili prostori ravnateljstva, tajništva, arhiva, skladišča ter šolske telovadnice, škoda gre v nekaj stotin milijonov lir.
Podtaknjeni požar na tem zavodu je že tretji tovrstni atentat na italijanske višje srednje šole od začetka letošnjega šolskega leta dalje. Pred tem je ogenj poškodoval stavbo liceja Dante Alighieri in zavoda za geometre.
★
■	Zunanji minister Andreotti se je mudil dva dni v lordaniji, kjer je imel v Amanu razgovore s kraljem Huseinom. Ta ima v načrtu ustanovitev jordansko-pale-stinske države. Palestinski del bi obsegal območja, ki jih drži sedaj zasedena Izrael. Andreotti je pozval Huseina, naj nadaljuje s svojimi napori, da pride do pogajanj s Palestinsko osvobodilno organizacijo <OLP) in Izraelom. Zaslombo bo našel v svetovnem javnem mnenju, še zlasti pa v državah Evropske gospodarske Skupnosti.
s iv.	:i
$
s
Začrtana meja novo ustanovljene župnije Naselje sv. Mavra - Sesljan
Jožku Bratužu ob 40-letnici smrti Dan emigranta v Čedadu Kamenčki
Ob koncu leta 1944 je Gorica izgubila dva pomembna moža: dr. Janka Kralja, ki je umrl v Rimu, in prof. Jožka Bratuža, ki ga je pobrala neozdravljiva bolezen 29. decembra istega leta.
O.	J. Bratužu je toplo napisan članek v Primorskem slov. biografskem leksikonu. Zato ne bom tu ponavljal, kar je tam lepo napisano. O prof. Bratužu so pohvalno pisali tudi njegovi učenci, posebno prof. A. Rebula. Vsi se ga s hvaležnostjo spominjajo kot odličnega profesorja in pedagoga.
Kot pedagog je imel svoje posebne metode. Moj profesor je bil samo eno leto in sicer nas je učil petje v 5. gimnaziji po eno uro na teden. V razredu nas je razdelil v tri skupine: v prvi so bili tisti, ki so imeli dober glas in dober posluh. Prednjačil je Dominik Pegan. V drugo skupino je postavil tiste, ki smo imeli nekoliko posluha, a nismo imeli pravega glasu; v tretjo skupino pa je spravil tiste, ki so bili brez posluha. Na ta način je vedel, kaj lahko od vsake skupine zahteva. In v enem letu je dosegel uspehe kot jih niso drugi pred njim vsa leta prej.
Pravili so mi tudi, kako je učil slovenščino italijanske dijake. Takšne uspehe je dosegel pri njih, da so mu prijatelji hudomušno svetovali, naj se ne trudi preveč, da ne bodo pozneje silili v slovenske kraje. Resnica pa je, da se je marsikateri italijanski dijak pri njem tekoče naučil slovenskega jezika in je svoje znanje s pridom uporabljal, ko je res bil iz enega ali drugega razloga poslan v slovenske
kraje med zadnjo vojno. Naj omenim le pokojnega dr. Aurelia Pucchia, ki je bil za kaplana v taborišču na Rabu in je tekoče govoril po slovensko. Kako je bil v tolažbo slovenskim internirancem!
Predvsem pa je vredno poudariti vernost pok. J. Bratuža: bil je krščanski laik v vsej polnosti besede. Svojo vero je živel kot asket in liturgijo kot bi bil benediktinec. Prof. Emil Komel kot organist v cerkvi sv. Ignacija, Jožko Bratuž kot pevec, ki je imel na skrbi slovensko petje med mašo na Travniku, sta pomagala, da je bila ta slovenska maša ne samo najbolj obiskovana, temveč tudi liturgično za tiste čase najbolje oblikovana. O njegovem smislu za pravo liturgično petje pričajo tudi vse štiri zbirke cerkvenih pesmi, ki jih je v tistih letih izdala GMD, in sicer Božji spevi, Gospodov dan, Zdrava Marija in Svete pesmice. Vse štiri zbirke je pomagal sooblikovati tudi Jožko Bratuž, ki je med vsemi soavtorji imel največ liturgičnega čuta.
Ko smo čez pol leta po njegovi smrti dočakali konec vojne in upanje v boljše čase, smo tem bridkeje občutili praznino, ki jo je Jožko Bratuž pustil v Gorici med našimi katoliškimi laiki. Koliko dobrega bi bil še napravil, saj nas je zapustil star komaj 48 let, a božja previdnost je določila drugače.
Naj mlajši skušajo ohranjati dediščino naših mož iz preteklosti, dediščino, ki jih je duhovno bogatila in delala velike pred Bogom in našim ljudstvom.
K. Humar
Mačkille - krialka srcteklcia nesni
Ni ravno primerno pisati ob vstopu v novo leto o dogodkih že minulega leta. Toda kronika kliče po nuji tudi takega poročanja.
O nastopu našega mešanega in dekliškega zbora na reviji ZCPZ v Kulturnem domu 2. decembra je bilo že zabeleženo v časnikih ob poročilih o reviji sami.
O miklavževanju, ki se je vršilo v srenj-ski hiši 5. decembra je poleg otroškega petja, nastopa glasbene šole, dobrega Miklavža z bogatimi darovi vredno pohvaliti predvsem iznajdljivost, spretnost in sposobnost naše skavtske mladine, ki je praznovanje dobro organizirala in izpeljala, zlasti pa posrečeno režirala in odigrala prizor »Janko in Metka v našem času«.
Praznik Brezmadežne smo poudarili kot praznik mladine. Tako so pri župnijski maši peli le otroci, popoldne pa so v župnijski cerkvi v Dolini ob skupnih molitvah za duhovne poklice sodelovale s petjem dekleta Slovenskega šopka.
Sredi decembra (na god sv. Lucije) je padla naša starodavna lipa: občinski možje so jo po odločitvi in naročilu županstva posekali, izkopali iz globine dele korenin in na isto mesto že naslednjega dne vsadili novo, mlado lipo. Bo ta rasla podobno prejšnji kot znamenje slovenstva naše vasi, bo prirasla zanamcem k srcu kot je dosedanja bila ponos nas in naših prednikov? Upajmo tako!
V	ponedeljek 17. decembra so sc nekateri člani našega župnijskega sveta udeležili v Baragovem domu v Ricmanjih skupnega sestanka župnijskih svetov v Bregu. Na srečanju so se soočili s številnimi problemi verskega življenja na našem skupnem območju. Prepričanje udeležencev je, da se s skupnimi močmi in z božjo pomočjo da ustvariti marsikaj dobrega in koristnega za rast verskega življenja v župnijah v Bregu.
Zadnji in že kar petnajsti pogreb v letu 1984 smo opravili 19. decembra, ko smo pokopali Štefanijo Smotiak vd. Baudi, ki je bila izrazita vaška žena, tipična Mačko-ljanka. Kljub svojim številnim življenjskim nadlogam je znala ohraniti veder stik z vsakim domačinom, vsakogar je ob pozdravu primerno nagovorila. Bog ji daj večno plačilo v nebesih!
Božični čas smo skušali preživeti času primerno čimbolj praznično in versko dostojno. Za srečo lepih prazničnih dni gre velika zasluga župniku Žarku Škrlu, ki zna bogato voditi vse verske obrede in bogoslužje, požrtvovalnim osebam, ki so osnažile cerkev in jo božično bogato okrasile, a tudi organistki Amaliji, zborovodju Cvetu Marcu in vsem pevcem, ki so s svojim petjem dvigali duha v božičnem razpoloženju v vseh prazničnih dneh; dekliški zbor in učenci glasbene šole so s svojim izvajanjem pred polnočnico zbudili primerno božično vzdušje svete noči.
Otroški zbor Slovenski šopek je po svoji že vrsto let ustaljeni navadi pripravil 28. decembra sebi, svojim staršem in prija-
teljem vesel tepežni dan. Po maši, pri kateri so peli in dobili blagoslov, so otroci v srenj ski hiši pripravili še primerno prireditev: peli so, recitirali in odigrali dva božična prizora (Ljubka Šorli - Pogovor zvezd v božični noči in Pastirčki); še vezno besedilo med posameznimi točkami sta brali dve deklici članici otroškega zbora. Tudi na tej prireditvi je prišlo do nastopa gojencev glasbene šole pod vodstvom Marije Družina. Celotna letošnja »tepežnica« je pa namenjena skladu »Mitja Čuk«. Zato se je prireditve udeležila odbornica sklada Nevja Žerjal, ki je našim otrokom in vsem prisotnim orisala življenje in delo ustanove. Naši otroci so ob tej priložnosti darovali v sklad vse prostovoljne prispevke večera. Hvaležni smo skladu, ki je z lastnim sodelovanjem na naši »tepežnici« prispeval k vzgoji otrok v skrbi za bližnjega in potrebnega.
Naša odrasla mladina se je za konec leta podala deloma na srečanje mladih v Koln, deloma pa v Bohinj. Doma smo pa silvestrovali v srenjski hiši v veselem razpoloženju, plesu in petju, novo leto smo si voščili v resnično razgibani razigranosti, a obenem ob primernem duhovnem razmišljanju.
L. P.
V nedeljo na praznik sv. Treh kraljev so v Čedadu v gledališču Ristori obhajali tradicionalni Dan emigranta, ki so ga vpeljali pred 22 leti. Domačini iz Benečije in gostje so napolnili precej veliko dvorano z namenom, da se med seboj srečajo in prisostvujejo kulturnemu programu, ki so ga pripravili za to srečanje. Program je obsegal naslednje glavne točke: govor in pozdrav čedajskega župana G. Pascolinija, kot gostitelja srečanja; programski govor g. E. Cenciga; nastop ansambla A. Bir-tiga ter dramo I. Predana »Prepoved«.
Čedajski župan je poleg pozdravov poudaril vlogo, ki so jo beneški in furlanski izseljenci opravili s svojim delom v tujini, ki jih je vedno cenila zavoljo njih pridnosti in kulturne osveščenosti. Emil Cen-cig pa je v svojem govoru v italijanščini in slovenščini razvil misli o kulturni istovetnosti prebivalcev Nadiških dolin v preteklosti in danes, krvni davek, ki so ga v preteklosti plačevali zaradi izseljevanja. To se je danes ustavilo, a doma še čakajo, da jim država prizna pravice, ki jim gredo po ustavi in po Osimskih sporazumih. Glasbena Skupina Antona Birtiga je prisotnim zaigrala vesele narodne poskočnice in valčke, k čemur je prispeval tudi domači harmonikar Ezio Oualizza.
Glavna točka kulturnega programa pa je bila trodejanka Izidorja Predana »Prepoved«, ki so jo beneški fantje in dekleta pripravili pod vodstvom Adrijana Rustja. Vsebina drame je zloglasna prepoved fašističnih hierarhov, da se v Benečiji ne sme ne pridigati ne peti po slovensko. V prvem dejanju je zato videti beneške duhovnike, ki se pod vodstvom msgr. Trin-ka razgovarjajo o novem položaju, ki je nastal po prepovedi. V drugem duhovniki na pobudo župnika Kramarja razpravljajo o tem, kaj so dosegli v Vatikanu pri kardinalu Pizzardu glede položaja v Benečiji.
V	tretjem dejanju smo med vojno, ko prihajajo partizani kot osvoboditelji Benečije, potem konec vojne in z njim pismo videmskega prefekta Candolinija, da se v Benečiji sme znova rabiti slovenščina.
Drama je bolj premišljevanje in debata o problemih kot pa akcijska razgibanost. Opazna je tudi teza, da so partizani prinesli svobodo Benečiji in z njo pravico do materinega jezika, dočim vemo, da to ni zgodovinska rejnica. Izidor Predan je skušal prikazati na odru nek odsek polpretekle beneške zgodovine, a mu dramat-sko to ni uspelo. Igralci in režiser so pa kar dobro rešili svoje nelahke vloge.
List »Novi Matajur« je z novim letom postal tednik. Uredništvo je v Čedadu, izdaja in tiska ga Zveza tržaškega tiska v Trstu.
Slovenci po svetu
Umrl je življenjepisec škofa Rožmana
V St. Jakobu v Rožu na Koroškem so v četrtek 27. decembra položili k večnemu počitku dr. Jakoba Kolariča, duhovnika lazarista. Pokojni Kolarič je opravil zelo
Papeževo apostolsko pismo »Sprava in pokora«
Objavljeno je bilo 11. decembra 1984 v zvezi z zadnjo škofovsko sinodo konec
1983	v Rimu. Po\ zema njena posvetovanja in sklepe o spovedi in pokori.
Po uvodu o začetku in pomenu dokumenta papež v treh delih obravnava med drugim danes vedno bolj opazno »izgubo zavesti greha«. Vzroke za to izgubo vidi papež v sekularizmu, v napačnem tolmačenju dosežkov humanističnih znanosti, v zgodovinskem relativizmu in v napačnem izenačevanju zavesti greha z bolestnim občutkom krivde. Izguba zavesti greha je potemtakem »oblika ali sad zanikanja Boga ne le v njegovi ateistični, temveč tudi v njegovi sekularizirani različici«.
Greh je v dokumentu opredeljen kot »dejanje osebe«; zato ima greh v prvi vrsti osebne posledice. Socialni greh — o katerem so na škofovski sinodi govorih predvsem nadpastirji iz latinsko-ameriškega prostora — je »druga stran solidarnosti«: greh posameznika ima posledice za druge. Vsak greh ima po besedah dokumenta »neizpodbitno značaj socialnega greha«.
Govorjenje o socialnih grehih pa ne sme nikogar zavajati v to, da bi podcenjeval odgovornost posameznika, zabičuje papež. Pojma »socialni greh« ne smemo postavljati v nasprotje z »osebnim grehom« in tega s tem omalovaževati. »Če Cerkev določene razmere in nekatere kolektivne ob-
like ravnanja bolj ali manj širokih socialnih skupin ali celo celih narodov in državnih zvez obtožuje kot socialni greh, potem ve in to tudi naglaša, da so taki primeri socialnega greha plod, nakopičenje in strnitev mnogih osebnih grehov... Za vsakim položajem greha so vedno grešni ljudje.«
Da bi dosegli odpuščanje in oproščen j e težkih grehov, je »zakrament pokore redna pot«. Zakrament pokore je neke vrste »sodni postopek«, piše papež, pri katerem pa ima usmiljenje prednost pred strogo pravičnostjo.
veliko delo, ko je sestavil in dal tiskati prvi veliki življenjepis o ljubljanskem škofu Rožmanu. Življenjepis obsega tri zvezke in je zlasti zadnji zelo obširen. Izdala ga je Celovška Mohorjeva družba; zadnji zvezek je izšel leta 1976. V svojem življenjepisu o Rožmanu ima Kolarič precej dokumentov, posebno iz časa zadnje vojne in revolucije. Vendar ni popoln, ker so bili takrat še številni arhivi zaprti, v inozemstvu mu pa tudi niso bili dostopni, še manj v Sloveniji. Zato je Kolaričev »Škof Rožman« v marsičem pomanjkljiv, kljub temu pa je delo, ki ga bo moral upoštevati vsakdo, ki bo v prihodnje pisal o pokojnem škofu.
Jakob Kolarič je bil doma blizu Ljutomera, kjer se je rodil leta 1902. Stopil je k lazaristom in postal priljubljen voditelj duhovnih vaj in ljudskih misijonov. Po vojni se je izselil v Kanado in je tam pomagal ustanoviti prvo slovensko župnijo v Torontu ter bil tudi več let za župnika. Ko mu je zdravje začelo pešati, se je preselil na Koroško in se ustavil kot hišni duhovnik pri šolskih sestrah v Št. Petru pri Št. Jakobu. Tam je tudi napisal svoj življenjepis o Rožmanu, ker se mu je zdelo, da je to dolžan storiti iz hvaležnosti do škofa Rožmana in slovenske Koroške, ki nam ga je dala in je bila tudi zatočišče številnim beguncem po vojni, tudi njemu samemu.
Zadnja leta je zelo opešal in šolske sestre so mu z vso skrbjo stregle. Naj v Bogu počiva v koroški zemlji, kjer ni dano, da ibi počival veliki škof Gregorij Rožman.
f brat Benvenut
V večernih urah 18. decembra 1984 je v bolnišnici v Bassano del Grappa umrl kapucinski brat Benvenut, prej Zdravko Bavcon, doma iz Raven pri Črničah. Rodil se je leta 1925 v družini, kjer je bilo 14 otrok. Noviciat je začel v Bassanu leta 1943, slovesne obljube pa je naredil 1948. Vsa redovniška leta je preživel kot kuhar v večjih samostanih kot so Padova, Bel-luno in Bassano. Zadnja leta pa je bil pomočnik v kuhinji in je tako vršil svoje poslanstvo do konca.
Pogreb je bil 21. decembra ob somaševanju 15 duhovnikov in ob prisotnosti dveh rodnih bratov, sestre in drugih sorodnikov iz Slovenije.
Brat Benvenut je bil zelo dobrega srca in potrpežljiv ter priljubljen pri vseh. Naj v miru počiva v Bassanu, kjer je zapustil to zemljo in se preselil v večnost.
Umrl je mladinski pisatelj Mirko Kunčič
Devet dni pred izpolnjenim 85. letom življenja je umrl 4. decembra 1984 v Argentini mladinski pesnik in pisatelj Mirko Kunčič. Rojen 12. decembra 1899 v železniški družini v Lescah na Gorenjskem je bil zaradi težkih gmotnih razmer kmalu prisiljen opustiti študije. Najprej je bil uradnik v zdravilišču za jetične v Topolščici, kasneje pa se je zaposlil do odhoda v Argentino pri uredništvu dnevnika »Slovenec« v Ljubljani.
V tem času je objavljal svoje pesmi v vseh slovenskih revijah in se pri tem razvil v izrazitega mladinskega pesnika, kar je ostal do smrti. Pri »Slovencu« je vodil stalno rubriko »Kotičkov striček«, v begunskem taborišču v Špitalu na Koroškem je izdal mladinsko knjigo »Cmokec posko-kec«, v Argentini pa povest »Gorjančev Pavlek«. V povojnem času je izšlo več njegovih pesniških zbirk tako v Celovcu kot v Gorici pri obeh Mohorjevih družbah. Napisal je tudi dramo »Triglavska roža«, ki jo je tik pred drugo svetovno vojno uprizorilo Narodno gledališče v Ljubljani, za njegovo 80-letnico pa so jo ponovili v Buenos Airesu. V Argentini je Kunčič postal najbolj priljubljen pesnik slovenskih šol, kar izpričuje tudi čitanka »Živ žav«, Sedaj počiva na pokopališču v Moronu, 21 km zahodno od argentinske prestolnice, kjer je našlo svoje zadnje domovanje že toliko drugih povojnih slovenskih izseljencev.
Bralci pišejo
Nekaj za naše dušne pastirje
Že dolgo me je imelo, da bi o naslednjem vprašanju napisal par vrstic. Kot organist namreč opažam, da ko se svete maše v nekaterih naših cerkvah zaključijo (tj. z zadnjim blagoslovom), jo celebrant in vsi, ki so z njim v prezbiteriju ucvrejo proti zakristiji z vso naglico.
Daritev sv. maše je resda zaključena, toda ustaljena navada je, da pevci na koru zapojo še zadnjo pesem. Vendar se zgodi, da zaradi celebranlovega »naglega pobega«
Kako partija zlorablja čustva množic
Koroški duhovnik piše: »Dne 17. nov.
1984	je "nadstrankarski komite" organiziral demonstracijo koroških Slovencev v Celovcu v podporo dvojezičnemu šolstvu. Udeležile so se je res vse struje in organizacije z nekaj Nemci vred; približno tri tisoč ljudi. Pri kulturni prireditvi, ki je sledila, so komunisti to izrabili in vse drugače misleče izigrali. Dolgo petje Partizanskega zbora iz Trsta brez domačih zborov, Nikaragva, Internacionala: vse, kar ni imelo nič opraviti s koroškim problemom. Napravilo pa je na Nemce vtis, da so vsi Slovenci komunisti. In to je voda na mlin nacistom. Titokomunisti so za naše nacistične bike isto kot rdeča cunja za bika v španski areni. Tako nam je ta izredno velika in mirna demonstracija z dodatkom morda več škodila kot koristila. Odprla pa je mnogim oči!«
Ali je potreben komentar? Od leta 1941, ko je komunistična partija Slovenije ustanovila OF, se ta igra ponavlja: pristna narodna in svodoboljubna čustva slovenskih množic izrablja za svoje partijske cilje in namene, tj. za revolucijo in diktaturo, narodni interesi so ji deveta briga.
Ali bomo demokratični Slovenci kdaj to razumeli in se ne bomo več igrali koristnih budal oz. idiotov v rokah Partije?
(r+r)
Pisatelji in časnikarji v ječah
Predsednik Pen kluba Rene Tavernier je povedal, da je skoraj 500 pisateljev in časnikarjev v ječah. V Afriki je zaprtih 41, v Aziji 117, v Evropi 173, v Latinski Ameriki 46 in na Srednjem vzhodu 12. Svetovni rekord ima Sovjetska zveza, kjer je v ječah 114 pisateljev in časnikarjev. Najtežje življenje v Aziji imajo pisatelji in časnikarji v Vietnamu, kjer jih je v ječah in v taboriščih za prevzgojo 66.
v zakristijo tudi verniki v klopeh z bolj ali manj podobno naglico zapustijo cerkev. In pevci na koru? Navdušeno pač prepevajo pol praznim klopem in prav gotovo le Bogu v čast, ki sameva v tabernaklju.
Ali res nekatere celebrante tako veliko stane, če počakajo, da pevci na koru končajo svoje izvajanje? Saj to tudi spada k daritvi svete maše. Mar ne? Gotovo pa je, da ne dajo lepega zgleda s svojim naglim pobegom izpted oltarja.
Mirko Špacapan
Naj se zve vsa resnica!
Na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta so na predlog pokrajinskega odbora porazdelili raznim kulturnim ustanovam denarne podpore za delovanje v letu 1984. Zadevni sklep je obrazložil odbornik dr. Mirko Špacapan. Seveda je bil to kompromis, ki je nastal v pokrajinskem odboru. Zlasti je bilo sporno vprašanje podpore slovenskim ustanovam, ki jih italijanski partnerji še vse premalo upoštevajo. Res pa je tudi, da so slovenska društva sploh začela dobivati podpore prav na pobudo in v času, ko je bila odbornica Marija Forletič (SSk).
O vsej zadevi se je razpisal tudi Primorski dnevnik in seveda, kot je navada v goriškem uredništvu, zadevo razložil čisto po svoje in nekatere stvari popolnoma zamolčal. Zato mu je pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti poslal pismo. Ker pa so bržkone pri goriškem uredništvu PD pri srcu bolj strankarski kot slovenski interesi (kar se nadaljuje kljub travniški manifestaciji in tudi pospešuje neke vrste asimilacijo!), pisma niso objavili, zato prosimo, da ga objavite vi in bo tako slovenska javnost bolje obveščena o vsej zadevi.
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika - Gorica
V zvezi s poročanjem vašega dnevnika o porazdelitvi pokrajinskih podpor kulturnim ustanovam s posebnim ozirom na Glasbeno matico čutim dolžnost, da vas v imenu pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti opozorim, da gre po našem mnenju prav neodločnosti in razdvojenosti stranke, kateri pripada svetovalec Jože Cej, to je stranke PSI, pripisati v veliki meri dejstvo, da se še vedno ne upoštevajo povsem enakovredno slovenske institucije. PSI igra namreč, poleg ostalega, v pokrajinskem odboru odločilno vlogo, saj ji pripada sam predsednik Cumpeta.
Pri glasovanju v pokrajinskem svetu je prišla do izraza ta neodločnost in razdvojenost predstavnikov PSI, saj je Cej volil proti, drugi svetovalec PSI je odšel iz dvorane in se tako odtegnil glasovanju, predsednik Cumpeta po je predlog podprl. Zamolčali ste tudi dejstvo, da so letos zmanjšali prispevek vsem ostalim ustanovam razen prav Glasbeni matici, ki je prejela istega kot lani.
Svetovalec Jože Cej mora torej najprej razčistiti odnose v stranki, ki ji pripada in s tem bo veliko pripomogel Slovenski skupnosti pri odstranjevanju težav in na-sprotstva do Slovencev v upravnih odborih in posebej v pokrajinskem.
V imenu pokrajinskega tajništva SSk
Tajnik Marjan Terpin
Nedeljsko slavje ob 20. obletnici neprekinjenega delovanja štandreškega dramskega odseka je odprl dr. Damjan Paulin, predsednik PD »Štandrež«, ki je orisal zgodovino plodnega delovanja društva na dramskem področju. Kaj več bomo o dramskem delovanju v Štandrežu povedali drugič.
Sledila je krstna uprizoritev vedre igre v dveh delih »Milijonarji v oblakih«, ki jo je za to priložnost napisal Janez Povše.
Po predstavi je bilo najprej podeljevanje priznanj članom štandreške dramske skupine, ki že več 'kot deset let sodelujejo pri skupini. Priznanja so prejeli: Marko Brajnik, Marjan Breščak, Marinka Leban, Jordan Mučič, Damjan Paulin, Majda Paulin in Božidar Tabaj.
Na oder so prišli tudi režiserji, ki so spremljali skupino v 20 letih in sicer: Jožef Žorž, Ivanka Zavadlav, Aleksij Pregare (opravičeno odsoten), Mira Štrukelj in Emil Aberšek.
Dvajseto obletnico so pozdravili: goriški župan dr. Antonio Scarano, dr. Marilka Čotar v imenu ZSKP iz Gorice, Simoniti za Zvezo kulturnih organizacij iz Nove Gorice, predsednik štandreške rajonske konzulte Reščič in predstavnik gledališke skupine iz Grgarja. Pismeno so pa poslali pozdrave in čestitke: SKPD »Mirko Filej« iz Gorice, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Združenje gledaliških skupin iz Ljubljane in uprava »Katoliškega doma« iz Gorice.
Ob tej slovesnosti je PD »Štandrež« izdalo bogato brošuro, v prostorih župnijskega doma »A. Gregorčič« pa uredilo pregledno dokumentarno razstavo o dramski dejavnosti.
Krstni izvedba veseloiore Milijonarji v oblakih
ff
H
Kot vsako leto so se tudi letos člani dramskega odseka PD štandrež predstavili svojim zvestim gledalcem z novo odrsko stvaritvijo. V nedeljo 6. januarja je bila namreč v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu krstna izvedba vedre igre v dveh delih »Milijonarji v oblakih«. Letos je bila premiera še posebno izreden dogodek; sovpadala je namreč z 20. obletnico neprekinjenega delovanja te dramske skupine. Delo, ki so ga predstavili, je bilo prvič uprizorjeno. Spisal ga je režiser Janez Povše. Čeprav ni Goričan, smo si ga že prisvojili, saj že precej let živi med nami. Kot dramatik nam je znan predvsem iz radijskih iger.
Veseloigra »Milijonarji v oblakih« je popolnoma osvojila domače občinstvo, še posebno zato, ker je postavljena v naše okolje in tudi tematika je zelo sodobna. Kajti po televiziji kar mrgolijo quiz oddaje, na katerih ponujajo brez velikega truda cel kup milijonov in seveda s tem mešajo glave ubogim ljudem. Povše nam je v svojem delu prikazal preprosto kmečko družino, ki se poteguje, da bi dobila sto milijonov. Pogoji za to niso težki. Pokazati bi morala, kako podjetna je in kaj je vsega dosegla s svojimi dohodki. Seveda so vsi družinski člani, razen nono-ta, ki o quizu nič ne ve in se naslanja predvsem na domače kmečko delo, prepričani, da jim bo sreča naklonjena. Zelo so razočarani, ko jim televizijski uradnik pove, da quiza sploh ne bo.
Pod spretno roko režiserja Emila Aber-ška so štandreški igralci res doživeto odigrali delo. Igra sama je imela hiter tempo. Kar naprej so si sledile nove situacije, tako da se gledalci niso mogli raztresti. Tudi tokrat so igralci pokazali svojo odrsko izkušenost. Dramska skupina iz štan-dreža je res homogena. Njeni člani se dobro ujemajo med sabo, tako da se nam včasih zazdi, da nismo pred amaterji, ampak že pred veščimi poklicnimi igralci. Seveda se jim pozna, da že veliko let delujejo skupaj. Tudi mlajši člani so se dobro vključili mednje.
Pohvale so vredni prav vsi. Ne smemo namreč pozabiti, koliko truda in vztrajnega dela se skriva za vsako premiero. Igralci se zvečer po svojem vsakdanjem delu posvetijo še vajam. Te niso zmeraj lahke. Gotovo so večkrat trudni, a ljubezen do gledališča vse premaga. Z običajno spretnostjo in sproščenostjo je Majda Paulin odigrala vlogo Ivane. Ob njej ni nič manj blestel Božidar Tabaj kot Karlo Tomšič -družinski oče. Marjan Breščak je bil prav prisrčen nono Dario, ki se na quize nič ne razume, a je najbolj trezen in ga skrbi le prodaja krompirja. Dobro sta odigrala svoji vlogi tudi Jordan Mučič kot priliznjeni sosed Sergio in Silvana Žnidarčič kot njegova žena Gabrijela. Naj omenim še Marka Brajnika kot uradnika, Marija Mujiča kot znanca Dominika, Marjana Zava-
dlava v vlogi Sandija in Eleno Šuligoj kot Wilmo. Čeprav so imeli manjše vloge, so s svojimi liki pripomogli k uspehu predstave. Seveda ne smemo pozabiti še na še-petalko Marinko Leban, ki že vrsto let opravlja nehvaležno delo za kulisami in Lucijana Pavia, ki prav tako zvesto skrbi za sceno in razsvetljavo.
Ponosni smo na štandreške amaterje in hvaležni smo jim, ker nas vsako leto prijetno presenetijo z novo odrsko stvaritvijo. Ob tem dvajsetem jubileju jim iskreno čestitamo in želimo še veliko uspeha ter da bi vztrajali na tej začrtani poti. Obenem upamo, da bo režiser in dramatik Janez Povše napisal še kaj primernega za naš plodni štandreški dramski ansambel.
Božič v edinosti
V nedeljo 23. decembra 1984 je prišlo v Katoliškem domu v Gorici do prijateljskega srečanja med slovensko, furlansko in italijansko mladino iz naše dežele v zvezi s praznikom Jezusovega rojstva. Pobuda za tako skupno praznovanje božiča je prišla iz vrst mladih, ki pripadajo gibanju Gioventu nuova (Nova mladina). To gibanje se je razširilo že po vsem svetu in si zastavlja cilj graditi svet, kjer bodo vsi ljudje povezani med seboj v edinosti.
V Katoliškem domu je mladina s svojim raznolikim in pestrim programom dokazala, da je mogoče tudi .pri nas graditi edinost med različnimi etničnimi skupnostmi. Na odru so se predstavili mladi, ki spoštujejo in želijo spoznavati in ceniti kulturo, jezik, navade, običaje sosedov, s katerimi živijo v isti deželi. Pomenljivo je bilo že dejstvo, da so skupine, ki so nastopale, predstavljale druga drugo. Paola iz Trsta je tako uvedla s svojimi besedami skupino slovenskih deklet iz Gorice, ki so zapele nekaj naših božičnih pesmi. Zatem je prebrala nekaj svojih poezij mlada italijanska pesnica iz Gorice Giuliana Vaiani.
V	kratkih, a pomenljivih besedah je izrazila, kaj ji pomeni božič. Pred nekaj tedni je za nekatere svoje pesmi dobila dve nagradi na literarnih natečajih v naši deželi.
Tržaška mladina Gioventu nuova se že več mesecev zbira in skupaj izdeluje razne usojene predmete, ki jih je pred božičem prodajala na stojnici v Trstu. Izkupiček so namenili socialnemu centru, ki je nastal na Filipinih v kraju Bukas-Palad. Tam živi veliko ljudi v pomanjkanju in revščini. Mladi iz Trsta so z diapozitivi prikazali socialni center in svojo usnjarsko dejavnost.
Sledil je nastop kitaristke Marcelle Co-lella iz Vidma. Gledališka skupina, tudi iz Vidma, se je nato predstavila z dvodejan-ko »Kjer je ljubezen«, vzeto iz znane Tolstojeve zgodbe o čevljarju Martinu. Zatem je Anita iz Vidma prebrala razmišljanje Chiare Lubich o božiču, ki ga je doživela v Švici pred prazniki v Ženevi. Razmišljanje sta spremljali pri klavirju Gabriella Apollinari ter Enrica Carrera s klarinetom, obe iz Gorice.
Ob koncu sta nastopila še furlanski zbor iz kraja Santa Maria La Longa s tipičnimi furlanskimi božičnimi pesmimi in zopet skupina slovenskih deklet s pesmijo o miru.
Nastopajoče in poslušalce je prevevalo pravo božično veselje. Vsakdo je tudi prejel božično vejico z voščilom v slovenščini in italijanščini. Ob koncu se je nekdo takole izrazil: »Furlani, Slovenci, Tržačani, Italijani, vsi združeni, to je res pravi božič.« - T. S.
Z GORIŠKEGA
Podpore za dijake
Tudi letos bo goriška pokrajinska uprava razdelila podpore dijakom na podlagi deželnega zakona št. 10. Natečaja se lahko udeležijo vsi dijaki, ki so celodnevni ali poldnevni gojenci zavodov, pa tudi vsi tisti, ki so kakorkoli v potrebi, bodisi zavoljo nizkih dohodkov družine, bodisi zaradi razdalje, ki jo morajo prevoziti, da pridejo do šolske stavbe. Opozorilo o tem natečaju je zelo važno za nas Slovence, saj je veliko število naših dijakov, ki morajo iz okoliških krajev v Gorico na šolanje, pa tudi takih, ki so gojenci zavodov, tako zunanji kot notranji.
V	komisiji za šolstvo, ki bo prošnje pregledala in jih ocenila, je tudi naš odbornik dr. Špacapan, ki bo prav gotovo s posebno pozornostjo sledil obrazcem, ki jih bodo predstavili slovenski dijaki.
Vsa potrebna (pojasnila lahko dijaki in njih družine dobijo pri uradu za šolstvo in kulturo na sedežu goriške pokrajine, korzo Italia 55.
Uspešna razstava o kmečki arhitekturi na Krasu
V	okviru programa kulturnih dejavnosti, ki jih predvideva kulturni program tržaške pokrajine, je bila v soboto 15. decembra v prostorih Pomorske postaje odprta razstava o kmečki arhitekturi na Krasu z naslovom »Kamnita hiša«. Gre za prikaz nekaterih značilnih kraških domov, njihovih sestavnih delov, ki so odraz zgodovine, socialne in gospodarske strukture, političnih in vojnih dogajanj in duhovnosti kraških prebivalcev, pa tudi klime in vremenskih neprilik.
Kamen je oznaka kraške pokrajine in tudi kraške civilizacije. Do prve svetovne vojne je mnogo ljudi iz kraških vasi delalo v kamnolomih, nekateri od njih so postali veščaki in umetniki v obdelovanju kamna. Ti so zgradili hiše in jih okrasili, da so imele in nekatere ohranile svojstven pečat, ki je značilen za tržaški, a tudi za ves ostali Kras.
Tržaška pokrajina je hotela s to pobudo ovrednotiti bivališčno kraško arhitekturo in vzbuditi zanimanje pri občinstvu in pristojnih ustanovah, da se to dragoceno kulturno premoženje ne izgubi. Ob tej razstavi je odborništvo za kulturo na tržaški pokrajini, ki ga vodi dr. Zorko Harej, poskrbelo tudi za bogat katalog, ki vsebuje poleg razstavljenih predmetov tudi pismene prispevke glavnih pobudnikov arhitektov Galluzza in Sgubbija, koordinatorja Semeranija, daljši spis o življenju in navadah na Krasu etnologa Naška Križnarja, pričevanja Lojzeta Spacala in Avgusta Černigoja, uvod odbornika za kulturo Ha-reja ter obširno bibliografijo.
V teku razstave, ki bo odprta do 15. januarja, bo 11. t. m. okrogla miza nekaterih vidnih arhitektov z italijanske in slovenske strani o arhitekturi na Krasu in o perspektivah glede restavriranja in obnavljanja kraških hiš.
Omeniti je treba, da je bil v okviru istega programa od 22. do 30. decembra niz koncertov, treh vokalnih in štirih instrumentalnih; med njimi je v nedeljo 23. decembra nastopil z božičnimi skladbami mladinski zbor Glasbene matice.
Razstava o kmečki arhitekturi je pri tržaški javnosti naletela na odziv, ki je prekosil vsa pričakovanja. Doslej jo je obiskalo že na tisoče -ljudi. Za nas Slovence je pomembna zlasti iz dveh razlogov. Prvič, ker gre za prikaz pristne ustvarjalnosti kraškega človeka, ki se nujno istoveti s slovenskim prebivalstvom, in drugič, ker je na njej slovenšična popolnoma enakopravno upoštevana. Zato je treba dati vse priznanje organizatorju, tj. tržaški pokrajini oziroma odborništvu za kulturo, ki ga uspešno vodi dr. Zorko Harej.
Občni zbor društva »Pravnik«
V petek 14. decembra je v Trstu bil redni občni zbor članov društva »Pravnik«, tj. združenja slovenskih pravnikov v Italiji, ki dejansko opravljajo pravniški poklic.
Po obširni razpravi o predsednikovem poročilu, ki ga je podal v imenu dosedanjega vodstva dr. Drago Štoka, si je skupščina slovenskih pravnikov v Italiji izvolila za novega predsednika dr. Jana Godniča, kasači j skega odvetnika in honorarnega pretorja pri tržaškem okrajnem sodišču. Novi odbor pa sestavljajo še: podpredsednik dr. Branko Agneletto, tajnik dr. Drago Štoka ter člana dr. Egon Flori-dan in dr. Alenka Legiša.
Izvoljeni odbor si je za novo mandatno dobo začrtal obširen, toda stvaren program, v katerem izstopa nadaljnja krepitev odnosov s sorodnim društvom slovenskih pravnikov na Koroškem ter pravniškimi organizacijami v Sloveniji, skrb za rast domačega pravniškega naraščaja in pa prisotnost slovenskih pravnikov v manjšinskem okviru v skladu s ,pomenom in vlogo, ki pravniku pripada v sodobni družbi, bodisi kot posameznika bodisi kot člana svoje stanovske organizacije.
Dolina Glinščice — naravni park
Dolinski občinski svet je na svoji seji dne 19. decembra 1984 z večino glasov odobril izvedbene načrte o ureditvi naravnega parka v dolini Glinščice, ki ga med drugim predvideva tudi deželni urbanistični načrt. Glede na dejstvo, da gre za skalnat in nerodoviten svet, ki je last krajevne srenje oziroma občine, ki ga zlasti meščani že dolga desetletja obiskujejo kot izletniki, gre v glavnem za normativno ureditev uživanja v javne namene in ne za omejitev kakih kmetijskih dejavnosti.
O teh podrobnih načrtih in pravilnikih
za urejeno obiskovanje tega področja je predhodno razpravljala posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh političnih skupin, ki je tudi predlagala nekatere spremembe dopolnilnega značaja, ki so bili soglasno sprejete. Toda dokončno besedilo, ki je bilo dano svetovalcem na razpolago le nekaj dni. pred omenjeno sejo, je na več mestih preurejeno in ponekod znatno razširjeno. Ker o teh spremembah ni razpravljala omenjena delovna komisija, je načelnik svetovalske Skupine SSk Sergij Mahnič zahteval, da se razprava o tej točki prenese na eno prihodnjih sej, da bodo lahko vsi svetovalci imeli stvarno možnost preučiti zadnje besedilo pravilnikov.
O tem predlogu se je vnela živahna razprava, ki je privedla do tega, da so se svetovalci SSk pri glasovanju o dokončni formulaciji pravilnika vzdržali, potem ko župan ni hotel pojasniti, zakaj je v zadnjem trenutku prišlo do določenih sprememb v besedilu zadevnega pravilnika o ureditvi parka. Za predloženo dokumentacijo občinske uprave pa so brez pripomb glasovali svetovalci večine (PCI in PSI) ter DC in predstavnik PSDI.
Tečaj skavtskih vodnikov v Dragi
V okviru skupnih pobud med slovenskimi tržaškimi in goriškimi skavti se je v dneh od 27. do 29. decembra vršil v Dragi tečaj za vodnike. Udeležilo se ga je deset vodnikov oz. vodnic.
Program je bil raznolik, zanimiv in koristen. Tečaj je bil zamišljen kot tabor, zato so se vodniki porazdelili v dva voda. Udeleženci so imeli priložnost preveriti svoje znanje v značilnih skavtskih veščinah kot so orientacija, topografija, vozli in njih uporaba, prva pomoč in dežurstvo v kuhinji. Veliko časa so prebili v naravi in tam preverili pridobljeno znanje. Tako so drugi dan kljub ostri burji šli na daljši izlet na hrib Kokoš in se vadili v orientaciji.
Prvi dan so voditelji imeli razna predavanja. Vinko je govoril o vlogi vodnika, Marko o orientaciji, Peter o pomenu skavtske igre. Drugi dan je bil pod vodstvom Brune kviz o higieni. Zadnji dan sta Vinko in Katarina jedrnato podala vodnikom osnovne pojme prve pomoči. V popoldanskih urah so udeleženci tečaja pospravili in očistili hišo, v kateri so preživeli tri dni in se nato razšli.
V dneh od 3. do 5. januarja pa se je tečaja za vodnike v Dragi udeležilo 22 članov, 11 iz Gorice in pet iz Trsta ter 6 voditeljev. Tečaj je vodil Mauro Leban iz Gorice.
Prvi dan so vodniki v skupinah po štiri postavili lasten bivak in se vadili v pripravljanju ognjišča, kurjenja z mokrimi drvmi in kuhanja pašte. Sledilo je predavanje o topografiji, ki je slonelo na uporabi kompasa, računanja azimuta in orientacije po karti. Zvečer je bil razgovor o liku vodnika. Drugi dan so se udeleženci praktično poskusili na orientacijskem pohodu, kar so pred tem slišali med predavanjem. Po kosilu je bilo predavanje o igrah na odprtem in zaprtem s temu sledečo praktično vajo. Po vaji so se vodniki vrnili v hišo, kjer so poslušali predavanje o izražanju.
Zadnje jutro (toplomer je kazal —11° C) je bilo najprej predavanje o planinstvu, hoji v gore in plezanju, čemur je sledil krajši izlet do Jezera. Po kosilu je bila sv. maša, ki jo je opravil vodja g. Marjan Markežič, nato pa slovo in razhod.
Mladi Tržačani so obiskali Bohinjski kot
V	petek 28. decembra se je velika skupina mladih Tržačanov (več kot 60 nas je bilo), odpravila v Srednjo vas pri Bohnju, da bi skupaj preživeli Novo leto. Pobudo za to je dal g. Tone Bedenčič, ki je tudi vse organiziral, letos že četrtič zapovrstjo.
Naš namen je bil predvsem ta, da se duhovno obogatimo in tako globlje doživimo božične praznike in Novo leto. Seveda ni manjkalo pri tem telesne rekreacije (smučanja, plavanja, hoje po bližnjih gorskih poteh itd.) in pa zabave. Kot skupina smo se lepo vživeli, se približali drug drugemu, navezali prijateljske stike in to predvsem med tematskimi pogovori o verskih problemih, ki smo jih imeli vsak večer. Marsikdo izmed nas je v tej skupnosti našel notranji mir in občutil pravo srečo, vsem nam pa so te »počitnice« vlile novih idealov, veliko upanja in optimizma za naprej.
G. Tone, zahvaljujemo se ti za ves 'trud, ki ga vlagaš, in za tvojo skrb za nas mlade. Iskreno upamo, da se -nas ne boš »naveličal«, da boš kljub težavam še naprej vztrajal pri svojem delu, mi pa te bomo še naprej imeli radi. - Bohinjska klapa
Božični koncert v Štivanu
Kljub pomanjkljivim obvestilom v časopisih se je v soboto 5. januarja zvečer napolnila cerkev v Štivanu s poslušalci, katerim so všeč božične pesmi, zlasti če jih izvajajo Fantje izpod Grmade, dekleta iz Devina in otroci iz Štivana. Toplotne razmere v cerkvi niso bile ravno idealne, a ker so ljudje prišli poslušat lepo petje, so na mraz pozabili in vztrajali do konca.
Nastopile so omenjene -tri pevske skupine pod dirigenti I. Kraljem, H. Antoničem in T. Legiša ter Peganovo orgelsko in Grassijevo klarinetno spremljavo. Spored je bil raznolik; poleg nekaterih že izvajanih so pevci pokazali nekaj posebej za to priložnost naštudiranih. Posebej velja poudariti glasbeni prvenec Tatjane Legiša, ki ga je izvajala z otroškim zborom. Ves spored je povezovala in primerno dopolnjevala Irena Tavčar.
Skavtsko delovanje tržaških volčičev in veveric
Božični in novoletni prazniki so tudi za skavtsko organizacijo koristna priložnost za kratek premor in razmislek. Za nami je že večmesečno delovanje, ki je bilo vseskozi živahno in zahtevno. V okviru vsake veje so se odvijale razne dejavnosti, pri katerih so člani in članice poglabljali pomen verskih in skavtskih načel.
Tudi veja volčičev in veveric je bila v prejšnjih mesecih zelo aktivna. V svoj krog je sprejela nekaj novih voditeljev in tako okrepila svoje delovanje. V Borštu, Sv. Križu in Medjavasi so nastale nove šestorice, po enoletnem premoru pa je zopet zaživela tudi skupina volčičev -in veveric pri Sv. Ivanu v Trstu. Nove skupine so se srečale z ostalimi člani veje volvev na božični duhovni obnovi v Marijanišču na Opčinah. Duhovni vodja Tone Bedenčič je ob tej priložnosti podal nekaj uvodnih misli, ki so jih najmlajši spremljali s skavtskimi pesmimi.
Poleg delovanja v okviru šestoric in načrtovanja skupnih podvigov vzdržuje tržaško vodstvo tesne stike tudi z goriškimi voditelji. Večletno sodelovanje med obema vejama je že obrodilo prve sadove: v pripravi je skavtski priročnik za -voditelje volčičev in veveric. V ta namen sta se obe vodstvi sestali v četrtek 20. decembra in podali obračun opravljenega dela. Priročnik bo obsegal program »srebrne in zlate zvezdice«, ki gre od spoznavanja narave in tabornega življenja do odkrivanja verskih in narodnih vrednot. Novi priročnik bo prav gotovo nudil vsem voditeljem in voditeljicam nekaj smernic za njihovo delo, obenem pa bo tudi izraz enotnega delovanja tržaške in goriške veje volčičev in veveric. - Borovnica
m m
Borni koncert i trMi stolnici
Koncert božičnih pesmi, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem v stolnici sv. Justa, je bil letos v drugačni obliki. V prvem delu sta nastopili dve solistki in sicer altistka Marta Valetič in sopranistka Zlata Gašperšič. Potem še basist Dragiša Ognjanovič. Spremljal jih je Hubert Bergant, ki je potem še sam zaigral dve skladbi.
Božično misel je povedal ži»pnik iz Mač-kolj g. Žarko Škerl. Vsem je tudi zaželel uspešno in zadovoljno novo leto.
V	drugem delu so nastopili združeni zbori z Opčin, iz Rojana, od Sv. Ivana in Sv. Antona pod vodstvom Edija Race-ta, skupno okoli 80 pevk in pevcev. Zapeli so šest božičnih pesmi: Vrabčevo Poslušajte vsi ljudje, Vodopivčevo Blažena noč, Maličevo Božično pričakovanje, Hare-
jevo Le spavaj, sladko Detece, iz Kramar-jeve zbirke Slava Bogu na višavah in Tomčevo Angelska petje. Po blagoslova! je vsa cerkev zapela Gruberjevo Sveto noč. Napovedoval je Gregor Pertot.
Organizatorji so bili v skrbeh, da bo zaradi ostrega mraza skromna udeležba, a stolnica se je napolnila skoraj kot vsako leto. Znova se je pokazalo, da božični koncert pritegne in da se je zanj vredno potruditi. Koncert je nudil lep umetniški užitek, morda bolj petje združenih cerkvenih zborov kot petje solistov, škoda, da nas je sprva sprejela neogreta stolnica. Ogreli so jo šele med koncertom. Brez dvoma pa je stolnica sv. Justa najbolj primerna cerkev za božični koncert v Trstu. Hvala -vsem, ki so se trudili za božični koncert, organizatorjem in pevcem.
Goriška pokrajinska podpora glasbenim ustanovam
Na podlagi deželnega zakona št. 13 podeli goriška pokrajina vsako leto podpore glasbenim ustanovam za delovanje v tekočem letu. Od nakazanih sto milijonov je največja vsota pripadla goriški glasbeni šoli <57.5000.000 lir) in tržiški ustanovi Vivaldi (20.000.000 lir). Odbornik dr. Špacapan seveda -ni pozabil na slovenske glasbene šole, ki so dobile po en milijon (Gorica) in po 400.000 lir (Štandrež). Glasbeni matici je bila odkazana čedna vsota dva milijona 600.000 lir Prati tej razdelitvi so v pokrajinskem svetu ugovarjali seveda komunisti, kar je razumljivo, saj kot opozicija ne morejo ravnati drugače (pomembno je dejstvo, da je tudi edini misovec glasoval ikot komunisti, kajpada s čisto drugačnimi motivacijami).
Najbolj pa je sklepu nasprotoval socialist Cej, ki si je na vse kriplje prizadeval dokazati, da bi morala Glasbena matica biti deležna neprimerno večje vsote. Tovariš Cej je seveda pozabil, da je predsedniku pokrajine in njegovemu strankarskemu somišljeniku Cumpeti bila pri srcu samo tr-žiška glasbena šola, in da na seji pokrajinskega odbora, kjer se je sklepalo o porazdelitvi, ni niti črhnil v korist slovenske glasbene ustanove, medtem ko je tretja socialistka v pokrajinskem svetu Moffer-dinova smatrala za primerno, da se pred glasovanjem izmuzne iz sejne dvorane. Socialist Cumpeta je potem gladko glasoval za predlog pokrajinskega odbora in še mar ni bilo njemu in njegovi stranki PSI, da si je Cej »trgal oblačila« in glasoval proti.
Dejstvo je, da porazdelitev ni primemo nagradila slovenskega glasbenega ustvarjanja v zamejstvu, vendar je treba pri tem upoštevati, da v pokrajinskem odboru vsak vleče vodo na svoj mlin in da je naš slovenski odbornik osamljen v svojih zahtevah. Če bi mu socialist pri tem pomagal, in s tem dokazal odprtost svoje stranke do Slovencev, bi naše glasbene šole gotovo več dobile.
SKPD »Mirko Filej« priredi v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo v četrtek 17. januarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma
Predstavitev letošnjih knjig Goriške Mohorjeve družbe
V	predstavitev je vključena povest Zore Piščanc »Most čez ocean«, ki je izšla lani v samozaložbi.
Vabljeni!
Žive jaslice pri Sv. Ivanu
Jaslice pri Sv. Ivanu v Gorici imajo vsako leto neko osrednjo idejo. Tako so letos usmerjene v božjo besedo, ki se je razodela v stari zavezi, v novi zavezi pa je nam Slovanom postala dostopna po o-znanjevanju svetih bratov Cirila in Metoda ter naših slovenskih apostolov Slomška in Barage.
Vsled tega so jaslice dvodelne: na levi strani je stara zaveza z očaki in Mojzesom, v sredi je božje Dete, na desni strani so pa sv. brata, Slomšek, Baraga, poleg seveda angelcev, pastirjev, zvezde idr. Mnoge figure so žive in se gibljejo, voda se pretaka, mlinsko kolo se vrti, angelci prihajajo in odhajajo. Mislim, da so pri Sv. Ivanu najbolj originalne in najbolj žive jaslice v goriškem mestu. So zamisel in delo g. M. Markežiča in sodelavcev. Cerkev sv. Ivana je odprta vsak dan dopoldne. Jaslice bodo na ogled do svečnice.
Božičnica na sr. š. »I. Trinko«
Tudi letos so pred počitnicami profesorji in dijaki pripravili božičnico, ki je bila v prostorih kapele bivšega semenišča.
Ob prisotnosti učencev, profesorjev in staršev je šolski mladinski zbor pod vodstvom prof. Stanka Jericija ob spremljavi glasbil, katere je vodila prof. Bandelli-Lestani izvedel več skladb. Poudariti velja, da so bile nekatere prvič izvedene in jih je za to priložnost priredil pevovodja prof. Jericijo.
Iz božičnih besedil, ki jih je med eno glasbeno točko in drugo podala skupina recitatorjev, je predvsem izzvenela potreba po dobroti, ljubezni, upanju, zvestobi, bratstvu ter iskrenem doživljanju božičnih praznikov.
Božično misel je podal katehet prof. D. Butkovič, medtem ko se je ravnateljica Rožica Simčič Lojk pred zaključno pesmijo vsem sodelujočim zahvalila za trud in sodelovanje, toplo priporočila, naj te bo-
žične misli uresničujejo v vsakdanjem življenju skozi vse leto, ter vsem prisotnim iskreno voščila.
Pevma
Na pokopališču v Pevmi smo v sredo 9. januarja položili k večnemu počitku Viktorijo Širok vd. Perat. Pokojnica je bila doma iz Grgarja, kjer se je rodila pred 81 leti. Poročila se je z železničarjem in z njim delila usodo, ko so slovenske železničarje premeščali v notranjost države.
Po vojni se je leta 1945 vrnila v domačo vas, od tam pa se leta 1949 preselila v Pevmo in tu živela nad 20 let. Zaposlila se je kot postrežnica na osnovni šoli do upokojitve ter skrbela tudi za domačo cerkev. Po upokojitvi se je s hčerjo Ma-rizo preselila v Gorico. Tu je v civilni bolnišnici po dolgi in neozdravljivi bolezni 7. januarja odšla po večno plačilo za svoje res zgledno krščansko življenje.
Naj v Bogu počiva. Marizi, učiteljici na osnovni šoli v ul. V. Veneto, in sorodnikom naše sožalje.
Novo leto v Števerjanu
Števerjansko prosvetno društvo »F. B. Sedej« ni pozabilo ob koncu starega in ob začetku novega leta na svoje člane in prijatelje. Za Silvestrovo je namreč priredilo družabni večer, ki se je zavlekel v novo leto. V Sedejevem domu so se tokrat zbrali mladi in njihovi starši. Bila je to posrečena ideja, čeprav so mnogi menili, da mladina noče biti s starejšimi.
Da temu ni tako, se je lahko prepričal vsak, ki je bil tisti večer v števerjanskem domu. Veliko mladine in mnogo staršev se je v veseli družbi poslavljalo od leta in tegob 1984. Večer je popestril nastop Planinskega kvinteta, ki je zares odlično igral. Vsi so lahko tudi prisostvovali Silvestrovi oddaji ljubljanske televizije, saj je z drugimi slovenskimi ansambli nastopil tudi ansambel Lojzeta Hledeta.
Na sv. Tri kralje je prav tako SKPD »F. B. Sedej« v popoldanskih urah priredilo že običajno božičnico. Nastopil je mešani zbor, ki ga je .vodila Alenka Černič ob orgelski spremljavi Hermana Srebemi-ča. Dramski odsek je pripravil nekaj primernih božičnih recitacij. V imenu društva je spregovorila tajnica Franka Pado-van, božične misli pa je nanizal župnik g. Ambrož Kodelja. Župnijski svet je nato pripravil tudi že udomačeno tombolo, tako da so bili vsi zadovoljni, tako igralci in še bolj dobitniki. Dobljeni pršut pa so vsi skupaj pospravili z okusno paštašuto v kuhinjskih prostorih števerjanskega župnijskega doma. Bila je to kot ena velika družina: otroci, mladi in starejši.
Zahvala gre vsem, ki so se potrudili pri pripravi.
Nagrajena teza slovenskega visokošolca
Ob koncu leta se je sestala komisija za šolstvo na goriški pokrajini in porazdelila nagrade za najboljše teze, katere govorijo o tematikah, ki so zanimive za naše kraje. Na predlog odbornika dr. Špacapana je nagrado v znesku 900.000 lir prejela tudi visokošolska teza goriškega prof. Ivana Sirka o slovenski problematiki v goriškem okraju za časa Marušiča. Delo našega rojaka je želo odobravanje vseh članov komisije in je bilo izbrano med štiri najboljša za leto 1982.
Šport
Podpora ŠZ Olympia
Goriška pokrajinska uprava je ob koncu 1984 podelila podpore športnim druš-stvom, ki so se posebno izkazala s svojim delovanjem, zlasti pa z organizacijo kake izredne manifestacije. Največjo vsoto (lir 550.000) je tokrat dobilo ŠZ 01ympia kot prispevek za organiziranje mednarodnega turnirja v moški odbojki, na katerem so sodelovali poleg gostitelja še VBU Videm in češke Budejovice. Ta prireditev je močno odjeknila v goriškem odbojkarskem svetu, saj se te redko zgodi, da v naše mesto zaidejo prvorazredna moštva.
Za to nagrado gre posebna zasluga vsemu odboru društva, ki se je z vso vnemo lotilo organizacije tako zahtevnega turnirja, posebno pa se je treba zahvaliti našim šolskim sestram Zavoda sv. Družine, ki so poskrbele, da so se gostje pri nas izredno dobro počutili in so bili navdušeni nad hrano in prenočitvijo.
Razpis likovnega natečaja
Sklad »Mitja Čuk« razpisuje likovni natečaj za osnutek svojega znaka in sicer pod naslednjimi pogoji: Tema: »Pomagajmo otrokom!« Natečaja se lahko udeležijo otroci do 14. leta starosti. Izdelki so lahko v poljubni .tehniki, vendar je obvezen format A 4. Osnutki naj bodo opremljeni na narobni strani z imenom, priimkom in naslovom. Osnutke pošljite na naslov: Sklad »Mitja čuk«, Narodna ul. 79, 34016 Opčine, do 31. marca.
Izdelke bo ocenila šestčlanska komisija likovnikov. Prvonagrajeni osnutek postane znak sklada. Podeljene bodo tri nagrade:
1.	nagrada mini magnetofon; 2. nagrada knjižni bon za 50.000 lir; 3. nagrada knjižni bon za 20.000 lir. Mnenje komisije je dbkončno in je vsaka pravna pot izključena. Vsi izdelki bodo razstavljeni.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: Vir-gil Cotič, Peč 5.000; J. Štrancar v spomin s. Estere Saksida 20.000; Vida Bandelli 40.000; N. N. 10.000; Buscemi, Treviso 24.000; V. Jelinčič, Kanada 80.000; Gruntar, Kanada 30.000; Ciril češčut 10.000; Marija Batistič 2.000; N. N. 25.000 lir; dr. Peter Urbanc, Kanada 1.200 USA dol.
Za Zavod sv. Družine: Danica Gomišček v spomin na pok. svakinjo 30.000; s. Lucija Sivec 9.000; Berta Mišič 9.000; M. Go-ljevšček 9.000; N. N. 2.000; M. Marinič, Podgora 20.000.
Za Alojzijevišče: Željka Simčič ob 40-let-nici smrti Jožka Bratuža 50.000 lir.
Alojz Nanut: za mešani zbor »Štandrež«
10.000 in za dramsko skupino »Štandrež«
10.000 lir.
Žena ob obletnici moževe smrti: za Sv.
goro 15.000 in za Katoliški glas 5.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti Filipine Kol-mečka Bratina daruje mož za Katoliški glas, za Katoliški dom, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče po 75.000 lir in za lačne po svetu 100.000, sin pa 50.000 lir za slovenske misijonarje.
Za novo telovadnico v Gorici: C. M. 250.000; Č. Š. 250.000; Klanjšček 50.000; A. Koršič namesto cvetja na grob Pavle Brešan, mame Karla Brešan 100.000; M. K.
100.000 lir.
Za zdravljenje Emila Valentinčiča: v
spomin Viktorije širok-Perat družina Gru-sovin 50.000 in družina Sfiligoj 20.000 lir. Za Našo pot: Ciril češčut, Sovodnje
10.000 lir.
Marija, Janez in Saša ob obletnici smrti drage mame Ivanke za novo telovadnico v Gorici 50.000 in za Našo pot 15.000 lir.
V. Klanjšček: za novo telovadnico in za Katoliški glas po 10.000 in za Našo pot
5.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: N. N. 100.000 lir. Za cerkev v Mavhinjah: namesto cvetja na grob Amalije L.upinc darujeta družini Legiša in Terčelj 30.000, v isti namen Marija Legiša 10.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: domači v spomin pok. Marije Verč 70.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Vetka Vremec 100.000; Bernard Sosič 50.000; Antonio Mez-zavia 50.000; Karlo Malalan 50.000; Anica Malalan-Vaclik v spomin na mamo Vin-cenco 50.000; Meri Škerlavaj-Hrovatin 40.000; Štefanija Škerlavaj 40.000; Marija Antončič 20.000; Norka Škerlavaj Sosič 20.000; Slavko in Lidija Sosič v počastitev spomina Ane Mlač 10.000; N. N. ital. jezika 11.720; Jelka Dancu-Cvelbar 3.000; razni 20.000 lir.
Za cerkev na Banah: Marija Gcrmek
10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Mila Ferluga
10.000 lir.
Za cerkveni zbor Opčine: Meri Škerlavaj 20.000 lir.
Za cerkev v Trebčah: Justina Možina 15.000; družina Sivitz v spomin na starše
50.000 lir.
Za Sklad »Mitja Čuk«: Silvana, Zvonko in Marčelo Malalan z družinami v spomin očeta 60.000; Vera in Janko Ban v spomin na sosedo nono Marijo 30.000; družina Sossi-Nussdorfer v spomin na Ceno Malalan 20.000; Marija Čuk 50.000; Edka Križnič 20.000; Olga Suttorini 10.000; učenci 4/a r. OŠ »F. Bevk«, Opčine 131.500; Pavla, Tončka in Sava Kolarič, Olga Petelin in Janko Gruden v spomin požrtvovalne šolske sestre Estere Saksida 50.000; v spomin na Ado Hrovatin Rudi Jančar z družino 50.000, Marija in Štefanija Jančar pa 25.000; Angela Sferzi in Marija Danev-Kre-vatin v spomin Ginota Pulitano 10.000; sestra Olga ob 4. obletnici smrti Gizele Bucik 20.000; sestra Stana ob 3. obletnici smrti Avguština Kralja 10.000, sestra Marija pa 10.000; Olimpija Susič z družino v spomin na teto Milo 15.000; Anton, Milka in Ludvik ob 40-letnici deportacije Mirka Grgiča v taborišče smrti 30.000; Ferdinand Možina 10.000; Lidia Pellegrini 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Kravos-Vatta
20.000 lir.
DAROVI
Za Slov. Vincencijevo konferenco pri
Sv. Ivanu v Trstu: gospa Černigoj 20.000 ter gospa in gospodična Rudolf 20.000 lir.
Za kapelo v Domni: N. N. 20.000; N. N. 50.000; E. Ž., Trst 30.000; Amelija in Leopold Pangos namesto cvetja na grob prijatelja Mateja Barnobi 20.000; Marija Fabijan, Trst v isti namen 20.000; Mery Černigoj, Trst v spomin na pok. sestro Kristino 10.000; Vera Turk, Trst 50.000; Justina Vatta, Trst 10.000; ga. Glavina, Milje 10.000; ga. Sonja 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Pierina Hrvatič, Ricmanje 30.000; Marija Petaros, Ricmanje 20.000; Dorina Komar, Ricmanje 30.000; N. N. 40.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: namesto cvetja na grob Alojza Smotlak družina Sapla
30.000	in N. N. 10.000; namesto cvetja na grob Josipine Smotlak družina Slavec (61) 50.000; namesto cvetja na grob Avguština Tul N. N. 10.000 lir.
Za orgle in za obnovitev kora v cerkvi v Mačkoljah: Valerija Zobin 20.000; N. N. 20.000; N. N. 10.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor v Mačkoljah: nečakinja Imelda Rehar namesto cvetja na grob Alojza Parovela 20.000 lir.
Za otroški pevski zbor v Mačkoljah: Anica 'Smotlak v spomin na očeta Alojza 25.000; Slava S. za tepežnico 10.000; N. N. upokojenka 40.000 lir.
Namesto cvetja na grob Štefanije Smotlak vd. Baudi darujejo za cerkvene potrebe v Mačkoljah: N. N. 10.000; Karlina Slavec 20.000, Uči in Matilda 20.000, Ro-milda z družino 50.000, sinova z družinama 100.000 in Slava Slavec 20.000 lir; za dekliški zbor pa Jožefa Slavec 20.000 in Slava Slavec 20.000 lir.
Sivec Franc: za sklad Katol. glasa 10.000, za Našo pot 5.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Opčine 50.000; Irene Tonelli, Ferlugi 10.000; Marija Antončič, Opčine 5.000; Milka Pahor, Trebče 20.000; Frančiška Malfatti, Gorica 40.000; Ida Koshuta, Gorica 20.000; N. N., Rojan 50.000; N. N., Mavhinje 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Odbor Zveze slovenske katoliške prosvete sklicuje
OBČNI ZBOR
v ponedeljek 14. januarja ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici
Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst-Gorica vabi na predavanje o vladnem Visentinijevem dekretu, ki radikalno spreminja ves dosedanji knjigovodski sistem za takoim. mala podjetja. Predavanje bo v petek 11. januarja na sedežu SDGZ Gorica, ul. Morelli 14, vhod z dvorišča.
Mb Trst A
Spored od 13. do 19. januarja 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Enolončnica«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Ned-iškizvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 E. Granados: Goyescas, opera. 11.30 Beležka.
12.00 Smer: slovenske gore. 13.20 Glas »frajtonarce«. 14.10 Otroški kotiček: »Jakec Vohljač, otroški detektiv«. 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 17.10 Trio Lorenz. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Almanah. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Veter raznaša besede. 17.10 Trio Lorenz. 18.00 E. F. Kratochvvill: »Jasna beseda Pisma«, igra.
Sreda: 8.10 Gospodarska problematika. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Ceciilijan-ka 1984. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Kocka na kocko. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Skladatelj Vinko Globokar.
18.00 Poezija slov. zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14,10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Komorni mešani zbor iz Stockholma. 18.00 Primorska diaspora v svetu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Spoznavajmo ribe našega morja. 13.20 Dekliški zbor »H. Svetel«. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 17.10 Nabožna glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert RAI iz Turina. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«. 15.00 Z Garshwinom od .popevke do opere. 16.00 Naša šolska obzorja. 17.10 Pianistka Klavdija Sedmak. 18.00 Furio Bordon: »Rižarna«.«
Za Sv. goro: Meri Bizjak za uslišano prošnjo 100.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Marija Antončič, Opčine 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaia Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi
Alojza Kravosa
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo župniku g. Gerdolu za občuteni obred.
Zena in hči z družino, sin in sestra
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407
33 Banca Agricola Goriziacc.
3 Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcl|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA. KORZO VERDI 51. TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN